V Ljubljani, sobota 30. septembra 1939 Poljska ne priznava sovjetsko-nemškega sporazuma o razkosanju Prošnja Angliji in Franciji naj nadaljujeta vojno za osvoboditev Poljakov London, 30. sept. o. Poljski poslanik t Londonu grof Raczynski je bil včeraj sprejet pri angleškem zunanjem ministru lordu Hali-iaxu in je uradno protestiral proti nemško-sovjetskemu sporazumu o razkosanju poljske države. Poljsko poslaništvo je izdalo za angleško javnost posebno sporočilo, v katerem pravi, da je bil poljski narod v tem dogovoru dejanje surovega nasilja in da razdelitve ne bo nikdar priznaL Pariz, 30. sept. o. Poljski poslanik Luka-siewicz je izročil irancoskemu zunanjemu ministrstvu spomenico, v kateri izjavlja, da poljska vlada ne bo nikdar sprejela določil nem-ško-sovjetskega sporazuma o razdelitvi Poljske. Poljska vlada pričakuje, da bosta Francija in Anglija nadaljevali z vojno do končne zmage, ki bo obnovila Poljsko. V irancoskih vladnih krogih izjavljajo, da je Francija trdno odločena nadaljevati vojno in da bo uradno odklonila nemške ter sovjetske predloge za sklenitev m|ru na podlagi sedanjega stanja, s čimer bi bila poljska država uničena. Pariz. 30. sept. o. Iz poljskih krogov poročajo uradno, da je bil za vrhovnega poveljnika poljske ko armade y Franciji imenovan general Si-:orsky, bivši predsednik poljske vlade in organizator poljske vojske v svetovni vojni. General Sikorsy je s iracoskim generalom Weigandom organiziral L 1920. odpor proti boljševiški armadi, katero so Poljaki potem pregnali s svojega ozemlja. General Sikorsky je bil nasprotnik pokojnega maršala Pilsudskega zaradi njegove, Nemcem prijazne politike ter je vedno zagovarjal čim tesnejše sodelovanje z Anglijo in Francijo. Pariz, 30. sept. o. Senator Berenger je zunanjepolitičnemu odboru v senatu izročil senzacionalne listine s presenetljivimi podatki o tajni vsebini fiemško-sovjetske pogodbe. Pariz, 30. sept. Primas Poljske, kardinal Hlond je naslovil po vatikanskem radiu poslamaj v poljščini svojim sodržavljanom, da bi jim vlil hrabrosti in zvestobe do domovine in vere v Boga. Kardinal Hlond je izrazil priznanje poljski vojski ter prebivalstvu Varšave, za junaštvo v zadnjih bojih. Izrazil je tudi priznanje pozr t vova 1 n emu duhu delavcev in ujetnikov. Kardinal Hlond je priporočil vsemu poljskemu narodu, naj se pokori volji Previdnosti, katere cilji se ne dajo doumeti. London, 30. sept. o. United Press sporoča, da nemško-sovjetska trgovinska pogodba ne menja nobenega dosedanjega stališča in da Nem- Sovjetska in romunska vojska se zbira ob besarabski meji Bukarešta, 30. 6ept. o. Ministrski predsednik Argentianu je podal snoči izjavo, da bo Romunija ostala strogo nevtralna. Dopisniki, ki se_ nahajajo v Bukorešti, pa poročajo, da Romunija še vedno pošilja nove čete na hesarabsko-rusko mejo. Prav tako pa ojaču-jejo svojo vojsko sovjeti, iz česar se da skle- pati, da pripravljajo nekaj proti Romuniji. Nemčija in Romunija sta podaljšali trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena lani oktobra. Po sedanji pogodbi bo Romunija uvažala iz Nemčije trikrat več premoga in izvažala pa četrtino več petroleja v Nemčijo. Poljska vojska koraka iz Varšave v ujetništvo Žalostni pr zori ob izročanju mesta Nemcem Berlin, 30. sept. o. Z vzhodnega bojišča poročajo: Poljska posadka v Varšavi, ki je štela okoli 120.000 mož, je začela včeraj popoldne korakati iz obkoljenega mesta v nemško ujetništvo. Preden bodo vsi poljski vojaki odstranjeni iz poljske prestolnice, bo preteklo dva ali tri dni. Majhne skupine poljskega vojaštva, med drugim 2000 mož na polotoku Heli severno od Gdanska se še vedno upirajo nemški vojski. Amsterdam, 30. sept. Berlinski dopisnik holandskega lista »Telegraph« prinaša podrobnosti o uilaji Varšave. Srečanje med poljskim polkovnikom Lipinskim in nemškim generalom je bilo dramatično in žalostno. Polkovnik je le s težavo skrival svojo presunjenost. Ko je general prevzel mesto iz rok obrambe prestolnice, je izjavil: »Veselimo se, ker je prenehalo rušenje Varšave. Upam, da Varšava ni dosti trpela od bombardiranja.« Polkovnik je na te besede ihte odgovoril: »N a kup žalost je od razvalin.« nje ostal samo ie čija s tem ni nič pridobila. Po morju je nemogoče dovažati surovine z Rusije, ker je Nemčija blokirana in preko Poljske pa je promet otežko-čen. Vsi angleški listi, kakor tudi francoski odločno stojijo na strani, da Francija in Anglija ne bosta pristali na Hitlerjev mirovni predlog. Times piše, da Anglija in Francija ne bosta sklenili miru. dokler bo Hitler na vladi. London, 30. sept. Angleški vladni krogi poudarjajo, da se položaj v Evropi v ničemer ni spremenil. Rusko-nemška pogodba ne spreminja smeri britanske politike. Ni verjetno, da bo Nemčija dobila več surovin po novem sporazumu z Rusijo kakor pa jih je dobivala po odredbah nenapadalnega pakta. Položaj se zato ni spremenil prav nič od dneva, ko je Velika Britanija sklenila izpolniti svoje obveznosti do Poljske. Ni ga danes dejstva, katerega Anglija ne bi bila upoštevala pred izbruhom vojne. Ne bo izdana nobena uradna izjava o britanski politiki prej, preden ne bo vlada razpravljala o nemško-sovjetskem sporazumu in tudi prej ne, preden se ne bo angleška vlada posvetovala s francosko vlado. Uhamberlai-nova izjava dne 26. t. m., v kateri je med drugim poudaril, da je naš glavni cilj, da osvobodimo Evropo stalnega strahu pred nemškimi napadi, pojasnjuje tudi sedanje stališče Anglije in Francije. Dr. Maček o nevtralnosti malih driav In notranjih razmerah v Jugoslaviji Sofija, 30. sept. o. Dnevnik »Slovo« prinaša zanimivo izjavo hrvatskega voditelja in podpredsednika jugoslovanske vlade dr. Mačka. V tej izjavi pravi, dr. Maček, da je za male države v Evropi edino modro, da ostanejo nevtralne. Zakaj tudi, če bi stale po naključju na strani zmagovalcev, bi jih pred končno zmago uničili. Skupna korist vseh južnih Slovanov je v tem, da skušajo za vsako ceno ohraniti mir. V to smer gredo vsa njihova prizadevanja. Ko je govoril o notranjem položaju v Jugoslaviji, je dr. Maček dejal, da za zdaj ni na dnevnem redu vprašanje o upravni rezdelitvi Jugoslavije na štiri avtonomne enote. Glavno je, da se izvede nova politična zakonodaja, zlasti voliv-ni zakon. Volitve jx> tem novem volivnem zakonu bodo razpisane takoj, ko bo mednarodni položaj popustil. Pariz, 30. sept. Sporočilo poveljništva obrambe Varšave z dne 29. t. m. zvečer se glasi: Ko je poveljništvo varšavske obrambe izčrpalo vse možnosti za nadaljevanje odpora, je bilo z ozirom na obupno stanje civilnega prebivalstva ter pomanjkanje vode in streliva za topništvo prisiljeno skleniti premirje. Poveljnik obrambe Varšave je določil z nemškim poveljnikom pogoje za sj>orazum, ix> katerem bi se morali Varšava in njena garnizija udati včeraj ojroldne. Nemški poveljnik se je moral obvezati, da bo častnikom, ki so se udeležili obrambe prestolnice, omogočil pogoje častnega ujetništva, tako da bodo lahko obdržali sablje. Po drugi strani se Nemci obvežejo, da bodo demobilizirali nndčastnike in vojake ter jih pustili domov. Pogajanja za sovjetsko-turško pogodbo o Črnem morju in Balkanu so končana Turško vojaško odposlanstvo bo odpotovalo v London Lond®";.3.a s|Pf- «■ Poročajo, da se bo turški zunanji minister Saradzoglu vrnil danes ali jutri v Ankaro z besedilom nove pogodbe med Turčijo in Sovjetsko Rusijo, katera se nanaša na Crno morje in Balkan. Ta pogodba bo šele po posvetu turske vlade podpisana v Ankari. Pogaja-janja za to pogodbo so v glavnem končana. Berlin. 30. sept. DNB poroča iz Moskve, da turški zunanji minister Saradzoglu včeraj ni 'imel sestankov s sovjetskimi državniki. Turška delegacija ostane v Moskvi najbrž še danes. Pri povratku v Ankaro se bo turški zunanji minister ustavil v Bukarešti in tam imel razgovo- re je z romunsko vlado, London, 30. sept. Po vesti »Daily Telegrapha« odpotovalo iz Ankare v London turško vojno odposlanstvo. Na čelu delcgacijp je general Kja-zim Orbaj, ki je vodil turško vojaško zastopstvo že pri zadnjih j>osvetih z angleškimi poveljniki in strokovnjaki. London, 30. sept. o. Londonski radio poroča, da novi pakt med Turčijo in Sovjetsko Rusijo ni naperjen proti Angliji in Franciji. V novem paktu, tako zatrjujejo politični krogi, je navedeno, da se obdrži status quo v črnem morju, kakor tudi na Balkanskem polotoku. Estonija - protektorat boljševikov Danes je bila v Moskvi potrjena pogodba, s katero je še ena mala država v Evropi izgubila samostojnost , Moskva, 30. sept. o. Sovjetska vlada je danes odobrila sovjetsko-estonsko pogodbo o medsebojni pomoči, v kateri ji Estonija odstopa nekatere otoke m uradno stopa pod protektorat Sovjetske Rusije. Molotov je priredil snoči večerjo na čast estonskega zunanjega ministra Scldterja. Večerji so prisostvovali: predsednik estonske narodne skupščine Uluoc, Stalin, Vorošilov, Mikojan, Gorkin, Potemkin, Dekazanov, Lozovski in številne druge sovjetske osebnosti. Nova pogodba o medsebojni pomoči med Sovjeti in Estonijo ima naslednje člene: 1. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta druga drugi nudili vzajemno vsako, tudi vojaško pomoč. Če bi bile pomorske meje pogodbenic v Vzhodnem morju ali pa njune kopenske meje, kakor tudi posebna oporišča predmet napada ali pa grožnje po katerikoli evropski veliki sili. 2. Rusija se obvezuje,^ da bo estonski vojski nudila podporo pri oboroževanju in dobavljanju vojnega materiala pod ugodnimi pogoji. 3. Republika Estonija daje Rusiji pravico, da na estonskih otokih Sarema (Oeselj in Nijumlaj (Dagoe) ter v mestu Baltiški naredi in vzdržuje oporišča za vojno mornarica ter določeno število Nemški zunanji minister Ribbentrop je pri odhodu iz Moskve izjavil, da je na žalost bilo njegovo bivanje v Moskvi zelo kratko, da pa upa, da bo kmalu lahko prišel med Sovjete za dalje časa. Nemčija in Rusija želita mir in hočeta, da bi Anglija in rran-cija prenehali z vojno, ki nima nobenega smisla. i Sovjetski poslanik v Londonu Majski je obvestil angleškega zunanjega ministra, da bo Rusija v vojni na zahodu nevtralna in da je pripravljena obnoviti trgovske stike z Anglijo. Tako pišejo nekateri angleški listi danes. , ... V Newyorku so prijeli voditelja ameriških Nemcev Frica Kuhna in ga zaprli zaradi nedovoljenega političnega delovanja. Vrednost poljskega zlota do nemške marke . je določena s pol marke za zlot. Prvotno so Nemci dajali za zlot 15 pfenigov. Vesti 30. septembra Sveti oče Pij VU. bo dane« sprejel člane poljske kolonije v Rimu. Pri tej priliki bo imel primeren nagovor. Razdeljevanje živeža civilnemu prebivalstvu z nakaznicami bodo konec oktobra uvedli n.i Angleškem. Vlada bo do tedaj izvedla popis vseh družin. Ta popis bo služil kot podlaga za razdeljevanje. Navzlic temu pa ne bodo določili nikakih pomembnejših omejitev pri prehrani. V Budimpešti so se začela nemško-madžarska go- spodarska pogajanja za poživitev trgovine med obema državama, kakor to zahteva vojno stanje v Nemčiji. Francoski miaistrski predsednik Daladier ho 6. oktobra obširno odgovoril na razna vpra šanja glede francoske zunanje politike v zadnjih časih. Vprašanja mu je stavil zunanjepolitični odbor v poslanski zbornici. Angleški kralj Jurij VI. je sprejel predsednika vlade Chamberlaina, ki mu je poročal o po litičnem stanju in pa o tem, kakšen govor bo imel v ponedeljek v poslanski zbornici. Nemški zunanji minister Ribbentrop 6e je včeraj vrnil iz Moskve in je bil takoj nato spre jet pri kanclerju Hitlerju ter mu poročal o uspehih svojega obiska v Moskvi in mu izročil pozdrave Stalina ter drugih boljševi-ških odličnikov. Nemški listi potrjujejo vest. da so angleška letala pri zadnjih poletih metala na nemške kraje letake s Knickerbockerjevimi trditvami o tem, koliko denarja so naložili v tujini nem ški voditelji. Nemško propagandno ministrstvo — je tx> francoskih vesteh — poslalo vsem ameriškim poslancem in senatorjem pisma, v katerih jih skušajo odvrniti od tega, da bi glasovali za spremembo nevtralnostnega zakona. V Ukrajini in na poljskem ozemlju, kar ga je prišlo pod boljševiško upravo, so začeli deliti propagandne zemljevide, na katerih so zarisane nove sovjetske republike: Ukrajina, Poljska, Slovaška, Madžarska, Avstrija in Bavarska ... Romunska zunanja politika se ne bo nič spremenila, zatrjujejo v Bukarešti in navajajo v dokaz dejstvo, da je zunanji minister še ved no Gafencu. Srednje šole v Parizu bodo začele pouk sredi oktobra Nakaznice za britje po javnih brivnicah «o uvedli v Nemčiji. Nakaznice «o potrebne zaradi šte-denja z brivskim milom. Angleški urad za pobijanje vojnega tihotapstva poroča, da so na neki nevtralni ladji zaplenili 20 vreč mokanske kave, poslane iz Adena v Arabiji na naslov nemškega kanclenja. Kave je bilo 6kupaj za dve toni. 120.000 palestinskih Judov moških in ženskih se je priglasilo v prostovoljsko angleško vojaško 6lužbo. Obsežno nemško vohunsko organizacijo je odkrila ameriška policija v Newyorku. Pri preiskavah je našla po vilah raznih agentov močne radijske oddajnike, 6 katerimi so poročali vesti v Evropo Turška vlada je prepovedala izvoz vseh dragih kovin, zlatega in srebrnega denarja ter nakita. Velika francoska parnika »Champlain« in »Columbia« sta včeraj varno priplula iz Kanade v Francijo. To dejstvo priča, da so nemške podmornice v glavnem morale ustaviti svoje delo na Atlantskem morju. Nnjvečji nemški parnik »Bremen« je po zatrdilih estonskih mornarjev zasidran v severno ruski luki Murmansku. Ameriški zunanji minister Hull je izjavil, da mu ni nič znanega o mirovni ponudbi Nemčije in Sovjetov, po kateri naj bi bila sklicana konferenca z udeležbo Anglije Francije, Nemčije, Rusije, Italije in Amerike. Na francosko nemškem bojišču-samo streljanje topov letališč za sovjetske letalske sile in da bo Estonija imenovane kraje dala Rusiji v zakup proti nrinik “i' Točen položaj teh oporišč in letansc, bo pozneje določen, meje pa bodo dolo-ene z medsebojnim sporazumom, Da bi mogla varovati ta pomorska oporišča in letališča, ima Rusija pravico, da vzirzuje na svoje stroške v letališčih'in oporišči i strogo določeno število kopenskih in letalskih sil. Višek teh sil bo določen s posebnim eporazuniom. . .^°8®dbenici se obvezujeta, da ne bosta sklepali nobene zveze in da se ne bosta udeleževali nobene zveze, ki bi bila naperjena proti eni pogodbmci. 5. Izvedba te pogodbe ne sme na noben način okrnjevati samostojnosti pogodbenic, zlasti pa ne njunega gospo tarskega sistema in njunega državnega ustroja. Pomorska oporišča in letališča v odsekih, ki so določeni v čl. 3. ostanejo ozemlje republike Estonije. 6. Ta pakl velja 10 let. Če nobena pogodbenic ne bo smatrala za potrebno pakt pred potekom tega roka odpovedati, se bo veljavnost pogodbe podaljšala sama po sebi za 5 let London, 30. «ept. o. Iz Londona poročajo, da je bilo snoči na zapadnem bojišču v bližini Saar-bruckena tako močno topniško obstreljevanje na obeh straneh, da 6e je slišalo 60 km daleč. Pran-coske čete se drže na svojih postojankah. Ne na eni, ne na drugi 6lrani ni bilo nobenega pomembnega uspeha. Na obeh straneh pa so poskušale napadalne čete zavzeti sovražnikove postojanke Pod varstvom artiljerijskega ognja, kar pa se ni Posrečilo nobeni vojski. Edinice angleškega vojnega letalstva 6o po Poročilu ministrstva za informacije izvedle včerai napad na nemške vojne ladje v Helgolandskem zalivu. Navzlic zelo močnemu streljanju protiletalskega topništva, so angleška letala napadala zelo nizko. Napadi so bili izvedeni do kraja. Nekatera angleška letala se še niso vrnila v svoja oporišča. Vesti, ki 6o jih prinašali tuji časopisi, da so Nemci potopili spet eno angleško ladjo, ki je bila namenjena za transport letal, v Londonu odločno zanikajo. Ni res, da bi potopili Nemci že drugo ladjo in tudi ni res, da bi bila katera druga vojna ladja potopljena. Pariz, 30. sept. o. Predsednik francoske republike Lebrun je včeraj obiskal severnovzhodno bojišče in se ustavil pri različnih poveljstvih. Šel je tudi v Maginotijevo črto in tam osebno odlikoval ranjenega častnika ter dva podčastnika. Letalski minister Guc la Chambre je včeraj nadzoroval letalske oddelke na francosko-nfem-škem bojišču ter gledal boj med nemškim in francoskim letalskim oddelkom. Ministra je spremlja! na poletu vrhovni poveljnik francoskega letalstva general Vuillemin. Italijanska sodba po uničenju Poljske: Noben narod v Evropi ne želi vojne Milan, 30 sept. Glasilo italijanskega zunanjega ministrstva »Relazioni Internazionali« piše o velikih naporih Mussolinija za popravo krivic versajske pogodbe ter za ohranitev miru. Po končani vojni na Poljskem je skrajni ča6 izogniti se strašnemu spopadu na zahodu. Neumno je zahtevati, da se ohranijo odnosno ponovno postavijo zapuščene postojanke. Stališče Italije do vojne na Talin, 30. sept. o. Predsednik estonske republike je imel govor, v katerem je zavračal vesti, da bi bila Estonska kaj kriva zaradi bega poljske podmornice »Orel« iz Talina, kar je sovjetska vlada porabila kot pretvezo za pritisk na Estonijo. Estonska je bila prisiljena skleniti s Sovjeti pogodbo o medsebojni pomoči in Rusiji odstopiti nekatere predele svo-je;-a ozemlja, da je ohranila vsaj nekaj samostojnosti. zapadu, ki nc more prinesti nikomur koristi, odgovarja nacionalnim koristim Italije ter njenim političnim pogodbam in paktom ter nazadnje želji vseh narodov, tudi nemškega naroda Posredovanje Rusije, da 6i spet pridobi ozemlja, ki so ji pripadala pred vojno, je popolnoma naravno ter se da pojasniti tudi zaradi tega, ker so zahodne 6ile pred in po Versaillesu sprejele sklepe na škodo Rusije Po velikih žrtvah, ki jih je Rusija imela 6 da je pomagala zapadnim silam, je navsezadnje izgubila mnogo ozemlja in pomembna oporišča, potrebna za njene odnošaje do zahoda. Popobmma logično je, da sodeluje Rusija pri reviziji. ki ji omogoča obnovo odnošajev 6 Srednjo Evropo Nemčija ima sedaj možnost spraviti na zahodno bojišče ogromne množice svojih divizij. Nemška oborožena sila je močnejša od angleških in francoskih sil. Posebno velja to za zračne sile. Anglijo živi danes dve tretjini pošiljk, ki prihajajo po morju. Uspehi podmorniške vojne 60 dokazali, da ima blokada dve konici. ^ Izjava trgovinskega ministra p pogajanjih z Nemčijo« o avtomobilskem prometu in o prenosu pristojnosti na banovino Hrvatsko Belgrad, 30. sept. Trgovinski minister dr. Ivan And res je sprejel včeraj časnikarje in jim odgovarjal na vprašanja, katera so mu zastavili. Glede trgovinskih pogajanj z Nemčijo, ki so se pred dvema dnevoma začela, je minister dr. And res izjavil med drugim sledeče: Predvčerajšnjim so se začela gospodarska pogajanja z nemško delegacijo. Ta pogajanja se vodijo v okviru rednega sestanka jugoslovansko - nemškega gospodarskega odbora. Razume sc, da dajejo sedanje razmere v Evropi tem pogajanjem poseben pomen._ Ta pogajanja morajo na eni strani zavarovati bistvene interese naše trgovine z državo, ki predstavlja naše največje inozemsko tržišče. Na drugi strani pa se morajo ti interesi spraviti v sklad z nevtralnim položajem, ki ga je naša države zavzela. Po pogajanjih z Nemčijo bomo imeli druga pogajanja, in sicer z Grčijo, Italijo, Madžarsko in drugimi državami, da uredimo z njimi najvažnejša trgovinska vprašanja in odstranimo razne ovire v trgovinskem in plačilnem prometu. Tako bomo ustvarili znosno stanje v sedanjih težkih razmerah mednarodne trgovine. , O omejitvi avtomobilskega prometa je povedal minister med drugim tole: V zvezi z ukrepi, ki se izvajajo zaradi tega, da se prihrani bencin, so bile objavljene vesti, da je sprejeta uredba o omejitvi avtomobilskega prometa. Taka uredba je v resnici pripravljena, toda se ne bo izvajala vse dotlej, dokler se lahko tekoče potrebe bencina in plinskega olja pokrivajo z uvozom iz inozemstva. Ako ni prišlo do ovir pri uvozu, tako da bi bile obstoječe rezerve v državi ogrožene, potem bi se objavila uredba o omejitvi avtomobilskega prometa. To ne pomeni, da se lahko bencin uporablja po mili volji. Ni treba pozabiti, da bencin plačamo večinoma v devizah, ki so nam danes potrebnejše za mnogo bolj nui.ne na-bavke. Potovati v kraje, ki imajo železniške zveze z avtomobilom ali prevažati blago s tovornimi avtomobili, danes ni na mestu, dasi je mogoče bolj rentabilno. Na vprašanje, kako je s prenosom pristojnosti iz trgovinskega ministrstva na banovino Hrvatsko, je minister dr. Andres odgovoril: Važni posli resora, ki se opravljajo intenzivno, niso niti najmanj ovirali dela za izvajanje te uredbe, ki se nanaša na prenos pristojnosti na banske oblasti banovine Hrvatske. V podrejenem ministrstvu obstoje važni posli, ki ostanejo še nadalje skupni, kakor je to zunanja trgovina, zavarovanje, uprava za zaščito industrijske svojine ter uprava za kontrolo mer in žlahtnih kovin. Posebno važno področje za državno zajednico je zunanja trgovina. Predložil sem ukrepe, kakor sem vam jih že obrazložil, da se to področje pravilno uredi, da bi v polni meri ustrezalo nalogam, ki se danes pojavljajo. Na drugi strani pa posli notranje trgovine, industrije, obrtništva, bankarstva in pa strokovnega pouka preidejo na bansko objast v Zagrebu. Ta teden sem zaradi tega sklical načelniški svet ministrstev ter sem s šefi oddelkov in ustanov določi! vse podrobnosti za prenos pristojnosti. Potrebne rešitve o prenosu poslovanja bodo pripravljene že v začetku prihodnjega tedna, tako da seb prenos tudi Formalno izvršil te dni. Ljubljana od včeraj do danes Iz mariborskih sodnih dvoran Maribor, 29. septembra. Dane« se vršijo pred mariborskim okrožnim sodiSčem tri zanimive razprave. Pri prvi se obravnava zločin, ki je bil izvršen 20. julija pri Sv. Bol-fenku, kjer je mož streljal na ieno, ker se ni hotela ločiti Zaradi tega zločina se zagovarja 28 letni Avgust Lončarič, posestnik od Sv. Bolfenka v Halozah. Dne 22. novembra 1937 se je Lončarič poročil • Katarino Vinkler, h kateri se je priženil na njeno posestvo, ki 6ta fi ga njena roditelja prepustila. Lončarič ie podal sopo6C6tnik, pa ga je kmalu prevzela oblastnost. Nastali so prepiri, ker je ženi neprestano očital, da živita na njunem domu njena starša ter je zahteval, da morata oba od doma. Žena naravno v to ni privolila, pa jo je začel mož pretepati Nazadnje pa jo je zapustil ter se preselil k svojim staršem, obenem pa je po odvetniku zahteval ločitev zakona ter razdelitev posestva. Zena pa na ločitev ni pristala, kar ga je silovito jezilo. Zategadelj ji je začel groziti ter jo zalezovati. 20. julija t. 1. jo je zalotil na njivi, kjer je vozila z vprego volov. Brez besede je naperil v njo samokres ter začel streljati. Zadel jo -ffe v spodnii život ter življenjsko nevarno poškodoval. V bolnišnici je sicer okrevala, ostale pa so / takšne posledice, da ne bo nikoli več zdrava in sposobna za delo. Lončarič se sedaj izgovarja, da se mu je v razburjenosti orožje po nesreči sprožilo in da ni imel namena žene ustreliti Na tomboli ie goljufal Pred sodnike pride danes 43 letni Bezjak Franc iz Botkovcev zaradi predrznega poskusa sleparije. 30. aprila t. 1. so imeli ptujski gasilci tombolo. Glavni dobitek je bilo motorno kolo, vredno 5000 din. Med mnogoštevilnimi udeleženci te tombole je bil tudi Bezjak, ki si je preskrbel več tombolekih kart. Črtal pa je številke samo na eni, dočim je z drugih številke, ki so bile klicanc, rezal ter jih lepil na prvo karto. Na ta način je svojo tablico kmalu izpolnil tako, da je prelepil sedem številk. Potem je izročil tablico svoji ženi Neži, na karto pa napisal ime »Neža Kozjak, Po-lenšak« ter jo poslal h komisiji, da bi dobil za-željeni prvi dobitek. Na odru pa se je nahajal zastopnik finančne oblasti, ki je karto natančno pregledal ter opazil, da eo številke prelepljene. Na ta način je prišla Bezjakova sleparija na dan. Pri požaru sta kradla Dne 14. aprila t. 1. je bil v Marenbergu katastrofalen požar. Ponoči se je okrog 11 vnelo gospodarsko poslopje eaarenberške graščine, last Terezij« Zupanc. Ogenj se je razširil tudi na podstrešje gradu. V graščini, ki je zelo lepo opremljena, je bilo veliko reči, katere so skušali številni gasilci rešiti. Med drugim so spravili iz podstrešne shrambe tudi več sto kil suhega svinjskega suhega mc6a ter so ga zložili v bližini na travo. Tam pa sta ga izsledila 62 letni prevžitkar Blaž Lapan iz Marenberga ter 37 letni posestnik Frinc Sikar iz Marenberga. Oba sta si prisvojila okrog 35 kg dobrega blaga, in sicer je odnesel Lapan 6, Sikar pa 13 kosov. Oba sta zaradi te tatvine prišla danes pred mali senat mariborskega okrožnega sodišča. Mariborski drobiž Zamenjava starih delavskih odnosno po-selskih knjižic v Maribora. Predstojništvo policije v Mariboru opozarja vse one, ki imajo stare delavske ali poselske knjižice, kakor n. pr. delavske, trgovske in obrtniške nastavljen-ce, kuharice, služkinje, hlapce itd., da si pravočasno zamenjajo stare knjižice, da ne bo ob koncu leta nepotrebnega navala. Od 1. januarja 1940 dalje ne bo namreč noben delavec in nameščenec, ki ne bo imel nove poslovne knjižice, več pravilno zaposlen in se bo proti vsakemu, ki ne bo upošteval zadevnih predpisov, postopalo v smislu čl. 15 uredbe, t. j. s kaznijo od 50—500 din. Z isto kaznijo bo kaznovan delodajalec, ki bo zaposlil po 1. januarju 1940 delavca ali nameščenca brez nove poslovne knjižice, predpisane z uredbo o poslovnih knjižicah Sl. 1. št. 298-4'7 od dne 10. aprila 1938. Lepa dobrodelna prireditev ▼ mariborski okolici. Občinski odbor Rdečega križa v Devici Mariji Brezje vabi na blagoslovitev reševalnega avtomobila, ki bo v nedeljo 1. oktobra s sledečim sporedom: Ob 8 zbirališče pri pokopališču na Pobrežju: ob 8.15 sprejem novega avtomobila; ob 8.30 odhod vseh udeležencev v Devico Marijo na Brezju, kjer bo 6v. maša. Po maši blagoslovitev in govori. Popoldne bo po večernicah velika veselica, združena s trgatvijo v dvorani gostilne Zupan. Vabljeni Pobrežani in Mariborčani, da se te dobrodelne prireditve v čim večjem številu udeleže. Romunska letala nad Mariborom Veliko pozornost je vzbudilo danes v Mariboru 13 letal, ki so se bliskovito pojavila v smeri od severa ter so potem z veliko naglico izginila na obzorju v jugovzhodni smeri. Letala so preletela mejo nad št. lijem v višini kakih 1500 metrov. Z zemlje se znaki niso videli, tisti, ki so se oborožili z daljnogledi, pa pravijo, da niso imela nobenih znakov. Letala so bili enokrilni in enomotorni lovci. Pojav letal je vzbudil v Mariboru in vzdolž meje precejšnja razmotrivanja, ki pa so povsem brez podlage, ker so bila letala — romunska. Pred nekaj dnevi je namreč potovala preko Maribora v Nemčijo skupina romunskih častnikov-pilotov, ki so šli v Iieinkelove tvomioe v Nemčiji po nova lovska letala, katera je romunska Ljubljana, 30. septembra. Stara znanka, kateri se imamo Ljubljančani zahvaliti, da domišljave glave primerjajo naše mesto z Londonom, je davi razprostrla svoje sive peruti nad Ljubljano. Megla, ki je že delj časa nismo vdihavali, nas je danes obiskala in se nam napoveduje tudi za prihodnje dni. Prinesla je seboj strupen mraz, tako da so davi na ljubljanskem letališču namerili dve stopinji pod ničlo. Vremenska napoved je dejala, da bo čez dan nekoliko oblačno, hladno in spremenljivo vreme, kar pa nam ni vzelo upanja, da bomo danes še videli sonce, ki nas je včeraj ves dan tako radodarno obsevalo. In res, proti 9 dopoldne se je megla začela dvigati in previdno tipajoč so si začeli skoznjo utirati pot prvi sončni žarki. Sadje in gobe polnijo trg Da je letošnja sadna letina v splošnem zelo dobro obrodila, nam kaže vsakdanja slika ljubljanskega trga, ki je bil ves teden, zlasti pa danes na tržni dan, poln sadja vseh mogočih vrst. Pričajo nam pa o tem tudi nizke cene, ki omogočajo skoraj vsakomur, da si za mal denar preskrbi toliko opevanih vitaminov. Še vedno je na trgu dovolj češpelj, kljub temu, da je češpljev teden ljubljanske mestne občine že minil. Cene se gibljejo med 1.50 do 2.50 za kg. Tudi jabolka so zelo poceni, prav lepa se dobe po 2 din, najlepša pa po 3 do 4 din. Isto je s hruškami. Belokranjsko in dalmatinsko grozdje, ki ga je bilo tudi danes precej na trgu, drži svojo ceno med 4 in 5 din. Precej je domačih breskev, ki notirajo po kakovosti od 3 do 5 din. Te cene veljajo seveda samo za sadje, ki ga pripeljejo na trg kmetice, pri branjevkah so cene nekoliko višje. Precej je bilo danes na trgu že kostanja, zlasti iz bližnjih gozdov na Dolenjskem. Je pa še zelo droben in še ne povsem dozorel. Ženske so ga prodajale po 3 din liter. Gob je še vedno v izobilju, vendar so cene nekoliko poskočile. V zgodnjih dopoldanskih urah ni bilo mogoče dobiti jurčkov izpod 9 din kilo. navzgornja meja pa je bila 12 din. Pozneje na so šle cene gotovo navzdol. Merice pa so bile po 3 do 4 din. Lisičk ni več toliko, prodajali so jih po 1.50 do 2 din merico. Gobam, zlasti jurčkom se pozna, da gre gobja sezona polagoma v zaton, kajti niso več tako lepe in sveže kakor prve dni. Treba je precej otipavanja, predno se človek odloči za nakup. Zelenjave vseh vrst je bilo na trgu dovoli. Precej je novega fižola, ki pa je razmeroma drag, do 5 din liter. Krompir nima stalne cene, en dan ga prodajajo po 1.25 din, drugi dan 1.50 din itd. Jajca so po 11 do 12 za kovača. V splošnem je opaziti v cenah na ljubljanskem trgu počasno, toda uporno stremljenje navzgor. Drobna kronika Ljubljanska policija je včeraj zjutraj priredila po ljubljanskih predmestjih obsežno racijo, pri kateri je nalovila okrog 40 oseb, katerih navzočnost v Ljubljani ji je neljuba. Večino od njih je poslala v njihove domovinske občine, nekatere pa, ki jim bo treba temeljiteje pretipati obisti, pa je pridržala. Večjih »rib« pa ta lov ni vrgel. Kolesarski tatovi so pridno na delu. V zadnjih dneh je v Ljubljani spet 10 koles neprostovoljno menjalo lastnike. če bo šlo tako naprej, bo med kolesarji nastala panika. Jesenska tatinska sezona se giblje v glavnem v znamenju preskrbovanja s toplimi oblekami in z jestvinami. Ljubljanska policija dobi skoraj osak dan kakšno prijavo, da je izginila obleka, suknja, perilo, čevlji, lonec masti ali kaj podobnega. Na Resljevi cesti. Poljanskem nasipu, Barvarski stezi in Poljanski cesti kopljejo delavci rov za nov telefonski kabel, ki bo šel od Komenskega ulice po že omenjenih cestah preko Štros-majerjeve v Streliško ulico. S tem bo ta konec Ljubljane dobil možnost novih telefonskih številk. Filmi »Poslednja zapoved« (Matica). Prva snoč-nja slovesna predstava tega možatega filmskega dela je bila poseben dogodek, ki je dobil izraza v rekordni udeležbi občinstva. En razlog za to je bila. vsebina filma, za katero je najširše občinstvo zainteresiral naš list z romanom enakega imena, katerega je priobčeval v veliko zadovoljstvo svojih bralcev in prijateljev. Drugi, razlog za to zanimanje izvira iz časa njegove tesnobe ter grozot zračne vojne, o kateri vsak dan več slišimo. Prvo in drugo dokazuje, da si naše filmsko občinstvo želi resnih, s pristno človeško vsebino prežetih del tudi na platnu, kar je vsekakor razveseljivo. O vsebini »Poslednje zapovedi« tu ne bomo razpravljali, saj je našim bralcem dobro znana. Film podaja v dramatičnih slikah tisto, kar je z manj nazorno besedo pripovedoval roman. Je pretresljiva epopeja _ junaštva, čigar tvarna vojna sredstva so po eni strani neskončno popolnejša in groznejša kakor včasih, po drugi strani pa zvezana s postoterjenim tveganjem, spričo česar izgublja človeško življenje in z njim vse človeštvo pri vojskovanju svoj deiankki pomen in kakršen koli višji smisel. Človek je po zaslugi civilizacije tudi pri razdejanju postal suženj svojih tehničnih otrok, kar se mu spreminja v prekletstvo. Zato so žaloigre teh letalcev toliko strašnejše, njihova požrtvovalnost in tovarištvo tem obup-nejša, zakaj iz vse te zmede strojev, grmenja, uničevanja, padanja in skoraj zakonitega umiranja se igralcem in gledalcu kar naprej poraja vprašanje: čemu vse to. Po nekaterih zunanjih prizorih je film eno najstrahotnejših vojnih dram, a je njegova končna misel prav zaradi tej?a svetla in visoka, pacifistična. Zato dobiva »Poslednja zapoved« v današnjih dneh podvojeno vrednost, ker služi spametovanju ljudi, ko jim prikazuje grozote vojne in njen nesmisel. V tehničnenm in letalskem pogledu je film na višku in vsebuje naravnost nerazumljive bojne prizore. Igranje glavnih mož, katere vodita Erroll Flynn in Basil Rathlone, znana iz slovitega »Hooda«, je amerikansko, to se pravi pridržano, nič patetično, skratka človeško. Kadar bi kateri prizor utegnil preiti v papirno država kupila. Danes pa so se ti piloti s prevzetimi letali vračali v domovino. Romunija kupuje veliko letal v Nemčiji, ki potem letijo preko našega ozemlja v Romunijo. Znan je primer romunskega pilota, ki je moral zasilno pristati pri Slovenjem Gradcu z v Nemčiji kupljenim lovskim letalom, ki se mu je pri pristajanju razbilo, pa so ga potem na tovornem avtomobilu pripeljali v Maribor ter ga od tu poslali z vlakom nazaj v Nemčijo v tovarno. genljivost. ga navzlic žalosti in obupnosti preseka humor, tragika in ideja se spletajo v film, ki navzlic temu, da v njem ne vidimo niti enega ženskega obraza in ne slutimo niti kosca zaljubljenosti, človeka veže in drži v pozornosti do konca. Neverjetno, za film s samimi moškimi. S tem delom je kino Matica lepo začel glavno sezono. Predstava je bila pod pokroviteljstvom ljubljanskega Aerokluba in je šef ljubljanskega letalskega središča dr. Rape imel pred začetkom lep nagovor o nalogah in o smislu sodobnega letalstva ter njegovih žrtev. Te predstave se je udeležilo mnogo odličnega občinstva iz civilnih in vojaških, zlasti letalskih krogov. Greh mladosti (Union). Nemški film, od katerega smo zaradi Pole Negri pričakovali mnogo več. Snov, zaradi katere so film snemali, je sicer zivljenska, toda že stara in je bila v mnogih filmih lepše obdelana: pretirana ljubezen razočarane nezakonske matere do svojega sina, iznenada se pojavi na pozorniei oče, ki skuša popraviti, kar je v mladosti zagrešil, — mati sprva o njem noče nič slišati, na koncu pa se vendar znajdeta, potem ko mora sin dvakrat pod' operacijski nož. Razplet dejanja Je neštetokrat privlečen za lase; s cenenimi rekviziti, kakor so čeki in ženitne ponudbe ekscentričnih Američanov, poskuša režiser vložiti v dogajanje več živahnosti in napetosti, kar pa se mu le deloma posreči. Pola Negri rešuje položaj s svojo realistično igro, dočim ji ostali igralci slabo sekundi-rajo. Film je primeren za sentimentalne duše, ki so jim ginljivi prizori na platnu dobrodošla priložnost za odcejanje odvisnih solz. Živali oglodale mrliča Maribor, 29. septembra Posestnica Sedovnik Alojzija iz Arnač je našla v gozdu, ki je la6t posestnika Franca Potočnika, v nekem jarku moško truplo, ki je bilo že povsem razpadlo in okrog katerega se je širil neznosen smrad. Obvestila je o svoji najdbi orožnike, nakar se je podala na lice mesta sodna komisija, ki je ugotovila, da je truplo ležalo v jarku že najmanj mesec dni. Na truplu odnosno okostju so bili vidni znaki, da so mrliča oglodale gozdne živali. Mrlič je bil oblečen v staro, raztrgano obleko, na nogah pa je imel le čevelj. Ob truplu sta ležali palica in berglja ter pločevinasta posoda z umazanim perilom. Komisija je kmalu ugotovila tudi identiteto mrliča. Pred mesecem dni je namreč brez 6ledu izginil 78 letni preužitkar in berač Ivan Gorjup iz Arnač. Pokojnik je stanoval v bajti, ki je kakšnih 500 korakov oddaljena od jarka, v katerem 60 našli njegovo truplo. Revež je bil hrom na eni nogi in na desno oko slep. Po mnenju sosedov je šel Gorjup najbrž prat perilo, ker pa je bil slabotnega zdravja, mu je med potjo postalo slabo in ie omahnil v jarek, kier ga je dohitela smrt. 67 Skrivnost smrtne megle »Preden daste svoje znamenje, prosim, poglejte vendar mak) skozi okno ven,« mu je prijazno nasvetoval detektiv. S težavo se je dvignil Lammerley. Skozi okno je bilo videti daleč po cesti navzgor. Kakor daleč je neslo oko, je bilo videti pred vsako izložbo, pred vsakim vhodom v hišo može. in ti možje so izgledali vse drugače kakor delavci, ki sicer navadno tod okoli postajajo. Najmanj dvajset jih je bilo. >Koliko jih pa imate vsega skupaj s seboj?« je vprašal Lammerley hripavo. >Točno tri in šestdeset,« se je glasil kratek odgovor. Oba moža sta spet sedla. Tovarnarjevo dihanje je postajalo teže, zatikalo se mu je. Modrikasta žila je nabreknila na njegovem visokem čelu. Videti je bilo, da se mu je le s težavo tokrat posrečilo ukrotiti brezumi srd. Toda — posrečilo se mu je. »Vprašali ste mo, če proizvajam strupeni plin,< je dejal vljudno čez pol minute, in le njegove tresoče roke so izdajale napor, katerega so ga te besede in ta prizvok veljale, da se je premagal. »Vprašanje je tako svojevrstno, da sem za trenutek nekoliko skočil s tira. Kljub temu pa vam bom kratko in jasno odgovoril; jaz ne proizvajam nobenega strupenega plina.« Izčrpan se je naslonil nazaj na svoj stoL >Imam dokaze za to, da so bili pri vas do podrobnosti dovršene vse predpriprave za proizvodnjo strupenega plina,« je dejal tiho Devorny. »Kakšni so vaši dokazi?« »Med drugim sem fotografiral različne vaše stroje in tudi nekaj aktov...« Devorny je nenadoma obmolknil, ker je zapazil na tovarnarjevem obrazu spremenjen izraz. Napetost je uplahnila in naredila prostor vidnemu olajšanju. »Vi me hočete osupniti, mr. Devorny,« je dejal prežeče Lammerley, in prvikrat je iz njegovega glasu zazvenelo nekaj kot zmagoslavno veselje. »Mogoče* celo verjetno je, da ste napravili posnetke. Da so se vam pa ti posnetki posrečili — tega, mr. Devorny mi ne boste natvezilil« Smehljal se je. »Kakor pri nekaterih drugih tovarnah so tudi pri glavnih vhodih moje tovarne vdelane naprave, ki izžarevajo sicer neškodljive in nevidne žarke, ki pa takoj premočno osvetle nerazvite negative, torej jih uničujejo.« To je bila torej razlaga za ponesrečene posnetke? Devorny je uvidel, da je zagrešil veliko napako, ko je spregovoril o posnetkih. V teh okoliščinah bi se mu zaradi tega mogel sprevreči ves poskus, da bi tovarnarja presenetil. »Precej svojevrstna varnostna naprava za tako nedolžno tovarno barv,« je poskušal rešiti, kar se je rešiti še dalo. »Kako to?« Lammerley je bil sedaj popolnoma miren. »Vi se lahko informirate pri nekaj drugih prav tako nedolžnih tovarnah. Ti varnostni ukrepi so v manjši meri prepra-čunani na morebitne vohune kakor na ljudi, ki čisto javno prosijo za dovoljenje fotografiranja, pa jim človek ne more dati odklonilnega odgovora.« »Vse to zveni sicer prav lepo in dobro. Kljub temu pa dobro vem, da proizvajate strupeni plin, ali pa imate naj manj namero, da bi to delali,« je vztrajal detektiv. Videti je bilo, da Lammerley premišlja. Devorny je vedel, da bi utegnila vsaka minuta, ki bi jo dovolil Lammerleyu za premislek, škodovati njegovemu načrtu. Toda ta trenutek mu ni hotelo šiniti v glavo nič primernega, tedaj pa je prišlo samo od sebel Odločno je Lammerley dvignil glavo, »Kaj hočete prav za prav od mene? Vi nastopate tukaj s celo vojsko tajnih policajev... Kaj me nameravate dati zapreti? Kaj imate ukaz za aretacijo?« >Morda,< je dejal neodločno Devorny. Vedel je, da je zdaj vse izgubljeno. »Morda? Kaj se pravi — morda? Vi imate ukaz za aretacijo, potem storite svojo dolžnost! Ali pa ga nimate — potem pa bova končala ta nesmiselni in moreči pogovor.« Devorny se je že hotel dvigniti in opustiti igro, ko se je dogodilo nekaj nepričakovanega: Lammerley je pogledal na uro in — zardel. »Rad bi se še četrt ure pogovarjal z vami,« je dejal detektiv čisto ravnodušno. Izraz razdraženosti se je pojavil v Lammerleyevih očeh. »Nimam prav nič več časa! Moram takoj stran,« je razburjeno vzkliknil. »Toda jaz imam čas. Spremljal vas bom!« Lam meri ey je nekajkrat nemirno obšel sobo. Nato je obstal pred Devornyem in ga odločno pogledal v oči: »Vem, da držite dano obljubo,« je zamrmral. Nato je nadaljeval in postajal trdnejši: »Ali mi hočete dati besedo, da me boste takoj zapustili, če vam pojasnim zadevo s strupenim plinom?« »Jo že imate!« je vzklknil Devorny, >ne da bi premišljal. Z največjo naglico je potegnil Lammerley neko sliko s stene, odprl na nek skrivnosten način za sliko skrita vratiča, potegnil iz odprtine papir in ga pomolil detektivu, »Hitrol Hitro! Berite!« Od tu in tam Tudi Delavska zbornica v Zagrebu bo te dni dobila komisarja. Na bauski upravi so bila pred nekaj dnevi posvetovanja med banom in predstavniki^ rlrvatskega radničkega saveza, ki je del hrvaškega narodnega gibanja. Komisar bo imenovan iz vrst te delavske zveze. S tem bo storjen konec tako imenovanu '»komora-skemu« sistemu socialnih demokratov, ki so sedeli v zagrebški Delavski zbornici in niso pustili nobenega zastopnika drugih delavskih organizacij h koritu. Imenovani komisar bo dobil nalogo, da izvede nove volitve v zbornico. Posebno uredbo za zaščito naših vin zahtevajo dalmatinski vinogradniki. Predlagajo, na.I bi se uzakonili taki predpisi, kakor jih imajo v Italiji in v Franciji. Uredba pa je potrebna zaradi tega, da ne bodo tujci pri nas kupovali vin in jih potem naprej prodajali pod svojimi znamkami kot pridelek njihovih dežel. Dalje zahtevajo Dalmatinci, da se ustanovi v Splitu poseben zavod za preiskovanje dalmatinskega vina, kar bi mnogo koristilo vinogradništvu, saj bi se priporočale tiste vrste trt, ki bi dalmatinskim tlom najbolj prijale in bi donašale le najboljši sad. Po prvih dneh nervoznosti, ko je zastala vsa plovba na morjih, se je sedaj plovba spet začela oživljati. Takoj po izbruhu vojne so se zatekle v dlamatinska pristanišča vse jugoslovanske ladje, ki so bile v Sredozemskem morju. Nekatere je vojna napoved zalotila sredi oceanov, pa se je vsem posrečilo priti na varno. Kapitani pripovedujejo, da Angleži pri izvrševanju nadzorstva ne delajo takih sitnosti m ne ravnajo nevljudno, čeprav tako trdi tuja propaganda. Vse jugoslovanske ladje, ki so morale skozi Gibraltar, so bile pregledane, a se je ves ta posel opravil hitro in vljudno. Ko SP t j?dai sPe* nekoliko zjasnilo, so skoraj vse ladje spet^ odrinile na odprto morje. Večina jih prevaža blago po Sredozemskem morili, nekaj pa jih je tvegalo pot celo čez Ocean. Ladje morajo imeti na najbolj vidnem mestu znake svoje državne pripadnosti, ponoči pa jih morajo z reflektorji obsevati, da bi se izognile slučajni katastrofi. Pač pa vozijo angleške ladje večinoma ponoči in še takrat plujejo z zastrtimi lučmi. Siromašne otroke je začel v Belgradu popisovati odbor za obrambo pred zračnimi napadi. Odbor je odprl v mestu devetnajst pisarn, v katerih pripravlja vse potrebne načrte za izselitev revnih otrok in za njihovo naselitev v neogrozenih krajih. Okrog petnajst tisoč otrok so ze popisali, pa le take, ki so revnih staršev, ker se bo zanje brigal odbor. V krajih, ki so jih določili za otroška zavetišča za primer vojne, bodo najprej popravili vse sole, ki bi prišle v poštev za nastanitev otrok, povrh bodo pa zgradili tudi zasilna zavetišča, k* J1." bod? Pa pozneje uporabili za kolonije revnih otrok na deželi. Za otroke premožnejših družim pa bodo morali poskrbeti starši sami. Privilegirana družba za gradbo silosov je začela graditi po načrtu določene silose. Kot prvega je začela graditi v Pančevu. Nizko 6tanje Donave je prišlo prav, da bodo lahko dogradili še letos 'j j neposredno ob reki. Prav tako 60 od-r»r*P* dela za potrošniška silosa v Podgorici in Bi-jelini. Licitacije pa so razpisane za gradnjo silosov v Beranah, Mostarju, Gospiču ter Nikšiču. k- ravnanje pri izterjavanju davkov P,snl vsen? davčnim upravam finančni minister na posredovanje kmetijskega ministra dr. Cubnjoviča. Pri kmetijskem ministru se dnevno oglašajo kmetijska zastopstva, ki ea prosijo, naj stori vse, da bi se ohranile cene kmetijskim pridelkom na tisti višini, kakor so bile še nedavno. Če bodo cene še naprej tako padale, kakor so zadnje dni, potem kmetje ne bodo zasluzili nič in bodo težko poravnali svoje davke in obroke za Priviligirano agrarno banko. Kmetijski minister je nato posredoval ministru, da naj davčne uprave nekoliko počakajo z izterjevanjem davkov in obrokov za Priviligirano agrarno banko, do-£..er nve. . . mctje vnovčili svojih pridelkov. 1‘ inančni minister je prošnji ustregel. Razpravo za pospeševanje gojenja južnega sadja so imeli v Splitu na pobudo kmetijskega ministrstva. Največ so se bavili z vzgajanjem dobrega namiznega grozdja, potem pa tudi še nl.č r->VtSt iužneSa sadja, ki bi utegnilo pri-? ,atmc.«m mnogo dohodkov. Vsi sad-rala oh*Wkovnjaki so bili mnenja, da bi mo- imed t to’ da bi se v “em kulturo južnega sadbi™ Usta“ovila šola za propagirala sartnro j u ? se ne sam0 se izvežbali tudi kmp?l^a iS temveč sadjerejo. mecki mladeniči za umno Pravoslavno cerkev c - « dogradili. Občina je bV J?S8HU f° nedavno prostor, načrte pa je izdSui i T ,s,avbni stavbenik. Cerkev je kako, v"**' gajski cerkve zgrajena v srbsko bizantinskem ?Vne in more sprejeti pod svoj krov lom 1» -ugu Posvetitev cerkve bo v ieddfc ^J!rn,kov' bo patriarh dr. Gavrilo. Slovesnosti .L Pk J° udeležili tudi zastopniki oblasti. Nasilnika je ubila, pa je njo potem zadela ^aP- Ja.J,ersr^VP Je dogodila 60-letni Eliza-beh Emic iz Vmkovcev. Njena sestra je živela v divjem zakonu z delavcem Blagojevičem Ne kega dne se je delavec napil in prišel pred dekletovo hišo razgrajat in zahtevat denar. Ker ga ni dobil, je začel dekle daviti. Ko so' se mu vse ženske skrile, je pograbil sekiro in začel razbijati. Tedaj pa je stara Elizabeta vzela samokres in z enim strelom ubila nasilnika, Ko so jo pa orožniki odpeljali v zapor, Je ponoči od razburjenja zadela srčna kap. -.-.Nevest0, ki je bila z ženinom na poti v MIČSV® u8r°bil v Gundincih pri Diakovu eateM»inr^.eYič- Fant se je bil zaljubil v bo-ločno proti taw'e’- toda c-'eni star*i ?° blli od' ust«,'st.s^kr4 hrs&SfiM; 'vLSSt pSS > if? pravljena je bil. vliK'*0,^. ženinom m oevclo krenili prSl ”Xi Ne-nadoma pa se je pred cerkvenimi vrati znašel Gjurgjevic. Preden so prišli svatje in ženin ?aPe' ->e fant P metno tekmo, pri kateri bodo domačini ▼ rahli prednosti zaradi domačega igrišča. Vendar pa gostov nikakor ne ere podcenjevati; njihova zmaga nad varaždinsko Slavijo v Subotici dokazuje, da je to moštvo, ki zna dobro in učin- M *n zmagati. Naši igralci se bodo morali jutri temeljito 1 na ostro borbo, če bodo hoteli zma-"• aP°rtna Ljubljana zatrdno pričakuje zma-ge aomacmov; prepričani smo tudi, da bodo j / l£ra,'<:i, dali igro, ki bo zadovoljila gle- * 'ij • , k° tudi prinesla Ljubljani prvi dve tekmah ;• JVa ,t0. že skrajni čas V petih l-i Tn ,'ma timijana do sedaj samo dve toč-Jei-Vsf^ak°r premalo za edinega slo-enskega ligaša 'v hrvatsko-slovenski ligi. Tudi tega naj se domači igralci dobro zavedajo. — Zmaga jutri ne sme izostati. Prvenstvo LNP Prvenstvo Ljubljanske nogometne podzve-zc, oziroma ze kmalu tudi uradno Slovenske nogometne zveze, se nadaljuje jutri s polnim zamahom. V Ljubljani bomo imeli tri prav zanimive nogometne tekme, ki bodo vse v do-poldanskilli urah. Najzanimivejša jutrišnja tekma bo prav gotovo med Marsom in Diskom iz Domžal na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Disk je po- stal klub, ki je v zadnjem času na svojem igrišču dosegel prav lepe rezultate proti dobrim klubom od drugje. Bomo videli, kaj bo pokazal jutri v Ljubljani. Z Marsovci ne bo tako lahko. Na ilirskem igrišču se obeta jutri ostra borba. . Zanimivo bo tndi srečanje na igrišču Reke na Viču. V borbi za točke se bosta udarila Reka in Kranj. V dosedanjih srečanjih je bilo skoraj pravilo, da mora zmagati Reka. V zadnjem času pa se zdi, da reško moštvo preživlja malo krizo in jutri ni tako gotova njihova zmaga. Kranj je v zadnjem času močnejši kakor pa je bil prejšnja leta. Borba ho ostra in izenačena. Na igrišču Ljubljane pa bo jutri prvenstvena tekma med najstarejšima ljubljanskima kluboma prvega razreda med Svobodo in Hermesom. Tudi ta tekma se začne kakor obe gornji ob 10 dopoldne. Oba kluba se do sedaj ne moreta prav posebno postaviti s številom točk, ki sta jih nabrala v prejšnjih tekmah, zato je tem bolj razumljivo, da bosta skušala oba kluba čim več dobiti. Borba bo ogorčena. Ostali nogometni program za jr Jesenice: Bratstvo: Jadran. Hrastnik: Hrastnik : Atletiki. Maribor: Maribor: Rapid. Čakovec: Gradjanski: Mura. u .i> a a Tempe- ratura Pada- Krai a> 5 a m O o v C‘ a t. C Veter vine , * a . •« — « - M (smer. a ca "■S a? e “! o"- s U. > Ljubljana 761-3 12-8 0-6 93 mgl. JO 0 _ — Maribor 7bl-0 13-U -2-0 90 4 0 — — Zagreb 761-5 15-0 -1-0 90 0 0 — — Be Igrači 7648 14-0 L-0 80 7 0 — — Sarajevo 764 6 14-0 o-o 80 10 0 — — Vis 761-6 130 9-0 7(1 5 NNE, — — Splil 761-5 19-0 9-0 50 4 NE, — — Kumbor 759-5 17-0 16-0 40 10 NNE, — — Rab 762-4 14-0 10-0 50 2 NE, — — OuDrovnn 759-9 20-0 11-c 60 5 u — — Vremensko poročilo »Slovenskega doma< Vremenska napoved: Jutranja megla, čez dan nekoliko oblačno, hladno in spremenljivo VI2“C ~ Nujnižja toplota zraka na letališču »Putnik« začel odpuščati svofe uradništvo Belgrad, 29. *ept. Pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje se je zglasila skupina 84 odpuščenih uradnikov »Putnika«, ki so dobili od svojega delodajalca odf>oved z utemeljitvijo, da družba nbna več dosti dela. Večinoma 6o bili odpuščeni uradniki, ki 60 služili pri družbi po 5 do 15 let ter imajo skoraij vsi družine. Uradniki eo povedali ministru dr. Budisavljeviču, da družba ne bi smela tega narediti z njimi, ker ima rezervni sklad 12,000.000 din, ki je nalašč za to zbran, da se porabi za težke čase. Odpuščeni uradniki prosijo ministra, naj 6e zavzame zanje in izposluje, da bi »Putnik« dobil kak nov delokrog, na primeT da bi prevzel soudeležbo pri pripravah za izvrševanje morebitnih ukrepov pri zračnih napadih, s čimer bi lahko svoje odpuščene uradnike zaposlil. Minister je obljubil, da se bo zanje pobrigal in da iim bo skušal naiti zaooslitev. Koledar Danes, sobota, 30. septembra: Hieronim. Nedelja, 1. oktobra: Remigij, škof. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Lenstek. Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Mestno zdravniško dežurno službo bo od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj opravljal mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15-111, telefon 32-84. Pokojnine za oktober 1939 bo pošta Ljub-Jan!l L dost«vljal« v nedeljo 1. oktobra 1939. , ,.“.IllzaT,'e cene za delavce v Narodnem gledališču. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je na prošnjo Delavske zbornice dovo-ila. delavcem 50% popust za balkonske in galerijske sedeže v drami in operi. Pri gledališki blagajni je treba predložiti samo potrdilo, ki ga dobe delavci v knjižnici Delavske zbornice P, ,P?. Pn svojih strokovnih organizacijah, jlcddliska uprava je s tem omogočila tudi delavcem, da obiskujejo gledališke predstave, in smo prepričani, da se bodo delavci številno posluževali te ugodnosti. . Okrožni urad za zavarovanje delavcev t Ljubljani opozarja svojce umrlih članov, ki so za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt p(. 1. septembru 1937 vplačali vsaj 100 tedenskih pri spevbov, da prijavi za dečjo rento ali vdovsko podporo brezpogojno prilože: 1. mrliški list Uružinski izkaz (izpisek oziroma poročilo žui> nijske matice. Obe listini dobe svojci v župnišč -ter sta v smislu § 189. ZZD kolekov prosi Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 8 zvečer: Sobota, 30 septembra: »Hudičev učenec«. Izve Nedelja, 1. oktobra: »Kacijaaar«. Izven. Znižan t cene. Ponedeljek, 2. oktobra: Zaprto. Torek, 3. oktobra: »Številka 72«. Premiera. Premierski abonma. ^ Sreda, 4. oktobra: »Hudičev učenec«. Red »A«. Četrtek, 5. oktobra: »številka 72«. Izven. T’ Petek, 6. oktobra: »Kozarec vode«. Premiera. — rremierski abonma. Oper«, — Začetek ob 8 zvečeri Sobota, 30. septembra: »Sabska kraljica«. Začetna predstava. Premierski abonma. — Gostovanje Josipa Gostiča. Nedelja, 1. oktobra: »Madame Butterfly«. Gosto-vanje Zlate Gjungjenac. Izven. Znižane cen c Ponedeljek, 2. oktobra: Zaprto. Torek, 3. oktobra: »Manon«. — Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven. Sreda, 4. oktobra: »Boris Godunov«. Red Sreda Četrtek, 5. okt.: »Sabska kraljica«. Red Četrtek 1 etek, 6. oktobra: Zaprto. •„ Dr£vi k°do Ponovili odlično uspelo Shawovo igro »Hudičev učenec«, ki je dosegla pri kritiki kakor pri občinstvu izreden uspeh. Zanimivo zasnovane igralske kreaciji so pripomogle temu duhovitemu delu, ki slika dogodke izza ameriške osvobodilne voijne, do popolnega uspeha. T®htne zgodovinske dogodke slika Medvedova zaloigra »Kacijanar«. Dejanje nam pokaže zaroto hrvaških plemenitašev zoper cesarja Ferdinanda katere cilj je bil doseči osamosvojitev Hrvaške Goldmark je ustvaril s svojo veliko opero »Sabska kraljica«, k= je bila njegov operni prvenec, delo po vzoru francoske velike opere, a tudi že nekoliko vplivan od Wagnerja. To delo mu je prineslo največji uspeh. V slikoviti inscenaciji arhitekta Franza, ki služi kot zelo učinkovit okvir pestremu dejanju, bomo dobili predstavo, ki bo zaradi svoje polnosti dogodkov, melodijoznosli m lepih pevskih arij občinstvu gotovo ugajala. — Premiera bo drevi za premierski abonma. Sodobno delo, katerega dejanje se godi v ženski kaznilnici, kjer uprizarjajo komad, ki ga je napisala kaznjenka »številka 72«, v katerem jc popisala dogodke okrog zločina, zaradi katerega je bila obsojena, je Langerjeva igra »Številka 72« Glavno vlogo kaznjenke bo igrala Mira Danilova Premiera bo v torek za premierski abonma. Gostovanje Zlate Gjungjenac. V nedeljo, dno 1. oktobra bo pela priljubljena umetnica naslovne partijo v Puccinijevi operi »Madame Butterfly« - -v torek, dne 3. oktobra pa Massenetovo »Manon« Kdor še ni imel prilike slišati odlične pevke v teh dveh partijah, v katerih prihaja njena zrela umetnost do polnega izraza, naj ne zamudi obisk.-teh predstav. . St“lnj o^skovalci — abonenti našega Narod-nega gledališča so se tudi v letošnji sezoni ogla-sili v zelo lepem številu, tako da so razpisan abonmaji: Premierski, red Sreda, red Četrtek, red A zaključeni in polno zasedeni. Zato je upravo odprla še red B, za katerega sc sj>rejemajo pri-i j* običajnih pogojih v blagajni dramskega gledališča dnevno od Z—12 in IS—17. Gledališk.-, uprava vabi vse interesente, da sc v velikem številu prijavijo tudi za ta obnma. Red B je dc^l odstotkov cenejši kakor ao Premierski abonma ir stalna abonmaja Sreda in Četrtek. Predstave tudi za red B popolnoma i«te kakor za oetale abonmaje Abonenti bodo dobili 20 dramekih in 19 opernih predstav. Mariborsko gledališče Sobota. 30. sept. ob 20: »Hlapec Jernej ir. njegova pravica«. Premiera. Slavnostna otvoritve na predstava Pred predstavo govor g. dr. Mak*a Snuderla Nedelja, 1. okt ob 20: >Veriga«. Premiera. Ponedeljek. 2. okt.: Zaprlo. Torek, 3. oktobra ob 20: >Celjski grofje«. Lojze Pajtler: BEG IZ 1UDSKE LEGIDE Edino straža je dobila obilnejšo hrano. To se je ponavljalo celih dolgih 8 dni. Med tem časom, ko nismo imeli ne kruha, ne dela, 6mo se pridno kopali v rečici, ki je tekla mimo tabora in si popravljali ter prali obleko. Straže so imele nalogo, da ne pustijo nobenega Arabca iz kazbe, dokler ne bi mi odpotovali. Bilo je še kolikor toliko znosno le-narenje. Res smo bili lačni, vendar so se mi smilili arabski otroci, ki so ve6 dan prosili za skorjo kruha, pa je seveda niso dobili. Videl sem, da vlada v kazbi velik glad. Nič čudnega, 6aj dosti niso imeli, pa še mi 6mo jim pobrali skoraj vse, česar niso pravočasno skrili. Osmi dan tega napol stradanja je prispela pošiljatev hrane. Dobili smo kruha, čokolade, prepečenca, sardin, vina, kave in celo škatlo zgoščenega mleka na dva moža. Bila je gostija, da malo takih. Utaborili smo ee vse vprek e temi krasnimi božjimi darovi, katere nam je prinesla karavana tovarišev, in natepavali kakor gozdarji. Prišlo je tudi vino. Dali so nam ga skoraj več, kakor smo ga pa navzlic vsemu trpljenju zaslužili. Zvalili smo 6odčke na sredo tabosa in imeli kar na njih svoje veselje, divje legionarsko veselje, kakršnega so sposobni samo ljudje, ki morajo biti pripravljeni, da jih vsak trenutek pokliče povelje, naj se gredo merit 6 smrtjo in ognjem. Radosti smo bMi potrebni po V6em tem, kar smo prestali zadnje dni. Edino kar nam je kalilo veselje, je bila misel, da nas ie v taboru vedno manj, na samotnem puščavskem grobišču pa vedno več križev Naslednje jutro 6mo se pričeli odpravljati na pot. Bilo je veselo pripravljanje, saj ga ni bilo med nami moža, da ne bi komaj čakal, kdaj bomo krenili iz tega žalostnega kraja, nad katerim je ležala krvava skrivnost tolikih smrti. Določeno je bilo, da bomo hodili ponoči. Poveljstvo se je odločilo za noč zaradi vročine, da nas ne bi prehudo morila in pa, ker smo bili ponoči kolikor toliko bolj varni pred morebitnimi arabskimi napadi. Ugodno je bilo, da smo bili v rastoči luni. Pod mesečino je bilo prijetneje hoditi kakor pa tipati po temi. Pospravljanje nam ni dajalo prav dosti posla, kar je bilo pospravljanja vredno, je že ležalo v zemlji — za zmeraj. Na predvečer, preden smo odpotovali, smo skoraj ves suh kruh pometali arabskim otrokom, ki 60 se vrgli nanj Zvalili smo sodčke na sredo tabora in imeli tam svoje veselje.,, ko volkovi. Morali »o biti strahovito lačni, pa ne samo otroci, zakaj tudi starejši so planili na kruh. Kako 6e6tradani so morali biti, je vedel samo tisti, ki pozna Arabce, da so ponosni do zagrizenosti. Zdaj so pa celo otrokom kruh jemali. Z nami je odpotovala tudi vse spremna četa in karavana, ki nam je prinesla živež iz El-Seherja. Tri dni, to se pravi, tri noči smo morali potovati do Tan-guste. Pot se je vila med samimi hribi in je bila samotna ter dolgočasna, vendar smo brez nezgode prispeli tretje jutro v Tangusto. Ko smo prišli na cilj in se utaborili, sem mislil, da bomo še naprej potovali, ker nisem videl nikjer nobene naselbine. Nisem mogel razumeti, kako da so nas prignali v to 6amoto in kaj naj bi tod iskali. Postopal sem, ko smo se raztovorili in ugibal to in ono. Drugim ni bilo nič boljše. In tako sva se dobila s 6tarim tovarišem Poljakom. Vprašal ^em ga: , »Ti veš V6e, kako in kaj je po te*1 krajih. Kje je zdaj Tangusta?« Poljak je zarisal z roko velik kn>ž< v katerega bi bil lahko zajel pol Afrike. S to razlago nisem bil zadovol)en in 6em dejal: . ' »Res, res, človek bi rad vedel, kje ijg reč.« Poljaku ni bilo dosti do pogovora. Prijel me je za vrat, me zasukal proti vzhodu in mi v daljavi pokazal nekaj rjavega: »Vidiš tistole kazbo?« Pokimal sem mu, on pa je nadaljeval: »Tisto je Tangusta. Tam mimo pelje cesta v Tafilalet. Drži čez Riš, ki je od tu kakih stodvaijset kilometrov. Do ceste pa nimamo več kakor pet in štirideset kilometrov. Ko pridemo tja, se bo začelo pravo veselje, kakor ga še ne poznaš.« »Kaj?« eem vprašal radovedno. »Cesto bomo delali. To je najlepši posel v Legiji.« Pogledal sem ga in sem videl, da se norčuje Hotel sem zvedeti o tem kaj več, toda po stari navadi je zamahnil z roko in dejal: »Boš že videl. Jezik ti bo bingljal do pasu. To |e kaj drugega, kakor vrteti strojnico.« Pustil sem ga, ves jezen, da sem začel ta pogovor o zemljepisju. Odkril mi ni ničesar drugega, kakor piškave obete o malo prijetnih dneh. Pljunil sem v pesek in šel iskat kakega dela, da bi se zamotil ... Preden smo 6e utaborili, smo ponovili tisto ko v Arbalou. Postavili smo najprej zid, ki pa smo ga kmalu zgoto-vili, ker ga nismo delali tako visokega ko v Arbalou Naslednji dan smo imeli delo samo v taboru. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Joie Kramari* - Izdajatelj: ini Jo*« Sodja. - Urednik: Mirko Javornik - ne> vračamo »Slovenski dom« iebaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ea inozemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica * Zanimivo razpravljanje francoskega tiska: lfPrvi obširni napad nemških podmornic je končan" V bodoče bodo akcije nemških podmornic zelo omejene Francoski listi razpravljajo o podmorniški ■vojni in pišejo Pomorske operacije so prispele na odločilne točke. Lanko rečemo, da prihajajo v novo razdobje. Ob kpneu tretjega tedna vojne velja omeniti dve dejstvi, ki utegneta imeti pomembni posledici zu nadaljnji potek dogodkov. To je po eni strani neizpodbitno dejstvo, da nemške podmornice, ki so od začetka sovražnosti križarile po morjih, nimajo sedaj več tako širokih možnosti za svoje operacije, po drugi strani je pa britansko - francosko trgovinsko brodovje zdaj v celoti razporejeno in zavarovano. Drugi del napadov nemških podmornic na trgovinske ladje zaveznic ne bo mogel zato imeti želenega uspeha. Nemške podmornice bodo odslej trčile v razčlenjen sistem zaprek, a če bodo kljub temu trčile ob britanske in francoske trgovinske ladje, bodo hkratu trčile tudi ob njihovo mnogoštevilno vojno spremstvo, ki jih bo kar najsmotrneje varovalo. Moderna podmornica vzdrii tri tedne na morju Zmogljivost vsake podmornice računajo na največ tri tedne, nato se pa mora podmornica zaradi potrebščin goriva, živeža in vode, vrniti v svoje oporišče. Takrat jo morajo podrobno pregledati, ker so podmorniški stroji zelo občutljivi in natančni. To časovno zatišje velja za oceansko podmornico, glede drugih, tako imenovanih obalskih, je pa znano, da je njihova zmogljivost še majhna. Nemčija nima orjaških podmornic kakor Francija, ki lahko vzdrže zelo dolgo na morju in morejo celo obpluti ves svet, ne da bi se kje ustavile. Znano je pa, koliko je nemška mornarica doslej izgubila podmornic. Reči je treba le to, da se te izgube nemških podmornic nanašajo samo na primere neposrednega napada in neposrednega protinapada francoskih in britanskih vojnih ladij.. Koliko podmornic so izgubili Nemci Razen nemške admiralitete nihče točno ne ve, koliko nemških podmornic je že uničenih, ker je treba imeti pred očmi dejstvo, da so se potopile tudi zaradi min in drugih zaprek — okoliščine, ki francoskim in britanskim pomorskim oblastvom še niso točno znane. Na podlagi podatkov, ki razpolaga z njimi francoska admiraliteta, se da reči samo, da je od prvega vala napadov nemških podmornic koj po napovedi vojne samo polovici nemških podmornic uspelo vrniti se v svoja oporišča. Zato bo na podlagi vsega navedenega potreben v drugem podmorniškem valu nemškim podmorni-škim posadkam tako rekoč nadčloveški in pogum, da se spuste v operacije. Posadke vedo, da je njihova naloga tako rekoč jalova, ker imajo zdaj vse francoske in britanske ladje spremstvo vojnih ladij. Angleško in francosko trgovsko brodovje je zavarovano V začetku vojne so bile zavezniške trgovinske ladje raztresene po vseh morjih in niso imele nobenega varstvenega spremstva. Ko so dobile nalog, naj se vrnejo v svoja pristanišča, ni čudno, da je nekatere izmed njih zadela nesreča. Toda po treh tednih vojne je zavezniška trgovinska mornarica dobila zduj svojo varstvo. Tudi vse trgovinske ladje so zbrane v svojih pristaniščih oborožene in je njihovo moštvo pomnoženo s strokovnjaki. Ladje so dobile protiletalske topove in topove proti podmornicam. Pod neposrednim varstvom torpedovk je trgovinski pomorski promet Francije in An-lije zdaj mnogo varnejši. Nemške podmornice odo trčile ob takšne zapreke, da se lahko naprej reče, da so obsojene na samomor, če se spuste v kakšno akcijo. Napovedi o bojih letal z brodovjem Ni izključeno, da bo nemška admiraliteta zato spremenila svojo taktiko: z drugimi besedami, da bo sama sprevidela, da ne more več računati na kakšen poseben uspeh svojih podmornic. Morda bo nemško poveljstvo zdaj živahneje razvilo boje v zraku. Nemška letala bodo skušala ovirati trgovino Francije in Anglije. Toda že neuspeli poskusi bodo najbrž tudi na tem področju vzeli nemškemu poveljstvu pogum. Napadi na vojne ladje zaveznikov niso napravili nobene škode in niti ene ladje ni bilo treba vzeti iz bojne črte. Nedavni poskus nemškega letalstva pa sicer ni prvi te vrste. Španska vojna je pokazala, da je letalstvo imelo uspeh v boju s težkimi vojnimi oklopnicami, kakor n. pr proti oklopnici »Jaime Primero«, ki so jo letala poškodovala v alicantskem pristanišču. Toda poudariti velja, da so takšni uspehi možni samo nasproti ladjam, ki so privezane v pristanišče, to je nasproti ladjam, ki ne morejo manevrirati pred nasprotnikom. Če se pa napadene ladje zagledajo pred letali na visokem morju, kakor se je to zgodilo pred nekaj dnevi, morejo ne samo zateči se k cikcakasti plovbi in tako otežkočiti sovražnim letalom napad, temveč se lahko tudi z najmodernejšimi protiletalskimi topovi bore proti letalom. Kaj |e z „Bremenom" Nemški oceanski parnik »Bremen« se je moral zateči v neko tuje pristanišče, ker ga je preganjala neka britanska križarka. Parnik je zdaj zasidran v nekem sovjetskem pristanišču, najbrž v Murmansku ali pa Arhangel- Slika miru v nemirnih časih: Holandska pokrajina s čredo in z značilnim mlinom na veter. Toda vse to je danes samo videz. Mlini na veter so spremenjeni v gnezda za strojnice, pod jezovi je pripravljeno že vse, da jih poženo v zrak ob sovražnem napadn in vso deželo poplavijo Strahote letalske vojne: Hiša v Varšavi, katero je presekala letalska bomba sku. Ta parnik se je prav tako kakor letala, ki se skušajo rešiti pred nevarnostjo v severne predele, zatekel na skrajni sever. »Bremen« je po vsej priliki obplul^ Islandijo in nato nadaljeval vožnjo mimo Spitzbergov, nedvomno v veliko presenečenje svojih potnikov. »Bremenu« se je posrečilo zbežati, ni se mu pa posrečilo odstraniti nevarnost druge vrste. Ta parnik je namreč velikanskih razsežnosti in bo njegovo gibanje v Belem morju zelo otežko-čeno. Moral bi pluli skozi ledene plošče, to bo pa njegovim strojem in materialu samo škodilo. Znano je. da se v severnih krajih ledene plošče ne stope tako hitro, in zato bo moral »Bremen« tam prezimiti. Kaj pa to pomeni za luksuzno ladjo, je vsakomur znano. Tem se ie splačalo! Honorar je prav čedna zadeva in vsak se potrudi, da pride do njega, če le more. _Toda dočim se ljudje zadovoljujejo ali se vsaj morajo zadovoljiti z manjšimi vsotami, imamo v zgodovini primere, ki kažejo, kakor da so ti honorarji v primeri z običajnimi honorarji slon proti muhi. Kakor je bil nekdaj zdravniški stan najslabši od vseh stanov, tako je tudi danes, samo s to razliko, da ima danes skoraj vsak zdravnik, ki mu posli vsaj malo gredo, svoj avtomobil, kar je pa s praktične plati čisto razumljivo. Med podobne reveže-zdravnike je spadal angleški zdravnik dr. Dunsdalen, ki je do zdaj dobil največji honorar, kar ga je kak zdravnik dobil. Ruska carica Katarina II. ga je pozvala, da bi ji ubrizgnil neki serum. Za to je dobil samo 300.000 din kot honorar, 600.000 pa za potne stroške. Poleg tega mu je dala v znak zahvale in ker je zdravniški poseg dobro uspel, še 150.000 din letne pokojnine, mu podelila naslov barona in ga imenovala za državnega svetnika. Tako je tudi njemu uspelo, da je imel lahko po več služb naenkrat. Od slikarjev je dobil največji honorar francoski slikar Meissonier, in sicer tolikšen, da naši slikarji ne bodo verjeli. Koncem preteklega stoletja je neka Američanka pri tem slikarju naročila portret in mu za njega plačala čez^ dva milijona dinarjev Portret pa ji ni bil všeč^ in ker je bila malo »usekana«, je sliko z nožem razrezala. Ko je slikar zvedel, kaj se je s sliko zgodilo, je tudi on podobno naredil in je ček za nakazani mu honorar — vrgel v ogenj. Mož je bil pač dosleden, pameten pa najbrž ne. No, danes ni nevarnosti, da bi se našel človek ki bi toliko plačal samo za en portret, niti slikar, ki bi vrgel ček tolike vrednosti v ogenj. Kot posebnost je treba omeniti, da je italijanski slikar Pierro della Framesco dobil za poslikanje sobe papeža Siksta IV. 4 florentince, priznanico pa. katero je papež podpisal, so prodali pred desetimi leti za nekaj sto tisoč dinarjev. To so vsekakor mastni honorarji, zlasti če pomislimo, da so bili izplačani brez vsakih odbitkov. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*••■■ Naroča ite in širite Boi proti komunizmu v Ameriki Washington, .-9. sept. o. Skupina ameriških poslancev bo na sedanjeca zasedanju ameriškega kongresa predlagala, naj vlada razpusti komunistično stranko in prepove sleherno komunistično udejstvovanje. Ameriška legija, ki druži bivše vojake iz svetovne vojne, je sprejela sklep, v katerem zahteva, naj vlada postavi komunistično stranko izven zakona, razpusti pa naj tudi organizacijo ameriških Nemcev »Bund« in vse organizacije, ki dobivajo navodila ali podporo iz tujine. Mexico City, _*> sept. o. Poslanec Migue Flores Villar je sporočil listom, da bo v mehiški zbornici predlagal razpust komunistične stranke ter zahteval, naj zbornica izda sklep, s katerim proglaša člane komunistične stranke za veleizdajalce. Slovenski dom! Program radio Ljubljana 30■ sePt--' 12 Zn zabavo poskrbimo, v ven- — ia^y6 pov.ežlmo! _ 12.45 Poročila - 13 Napovedi žimo! tj w»iLVO Poskrbimo, v venček plošče pove-leriMf" KaSn P?V^- T L7, Otročka ura: a) SelmrLa-fimi gosmi Pov^t Holgerson popotoval z div-z “tr^Tidč M VX,,na