ST. 61. VCELJU, SOBOTA 14, JUNIJA 1919 LETO I. Izt*..-,\a v&iau. ii*ro^, tii-.tr-t.cC« in •Oboio« — Ce:iax Zaccloleto 36K, za po! leta 18 kron, za četrt Ida 9 K, za 1 mesec 3 krone. Posacnezna fttevilfca sfane 40 vinafjevi Na pismene naročbe brez pešiljatve denarja se ne moremo ozirati. Narocniki naj pešiljajo narečnln» po poštiil nakaznici. Reklaniacije glede lista so poštnine proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejcmajo. Na dopise brez podpisa se ne ezira. n,-;. .. : - -S .AbZuHa mkI fiwJj »akSi BHHbhBv ^^HNm HtWBBBUBk JH^B BT3y-'-7rt Bjwl ^^B w^^k ^^H iBSH BSheBI Bfll ^^^A ^^V ^^^& hSB ^^H IfllH UredniöSvo in upravničuvo se nahaja v Zve*ni tiskarni v Celju, Strossenajerjeva ulica 64. &¦ ©ginsi se računaj« po p*ral>ljen«M prostoru in sicer; za navadne oylase po 80 v oi I mm, za peslana, na- xnanila občnih zborov, naznanila « smrU, zahvale itd. 5* w od 1 mm, za reklamne notice nied tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefo» *t. 85. IZDAJA IN TIS5CA ZVEZ83A TISKARNA V CELJU. B3BE3 ODG0VORNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Lahi prekoračili demarkacijsko črto. — Veliki boji med Čehoslovaki in Madžari na Slovaškem. Italijani so na Notranjskem pre- koračiH demarkacijsko črto. Ljubljana, 12. jun. „Jugoslavia" poroča, da so v zadnjilr tednih Lahi premaknili na nekaterih krajih demar- kacijsko črto za več kilornetrov proti vasem občine Stari trg. Prebivalstvo je vznemirjeno in mnogi posestniki, ki so odrezani od svojih gozdov, trpe veliko škodo. (Kakor se je pred nekaj dnevi poročalo, so Lahi tudi v Dalmaciji pri Trogirju prekoračili demarkacijsko črto.) Zahvaia generate Božo iankoviča. LDU. Ljubljana, 11. jun. Ge- neral Božo Jankovič se je s posebnim poveljem poslovil od junaške armade na KoroSkem, v katerem pravi' med drugim: „Odzvali ste se, junaki, na moj poziv in povelje z največjo vnemo in požrtvovanjem. Izgnali ste sovraž- nika ne samo iz onih naših krajev, ki jih je zasedel, ampak uničili ste ga, popolnoma razbili in pognali v beg in osvobodili in zasedli širne nove po- krajine na levem bregu Drave z važ- nimi strategničnimi in taktičnimi toč- kami ... V prvi vrsti velja moja zahvaia onim našim junakom, ki so dali svoje življenje ali pa bili ranjeni za svoj narod in domovino, pa tudi vsem ostalim bohlcem. Večna slava in trajen spomin ir.edsebojncgapriznanja in še enkrat.hvaia v imenu domovine." Novi boji na Slovaškem. -— Zmago- vita ofenziva čehoslovašks armade. LDU. Praga, 12. junija. Ker so Madžari vkljub povelju entente, da ustavijo sovražnosti, na vsej front! po- novili napade, je čehoslovaška armada pričela z ofenzivo. Načelstvo general- nega štaba je prevzel general Pelle, učenec Joffrejev. Skupina Mittelhauser je prodrla do reke Gron, ostale skupine odbijajo silne napade in drže pozicije. Prvi jugosiovanski vlak v Celovcu. Celovec, 12. jun. Danes je pri- vozil sem prvi jugosiovanski vlak, okrašen s cvetjem in zastavicami. Ljudstvo ga je na vseh postajah na- vdušeno pozdravljalo. Finančni minister pride v Ljubljano, Ljubljana, 12. jun. Dr. Ninčič, naš fin. minister, pride tudi v Ljubljano, da prouči finančne in denarne razmere in se posvetuje glede ureditve valute. K poiožaju. (lz govora poslanca dr. V. Kukovca na stran- kinem zboru krajevne organizacije JDS v Celju dne 7. t. m.) Neugodno razpoloženje v Nar. pred- stavništvu in vladi so povzročala zad- nji čas neugodna poročila iz Pariza. Jugoslovani smo zaupali v pravicb. Vse druge države so imele z entento pismene pogodbe, le Srbija ni imela nobene, zanesla se je na svojo hra- brost in junaštvo. Posledica tega je, da.se niti napram Bolgariji ni poteg- nila meja po zahtevah Srbov ter da so nam skoro polovico Banata od- ščipnili. Glede Koroške še danes ni gotovo, ali so poročila resnična. 0 pra- vični meji napram Italiji pa sploh ni govora, zakaj i Angleži i Francozi se drže londonskega pakta. V finančnem oziru stoji stvar isto- tako slabo. Vsakdo je pričakoval za Srbijo 6—8 milijard odškodnine za škode vsled vojne. Tudi to je danes negotovo. Na naše medsebojne razmere v finančnem oziru bo to gotovo zelo mučno uplivalo. Tudi še vedno priha- jajo glasovi, da bomo morali prevzeti poleg predvojnih celo tudi vojne dol- gove bivše Avstrije. To finančno breme pomeni za nas sužnost. Vendar je upanje da se je položaj v zadnjem hipuzboljšal. Zastopniki n'aroda so si predložili tudi vprašanje: ali je mogoč kak odpor proti takemu mim v sedajnem tronutku in ali se naj mir ne podpiše? imamo ha vseh straneh sovražnike, ki so zo- pet začeli dvigati glave. Gotovo je, da bi bili nasproti Italiji osamljeni. V slu- čaju spopada z Italijo pa moramo ra- čunati tudi na vpad Nemcev, Madžarov, Rumunov in Bolgarov. Odgovornost nasproti narodu z ozirom na posledice, ki bi iz tega nastale, ie ogromna. Zato je skoro gotovo, da bodo naši delegati s protestom podpisali. Obračun z oni- mi, v katerih trenutno korist bodo v Parizu naš narod amputirali, pa go- tovo pride. V Nar. predstavnižtvu pride v kratkem v razpravo zakon o držav- ljanstvu, katerega v bistvu poznate. Važno je, da se bo v poznejšem volil- nem zakonu določilo, da so vsi tuje- rodni elementi za dobo dveh let, v kateri dobi imajo pravico opcije za naše državljanstvo, izključeni od volil- ne pravice v konstituanto in za prve občinske volitve. Glede volilnega r*eda je minister- ski svet minolo sredo odobril vodilna načela. Prodrlo je načelo proporca. Volilna okrožja bodo obsegala v Srbiji dozdajne okruge, na Hrvatskem velike županije, pri nas v Sloveniji obsege okrožnih sodišc. Poslancev bo prilično 400, tako da pride en poslanec na 30—40 tisoč prebivalcev. Volitve bodo menda 6 mescev po sklepu mini. Čuje se, da bo konstituanta voljena na 3 mesce, na kar se voli definitivni par- lament. Vprašanje agrarne reforme je da- nes merodajno za celo politično živ- ljenje in za formacije političnih strank. Za našo demokratsko stranko je agrar- na reforma predmet težke preizkušnje. Knkor ste čitali, je baš zaradi tega vpraSanja izstopilo iz nje več politikov odličnega imena. To kaže, da danes ni več merodajno samo narodnostno vprašanje, ampak da stopajo v ospredje socijalne naloge. Z izstopom dr. Meda- koviča in tovarišev demokratska zajed- nica ni oslabljena, ampak utrjena. Duh, ki nas je združeval v vpražanju agrarne reforme, pomeni reorganizacijo naših socijalnih razmer v smislu načel moderne demokracije. Agrarna reforma danes ne pomeni več samo razdelitve zemlje, ampak boj proti agrarnemu kapitalizmu. Le z nje radikalno izvedbo bo mogoče zasigurati državi dobre temelje tudi v narodnostnem oziru. Kapital ne bo mogel več izkoriščati naše zemlje in našega naroda, zakaj zemlja naj postane samo svojina onih, ki jo sami obdelujejo. To je obenem najboljša garancija pred prevrati. V Bosni in Hercegovini, pa tudi v Sla- voniji so se dvignili proti agrarni re- formi feudalci. Srbska radikalna stranka se je iz politične šnekulacije nagnila na stran teh elementov. Demokratska zajednica pa je odločena, dela ne prej opustiti, dokler se temeljni principi n? spravijo pod streho. Koncesij ne damo nikomur. Pokaže se naj, ali je demo- kratična misel pri nas Jugoslovanih doma. Mogoče izgubi stranka v tern boju kaj na prirastku; idejno ne mo- remo izgubiti, če bi se tudi stranka v boju iztrošila. Trgovsko - obrfna komora na Spodnjem SfajBrskem. (Izvleček iz govorov dr. V. Kukovca nn shodu trgovcev in obrtnikov v Celju 9. junija.) Ali je potrebna ali nel Odgovor na vprašanje je navzočnost odposlan- cev vseh prizadetih organizacij na da- našnjem shodu. Če hočete zagotoviti sebi tu ob državni meji in tukajšnjemu ljudstvu vsakdanji beli kruh, je edini recept, ki ga Vam morem zapisati, samopomoč. Noben parlament in no- bena vlada, ne beograjska, ne ljubljan- ska Vas ne reši, le Vi sami. Zato se mora tu ob meji države. organizirati takoj krepko zastopstvo trgovstva in obrtništva. Toda tekom let, čez eno ali dve, pravijo nekteri, ko se izvezbate in ko Vas Ljubljana lepo vzgoji in upelje v. tako težavne posle, kakor jih ima vršiti trgovsko-obrtna komora! Prijatelji, ta beseda je hudodelstvo na slovenski obrti in trgovini. Zdaj treba delati! Čez dve leti seveda tudi, pred vsem pa sedaj takoj! Zdaj ne bomo šli š.ele v solo, izšolalo nas je bridko življenje! Kdo je izšolal one, ki so se otresli avstrijskega jarma in čez noč prevzeli vodstvo usode naroda? Kdo je izšolal narodno vlado v Ljubljani, našo skupno vlado v Beogradu? Zaupanje v sebe in.podpora s strani naroda, to je danes edina legitimacija. Moram Vam reči, da sem jaz mnogo videl, kar vsi niste videli zadn'e mesece. In rečem Dr. VLADIMIR BREZOVNIK: Albanija. (Dalje.) Vožnja skozi celo temno noč je trajala do 8. ure zjutraj. Pa ne radi tega, ker je pot tako strašno dolga, temveč, ker je motor nagajal; nagajal je od štacije do štacije bolj, dokler ni par kilometrov pred štacijo Paprijali čisto odrekel, lzstopili smo in tiščali težek voz čez dolg most preko reke Paper in potem do štacije. Ob 4. uri zjutraj smo dobili iz Rogožine pomoč in ob 8. uri smo bili v Elbasanu. Mesto je veliko in ničesar ne vidiš po dolgih tlakanih ulicah, kakor zidovje, ki zapira pogled na turška poslopja. Za temi zidovi pa je nakopičene premnogo orijentalske krasote. Imel sem kot zdravnik priüko priti v harem turškega velikaša. Kakor bi vse drhtelo nežnosti, vse stene in nizko pohištvo, to je prvi vtis, ki ga dobiš, ko vstopiš v turško sobo. Preproge v prekrasnih barvah leže po tleh in s« spenjajo preko sten. Nizki divani ssvilo in zlatom prepojeni se koketno naslan jajo po kotih v temi, napojeni z opojno dišavo. Po teh sobah hodi turška gospa 2 orijentalsko počasnostjo in nje globok« črne oči so potrebne vtej okolicirtemne, v ognju žareče zvczde, ki vživajo krasoto in ji dajejo pomen. Po Elbasanu leži naistrašnejši tlak na tern svetu. Kamenje je tako hudobno zloženo, da se mora stopati po ostrih robin, da ječi človek in koine vmes. češkega kurata sem kmalti našel, Srb pa je odšel proti Beratu. Šla sva v mesto. Rokodelcev je mnogo. Vsaka ulica ima svoje, V tej so kovači, vtej mizarji, v vsaki svoje vrste rokodelci. Dolgo sva gledala, kako izdelujejo nože. Zakrivljene, grozeče nože z rogom iz ovnovine. Vijugasto rogovje se mehča v žerjavici. Smradmojemuspremljevalcu neznosen, jaz ljubim duh smodečega se roga. Ogledala svatudi starodavno mošejo in čakala sva Hodže, da pride klicat vernike. Ob šestih je prišel v belo haljo zavit Arabec, Lroncaste polti, brado in liceobrobljenosčinimlredkimikocinami. Orijentalsko sladek in lokav je njegov nasmeh." Povabi naju z gestami na minaret. Sprejmevaponudbo. Po strašno strmih stopnicah lezemo navpično gori. Tema je neprodirna. Na vrhu sc zasvetijo mala vratca. Nad nami je streha, pod katero vise veliki netopirji, drugi cvilijo in prhutajo preplašeno. Stopimona bal- kon. Pod nami obsežni Elbasan daleč na okoli. Vse doli do Tomorice se vidi ravnina. Iiodža razkazuje in drobi svoj orijentalski smeh. Po vseh gubah ga ima raztresenega, do najtanjših na zu- nanjem kotu očij. Ne razumeva ga, vendar je najin obraz re^en in pozornosti poln. V najina čustva se je mešalo vse kaj drugega, Cesar nisva analizirala, a nekaj pobožnosti je rodil v nama ta nenavaden, mističen prostor. Hodža pogleda na svojo čudnove- liko uro in iz vseh gub huškne in zgine smeh. Globoka resnost leže na lepe poteze. Zasenči si oči, kakor oni v Skadru in daleč tja zakliče njegov res lepi glas vernike. Midva stojiva za njim v ozki odprtini in ga zamaknjeno gle- dava. Odpoje in gre proti severu po balkonu zunaj in potem proti drugim vetrovom sveta po vrsti. Nalahko se ziblje minaret. Ko odpoje, izgine na znotraj in po stopnicah navzdol v mo- šejo, kjer ga pričakujejo bradati Turki. Zamolklo mrmranje se sliši v poltemi in gibčno se priklanjajo in zvijajo starci; te telesne Viije bi delale cast marsika- teremu tclovadnemu zistemu. Tako traja monotono mrmranje in priklanjanje četrt ure iw potem se odstranijo. Alah je zadovoljen in na obrazih bradačev vidim, da vlada tudi v njih notranjosti srčni mir. Drugi dan pa me nameni sanitetni šef divizije — ona karakteristika, ki sem jih že preje pri sanitetnih šefih opisoval — kar mahoma daleč v gore, tri dni pešhoda v Šina premte. Da me tarn potrebuje Simeon. Ta prokleti Si- meon! Kar jutri bojda moram odriniti. Proklel sem hudiča in sanitetnega Sefa — kdo bi mi ta greh, edino uteho, za- meril — in se odpravil za drugi dan na pot. V vseh kosteh sem imel tri- tedenskega pota dovolj, sit sem bil vsega in mini, sem Želel. Sedai pa še tri dni pešhoda v daljne gore, nekam, kar poznajo drugi po ustnem izroČilu kot nekaj straSnega in nepopisnega. N* vseh obrazih sem videl isti izraz po- milovanja. „Alije res — tja it je kanalja vtaknil?! „Bo že res —M „Ej siromak, pa v Šina premte!" „In kako ie tarn? Si 2e bil tam — so hiSe, ljudje —?" „Strašansko, nepopisno ..." In pripovedovanj« se je začelo, da so me bolela ušesa, da ie strepctalo v tesnobi srce. Simeon, zakaj sem jaz tvoj zgodnji izvoljenec?! (Dalje prih. Bin<:.v & *?l O V /I D O v Sx Stev. 61 Vam, da so stotisoči in milijoni šli že po vodi, ker se ni delalo, kakor bi se bilo morale In Vi. 5e hočete čakati! Ne žalite sebe in naroda oni, ki dvo- mite, ali je delavnih sil na razpolago. Razpišite službe in plačajte in sami sodelujte, pa je čudež rešen! Tudi na drugih poljih je šlo tako. Kje so prak- ticirali poverjeniki? In kolikSne naloge so se jim zaupale! Kjer so sredstva za drugo, bodo tudi za stroške trgov.vko- obrtne komore. Če si hočete služiti milijone, ne boste štedili s tisočaki, ki jih treba investirati! Toda naj se dela potom obstoječe trgovske obrtne ko- more ljubljanske, se pravi. Poznam Ljubljano zlasti iz časa mojega tamoš- njega sodelovanja pri prvi narodni vladi in rad povdarjam, da s hvalež- nostjo priznavam, da je Ljubljana zad- njega pol leta za narod ogromno mnogo storila. Ravno tako odkrito pa povem, da glede Spodnje Štajerske naših nad ni izpolnila. Kakor vidim, ste Vi za- stopniki trgovine in obrti obupali na tem, da bi glede Vas tudi v prihodnje moglastoriti, kolikorVam treba. Dnevni red današnjega zbora je v tem oziru dokument, ki glasno govori tudi za spoštovane navzoče zastopnike ljub- ljanske zbornice Jn deželne in beograj- ske vlade. Ta dnevni red pravi, da se zanašamo Štajerci na samopomoč bolj nego na ljubljansko vodstvo. Kaj ste pa že kaj organizirali, gospodje iz Ljub- Ijane, v zadnjem pol letu pri nas, kaj ste storili za nas? Še za sebe premalo, kaj šele, da ste utegnili dejanjski na nas misliti! In mi naj še čakamo ! Res je, naši trgovci in obrtniki so bili vsled krute krivice doslej izključeni iz svoje graške trgovskoobrtne zbornice. Zato manjka vaje. Toda ali je Ljubljana bolj udomačena glede naših potreb v tem oziru, nego mi kot samouki. Saj tudi za njo tu ni bilo doslej polja! Jaz pravim tako: Pojdimo v Ljubljano v šolo, organizirajmo se pa sami v svojo zbornico! Ljubljanski sestri bodi v čast in ponos nam pomagati, naj si pa ne nalaga več, nego zmore, in nam le pri organizaciji naših domačih sil pomaga! Mi bomo vzeli naše skupne interese v roke tu proti Gradcu, Ljubljana naj jih pa proti Trstu, po večno zdravem na- čelu delitve dela za skupne svrhe! \ Toda gospodje iz Ljubljane se bojijo, ! da bode nas tuji živelj tu ob meji majoriziral pri izvolitvi članov naše zbornice. Tega strahu nimamo. Narodna država smo in le na ti podlagi bode se pn nas vse organiziralo. To si naj zapomnijo naši sostanovniki Nemci. Zakon o pridobitvi državljanstva, ki smo ga zadnje tedne pripravili v Beo- gra-du, dal bode tujerodcem med nami rok dveh let, da si p'remislijo, ali gredo ali ostanejo. Oni, ki bodo sprejeti pri nas, bodo z varovanjem svoje poseb- nosti mogli postati jednakopravni so- državljani in po dveh letih voliti v državni zbor, v občinske odbore, in voliti tudi v trgovsko obrtni komori. Dotlej pa nikjer! Pri konstituiranju naše državnosti ne bomo reflektirali na njih, že zato, da slovenske stranke ne pridejo v skušnjavo, puliti se za njih glasove. Sicer bodemo pa prišli tudi z našimi Nemci kmalu do dobrih odnošajev in vem, da bomo koristno sodelovali ž njimi, zlasti v trgovini in obrti. Povdarjati moram, da bi nam bilo kaj druzega le v škodo! Če se imamo odločiti za sedež v Mariboru ali v Celju, ne prepričajo me niti oni, ki so na vsak naČin za Maribor, niti oni, ki so na vsak način za Celje. Če mene kdo vpraša, povem, da sem iz stvarnih razlogov za zdaj za Celje. Moji prijatelji vedo, v kolikih ozirih sem se jaz zavzemal za Maribor. In se tudi še bom. Za Celje pa vsaj za- časno govori večje Število pristno slo- venskega življa v trgovini in obrti v tem delu okrožja, daljša sola v stro- kovnem organizatoričnem delu. Čez 5 ali 10 let bom pa, če bom živ, za Ma- ribor. Naša demokratska stranka je sklenila v tem vprašanju pustiti trgov- cem in obrtnikom samim odločitev glede sedeža. Prositi jih moram v imenu stvari le, da se ne zagrizejo glede se- deia brezpogojno, naj tudi ne hodijo po zakulisnih potih nesložno, ampak složno vsaj glede stvari, da ne trpi ista škode. Lastna zbornica pa kar najprej na vsak način! POLiTIČNE VESTI. »Samouprava« proti italijJ. Beo- grajsko glasilo srbske radikalne stranke se v svoji binkoštni številki ostro obrača proti Italiji. Slika neštete poskuse Nem- čije in Avstrije, da si podvržejo Balkan. Vsi ti poskusi so se izjalovili in zgo- dovina je dokazala, da si je vsakdo, ki se je preveč angažiral na Baikanu, razbil glavo. Tako se bo zgodilo tudi Italiji. Proti onim, ki so za časa vojne služili sovražniku. Beograjska vlada je poslala noto Ogrski, Rumuniji in Grški, v kateri zahteva, da se ji izroče vsi krive?, ki so za časa vojne služili neprijatelju in prebivajo sedaj na ozem- ljih teh držav. Pred sodbo naroda I Poročali smo, da je iz demokratske zajednice izstopilo 5 članov, med njimi znani politik in bivši predsednik hrvaškega sabora dr. Medakovič. Demokratska stranka je v njegovem volilnem okraju. (Plaškem) na binkoštni pondeljck skli- cala ljudski shod ter nanj povabila tudi dr. Medakoviča samega, ki se je vabilu odzval. Na zborovanje je prišlo nad 3000 ljudi. In vsa ta množica je enodušno izrekla svojemu poslancu nezaupnico ter mu niti govoriti ni pu- stila. Tako obsodi narod ljudi, ki me- nijo, da mora politika služiti njihovim osebnim in ne narodnim ter državnim interesom. Obsodba izdajalcev. Poročali smo svoj Čas o naravnost izdajskem delo- vanju predsednika seljaške stranke na Hrvatskem Stepana Radiča, katerega protidržavno rovanje so Italijani z ve- seljem pograbili in kazali svetu, češ, glejte, saj Hrvati niti nočejo biti pri Jugoslaviji. Radič je sei celo tako daleč, da je bil v tajnih zvezah z Lahi, in doka- zano je dejstvo, da so laški častniki z Reke nekega dne iskali Radiča po vlakih, ker so imeli ž nim dogovorjen sestanek. Naši delegati v Parizu izjav- ljajo, da so polovico svojega dela mo- rali porabiti v to, da so pri ententi pobijali Radičeve vesti proti Jugoslaviji. Na binkoštni pondeljek pa se je drznil član te stranke dr. Horvat nastopiti na protestnem shodu v Zagrebu. Množica pa mu ni pustila govoriti, ampak ga je zapodila z odra z burnimi klici: „Dol ž njim, nočerno poslušati izdajice!" Vkljub poskusom predsedstva, da bi mu pustila množica govoriti, mu to ni bilo mogoče. Tako obsodi narod izdajalce! Finančnl minister v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da je 11. tm. prišel tja v spremstvu šestih referentov fi- nančni minister dr. Ninčič. Sodijo, da gre za ureditev važnih finančnih vpra- šanj. Tuji državljani v Jugoslaviji. Iz Beograda poročajo, da je min. svet sklenil, da se ne sprejme v naše dr- žavljanstvo noben podanik neprijatelj- skih držav. Vloženih je že veliko pro- šenj, ki se bodo pa rešile šele po sklepu miru. Veleposestniki v boju proti agrarni reforrni. Veleposestniki iz Slovenije in Banata pripravljajo obširno akcijo proti radikalni izvedbi agrarne reforme po načrtu ministra dr. Poljaka. Poslati ho- čejo posebno deputaeijo celo k regentu. Poslužiti se hočejo vseh sredstev, da onemogočijo agrarno reformo. Prebivalstvo Temešvara za Ju- goslavijo. Kakor smo že poročali, na- merava mirovna konferenca priznati Temešvar v Banatu Rumunom. V ne- deljo se je vršil v Temešvaru od več ko 3000 ljudi obiskan ljudski shod, ki se je odločno izrekel zoper to na- mero. Shod je bil zaključen s petjem srbske hinme. Regeniu je bil poslan brzojavni pozdrav s prošp.jo, da ne dovoli, da bi srbska vojala zapus'tila Temešvar brez skrajne sile. Nemški delegati v Parizu in Ce- lovsc. Iz Pariza poročajo nemški listi, da je poročilo o padeu Celovca napra- vilo na nemške delegati mučen utis. Vendar pa jih, to ne ovira, da ne bi slej ko prej uveljavljali svojih zahtev napram ententi. MARIBORSKE NOVICE Pod državnim nadzorstvom sta končno tudi Fritz in Gustav Scher- baum. Sekvester je dr. Karl Koderman. Proslava priklopitve Maribora Jugoslaviji je na željo" generala Mai- stra preložena, ker so zdaj naši ju- naki na fronti in bi se slavnosti ne mogli udeležiti. Priprave pa se vrše naprej. Lastnik hotela Meran se vedno upa, da bo Maribor vendarle Se nem- ški, češ da mu je to reke! nek visoki nemški častnik. Zato menda ima še vedno vse osobje nemško in hotel na zunaj še popolnoma nemško lice. Če mu le ne bo prepjzno prišlo spo- znanje! CELJSKE NOVICE. Iz Celja. Iz občinstva smo sprejeli „Slovensko žensko društvo v Celju" se poziva, da z ozirom na to, ker vse javne pritožbe v časopisih dosedaj niso nič zalegle, poseže ono vmes, da se pri tukajšnjem gospodarskem uradu že vendar enkrat odstranite iz službe oni dve nemški frajli, kateri še sedaj tarn strašite kot nenadome- stljivi, kar je v sramoto vsem slo- venskim gospodičnam, ker se med njimi ne najde nobene toliko sposobne, da bi mogla opravljati to službo. Ena teh se celo hvali, ko jo je zadnjiČ gospodarski urad skušal v javnosti oprati, da je bila ona prva tu in bo tudi zadnja. Ni vrag, da niina sloven-" ska javnost toliko moči, da doseže tudi tu konečno očiščenje. Nobena teh frajl namreč ne zna slovenski in je pri njih v uradnih sobah še danes zbira- lišče nemških Celjank. Verižniki. Piše nam: Kakor dru- god povsod, je tudi v Celju polno delamržnih ljudi, kateri opravljajo svoj nepošten posel z vsemi mogočimi predmeti. Naše oblasti se za to vkljub opozoritvi vse premalo brigajo, kadar pa se le vlovi kateri teh tičkov v kletko (v roke polieije), se pa z njim postopa z vso obzirnostjo, da se ja ne bi ko- mu skrivil las. Tako smo videli že več slučajev, da se je tem ljudem iz- ročilo že odvzeto blago le vsled njiho- vega zagovora, ne da bi se bilo po- zvedelo, je-li ta tudi resničen. Te dni je prišel v kletko tudi znani celjski nemški hujskač brezposelni Resar z nekim blagom v vrednosti okoli 20.000 K brez vsakega dokumenta. Ker je znano, da živi isti kavalirsko, a je brez vsega posla, je očividno, da zajema svoje mastne dohodke le iz veriženja. Radovedni smo, bo-li tudi tu oblekla pristojna oblast glaze-rokavice, ter s tem dala poluho temu in drugim slič- nijm kompanjonom. Zadevo bomo za- sledovali. Protest proti krivičnemu miru in proti razkosanju našega naroda v hujši meri ko doslej so na sobotnem strankinem zboru krajevne organizaeije JDS. v Celju dvignili tudi celjski de- mokratje. Predsednik KO. dr. E. Kai an je s trpko in ostro besedo naslikal našo žalostno preteklost, kateri naj za velik del našega naroda sledi enako tužna, če ne trpkejša bodočnost. Toda naša frdna vera, vera celega našega troimenega naroda je, da pride dan rešitve in svobode tudi za vse one, ki bi sedaj po razsodbi mogočnikov Eveta ostali še pod jarmom tujca. Danes ne moremo drugega, nego da dvignemo svoj glas proti krivici, ki nam jo na- meravajo prizadjati pod plaščem Wil- sonovih načel. Strankin zbor je izva- janjem navdušeno pritrjeval. V Celje se je prikiatil minole dni sin znanega nemškutarja, bivšega nad- učitelja Iglerja v Loki pri Ziclanem mostu, katerega vdova — zagrizena nasprotnica Slovencev, ki jih še zdaj psuje z bindišarji! — stanuje v celjski okolici. Sin je znan nemškutarski raz- grajač. Splošno se govori, da služi v nemškoavstrijski armadi proti^ nam. Policija je sicer bila obveščena, da se fant klati tod okrog, toda predno je kaj ukrenila, jo je fant že zopet — popihal. Iz Gaberja. Prijatelj lista nam piše: Poročati Vam moram, da ni de- lavstvo v svoji celoti uprizorilo gonje proti dr. Brezovniku in za Nemca dr. Gollitscha, ampak so to bili le vodi- telji Divjak, Polner, Lokosek, ki so pobirali podpise za interniranega Gol- litscha, naj se ga izpusti in zopet na- stavi, ter so res nevedneže k podpi- som prisilili. Videli smo tudi razne obiske Gollitscheve žene pri teh »vo- diteljih« ter njih protiobiske pri Golil- tschu. Vse opazujemo in bo še prav prišlo — magari čez sedem let! PoroČil se je 8. tm. učitelj celjske okoliške Sole g. Fr. Žagar z gdČ. Jožico Kind iz Št. Jurja ob juž. žel. Mnogo srečel Celje. Piše se nam: Zaročil se je g. Koštomaj Fran z gospodično Emico Lebeničnik. Celje. Te dni sem imel priliko videti uradni dopis oddelka fin. straže v Slov. Gradcu na fin. okrajno ranatelj- stvo v Mariboru, ki je bil — čujte in strmite! — nemški. Na strani je bila samo opoinba vodje fin. ravnatelj- stva: »zakaj nemški?« Tako mirno se torej pri nas pripušča kršenje obsto- ječih naredb? — Sicer pa se dügajajo slučaji, da tudi nekatera naša oblasti uradom v Nemški Avstriji nemško do- pisujejo. Ali je dobil že kateri izmed naših uradov iz Nemške Avstrije kak slovenski dopis? Kaj bo res trebalo začeti zopet z veliko metlo proti mlač- nosti? Iz Celja. Piše nam prijatelj lista: V področju višjega deželnega sodišča v Ljubljana je bilo imenovanih nanovo več pisarniških uradnikov. Lista ime- novanih v novomeškem okrožju se je že objavila, v celjskem pa še ne. Ali imajo gospodje v Ljubljani morda slabo vest? — Ne oporekam upravi- čenosti trditve, da se bo razne prejšnje renegate s tem, da se jih imenuje za višje službe, morda pritegnilo, da bodo postali dobri Slovenci, dasi osebno o tem dvomim. Da bi se jih pa pred- Iagalo za taka imenovanja na škodo ljudi, ki so bili vedno — tudi pod staro Avstrjo — zavedni Slovenci, to pa presega meje dovoljne tolerance. Da se — kakor čujem — predlaga za nadpaznika lastnik Forstwalda »zum Blumenhof«, ki ga poznam že skozi 29 let kot zagrizenega nemškutarja, ki ni nikdar čital ni enega našega časo- pisa in še zdaj čita vedno samo »Cil- lier Zeitung«, in se pri tem preide zavednega slovenskega paznika, je vsekako neumljivo. Da se na drugi strani predlaga za poduradnika sluga, Stev. 61 «ft QV K SH)B &t StržTi 3. ki je bil vedno nemškutar, težave se pa dela Slovencu, ki je bil v času naj- hujSega terorja vedno zaveden, je isto- tako neumljivo. Še enkrat torej: v prvi vrsti zavedni Slovenci, potem — v skrajnem slufaju — Sele drugi. Iz Gaberja. PodruŽnica sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo, dne 22. rožnika veliko vrtno veselico v Sokol- skem domu v Gaberjih. Natančnejši spored se Se objavi. Prosimo druga ciruštva, da se na to ozirajo. Pod državno nadzorstvo jo po- stavljeno premoženje Karola Teppeia, lesotrž-a v Celju in Jeschouniga v Arjivasi. Sekvester je stavbeni mojster Vinko Kukovec. Lekarnar Rauscher je izza po- četka maja, ko so se price)! znani do- godki pri SIov. Gradcu, izginil in Celja in je baje v Gradcu. Pravijo sicer, da čaka tam z zdravili, ki jih baje zaradi visoke carine ne more spraviti čez mejo. Če oblasti to verjamejo, .nam je prav. Radovedni smo pa, če je niegovo premoženje pod državnim nadzorstvom. Bivši policaf Zintaiier se že zopet klati po Celju. Kaj naša policija res nima toliko moči, da spravi čcz mejo to najostudnejšo policijsko prikazen iz polpreteklih dni?! Našl dijaki — legljonarji so z navduJSenjem, s katerim so se podvrgli najtežjim štrapacam in svojemu teles- nemu ustroju skoro še neprimernim vojnitn težavam, pokazali najmanj to- liko ljubezni do rodne grade, kakor tisti, ki so svoj čas ob prvih alarman- tnik vesteh iz Slov. Gradca že posprav- Ijali svoje stvari in se pripravljali na beg iz Celja oziroma celo že odtod zbežall. Že prpd tern mladostnim navdušenjem, ki je rodilo tudi dejanja in ni ostalo le pri besedah, mora vsakdo imeti primerno spoštovanje. Zato je tembolj obsodbe vredno, če se najdejo ljudje, kateri jih sedaj, ko so se dijaki po- vrnili, skušajo smešiti celo pred nji- hovimi tovariši. Gospodu Petru Dergancu, biv- šemu mestnemu ekonomu, v vednost. Ker tajite, da bi sc bili leta 1899 ude- ležili znanih izgredov proti nam, iz- javljam tu javno, da Vam so danes lahko natančno pokažem prostor pred grajsko vojašnico, kjer ste stali — s palico oboroženi! — med nemčursko druhaljo, ki nas je tam pričakala, ko smo prišli iz mestnega vrta čez savinj- ski most proti Narodnem domu, in nas napadla s palicami in kamenjem. Morda pa Vam lahko spomin osveži policaj Zinntauer, ki je takrat stal v Vaši bližini, in se sedaj zopet klati po Celju. Sicer je pa tudi še več naših prič na razpolago. Ne delajmo se sedaj nedol- žnih, ampak priznajmo svoje grehe. Janko Žagar, stavec. Celje. Čujemo, da kupi papirno trgovino Adlerjevo na Cesti kralja Petra g. Janko Bovha. Hotel Stadt Wien, katerernu se je že pred davnim üasom stavil 14-dne- vni rok za napravo novega nevtralnega napisa, še danes nima napisa. Zgubljene stvari: Niklasta ura z verižico iz srebrnih kopejk; denarnica z vsebino 280 K. Odda se naj pri ma- gistratu. Gospod tapetar CvetanoviČ nas prosi objaviti, da ni bil udeležen pri do'godkih o priliki izleta Čehov v Celju, ampak je izvrševal takrat neko delo na deželi. Pripomnimo, da smo dotično poročilo povzeli iz daljšega članka v »Jugoslaviji«. Delavce vseh kategorij opozar- jamo na »Svarilo« oddelka dezeine vlade za skrbstvo med današnjimi oglasi. Slab somišljenik, ki ne zahte- va v vsaki gostilni, kavarni in brivnici „Nove Dobe." DOPIS!. Grajska vas. Tukajšnje gasilno društvo ima v nedeljo 15. t. m. svoj občni zbor. Vabijo se vsi člani k obilni udeležbi. Slov. Bistrica. Čitalnica v Slov. Bistrici priredi v soboto dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 22. t. m. popoldne ob 3. uri Finžgarjevo narodno igro „Našo kri". Predstava se torej ne vrši, kakor smo pomotoma javili, dne 15. t. m. Slov. Bistrica. Mesto je dobilo zadnji čas prijazno slovensko lice. Obrtniki, trgovci in gostilničarji so si nabavili večinoma vsi slovenske na- pise. Samo nekateri ¦zakrknjenci še ho- čejo delati izjemo. Za te pa bomo že naSli zdravila v obrtnem redu med določili ox- kazni. Sa] denarja itnajo nemškutarji vsi dovolj, občinskim re- vežem pa tudi ne bode škodovalo, če dobijo par sto krön. Tudi trgovec Sti- ger, ki je posvetil celo svoje življenje boju proti Slovencem, katerega sin je še lansko leto, kakor je dolg in visok, kričal na Vihtelnovem shodu, da treba Slovane uničiti, je napravil na trgovini slovensko firmo. To je sicer za njega zelo pametno in še bolj koristno, Če- prav se mu menda želodec obrača ob pogledu na slovenskega Štigerja, ven- dar se nam zdi ta preobrat že malo preveč po domače. Bivši poslanec Sti- ger, katerega prokurist je njegov nade- budni dr. Prava, bi vendar moral ve- deti, kaj je firma in poznati tozadevna določila iz trgovskega zakonika. Mi pa še nismo nikjer čitali; da bi g. Stiger svojo spreobrnitev v smislu trgovskega zakona javil tudi trgovskemu sodišču. Tudi okrajno glavarstvo v Mariboru smatra g. Stigerja že za narodnega trgovea in mu dodeluje prodajo raznega blaga kakor ostalim trgoveem, g. Stiger se je tega tako razveselil, da sedaj niti ne smatra več za potrebno, učiti se slovenščine. Stigerjeva gospoda se bo pa enkrat prav začudeno prepričala, da življenje v Jugoslaviji ni tako naivno domače. Na svidenje! Čitalnica v Rogatcu izreka tem potom g. Viktorju Stefanciosa iskreno zahvalo za njegov trud in požrtvoval- nost, da je ob priliki ustanovnega občnega zbora Čitalnice za Rogaško Slatino in okolico peljal na lepo okin- čanem lojtrskem vozu zastopstvo ro- gaške Čitalnice — „Sestro iz Rogatca', — k rojstvu mlajše sestre v Slatini. Predsednik: Jože Velikonja. Čitalnici v Rogatcu je likvida- cijski odsek kluba slov. akademikov v Celju podaril svojo javno ljudsko knjiž- nico v Rogatcu z omaro vred. Ome- njeno društvo izreka tem potom klubu naprednih slovenskih akademikov v Celju najsrčnejšo zahvalo in obljublja, da bo služila knjižnica kot dosedaj svojemu zvifienemu namenu, t. j. izo- brazbi ljudstva. Ormož. Še veliko preveč nemškega blebetanja čujemo po naših tilicah. Ne- kateri na§i zagrizenci — renegati Še vedno nočejo pošiljati otrok v sloven- sko šolo, Treba bo pač ge železne metle. Predvsem bi pa v Ormožu rabili slo- vensko knjigoveznico s prodajo papirja; cnako tudi slovenskega brivea. Nem- škutarjev, ki še vedno kažejo sovra- štvo proti nam, ne bomo podpirali. Pod državnim nadzorstvom je tovarna za kvas v Račjem. Nadzornik je g. Jakob Volk iz Šoštanja. Upamo, da bo zdaj končno nastal red v dobavi kvasu. Ltsfnica uredmšlva. Invalid brez desne roke, ki mi je pisal radi invalidnega fonda celjskega pešpolka, naj mi javi svoje ime, ker drugače ne morem nič ukreniti. KINO GABELE. V petek IS., soboto 84., nedeljo 85. in pondeljek 16. junija. SleduhotBluTepminHS ali opica Jack. DeteltftiVSka cirkuška senzacija v štirih ogromnih dejanjih. I Z V O Z. Glasom naredbe št. 3046minister- stva za trgovino, je izvfoz suhih sliv, pekmeza, starega krompirja in suhega sadjaprost. Tozadevnekolekovaneproš- nje se naj vložijo na podružnico Cen- traine uprave za trgovački promet sa inostranstvom v Ljubljani, ki bo izda- jala za to blago potrebne izvoznice. Istotako naj se vse prošnje za prevoz raznega blaga v Cmurek, Rad^ono in Ljutomer ali tamošnjo okolico, pošiljajo na podpisano podruznicö*. Centraina nprava za trgovački promet sa Inostranstvom u Beogradu. Podružnica v Liubljani. št. 4665. RaZgIas. Na podstavi § 8 zakona z dne 5. maja 1869., drž. zak. š{. 66, se k na- redbi ministerskega sveta z dne 20. maja 1919, za katero so se za območje deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani odredile izjeme od veljavnih zakoriov, izdajajo nastopne policijske odredbe: § I. Na vsem ozemlju v območju de- želne vlade za Slovenijo se za pripad- nike nemške, nemško-avstrijske, bol- garske in turške države uvaja, kolikor že ni zapovedana, zglasilna dolžnost. Tekom 24 ur po prihodu v občino mo- rajo s potrebnimi podatki o istovetnosti priglasiti svoje bivanje občinskemu uradu, ki jim izda potrdilo o prijavi. Na zahtevo varnostnih organov se mo- rajo izkazati s takim potrdilom. § 2. Tekom 14 dni po dnevu, ko se je ta naredba razglasila v Uradnem listu, se morajo pri občini svojega bi- vališča zglasiti vsi odpuščeni javni us- lužbenci, nadalje vse osebe nem?.ke in madžarske narodnosti, ki so si pristoj- nost v kaki občini kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev pridobile ali same ali po svojih prednikih v teku zadnjih 50 let. § 3. V Celju se je zglasiti pri policij- skem oddelku. § 4. Prestopki te naredbe se kaznujejo po § 9 zakona z dne 5. maja 1869., drž. zak. st. 66. § 5. Ta naredba stopi v veljavo tretji dan po razglasitvi v uradnem listn. Mestni magistrat celjski, 11. jun. 1919. Za vladnega komisarja: PoSjs-siec« Owa «loEjrij, fina, polkrita, lahka, e«o- vprežna »oia in enega dvovpre>fnc-ga ima na prodaj tigovec Franc Krašovic v Št. Jurju ob Taboru. 813 3—1 Vino (ljutomerski-rizling) proda E. Petri- tschek, posestnik v Liscali St. 23 pri Celju. ______________817 2-1 PiPOtSa se ltt>i vox za enega konja. Po- izve se pri gostilničarju v Nar. domu, Celjc. 814 1 Išče se mebE'e-nreo stanovanje obsto- ječe i7. 2—3 sob, kuhinjo, event, kopalnice. Ponudbe pod »stanovauje« na upravn. lista. 818 2-1 InL. Fridcrik WfJssiak, tehniüna delav- nica za stroje in aparate in splošno meha- niko v Celju, Benjamin IpavČeva (Gizelina) cesta 12. Razpošilja tudi varstvene svetilke in sveče. 819 1 H-fifvUfli iz ^o^Se todbine, stara AjlJLölJjlca. 20 let, z izvrstnimi spri- Čevali je služila zmiraj v boljših hišah, išče tem potom primerno službe, gre tudi kot prodajjalfca začctnica ali kuharäca za- četnica, zmožna tudi nemščine. Ponudbe na lYlici Göthe v Libojahy pošta Petrovčc pri Celju._______________________611 1 Proda se vinogcad blizu Vojnika. Po- izve se pri Franc Ojsteršku v Ooio^rančevi hiši št. 102, vrata 6. 804 2-2 O priliki poseta čeških tehnikov leta 1899 v Celju je bil napaden g. Fran Gostinčar, sedaj nadučitelj v Šent Petru pod Sv. Gorami, od nemške dru- hali pri ljubljanski mitnici. Ker je on v največji sili oddal par strelov na na- padalce, pri čem je ranil nekega Pola- netza, je bil od skoraj popolnoma nemške porote obsojen radi prekora- čenja silobrana. Poziva se vsakogar, ki bo mogel podati o posameznostih napada kaka pojasnila, da ista naznani v pisarni dr. Gvidona Sernec v Celju, Kralja Petra cesta št. 16 (poprej GraSka cesta). W wB lalQHA 1IIIV Matkovič v Celju, 807-10-2 Glavni trg Štev.8. Iščem službc za nadmEinarja ali pod- tEilinarja, veSč v umetnem ali avtoma- tičnem mlinu. Ponudbe na upravništvo. 781 3-3 Nagr&do deb?, kdor mi preskrbi stano- vanje, obstoječe iz 2—4 sob. Naslov vuprav- niStvu. 784 ü-3 Storejšo proda]alhot popolnoma izurjeno v trgovini mešane stroke, sprejme firma Norbert Zanier & sin, Sv. Peter v Sav. dolini. 797 3-2 Gostilničarji! Pristen bei ijutorneržan, rudeč bi- zeljčan in temnorudeče Opolo vino, staro in novo oddaja po zelo niz- kih cenah: Anton Stern, trgovski posredovalec, Benjamin Ipavčeva (prej Gizelina) cesta 12, Celje. ¦805 12-2- Do 200 vagonov in do 5 vagonov lepega 790 5-4 Oglja se proda. Vreče za oglje da odjemalec. Vprašanja pismenö na Janko Božič, Celje, Prešer- nova ulica št. 15. Oskrbnftštvo graščine Loka prl ŽUSmn sprejme takoj več spretnih OglarJGV, Nastop službe takoj, plača po dogovoru. Isto okrbništvo kupi tudi večjo partijo ŽafiilJGV iz jute. Ponudbe z navedbo cen naj se dopošljcjo na gori ime- novano oskrbništvo. 786 5-4 inlet pm G. Fb*. Jurasek iz Ljubljane pride v drugi polovici tega meseca v Celje. Kdor blagovoli dati oglasiti svoj glasovir, se vljudno prosi, da naznani natančen naslov v upravništvo „Nove Dobe". Priporoča se kar najtopleje 787 3-2 G. F. Jurasek. VABILO na IJudsko ifeselicy ki se vrši v cetrtek, rine 19. rožnika I9!9 pri gostilničarju Fe*an Pergerju v Levcu pri Celju. Začetek ob 15. uri. Za vsakovrstno dobro pijačo in jedila bo preskrbljeno. Vozovi za prevoz gostov bodo na razpolago, — Na obilno udeležbo vabi Fran Perger. 6 trän 4. »NOVA D O B A« štev. 60 I .VA 9^ 1 PN I IIS B iWl dlma *n stavbena V V* JE»JL#J %J fill obrestuje ^«»O/^ Trgovina b špecerij- skim blagom in dež. pridelki Ant. KolenciM Ant. Ermenc 263 Xjßlj© 52-20 Kral ja Petra c. 22 Ant, Koser mehan.stavbeno ključavničarstvo želez. konstrukcijska delavnica sodno zaprisežen zvedenec CELJE Mariborska cesta 47 Telefon ŠMO rimska VIII Uracliio konccsijonirana insfalacija vodouodov. Prevzetje vseh vodovodnih naprav, oprema kopalnih sob in klosetov. Izdelovanje žičnih mrež za ©grajo vrtov, travnlkov, gozdov, parkov itd. Popravila avtomobilov. Izdelovanje mostnih tehtnic. Pepravila decimalnlh in centitnalnih tehtnlo Preizkušnja vseli tehtnic in uleži, 457 —-9 Zaobilnanaročiiase vljudnopTiporočam. f2«B»tt«A sibečico, kraste, lišaje uniČi Vlcai L%L$ pri človeku in zivini tnazilo zoper srbečico. Brez dulia in lie maze perila. 1 lonček ta. eno osebo 5 K. — Po pošti 6 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna TrnUöczy v Lj&ibSj^n^ Kranjsko. 615 34-17 I stroke, drogisti, kramarji itd. r.ijajno zaslužijo s prodajo Mastina pri kmetovalcih. — Za pojasniia treba pisati clopisnioo na naalov: lekarnar Trnköozy, Ljubljana (Kranjskc) na filedaui naöin; „PoSljilo mi tiskovine, cene, navodila za porabo Mastina brezplatno"- 591. 10-12 A/Vifii podgane. sie- Ixl.l&§L.9 niceiBifecurki f er ves mrčes mora poginiti, če sc vporabljajo moja preiz- kušeno najboljša in povsod hvaJjena sredstva, kakor: Za poljsUe miši 5 K, za podgane In miši 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za steuice 2 K, posebno močna tinktura za stenice 5 K, unifevalscmoljev 2K, prašek proti mrče- som2in 4 K, tinktura proti ušem pri ijudeh 3 K, mazilo za uši pri zivini 2 K, prašek za uši v obleki in perilu 2 K, tinktura za bolhe prl pseh K 150, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (nniCevalec rastlin) 3 K. Pošilja po pov^etju Zavod za oKsporl M. Junker, 85 -50 Zagreb 37, S^etrfnis&a tsHca 3. mein priporoča dobro kuhinjo in izvrstna vina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpolago je klubova^soba. tJsah dan do IZ.upenonosiodprto. 177 104-35 Stavbena in galant. bleparsHa obrt A. Jošta nanii Fponjo OnMaii 243 104 47 wmmuammmu Celje, Kralja Peira c. 8 (nasproti »belega vola") Prevzema vsa v to stroko spadajoč« dela. Postrežba točna in solidna. Gostilna Plevčak Gaberje priporoča svojo izupsfno toplo in ripzIo iiuhinjo tcE* najbüllsö, pristno domsča ulna. 240 52-23 NÄZNÄNILO. Slav, občinstvu naznanjain, da sem spremenil naslov goslJlne pri »Lastovki« v gostilno pri „Jugoslovanu" Pravo pesno seme, rudeče in rumeno, lucerna ter vsa druga semena se po nizkih cenah dobiva v trgovini s specerijo in z deželnimi pridelki FE. EOLENC 213 CELJE NAR0DNI DOM 52-22 Veletpgooina in Fazpošiljaina I Steronetiii, Celje priporoča popolnoma sortirano zalogo manu- fakturnega -blaga za ženske in moške obleke, raznekonfekcije,čevlje, modnega, kratkega in galanierijskega blaga, ter pošije na željo vsakemu cenike žastonj. 214 52—23 Otvoril sem s 1. aprilom 1919 svojo staro 445 52—12 ceuljorsho ohrt Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojen obisk. Prevza- mem vsa v to stroko spadajoča dela. HoIšcH Msptin, Hraljfl Petra c. Delo solidno! Dnevne cene! Fran STRUPI Celje Z a 1 o y a stekla, porcelana, svetilk, oglerfal, okvirjev In raznovrstnih šip Pf-evzetJQ sle- klarskih del Rpalja Fefrfl cesta LZ-1Z S9S i Opr. St. 795. S V 9 T I I O Ljubljana 7./6. Itl9. delavcem irsela l^ategoi^Ij I Vsled neurejenih gospodarskih in prometnih prilik vlada v Beogradu in na ozemlju kraijevine Srbije veläko pomai?jkanje deBa in nezspo- slenost delavskiih si!. Delavci vseh kategorij, ki hodijo brez izrecneja poziva v Beograd za delom, potrošijo vsled velike draginje v kraikem vse svoje prihranke in se izp&stavljajo največji bedi. Svarimo delavstvo vseh kategorij pred odhajanjem v Beograd ali v Srbijo, če nimajo delo nakazano od podružnice državne posredovalnice v Ljubljani, Mariboru in Strnišču pVi Ptuju. — Kdor se samolastno poda v Beograd ali v Srbijo, ima nositi sam vse posledice. 812 1 Dežeina vlada za Slovenijo, oddelek za socijahio skrbstvo. Dr. FRANJO KOLTERER ORDINIRA V STROSSA'IAYER-JEVEM DOMU ROQASKA SLATINA 7% 3-2 Dro^ve.;:: Kemikalije. Fotograflcni aparati in YS6 potreMcine. Toaletni predmeti. Razknzevaluasredstya. Esencö in tarve za 11- kerje. ::: Praski in tinkture zoper mrccs Me^icinalita dirogerila (prel I.Fiedler) [Blje, lloduGFSfio ül. S Kirnrgiösi predmeti. Francoske specijalitete. Krrailni prašeli za zi- Yino. Sredstva za konzeryi- raiije jajc. Yoscilo za parkete. Barve za 0M0 i. t. (1 6S9 52—5 llPslfl Unit lic in rok Prinese "inogo prednosti tako v zdravstvencm yvpu pUll kalElza« (tekočina) skupaj s karto- nom 4 K in tvotn. obliz po 4 K in 2 kroni Proti potenju telesa in nog je Fellerjev >Elza« prašek z vsipom 2" kroni. Krmilgii |jr>ašek za živino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Ovoj in poštnina se računa posebej in naj- ceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Narociti je treba pri lekarnarju Evgen V. Feller, Stubica, Elsa trg 356. (Hrvatsko Zagorje). Otoresf nt odbitek lmoylne če bi se tudi vpeljal, ne bode Vam do- nasal toliko škode, kakor si Vi sami škodujete, ako celo življenje kupujcte svoje potrebščine pri slabem izvoru, — Poglejte enkrat ilustrovani cenik tvrdk* H. S&ittoer (lastni s Henri HSuire) Ljubljana žt. 983, kateri Vam sve- ttije glede res dobrih ur Specij.alne znamk« »1KO« iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z urar mi, svetlecih in stenskih ur, verižic, pp- stanov, zapestnic, uhanov, jedilneg» orodja, daril za krst in sveto birmo ter vseh ostalih zlatih in srebrnih predmerov. Pa tudi druge potrebSCine n. pr. škarj«, nože, britve, doze za cigarete in smotkc, dijainante za rezanjc stekla, nažigalce in denarnicc kupite dobro inzazmernocen« pri tvrdki H. Suftnes» (vflastnik Henr>i Maire) Ljubljana, hi*. 983. iTZln Uaraždinske toplice ^,^, Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav. — Noy zdravlllšRI hotel. EleklrlCna razsvetljava I Staroznano, radioaktivno zdravilišče z 2veplom H-58° C. Pripo- nnntinil nPUmnii7mil iSlRSIl itc^- Zdravljenjü s pitno vodo pri bo- roCeno proti: PrDII[1U' WnWTlZmU, IMBMI leznih v vJrat^ g\.{u> prsjh> »jetrahf želodcu in črevesnih boleznili. Eiektr. masaia. Blatnc, ogliöno kiselo I in (»otnčiie kopeli. Odprto celo leto. — Krasna okolica. Moderna oprema. Novi hoteli. Prospekts brezplačnol Zdraviliški zdravnik: Dr. J. Löchert. ^^M