Po znamenitih krajih iz NOB
DruŠtvo upokojencev Zad-vor že pet let uspešno organi-zira izletniško dejavnost po domovini in tujini. Vsako leto predvidi najmanj deset izle-tov, zadnji pa je presenečen je — v neznano. Tako je tudi letos, člani pa so bili spomladi tudi za dva dni v počitniškem domu ZB NOV v Banjolah.
Prav gotovo pa je bil za vse nepozaben izlet konec prejš-njega meseca po znamenitih krajih iz NOB v SR Bosni in Hercegovini. Z avtobusom smo se zgodaj zjutraj odpe-ljali iz Zadvora. Pot nas je vo-dila mimo Zagreba do zlogla-snega ustaškega taborišča Ja-senovac. Že od daleč smo vi-deli veličastni spomenik v obliki cveta. Zanimali smo se, zakaj ima spomenik tako po-dobo. Dobili smo pojasnilo, da spomenik resnično pred-stavlja cvet, ki pa je zrasel iz krvi in pepela kalcih 700.000 žrtev, kolikor jih je bilo med ustaško vladavino na Hrva-škem pomorjenih od 1941 do 1945. Razpored nekdanjih objektov taborišča pa pred-stavljajo velike gomile zem-lje. Povedali so nam, da gro-bišče v sklopu spominskega kompleksa ne predstavlja grobišča vseh žrtev, temveč je grobišče prek Save v Gradini, kjer počiva okoli 250.000 žrtev, katere so tjakaj prepe-Ijali s splavi in so jih onstran poklali — le delno, kajti klali so že med vožnjo in žrtve me-tali v savsko strugo, tako da je voda trupla odnašala daleč stran od Jasenovca. Pretres-
Ijivi so bili številčni podatki vodnice. Najhujše pa je za obiskovalce prav gotovo pri-povedovanje o žalostni epo-peji žrtev, ki so bile zajete na Kozari in pobite v Jasenovcu.
Pot nas je nato vodila v Pri-jedor in od tam na Kozaro. Impozantni spomenik govori o dogodkih med sovražno ofenzivo na Kozaro. Še pre-tresljiveje pa je poslušati ra-zlago o številnih kozarških žrtev in zločinih, ki so jih okupatorji in njihovj ustaški pomagači izvajali nad ne-dolžnim          prebivalstvom.
Plošče z okoli 30.000 imeni žrtev pričajo o zverstvu usta-šev in okupatorja. Eno naj-hujših je bilo prav gotovo nad Kozarčanko, ki so ji pred očmi razkosali otroka, nato pa še njo 21-krat prebodli z bojanetom, pa je kljub temu ostala živa. Ista Kozarčanka je ob odkritju spomenika po-klonila šopek maršalu Titu.
Na naši poti smo obiskali še Banjeluko. in Jajce. Obiskali smo dom II. zasedanja AVNOJ, slapove Pive in šte-vilne znamenitosti tega zgo-dovinskega mesteca. Od tam smo se skoz Bosanski Petro-vac, Bihač, Cazin in Kladušo vračali proti domu.
Menim, da taki izleti ne ko-ristijo le nam upokojencem, temveč bi jih moral organizi-rati zlasti mlajši rod, da bi na kraju samem lažje spoznavali epopejo naše narodne revo-lucije in da bi iz prvih ust zve-deli, kakodragosmo Jugoslo-vani plačali to našo zlato svo-bodo.    ALOJZ KASTELIC