Izvenšolskodelo unteljstva.(Sv. Lenartsko učiteljsko društvo — za šolsko leto 1929./30.) Kakor je objavil »Učit. Tovariš« sta sestavili statistiki o izvenšolskem delu dve učiteljski društvi in to Mežiško in Kamniško. Kaj se hoče s takimi statisti* kami Je bilo že tudi večkrat povedano, vendar mogoče še premalo poudarjeno. Danes, ko imamo novi šolski zakon, nam služijo taki podatki tudi kot nekak pro* gram k § 1., 78. in 82. zakona o narodnih šolah, oziroma ob koncu leta ko-t bilanca narodnega prosvečivanja. Če še kdo danes misli v vrstah tači* teljstva ali neučiteljstva, da se hoče s ta« kimi podatki kakšna baharija ali kaj po< dobnega, pokaže dotičnik le Isvoje ne* zmožnosti in nevoščljivost do izvenšol* skega dela med narodom. Vsako Skultur« no delo med narodom rabi ogromno* tru« da, dela in požrtvovanja, to vedo vsi tis sti, ki delujejo med narodom tiho in vztrajno brez pompa in obilice praznih besed in to baš dobršen del učiteljstva — tihih delavcev, pkmirjev jugoslovenskih, ki vzgajajo malo in veliko v narodnem duhu kraljevega manifesta v veliko in močno Jugoslavijo. ' i Objektivno natančno sestaviti tako statistiko je težavno, ker je treba imeti vse podrobne podatke posameznikov. V to statistiko ni všteto stanovsko članstvo UJU, F. S., uradniškega lidruženja in po< dobno, kar ima izrecno stanovski značaj, dasiravno žrtvuje tu vsak materijelno mnogo. Da je neobhodno potrebno vsakemu učitelju, posebno pa še na deželi, -kjer ni večjih knjižnic in čitalnic, kavarn itd., imeti naročeno več strokovnih, znans stvenih revij jin dnevnikov — časopisov sploh, je razumljivo. Tudi to spada k iz« venšolskemu delu vsaj posredno. Kakšne materijelne žrtve so to, bi bilo ravno ta« ko potrebno izračunati in isestaviti stati« stiko. ' Dalje niso všteti oni tihi delavci, ki se poizkušajo in udejstvujejo kot pisate* lji, glasbeniki, pevci, [razni raziskovalci, sadjarji, vrtnarji, razni samouki v različ* nih ročnih spretnostih itd. Dodano pa je statistiki število iger, telovadnih nasto* pov in razstav šolske in odrasle mladme in to zato, <da se istočasno lobjasni polo= žaj, če se hoče kaj prirediti. Učitelj sam mora najprej iskati primeren lokal (dru* štvenih domov za prireditve ni ('ali »soi pa nedostopni), biti imora 'mizar, slikar, <da naredi kulise, preskrbi ves jostali potrebni materijal, vaditi mladino v nastopih, končno )pa še marsikatero grenko presli« šati za »hvaležnost«. In vendar še dela Is podvojeno silo tiaprej, ne ustraši se no* bene zapreke, ker v delu med fnarodom najde titeho in zadovoljnost. Tovariši(ice) kako Vam zveni več* kratno vprašanje: »Ali Ti !ni Uolg čas itu na deželi?« •; ; Hvala bogu — nirnam časa odgov.o* fiti — "ni vrednb odgovora od učiteljstva, ki |ve, kaj je njegovo ;poslanstvo imed na* rodom. ; IZVENŠOLSKO DELO UČITELJSTVA — DRUŠTVA SV. LENART V SLOV. GORICAH V ŠOLSKEM LETU 1929./30. Javne korporacije Hadaljey. Solstvo . . Koetij. gospod. nstanove Prosvetna udruzenja . . Hmnanitarna druStva . S. K.J.* .... Narod. obi- dtoitva . . Pevsko-glasb. druStva . Ra»a druitva ¦ ¦ • Skupaj . . Stevilo prireditev: gledal. igre, tilov. nastopi, razstait tva Stevilo ucitelje 50 narod. krajev > ' 9 • Po okolici ie snujelo sokolske < > o s «   10 37 27 33 30 13 6 156 S Solsko mladino 14 ete. stvuje Se ude 9 6 21 18 22 17 7 2 102 z odraslo mladino 12 If a. 3 O *• 4 6 16 13 10 11 4 2 66 Sknpaj 26 En učitelj je včlanjen 3'lkrat, se udejstvuje 2krat, opravlja 1'3 funkcij v društvih, oziroma javnih korporacijah. J. Štuhec.