Štev. 37 w ** v Ljubljani, v torek, 10. februarja 1043-XXI j JLeto VIII. Ukljnčna pooblašSenfca u ozlalerinle Italijanske« (a tuje?« | Dredalitte lo opravit Kopltarleva A, Ljubljana. | Joacosalnnarfa aaelosira pes la pubblldtl <8 provlnlenia [talilna SUftJfc. livorai Onlone Pubbllolii Italiana 8. A, Milana = Sedar.lona Ammlnlstrazlonei Kopltarlera & Lubtana. = k) eaterai Union« PubbUciti ttalUna & A« Milana '-1‘iRlaJ ■ - I........................................... ..................................... Prezzo - Cena Lir 0.50 Poitnin* platana v eofovla? ~ Spedizioae in abbonameolo pssiale 7 Živo delovanje patrof ■ ■ «VV bojišču na Hud letalski napad na luki v Alžiru in Tobruku — 13 nasprotnikovih letal sestreljenih Italijanska uradno vojno poročilo 996 pravi: Živo dclovanjr nasprotnih si ogledniških putrol nn libijsko-tunizijskem bojišč«. V silovitih spopadih z nasprotnikovim letalstvom so nemški lovci zbili 11 letal vrste »Spitfire«. Naši bombniki so nastopili proti pristaniškim napravam v Alžiru in v Tobruku ter povzročili bnde požare. Pozno snoči so nasprotnikova letala v več valovili metala bombe različnih mer in zažical-ne bombe nn mesto Milan ter povzročila hudo škodo na številnih poslopjih. Do zdaj ugotovljene žrtve znašajo 16 mrtvih in 224 ranjenih. Dva izmed štirimotornikov sta treščila na tla po zaslugi obrambnegn topništva: eno na A:ia Boalora, eno pa med Marcel-lom ter Inveruno. En nasprotni častnik, ki je skočil s padalom, je bil zajet. Drugi napad na Spe z io je povzročil med prebivalstvom eno smrtno žrtev, 22 ljudi pa je bilo ranjenih. Nemške armade uspešno preprečujejo vse sovjetske namene Bitka ob izlivu Dona in pri Kursku besni s hujšo silo — V Severni Afriki živahno ogledniško delovanje Hitlerjev glavni stan, 16. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Sovjeti skušajo na vzhodnem bojišču z vedno novimi oddelki, ki jih namesto izkrvavelih mečejo v bitko, priti z obkoljevalnimi in prodornimi operacijami do odločilnega uspeha. Nemško armade preprečujejo z nezlomljivim odporom, elastičnim bojevanjem in odločilnimi protinapadi nasprotnikov namen in mu prizadevajo vedno znova najtežje izgube. Pri Novorosijsku in na nekaterih drugih točkah kubanskega mostišča so bili sovjetski napadi odbiti z velikimi krvavimi izgubami. Zimska bitka med izlivom Dona in ozemljem severno od Kurska je zopet pridobila na silovitosti. Sovjetski konjeniški oddelek, ki je ob srednjem Doncu prodrl v naše zaledje, je bil odrezan od zvez z zaledjem in gre uničenju naproti. Med odinikalnimi pokreti iz loka Donca na odrejeno skrajšano obrambno črto sta bili po načrtu in brez sovražnikovih motenj izpraznjeni mesti Rostov in Vorošilovgrad. Na bojišču med Volhovom in Ladoškira jezerom ter pred Leningradom je nasprotnik tudi Pomen bojev in premikov na ruski fronti med BSosiovom in Orelosn Berlin. 16. februarja, s. Medtem l;o zimska bitka besni z vso silo vzdolž celega vzhodnega bojišča, se nemške čete po prej določenih načrtih nemškega vrhovnega poveljstva premikajo, da bi skrajšale bojišče. V berlinskih vojaških krogih poudarjajo, da do teh premikov ni prišlo ravno zaradi močnega nasprotnikovega pritiska, marveč da bi^s tem štedili ljudi, ker se tako tudi zaledje skrajšuje in se prihranijo vojna sredstva vseh vrst. Poleg vseh teli koristi pa je nemško vrhovno poveljstvo s skrajSanjem južne bojne črte in izravnavo nemške razporeditve v donješki kotlini doseglo tudi to, da mu ni bilo treba vpreči novih sil ter potegni« moStva z drugih liojišč. Tako !k>-do zdaj lahko čakali na začetek boijšega letnega časa in hkrati zavili sovjetsko napade s Cim manjšini številom vojakov in vojnih sredstev. Dokaz, da se ti premiki izvršujejo v najbolj popolnem redu, je v tem da nemške čete pred umikom povsod načrtno razrušijo vse, kar bi utegnilo nasprotniku koristiti. Medtem pa se nemške za-Sčitnicp ostro bijejo s sovjetskimi predstražami, a nemška glavnina je že v novih varnih postojankah. Vse to jasno priča, da premiki teko po načrtu in pravočasno, no pa, da bi nemške čete bilo k temu prisiljene zaradi sovjetskega pritiska. V Ukrepih nemškega vrhovne-ga poveljstva je še ta taktična poteza, da se morajo sovjetske sile ponekod hitro umakniti, ker jim zaradi slepega prodiranja večkrat grozi obkolitev. Tako se je žo festo pripetilo, da so celi oddelki sovjetske konjenico ali pehoto priSIi v roke nemškim četam. Tehtne misli načelnika urada trojne zveze Rim, 10. februarja, s. Knez Urach, načelnik urada trojne zveze pri nemškem zunanjem ministrstvu, je včeraj popoldne v italijansko-nemškem društvu imel zanimivo predavanje o Evropi v vojni. Pri predavanju so bili nemški poslanik pri Kvi-rinalu von Mackensen, japonski odpravnik poslov ^ase, opoluomočena ministra Romunije in Slovaške, zastopniki drugih držav trojne zveze, podpredsednik zbornice fašijev in korporacij Gray, generalni ravnatelj tujega tiska, poslanik Rocco kot zastopnik ministra za ljudsko prosveto, načelnik kabineta ministrstva za ljudsko prosveto Corrias, Poslanik Paolucci di Calboli Barone, prefekt, zvezdi tajnik, italijanski senatorji akademiki, narodni svetniki, novinarji in številni drugi odličniki iz kulturnih in političnih krogov prestolnico. Sloviti govornik, ki ga je predstavil predsednik ilalijansko-nemškega društva minister Pech, je naj- prej podal pregled evropske zgodovine od versajske pogodbe pa do danes, v katerem je ostro razčlenili vzroke sedanjega svetovnega spopada. Potem je omenil početko in smoter nacionalno socialističnega gibanja, ki se po svojem nauku oslanja na večna načela narave. Knez Uracli je nato go- j voril o fašistični revoluciji ter poudaril nje globoki pomen, hkrati pa je prikazal nagel vzpon japonskega cesarstva v tej za človeštvo veličastni dobi. Govornik je z dragocenimi študijskimi izsledki iil primerjavami orisal vso pot, ki so jo narodi trojno zveze prehodili, dokler se niso osamosvojili in čisto naravno ?lili med seboj S preprostimi in prav jasnimi besedami je tudi razčlenjeval vse vrednote sedanjega velikega boja. Zaključil je svoje predavanje s trditvijo, ki so ji vsi toplo pritrjevali, da sile trojne zveze prinašajo svetu nekaj pozitivnega in konstruktivnega, njihova gospodarska in socialna zamisel pa da tli na osnovi nove omike. Pravi nameni ameriškega posega v sedanjo vojno Miinchen, 16. februarja, s. »Mtinchenar Zei-tung< piše o Angliji iz dobe kraljice Viktorije ter pravi, da je tista Anglija dosegla višek svoje moči ua podlagi enačbe: nadzorstvo nad svetovnim denarnim trgom = svetovni nadoblasti, nato pa ugotavlja, da so se tudi Združene ameriške države oprijele tega obrazca in se ga držale. V Združenih državah — piše omenjeni list — radi govore o »usodnem« prehodu ter o nekdanji hčerki, ki je Prekosila staro mater Evropo in ji skuša delati ovire. Če Anglija čuti, da se mora podvreči takšnemu zgodovinskemu razvoju, bo evropska celina 'to odločno odklonila, zakaj pod Amerikanci Evrope ne čaka noben napredek, prav tako ne, kakor ga v XIII. stoletju Kitajci niso doživeli pod mongolskimi Množicami. Evrope pač ni mogoče primerjati s »staro materjo*. Evropa je močnejša in sposobnejša, kakor je bila kdaj koli in njeno duhovno in ideolo- ško bogastvo je gotovo mlajše in bolj zdravo kakor pa tisto, ki ga ima »hčerka«, ki jo je materializem daleč bolj zaslepil in se je vdala mainonu. Ce nekoliko globlje in pozorneje proučimo to bistveno razliko, bomo spoznali prave razloge, ki so privedli Združene države do sedanje vojne proti Evropi. Treba jih je iskati izključno le v očitni nezmožnosti te dežele, da bi rešila politično in gospodarsko stisko, v kateri je, nezmožnosti, ki so jo Amerikanci skušali prikriti s tem, da so odgovornost začeli pripisovati državnim sistemom avtoritarnih držav. Treba je streti te avtoritarne države — vpije Roosevelt — če hočemo, da bo na svetu zavladala spet doba blagostanja. Celinska Evropa odločno odklanja takšne ameriške nauke, zakaj ti bi pomenili za omiko in civilizacijo toliko, kakor iti nazaj in se zabiti v svet takšnih nazorov, ki že davno nimajo nobene veljavo več. Enoglasne zahteve turškega tiska po ohranitvi dosedanje nevtralnosti Carigrad, 16. februarja, s. Churchillov govor 1° dal turškemu časopisju priliko, znova enodušno Poudariti, da hoče Turčija ostati nevtralna, pa naj ®e pripeti kar koli, pa naj kdo skuša nanjo izvajati kakršen koli pritisk. Turški časopisi pišejo o raznih dogodkih v sedanji vojni ter govore o prigovarjanju Turčiji, naj bi tudi ona šla v vojno. aj vsi priznavajo nujnost, da mora Turčija osta-i nevtralna. Časopis »Tasviri Efkar« poudarja, da vnurchiU ni dejal, da bi bil kaj zahteval od Tur-riil* i . P‘?e’ n‘hče tudi nima pravice od Tu¥-zahtevati, zakaj Turčija se bori «a neod-..l?08'’ M m rešila tujega vpliva. List »Vatan< t smatra vojno le kot neko nujno iniit j r v zemljepisnem oziru predstavlja Evropo, Azijo in Afriko, hoče biti tudi političnem oziru laost med starim svetom in novo, boljšo bodočo človeško družbo. »DžumhurieU pa se zadovoljuje z ugotovitvijo, da je potreba po turški nevtralnosti doslej bila na splošno priznana ter ta uspeh pripisuje strnjenosti turškega naroda in modremu vodstvu predsednika turške republiko. Časopis »Tadviri Efkar« poudarja nasprotje med Churchillovim in Rooseveltovim govorom. Churchill javno oznanja napade na Evropo kot začetek zavezniške ofenzive, Roosevelt pa zatrjuje, da je treba najprej napasti Japonsko. — Člankar pravi, da je Angliji pač na tem, da se reil nevarnosti, ki ji prati od osi In ja zato zadovoljna s sovjetskimi vojaškimi nastopi, dočlm Združen« ameriške države pripisujejo malo pomena Sovjetom in evropskemu vojnemu prizorišču, zakaj čutijo se z last, ogrožene po Japonski. Na koncu svojih izvajan; piše člankar v onienje- včeraj napadel na širokem bojišču. Napadi so se zrušili v osredotočenem ognju vseh vrst orožja. Letalski oddelki so kljub težkim vremenskim pogojem sovjetskim napadalnim oddelkom prizadeli velike izgube in so na tem bojnem področju sestrelili 19 sovjetskih letal. V Kronštadskem zalivu je baterija mornariškega obalnega topništva odbila sovjetski napad. Na bojišču v Severni Afriki je bilo včeraj živahno delovanje ogledniških oddelkov. V niz-Jcih poletih je letalstvo uspešno nastopilo proti nasprotnikovim zbirališčem oklepnikov, topov in motornih vozil. V letalskih bitkah so seslrt. lili nemški lovci 11 »Spitfirov«. V Doverski ožini je bila skupina lahkih angleških pomorskih edinic, ki se je skušala približati rtu Gris Nezju, pregnana z ognjeni mornariške obalne baterije. Britanska letala so včeraj v večernih urah' metala nn nekatere kraje zapadne Nemčije, predvsem na vasi. rušilne in zažigalne bombe. Prebivalstvo je imelo, predvsem v Kolnu, iz-gube. Povzročena je bila škoda zaradi požarov, predvsem na stanovanjskih poslopjih. Osenv izmed napadajočih bombnikov je bilo sestreljenih, štiri nadaljnja letala so bila sestreljena podnevi ob obali Rokovskega preliva. - 114 Dosedanji predsednik Finske — znava izvoljen za državnega poglavarja Helsinki, 16. febr. s. r«isto Ryti je bil znova izvoljen za predsednika finske republike. To je na Finskem prvič, da je bil znova izvoljen dosedanji predsednik. Helsinki, 16. febr. s. Maršal Mannerlieim je finski brzojavni agonciji dal naslednjo izjavo, ki jo vsi finski listi prinašajo na vidnem mestu: >lz časopisov sem izvedel. Ni videti, kako bi mogli zavezniki noseči svoj sloviti vojni cilj, ki je v tem, da ni zmagoslavno korakali pod berlinskimi Bran-denburškimi vrati.« Atentat na predsednika južnoafriške republike Lorenzo Marques, 16. februarja. 8. General ornuts, niož, ki je potegnil južnoafriško zvezo proti vojji velike večine prebivalstva v vojno, je po čudežnem naključju ušel novemu atentatu. Spričo najstrožje cenzure ni bilo o tem napadu na Smut-sa zvedeti nobenih podrobnosti. Znano je le, da so zaroto, pri kateri so — kakor se zdi — sodelovali tudi častniki, odkrili po slučajnem odkritju poli-cljo, ki stalno straži Smutsa, proti kateremu se vsak dan bolj obrača tamkajšnje ljudstvo, ki je že sito zlorab in nasilja. Po vstopu južnoafriške zveze v vojno jo Smuts v nasprotju s svojimi milogami, ki jih je prevzel, ter zagotovili, ki jih je dal narodnemu zastopstvu, poslal južnoafriške čete v boj izven alriške celine. Opozicija je ostro nastopila proti tej njegovi odločitvi, ki je povzročila le to, da je vlada začela dobivati vedno več nasprotnikov. Novi atentat, ki je bil uprizorjen na generala Smutsa, je dokaz tega dejanskega stanja, ki postaja od dne do dne težavnejši. Junaštva japonskih torpednih rušilcev Tokio, 16. febr. s. Mornariški minister je objavil poročilo, v katerem slavi dejanja nekega oddelka rušilcev, ki se je v služni po-sebno odrezal in potopil 19. februarja 1942 štiri nasprotne rušilce in poškodoval tri križarke in še en rušilec ob priliki napada na otok Bali. Oddelek je bil imenovan tudi v dnevni zapovedi. nam turlkem listu, da sl Je Roosevelt zastavil nalogo, pognati osne sile iz Afrike, dočim naj bi bili poskusi za vdor v Evropo prepuSčeni Angliji. Skratka, člankar ugotavlja, da so interesi obeh anglosaksonskih držav križajo. Pomembno propagandno delo fotokinematografskega oddelka pri vodstvu italijanskega letalstva Rim, IG. februarja, s. Foto-kinematografsko središče kr. letalstva, ki je trdno in hkratnostno vključeno v obsežno telo propagande ob vojnem času, opravlja posebne naloge, ki mu jih zaupajo, in to z uspehom, ki hkrati razodeva resnost priprave in moč uspehov. Danes se ta ustanova zdi življenjski živčni vozel vsega propagandističnega sestava, ki ga je Italija uporabljala ob začetku vojne. Morda jo tudi brez nadaljnjega ena najvažnejših iu najbolj bistvenih in propagandnih sestavin, v kolikor se’njegovo bleščeče delovanje nadaljuje, ali včasih naravnost preseneča, ko povzroča vedno večje in toplejše sodelovanje občinstva pri vojnih dogodkih. Foto-kinematografsko središče, piše list >Vie deli Aria« je podrejeno naravnost kabinetu letalskega ministrstva. Ker je naravnost zvezano z vojnimi osrednjimi organi, je prvenstveno važno za vodstvo iu izvajanje propagande, ki jo moderno živa. Ti organi so ministrstvo za ljudsko kulturo, zunanje ministrstvo, narodni zavod »Luče« itd. Dnevniki in revije dobivajo točno in le nekaj ur po vojnih dogodkih naravnost ali pa po zavodu »Lucec vse potrebno. Kar se tiče kinematografskega materiala, je pot do občinstva morda krajša. In zares razpolaga kinematografsko središče s tehničnim odsekom, ki je zelo popolno in sposobno za naglo razvijanje. Tak film primerno izberejo in ga pošljejo zavodu »Luce«, ki ga uporabi v svojih dvotedenskih žurnalih ali pa ga za posamezen dokumentaren, film, ki izide v posebui izdaji ob kakem posebnem dogodku (kakor n. pr. dokumentarni film »Italijanska letala proti angleškim ladjam) — film o letalski pomorski bitki pred Pantelerijo 14. in 15. junija 1942«), Za razvoj in izvedbo programa je delo pri kinematografskem središču razdeljeno na tri odseke: izdelovalni, letalni in tehnični odsek. Nesreča v Berlinu j4V Berlin, 16. februaarja. a. Nemški poročevalski urad poroča, da je preteklo soboto opoldne prišlo do eksplozije na Kolodvoru v Friedrichstrasse, zaradi katere sta prišli ob življenje dve osebi. | Sovjetske zahteve po Besarabiji, Estoniji in Letonski Buenos Aires, IG. februarja, s. Sovjetsko veleposlaništvo v Washingtonu je dalo v angleškem prevodu v javnost članek, ki je izšel v moskovski »Pravdi« 8. fobruarja in ki odločno potrjuje sovjetske zahteve po Besarabiji, Letonski in Estoniji. ' \Vasbingtonski diplomatski krogi razlagajo ta članek kot izraz stališča, ki ga je doslej posredno zavzemala Rusija. Nepretrgane težave v ameriški ; vojni izdelavi .H Rim, 16. febr. s. Znana revija »Times« namiguje v kritikujočem članku na novo krizo v organizaciji severnoameriške vojne izdelave. Članek pravi, da je zadnji teden ozračje v, New Yorku postalo precej mučnejše in težje. Ljudstvo je čmerno in nevoljno zavoljo dej« stva, da je upravna organizacija vojne izdelav« še vedno silno okorna, medtem se pa izgublja predragoceni čas. Stroj škriplje na vseh koncih in bi se dal popraviti le s temeljitimi in obsežnimi popravili. Urad za vojno izdelavo so podvrgli temeljitemu in skrbnemu pregledu. Njegov načelnik, Donald Nelson, ki je omahoval med kompromisno rešitvijo in potrebo po odločnem posegu, je urad končno preuredil. Toda razcepljenosti pristojnos-ti1 in zaradi pomanjkanja navodil se je urad po krivdi šelov razvil v silno zamotan nerazrešljiv birokratski aparat. Vesti 16. februarja Na gibraltarskem letališču je eksplodiralo neko letalo v trenutku, ko se je hotelo dvigniti. Rav *ete' s0, jo ves tovor bomb in je povzročil hudo škodo na drugih letalih. Gašenje požara ie trajalo več ur. Neka angleška podmornica je potopila 1563 tonski danski parnik »Greta« v španskih vodah med Upopeso in Benincarlom. Posadko so rešili. Do velikih neredov je prišlo v kubanskem mestu Ghamagueyu, kjer so bili spopadi med policijo in prebivalstvom. Trgovine in uradi »o zaprti, promet Je ves ustavljen. Vodja nemškega tiska minister PanI Schmidt je odpotoval iz Bukarešte v Berlin. Letos bodo v Franciji mednarodni sejmi in sicer .v Parizu, Marsailleu, Ljonu in Boud«u»“~ Ob tridesetletnici »Sadjarja in vrtnarja« Ustanovitelj lista |e bil Martin Humek, ki je umrl nekaj dni pred jubilejem »Kmalu bo prišla pomlad — in bom moral v naš vrt, da vidim to, da vidim onolc tako je dejal 6edaj že pokojni Martin Humek pred dnevi obiskovalcu C. J. Humek je bil že na bolniški postelji in ee kot jetnik oziral v svetla okna, od koder spet 6once obeta novo pomlad. Kdo je mislil, da bo starosta naših 6adjarjev umrl prpd jubilejem organizacijskega glasila, katerega je poslal v v svet pred 30 leti. Poln upanja je bil in poln vo- lje in veselja, da bo lahko spet šel na vrt. Božja poslanka pa je prišla poni pred jubilejem in ga popeljala v rajske vrtove, da bo tam prejel plačilo za vsa dobra dela, ki jih je izvrševal na zemeljskih vrtovih. Glasilo naših sadjarjev »Sadjar in vrtnar« obhaja 25. februarja tridesetletnico 6vojega pomembnega delovanja. Prvi njegov urednik je bil Humek Martin, ki je 26 let 6krbno in z vso ljubeznijo urejeval ta strokovni list. Humekova zasluga in zasluga jubilejnega lista je, da je pri na6 sadjarstvo tako napredovalo in da prinaša našenm ljudstvu že toliko koristi. Ob jubileju želimo listu in vsem sodelavcem, da bi še naprej vršili 6voje veliko poslanstvo, sadjarji pa naj list podpro s tem, da mu bodo ostali zvesti, in tako bodo najlepše; proslavili tridesetletni jubilej. Matija letos ne bo imel mnogo posla Ljubljana, 16. februarja* Po lepi in sončni Valentinovi nedelji se je v ponedeljek zjutraj precej pooblačilo, toda pozneje so se oblaki razgnali' in sledilo je lepo vreme. Davi pa se je vse preobrnilo in začelo ie močno deževati oikoli 4 zjutraj. Imeli smo 4 lepe, prave spomladanske dneve, ki so jih ljubitelji prirode izrabili, da so si ogledovali tihožitja po rožniških gozdovih. Mnogi iskalci priročnih lopot in zanimivosti so si poiskali skrivne kotičke na raznih vrhovih okoli Rožnika in okoli Večne poti in kamor hodijo, da se razgledajo po širnem Barju in po prostranem Ljubij ams kem polju. Letošnja zima ni bila doslej primerna za sekanje naravnega ledu. »Ledarjic so letos sla-1>0 odrezali, niso tako dobro zaslužili kot prejšnja leta. V začetku januarja oziroma proti koncu decembra so edino imeli priliko, da so nasekali nekaj voz ledu in ga vozili v pivovarno »Union«, ki letno rabi vagone na vagone ledu. Njene obsežne ledenice p« tudi spravijo vase ogromne množine ledu. Pravijo, da tako-le Z Gorenjskega »Služba na kmetih — častna služba.« Pod tem geslomo, pravi gorenjski tednik, so bila po vsem Gorenjskem zborovanja, h katerim 60 bili poleg mladine vabljeni tudi starši, da zvedo podrobnosti o uporabi za delo na kmetih. Pri nekaterih krajevnih skupinah, je prebivalstvu govoril okrožni vodja. Povsod so navzočni z največjo pazljivostjo sledili izvajanjem govornikov in pri mnogih krajevnih skupinah so se taikoj po zborovanju javili fantje in dekleta za službo na Koroškem. Ravno tako kakor lani — nadaljuje tednik — smatra gorenjska mladina tudi leto6 za svojo dolžnost, da se prostovoljno stavi na razpolago, ker gre za to, da se poimaga kmetom na Koroškem pri njihovem delu iu s tem poudari nerazdražnost gorenjskega prebivalstva in onega onstran Karavank. Izpolnjuje pa s tem hkrati častno dolžnost, da pomaga zagotoviti prehrano ljudi te dežele. Ranjenci in dopustniki imajo povsod prerl-■nost, še zlasti pa v brivnicah. Gorenjski tednik opozarja: Imetnik brivnice je dolžan, da som primerno porazdeli čas in uredi obisk in poslovanje brivnice. Naprava trajnih kodrov za moške, otroke in mladino do izpolnjenega 16. leta je do nadaljnjega prepovedano. Brivnice ne smejo • pri pričeskah napravljati kakih izrodkov mode. Brivec mora prvenstveno postreči ranjencem in dopustnikom s fronte. Rodbinska kronika. Na Brezjah sta se poročila Franc Vrhovnik iz Zgornjih Teneiiš in Marjana Veršnikova iz Lesc. — V Žireh so umrli: Helena Žumer jeva, Luka Kokol j, Marija • Primožičeva, T6rezija Oblakova, Franc Frelih in Franc Jereb. — V Šenčurju nad Kranjem so umrli: Marija Sitarjeva, Franc Osterman, Marija Kuharjeva, Marija Jerebova, Luiza in Ela Thiele. — Na Golniku so urarii: Leon Klein-dinst, Marija Poštar jeva, Jernej štefe, _Marija Perčičeva in Miha Šter. — V Ratečah je umrl Janez Schitzelhofer, poročila pa sta se Ro-mualda Ceblmova in Franc Žbogar. — V Bohinjski Srednji vasi so umrli: Marija Arhova, Francka Markežova, Marija Medija. Janez Čuden. Franc Sodja, Luka ftkantar in Janez Žvnn. — V Retnjah je unrrl Janez Hlebša, o katerem smo poročali, da je postal žrtev nesreče pri premikanju vagonov na Jesenicah. Njegovega pogreba se je udeležilo mnogo tovarišev in de-klct. — Na Golniku je umrla ga. Francka Gre-lienčeva. po rodu Rebelova« Prepeljali so jo v Presko, kjer je bila 10. t. m. dopoldne pokopana. Na Golniku je umrl tudi blagajnik ondotne bolnišnice Alojz Zidar. Zapušča vdovo in hčerko. okoli 100 vagonov. In bila so leta, ko so morali za Ljubljano dovažati led iz raznih gorenjskih krajev, ker ga v Ljubljani ni bilo. Tako-le n. pr. je bila leta 1899 celo mestna občina ljubljanska primorana nabaviti za mestno klavnico in njene ledenice led iz Kranjske gore. O tem smo /e nedavno poročali. Primerno taka, ne huda zima je bila tudi leta 1873. Bleiweisove »Novice« (Kmetijske in rokodelske) so n. pr. v svoji številki od 19. fe-brurja 1873 zapisale kratko novico: »Prvi ljubljanski led letošnje zime so v mestne ledenice s Kerna začdli voziti v ponedeljek, ko smo že skoraj obupali, da ga letos ne bo. Dobrodošla pa ie tudi 'brezledna zima Ra-tečanom na Gorenjskem, k,i so za več tisoč goldinarjev ledu prodali v Ljubljano in Trieste.« Bila so torej leta, ko so razni gorenjski kraji, kakor Rateče, Kranjska gora in drugi ob železnici zalagali razna mesta z ledom. Vozili so ga v razne obmorske kraje, tudi na Fiume in dalje. Na Kernu pa je bila dolga leta velika zakladnica ledu za mestno občino. Tam so ga sekali za mestne ledenice, zlasti za ono pod Gradom pri Mestnem domu. Na Kernu pa je bilo drugače Se pred dobrimi 35 in več leti sila veselo in živahno. Tam se je drsala ljubljanska mladina in ljubljanska gospoda. Letos drsalci niso prišli na svoj račun. Imeli so le nekaj dni ugodnih za izvajanje lepega športa in pod Ce-kinovim gradom so imeli drsalci z drsalkami le malo zdravih in lepih irric. Vse kaže. da sv. Matija, ki led razbija, ee ga ni, pa ga naredi, letos ne bo imel mnogo posla. Bomo brez ledu. Izročitev premoženja razpuščenih športnih društev • Zaupnik CONI-ja objavlja: Glede na naredijo Visokega komisarja st. 31, objavljeno v Uradnem listu št. 13 z dne 21. 11. 1942-XX in na naredbo št. 23 (objavljeno y( Uradnem listu št. 36 z dne 6. V. i942-XX), se objavlja naslednje: Glede na odloke o razpustu športnih društev »Grafike«, »Jadrana«, »Slavije« in »Svobode«, ki jih je izdal Visoki komisariat, se pozivajo vsi, ki imajo iz kakršnega koli razloga premično ali nepremično premoženje, športne naprave, opremo, vrednosti kakršnega značaja, upravne knjige, arhive in karkoli drugega iz lastništva omenjenih društev, da morajo v 8 dnevih od te objave vse to priju-viti zaupniku CONI-ja (Bleivveisovu 1 a). Kršitelji te odredbe bodo prijavljeni pristojnim oblastem zaradi zakonskih ukrepov proti njim. Tekavec Gregor Ribnica, 15. februarja. V Hrovači pri Ribnici je v nedeljo umrl po ribniški dolini znani Tckavčev oče — Tekavec Gregor. Ribničani ga poznajo pod imenom Gregorjev oče. 87 let mu je bilo, pa je bil do zadnjega ca6a, ko ga je bolezen vrgla na bolniško posteljo, vedno zdrav, vesel in zabaven. Se lani ga je obiskal član našega uredništva. Tako daleč je bilo znano njegovo ime. V 6voji ribniški šegavosti je pripovedoval o pohodih jx> Bosni za časa okupacije. O tem je tako rad pripovedoval. Pokojni je bil tudi pogosto v družbi 6 pokojnim slovenskim jezikoslovcem g. Stankom Škrabe« m iz Hrovače; — Ohranimo ga v spomin ul Gornji Logatec Naročnino za časopise »Slovenec«, »Slov. dom« »Domoljub« in »Slovenčevo knjižnico« za okraj Logatec lahko poravnate pri našem zastopniku, ki je v hiši g. Bajc Martina v Dol. Logatcu št. 14. Tam tudi lahko naročite oglase in dobite vse informacije o časopisju in knjižnici. Šport Prepoved športnih tekem v Nemčiji Berlin, 15. febr. s. Voditelj nemškega športa je od včeraj dalje prejx>vedul vse mednarodne športne tekme in prvenstva. Hkrati so ustavljeni v Nemčiji vsi športni nastopi športnih profesionalcev. Lahko se bodo prirejale tekme krajevnega značaja. Prepoved športnih tekem spada v okvir totalne vojne, zaradi katere je nemogoče dajati vojukom na bojišču in tistim, ki so pri koristnem delu v domovini, dopuste za tekme. Telesne vzgoje ljudstva ne bodo zanemarjali, temveč jo bodo veduo bolj podpirali tudi v bodoče. Tekmovanje reprezentančne skupine v namiznem tenisu Šj>ortna 6ekcija »Hermes* prireja po odobre-nju O. N. D-a in 6 sodelovanjem SK Korotana in Mladike v dneh 21. in 28. februarja in 7. marca, vsakokrat 6 pričetkom ob 9. uri, tekmovanje reprezentančne skupine. To skupino tvori po troje najboljših igralcev vsakega gori naštetih klubov. Tekmovanje 6e vrši tako, da igra vsak tekmovalec z vsakim na točke. Svrha tega tekmovanja je, ugotoviti najtočnejšo rang-li6to ljubljanskih igralcev. Vsako nedeljo bodo odigrali po tri kola in občinstvo bo moglo videli !e|x> število zelo nap>etih, izenačenih tekmovanj. Da bo pregled tega tekmovanja lažji, bo vodstvo turnirja izdalo tabelo iger in vretni red igralcev, ki ga bo določil žreb. Prvi trije plasirani igralci prejmejo lepa, praktična 6poininska darila. Občinstvo in ljubitelje tega športa vabimo, da v velikem številu obiščejo te prireditve. Tekmovali bodo v dvorani hotela Miklič, vhod poleg Grafike, 6aj bodo videli borbe, ki bodo odgovarjale tudi najrazvajenejšemu gledalcu. Vstopnina zavoljo propagande primerna. Športne vesti Izmed najvažnejših nedeljskih, bližnjih inozemskih športnih dogodkov naj omenimo le hokejsko mednarodno tekmo med Švico in Slovaško. Tekmo 60 gledali v Švici in 60 imeli Slovaki težko nalogo, ki pa so jo proti pričakovanju in zelo častno rešili. Dosegli 60 neodločen rezultat 1:1. Že sam rezultat pove več ko dovolj. Znano je, da so Švicarji odlični hokejisti in so letos pospravili že nekaj zelo lepih zmag. Nemški državni hokejski prvak CR Risscrsee je gostoval v Monakovern,-kjer je igral proti mestni reprezentanci. Prvaku sploh niso bili kos in je ta zmagal kar e 23:4. Zadnjič smo poročali, da je zagrebški Gradjan-eki dobil laskavo vabilo za dvodnevno gostovanje v Budimpešti, kjer bi igral eotem na metre, tako da vedo evropski športniki nme-rikanske uspehe in neuspehe primerjati z evropskimi. Takšni so amerikanski rekordi: 100 yardov (01.^ m): Davis 9.4; Ewell 9.5; Hammond 9.5;. 220 yardov (201.18 m): Davis 20,4; Ewel! 20.5; Tarrant 20.6; ' 440 vardov (402.3 m): Bcurland 40.6; Short 47.2; Diebolt 47.3; 880 yardov (804.50 m): Lyda 1:50.8; Kane 1:51.2; B-orican 1:51.2; * 1 milja: Ginn 4:11.1; Werd 4:11.1; Mac Mit-cliell 4:12.2; 120 vardov (109.08 m) zapreke: Hlad 13.9; Wright 14.0; Cummings 14.1; 400 m zapreke: Smith 52.0; Cummings 52.1; Ervvin 53.3; krogla: Blozis 16.89; Audet 16.23; Merrit 15.98; disk: Blozis 52.98; Fitck 50.85; Fox 49.91; kopje: Biles 66.75; Marshall 66.22; Biles J. 66.09; kladivo: Crnikshank 52.94; Styrna 52.08; Fol-wartshny 51.39; Dreyer 51.31; skok s palico: Warmerdam 4.769; Schaefer 4.419; Sunseri 4.419; skok v višino: Watkins 2.032; Bcrry 2.029; Ilorn 2.013; skok v daljavo: Sterle 7.810; Smith 7.820; Ri-ce 7.504. Od navedenih rezultatov ni tek na 100 yardov nič posebnega. Preračunan za Evropo bi prvi Amerikanec tekel komaj 11.1; na 200 m je čas sijajen; na 400 m je šo vedno Bourland.klasa zase. V teku na 1 miljo, ki je izrazito ameriška proga, so pa Švedi Amerikance postavili šele na četrto mesto (1. Haegg 4:04.6, 2. Anderson 4:06.2, 3. Hellstrom 4:09.0, 4. Giwn 4:11.1). Tudi rezultati v ostalih disciplinah so povprečni. Zapora jajc domačega in tujega izvora v kraljevini Rim, 16. februarja, s. Rimski uradni list objavlja ministrski odlok z dne 7. februarja, ki urejuje zbiranje, hranjenje in razdeljevanje jajc. Odlok veleva, da je treba jajca, domača ali uvožena iz tujine, pa naj bodo v lupinah, brez njih ali pa predelana v prah 6taviti na razpolago ministrstvu za kmetijstvo in gozdove, in sicer za pokritje potreb oboroženih sil m civilnega prebivalstva. Od teh omejitev so izvzeta jajca za valjenje, domača jajca, namenjena za hrano gojiteljem perutnine v isti občini, in sicer v mejah družinskih potreb, če le ne gre za občino, ki je glavno mesto pokrajine ali pa za druge občine, katerim ministrstvo za kmetijstvo in gozdove določa količine za preskrbo. Ustavljen je V6ak prevoz jajc v kakršni koli obliki in s katerim koli sredstvom, razen na naslov pooblaščenih tvrdk, ki imajo zbirališča in priprave za branjenje jajc, ali pa na naslov zbiralcev z namenom, da jih ti zbero in shranijo za porabo v smislu odredb imenovanega odloka. Narodni fašistični zvezi trgovcev z živalskimi proizvodi se poverja zbiranje, hranjenje, in razdeljevanje jajc domačega izvora ali uvoženih iz tujine. Imenovano združenje bo 6 voj o nalogo opravljalo na temelju in v mejah navodil, ki jih bo dajalo ministrstvo za kmetijstvo. Prepovedano je predelovanje jajc v prah in uporaba za izdelovanje likerjev ali kakršnih koli dru-gih.hranil, ki se izdelujejo z uporabo jajc brez poprejšnjega dovoljenja ministrstva za kmetijstvo in gozdove, ki bo dovoljenja dajalo za V6ak primer posebej. Ministrski odlok je stopil v veljavo včeraj. Zapora sena in slame v kraljevini Rim, 16. februarja, s. Rimski uradni list je dne 8. februarja objavil ministrski odlok, ki se nanaša na preskrbovanje m razdeljevanje sena in slame in na zamenjavanje vseh drugih izdelkov in pod-izdelkov za živinorejsko porabo. Odlok med drugim določa, da 6e morajo vse količine sena in pšenične, ovsene, ržene, riževe in ječmenove slame, pridelane na ozemlju kraljestva ali pa uvožene, staviti na razpolago ministrstvu za kmetijstvo in gozdove in teh količin ni mogoče prodajati ali kako drugače odtujevati. Enako so zaseženi in se ne 6mejo prodajati vei drugi izdelki in podizdelki raznih kmetijskih in gozdarskih podjetij, ki se bavijo z živinorejskim posli, če tega drug predpisi drugače ne velevajo. V6e količine navedenih izdelkov, ki so potrebne za vsakdanjo porabo živinorejskih podjetij ali pa posamičnih živinorejcev se zasežejo z namenom, da se bodo potem le postopno uporabljale. V primeru prodaje ali odstopa nepokošene trave ali pa za dajanje v najem ali podnajem kosov ozemlja, na katerem raste trava, je treba zadevne pogodbe javiti pokrajinskemu živinorejskemu uradu. Javiti mora prodajalec, odnosno najemnik in podnajemnik v roku 15 dni od objave tegale ministrskega odloka. Če pa se posodba sklene že po objavi odloka, pa je treba prodajno pogodbo prijaviti v roku 15 dni po sklenitvi. Količine sena, ko je trava še ne pokošena, oziroma travnati teren mora prijaviti lastnik sena, katerega se tičejo vse omejitve in dolžnosti pričujočega odloka. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove bo določilo pokrajine, kjer bo treba obvezno oddati seno ter pšenično. rženo, ovseno, ječmenovo in riževo 6lamo in bo določilo tudi količine katere bo treba hraniti za potrebe istega ministrstva. V V6eh teb pokrajinah bodo kmetijski nadzorniki skupaj s pristojnimi sindikalnimi in gospodarskim organizacijami Se meseca februarja določili količine sena in slame, katere bo sleherna občina morala oddati, da se bo dobilo pokritje za potrebe vsake pokrajine, kar se Uče posebnih potreb pokrajin«- in potreb živinoreje. Odtok je stopil v veljavo včeraj. S Hrvaškega Kol obširno poro/a hrvaško časopisje, je hrva-vaška vojska 6kupaj z nenvško očistila Biliač in njegovo okolico vseh upornikov in prevratnih elementov. Zagrebško ravnateljstvo cestne železnice je sklenilo, da bo v kratkem zgradilo krožno tramvajsko progo, to pa zato, da bo promet na tramvajih potekal točnejše in hitrejše. S krožno progo bo predvsem ustreženo predmestnim prebivalcem. Obiskovalci osijeških javnih lokalov, v katerih točijo alkoholne pijače, bodo morali odslej plačevati poseben davek, ki bo šel v kritje povečanih izdatkov mestne občine. Ugledni Samoborčani so začeli zdaj akcijo, katere namen je, da bi oblast čimprej proglasila Samobor za mesto Sklicali so že poseben sestanek, na katerem 60 6prejeli posebno resolucijo. Aktualni niva knjižica: atan — Vzorni, ber I Ura — Na Knjižice se naročujte v župnih uradih, pri samostanskih vra-arjih, v M iadin ' skl založbi, v pravi na Rakovniku Naročnina Knjižir 12 lir. Narofclte se na Knjižice' iatno.icatd Mapo£ean 13 da bi nepričakovano, ne da bi kdo opazil, rimski dvor prenehal biti, Francoz! so pretrgali državniške stike. Vsak papeški namešče- svetna oblast. V ta namen naj francoski častniki prirede veliko slo- nec. rojen v Italiji, se je moral vrniti v svoj kraj. Vsi kardinali Ne- (cfc resnost, na katero na) povabijo najodličnejše rimske gospe, da se bodo drug drugega privadili Ne samo, da je treba preprečiti vsako izjavo,'ki bi jo papeška vlada namerjala zoper Francijo, ampak je treba napraviti vse, da bodo častniki o prihodu vojske govorili v francoskem smislu.« Navodilo se je končavalo s temv češ da se ni treba ustrašiti morebitnega papeževega ogovora, kajti za tem bo takoj sledila cesarjeva odredba, ki bo razveljavila dar Karla veli- . . _ kega in papeško državo priključevala italijanskemu kraljestvu. Z z dne 3. marca 1808, ga je nadomestil kardinal Gabrielli. Miollis je morebitnimi uporniki bodo obračunali topovi! | prevzel državno vodstvo m tako je cerkvena država postala fran- Ce bi Napoleon dobil, kar je zahteval, bi papeža spremenil v Alquier je po teh navodilih ^ «>«i I^rbT«^™ C°Sk“ P°kra,ma francoskega deželnega uradnika, pokončal njegovo duhovno oblast morda prehudo zaskrbeli Njegovo Svet^ost^ u č ^ne ‘krb*- ^ j Q:«»r no Iral * vahievamn samo od so- I® sam porok ter bi mogel celo Po takih nezaslišanih zahtevah je vsakdo lahko sprevidel, občutil in se prepričal, da je Napoleon vsekakor želel, da bi s papežem čim prej dokončno prelomil. Zapoved, naj zasedejo Rim rimljani so morali, nekateri v roku treh dni, drugi v štiri in dvajsetih urah, zapustiti ozemlje papeške države, pa čeprav so bili že stari ali celo bolni ter priklenjeni na posteljo. Papež jim je prepovedal odhajati, toda tiste, ki so poslušali papeža, so straže z golimi meči odgnale pa neapeljsko mejo. Eno in dvajset kardinalov je moralo oditi, med njimi tudi kardinal Dorca, ki je bil tedaj državni tajnik Kakor je razvidno iz papeževega pisma kardinalu Caprari in ga denarno uničil. Sicer pa kaj takega zahtevamo samo od so-vražnika. Bilo papež ne bo zmerom hujše zavrniti, prav države, za kar i« n«inii»uu »» yt*-•» -■ -i ■-»----------------- — -- -- _ ,,, . ... . «... je prav za prav že lotil z zasedbo Jakina, Urbina, Macerate, Ferma P« čeprav jih ves svet vidi In sliši. in Spoleta. Zadnjo papeževo zavrnitev je imel Napoleon za nekakšno vojaško napoved. 2e 10. januarja 1808 je zaukazal italijanskemu podkralju, naj general Miollis vkoraka v Rim z izgovorom (to je Napoleonova beseda), da mora svoje oddelke popeljati skozi Rim. Ko pa bo general Isti dan, ko so irancoski oddelki vkorakali, je kardinal državni tajnik sestavil ugovor in ga sporočil tudi poslanikom tujih držav. Zasedba večnega mesta. Toda nit! papeškemu dvoru niti samemu papežu ni bilo nič prihranjenega. Začelo se je nadlegovanje, neprijetnosti in splošno gnav- Dne 2. februarja 1808, na praznik Marijinega očiščevanja, je ljenje, ki je hotelo počasi ukloniti voljo Pija VII. Razpustili so častno papež v navzočnosti kardinalov komaj končal obred blagoslavljanja stražo, papežu so odvzeli kardinale, ki so mu bili naidražji; pre-sveč v kvirinalski kapeli, ko so že francoski vojaki nenadoma vdrli strezall so pošto in seveda tudi papeževa pisma: natisnili ter po v večno mesto ter takoj postavili straže po vseh cestah in trgih. Ko Rimu in po deželi razširili časnike in časopise, ki so sramotili pašo kardinali in ljudje prišli iz cerkvi, so morali iti skozi kupe orožja, peže ter robato žalili njegovo dostojanstvo in oblast; nekaj papeških -■■■ • - • - -■ je podpisal državni tajnik ali sam papež, so strgali prišel v Rim, naj zasede Angelski grad, tudi tega z izgovorom, češ so kardinali in ljudje prišli tz cerKva, so mora., .» skoz »»p« peza .er ™ . da bo polovil roparje, ki so poskušali uiti v neapeljsko kraljestvo! oborožene oddelke !n topove. Francozi so razorož.ll službujoče pa- razžlasov.ki j.h seveda pa mora, se je nadalje glasilo navodilo, zahtevati, da bo peške orožnike, zasedli Angelsk. grad ter papeške oddelke potakmll z desfik, kjer so • .. . . ■ • > . ___ »_* i________ f. clnlntlrt) Rrflrriifl. so bjli nabiti, jih raztrgali in poteptali v Rimu in na listine. Manjših nasilij pa je bilo toliko, da bi jih že samo našteli | težko. da rešuje Rin Tjada sporo2na v nekem pismu, na- slali v pregnanstvo. Podobna usoda je zadela tudi druge zveste po- slovljenem Alquieru: »Cesar namerava s temi ukazi in odredbami peževe častnike. Celo v papeška okn« so namerili topove, ki p« |.h ( doseči, da bi se rimsko ljudstvo privadilo francoskih vojakov... ter je dal pozneje Miollis odstraniti. Ml M 3t %%// Ljubljana 86- Mladi grofic se kar ni mogel nagledati, tako je bila lepa in tako močno jo je imel rad, da jo vzkliknil: »V nesreči si mi bila sestrica in rešila si mi štirikrat življenje. Zdaj, ko sem rešen iz vseh nevarnosti in srečen, mi pa bodi nevestica!« Ona pa se mu je ljubeznivo nasmehnila in prikimala ter mu podala roko. In tako sta šla roko v roki po ozki poti, ki ju jo vodila h gradu na vrh hriba. — Kmalu sta stopala preko spuščenega pridvižnega mostu v grajsko dvorišče. 87‘ Grajski stražniki so mladega grofica kmalu spoznali, čeprav ga niso videli nekoliko let in je v tem času zrasel iz štirinajstletnega dečka v prelepega mladeniča. »Kje je moj oče?« jih je vprašal. Odpeljali so ju takoj po stopnicah skozi grajske dvorane in sobane v ogelno sobo, kjer ga je oče vsa leta pričakoval. Objel ga je ves solzan. »To pa je moja nevestica, ki mi je rešila življenje; z njeno pomočjo sem se vrnil k tebi!« Tedaj je oče objel še njo. Nov zgodovinski oris ljubljanskega mesta Veliko je že napisanega o našem mestu tako iz kulturnega, političnega, gospodarskega, zgodovinskega in še drugih vidikov; veliko je raztresenega po raznih časopisih, knjigah, revijah in brošurah. Prav te dni je zagledala beli dan na 237 straneh knjiga z naslovom: »Ljubljana. Zgodovinski oris«. Knjigo je napisal in uredil Damjan Vahen, založila pa jo je založba »bJaši obrazi«. S tem orisom je avtor segel prav v zgodovinske začetke ljubljanskega ifiesta. Prve strani so posvečene našim barjanskim mostiščarjem, ter nas pelje pisatelj potem čez' kameno, bronasto in že«, lezno dobo, v obdobje ko 60 Rimljani živeli na naših tleh. — Nekaj nadaljnjih strani je pisec posvetil čolnarjenju po Ljubljanici. Prav zanimivo je jx>tem nadaljnje opisovanje razvoja naše bele Ljubljane njenih prebivalcev ter njihovih pravic, kakšno je bilo življenje v tistih časih v našem mestu, kako 60 se razvijali posamezni stanovi in kako so se razvijali srednjeveški cehi. — Veliko je govora tudi o razvoju mestnih samostanov in cerkva, prav ]x>sebno pa še začetek in razvoj ljubljanske škofije. Prav lepo je nadalje v knjigi opisan razvoj in borba proti protestantizmu in rojstvo ter delovanje reformatorjev v naših krajih, posebno pa še v našem mestu. Pri razvoju našega mesta je dobro opisana tudi doba, ko je nastalo prvo šolstvo in prva pisana beseda. Nadalje je pisatelj kolikor mogoče na kratko, pa vendar jedrnato očrtal razvoj poedinih ljubljanskih predmestij in ljubljanskih župnij. Na nekaj 6traneh je potem očrtana tudi francoska okupacija in njena uprava v naših krajih s posebnim ozirom na naše mesto. Razen omenjenega gradiva je napisanega še marsikaj drugega, zgodovinsko zanimivega, kar bo zanimalo slehernega meščana, ki ima rad svoje rodno mesto. Govora je tudi o kulturnem in prosvetnem razcvitu našega mesta ter njihovih največjih in najzasluženejših društvih in ustanovah. Opis ljubljansekga mesta se končuje v glav nem približno z letom 1940 in nam na zadnjih straneh prikazuje že razvoj Velike Ljubljane z vsemi okoliškimi občinami in končno v nekaj odstavkih ustanovitev Ljubljanske pokrajine v okviru italijanske države. Knjigo poživljajo številne risbe, zemljepisne in mestne karte, kar bralcem znatno olajšajo orientacijo. Precej risb je narisal avto: 6am. . Goldonijev »Lažnivec« na Rokodelskem odru Ljubljana, 16. febr. Igralska družina tega odra je igrala v nedeljo 14. februarja lejro veseloigro Lažnivec, ki ji je avtor italijanski komediograf Goldini, v slovenščino pa jo je prevedel J. Moder. Režiral jo igro g. Cekuta. Po idejni vsebini je igran poučna, ker kaže lažnivca, ki ga njegove lazi končno poderejo in kaznujejo; sicer pa je delo lahke vrste, obsega namreč zvečina zabavne prizore. Dejanje se godi v Benetkah. Tu je zdravnik Mazač s hčerkama Božo in Rožo.. Za prvo se zanima plemič Lukec, za drugo 'pa'študent Cvetko. Za prelejK) Rožo pa se je potegoval tudi Kljukec, sin trgovca Stiskača. Ta Kljukec je bil izredno navit in jo lagal, da se je kar kadilo. Bivnl je nekaj časa v Rimu, kjer si je iskal nevesto, sedaj pa živi pri očetu v Benetkah. Tu je spoznal j>re-lepo Rožo. zdravnikovo hčer, ter jo vzljubil. Da si^jo pridobi za ženo, si je izmislii najrazličnejše laži; tako je lagal, da je naročil zanjo jrodoknico, da ji je kupil čijike i. dr., dasi je napravil to njegov tekmec Cvetko Oče mu je povedal, da dobi kmalu njegovo in stričevo imetje, da pa se mora oženiti po njegovi volji. Sin se je branil, ker ni vedel, da je oče domenjen z zdravnikom za hčer Rožo. Zalo je lagal očetu, da je že poročen. Toda oče je slučajno prejel njegov samski list, tako da mu sedaj ni verjel laži o ženi. Iz Rima pa je prejel list — najprej ga jo Čital oče —, v katerem ga poziva nevesta na odgovor zaradi obljube zakona. Pri tem so prišle na dan mnoge laži lažnivega Kljukca, ki stoji sedaj osramočen in brez neveste. Smešne zaplotljaje povzročajo poleg glavnih še druge osebe. Osrednja postava v igri jo lažnivi Kljukec, ki mu je z igro postavil g. Acceto imenitno figuro. (GARAVATTI SEMENU S. A.. PADOVA Semersti di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chledere offarta. — Zahtevajte ponudba Trgovca 6tiskača je podal g. Kržišnik prav vemo, tako tudi Rigler zdravnika. Plemiča Lukca smo gledali v podajanju g. Janeža in Cvetka v igri g. Pirnata in bili prav zadovoljni. Med ženskimi vlogami sta glavni vlogi zdravnikovih hčera, izmeti teh je pa igrala važnejšo (Rožo) Stupičeva zares odlično. Ker je igra lahka in zabavna ter zato privlačna, jo bodo gotovo igrali še večkrat. Občinstvo sc udeležuje iger tega odra v obilnem številu. Dr. Gr. Določitev babiških nagrad ■« . Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Clen 1. V Ljubljanski pokrajini se babiške nagrade za babiško poinoč oskrbovankam skupin po členu 2. te naredbe določajo takole: Pomoč pri porodu (največ 24 ur), vštevši 6 obiskov med nosečnostjo in 8 med otroško posteljo, vključeno tudi vso pomoč zdravniku v izrednih primerih: I. skupina 500 lir, II. skupina 300 lir, III. skupina 150 lir. Izredni obiski poleg gornjih, vsak: I. skupina 15 lir, II. skupina 10 lir, III. skupina 5 lir. Nočni poziv in bedenje od 21. do 7. ure, izvzemši gornjih 24 ur: 1. skup. 40 lir, II. skui>. 23 lir, III. skup. 15 lir. Priprava, babiška pomoč ali pomoč zdravniku pri ginekološki ali odpravni operaciji: L skup. 150 lir, 11. skup. 100 lir, III. skup. 75 lir- Zdravljenje vagine in izpiranje vagine (po zdravnikovem predpisu: I. skup. 10 lir, II. skup. 7 lir, III. skupina 5 lir. Za oskrbovanke v kmečkih občinah se znižujejo nagrade za 30%, izvzemši I. skupino. Oskrbovankam vseh treh skupin s 7 ali več otroki se prav tako znižajo nagrade za 30%. Če gre za pomoč pri nalezljivo bolnih otroč-nieah, zaradi česar bi bilo babici za določeno dobo prepovedano oskrbovati druge stranke, se nagrada zviša za 55%. Člen 2. Tri skupine, ki jih omenja prednji člen, obsegajo te družbene ruzrede: 1. skupina: državni uradniki do pete itali- Koleriar Torek, 16. svečana: Julijana, devica in mučenica; Onezim, škof in mučenec; Filipa, devica; Sele v k, mučenec. Sreda, 17. svečana: Franc Kle, mučenec; Silvin, škof; Romul, mučenec; Fintan, spozna-valec. Obvestila Nočno službo imajo lekarno: mr. Bakaršič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Rarnor, Miklošičeva cesta 20, iii mr. Murmaycr R., Sv. Petra cesta 78. Diplomirali so na filozofski fakulteti: Felicijan Jože, po rodu iz Vojnika pri Celju, Vovk Vinko iz St. Jurja ob južni železnici, na tehnični fakulteti pa za elektroinženirja Murnik France iz Kranja. Čestitamo! Na sporedu klavirskega koncerta, ki ga bosta izvajali v petek, dne 19. t. m. pianistki Silva Krašovec in Marta Bizjak, srečamo prvič na 'koncertnem sporedu ime mladega slovenskega komponista Zvonimirja Cigliča. Ciglič se je že zgodaj začel ukvarjati z glasbo in je v dobi svojega gimnazijskega študija komponiral več manjših, po večini klavirskih skladb. Pred 3 leti se je vpisal na naš konservatorij, kjer študira pri prof. L. M. Škerjancu. Ga. Bizjakova bo igrala v petek, dne 19. t. m. na svojem koncertu njegovo skladbo Nokturno, ki je bila komponirana jeseni minulega leta in jo programskega značaja. Vsebina je sledeča: V hladni noči sloji človek na planjavi, preteklost njegovega življenja vstaja v ujem v podobi silhuet, ki se mračno rišejo v noči. Iz tega nastrojen ja so izvije postava, v kateri spozna svojo dušo, ki so v bolestni strtosti vtopi v mraku. Noč poje svojo pesem. Poleg Cigliča bomo slišali na petkovem koncertu, ki ga bo izvajala poleg ge. Bizjakovo tudi gdč. Hrašovčeva, še več domačih in tujih del znanih avtorjev. Koncert bo v petek, dne 19. t. m., v mali filharmonični dvorani. Začetek točno ob pol 7. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. V knjigarni Glasbene Matice se začne jutri, v 6redo, predprodaja za VIII. simfonični koncert letošnje sezone, ki ga bo vodil dirigent Drago Mario Šijanec. Koncert se bo vršil v ponedeljek, dne 22. t. m. ob pol 7. zvečer v veliki unionski dvorani. Obvestilo Rdečega križa Rdeči križ poroča: V pozvedovalnem oddelku I. R. K., Via Ariella Rea 2-Ii (Gosposvetska cesta), soba 3, naj se javijo med uradnimi urami od 8.—12. ure naslednji: 6Vojci vojnega ujetnika inž. Zupančiča Franca; 06ebe, ki so poslale pakete naslednjim: Podlogar Cveto, Erjavec Bogdan, Vidic Štefan, Velde Alojz, Sever Franc, Smuk Franc, Dejak Franc, Skodlar Franc, Bergant Ivan, Podržaj Janez, Pajnič Ivan, Sečnik Jožef, Levstik Anton, Berčan Jože, Baraga Andrej, Hočevar Ivan, Bojza Franc, Lovšin Jože, Brence janez, Trontel Matka, Poljanec Frančiška, Makuc Marija. Fabiani Viktor, Brence Ana, Tekavec Franc, Leben Avgust, Kozina Ivan, Ogrin Ludvik, Škulj Janez, Marinič Martin, štrukelj Alojz, Zorc Franc, Ampovič Vlado. Zaupnik vojnih ujetnikov v Oflag VI C ((Os* nobrtlck-Eversheide) jroroča, da prihajajo za ujetnike v navedenem taborišču paketi, ki niso opremljeni s predpisanimi paketnimi listi (Packetschein). Zaradi tega jih komanda taborišča ne izroča naslovnikom. Interesenti se opozarjajo, da opremijo jiošiljke za to taborišče brezpogojno s paketnimi listi. i Izgubila sem žensko zapestno uro v 6obofo dne 13. februarja na poli od glavnega kolodvora do tramvajske postaje. Ker je ura drag sjx>min, prosim najditelja, naj jo proti nagradi izroči v upravi »Slovenskega doma«, fj fnbl janslto glcdaliSče DRAMA. Torek, 16. februarja ob 17.30: »Mirandolina«'. — Red Torek.. Sreda, 17. febr ob 17.30: »Ples v Trnovem. Red A. Četrtek, 18. febr.: ob 17.30: »V Ljubljano jo dajmo«. Premiera. Red Premierski. Petek, 19. febr. ob 15.: »Primer dr. Hirna.« Izv, Cene od 12 lir navzdol. Sobota, 20. febr.: ob 17.30: »Mirandolina«. Izv. Cene od 20 lir navzdol. OPERA. Torek, 16. febr. ob 17 : »Beg iz Seraja. Red B. Sreda, 17 febr. ob 17.: »Sestra Angelika.« VII. simfonija. Red Sreda. Četrtek, 18. febr. ob 17.: »Beg iz Seraja«. Red Četrtek. Petek, 19. febr.: Zaprto. (Generalka). Sobota, 20. februarja ob 17.: »Janko in Metka«. Premiera. Red Premierski. Janške stopnje, svobodni poklici vobče, trgovci, industrijci, posestniki; II. skupina: državni uradniki od šeste do desete italijanske stopnje, učitelji, mali posestniki, mali trgovci, obrtniki, zasebni uradniki; III. skupina: nižji uradniki, delavci, sluge, tramvajci, mezdniki vobče. Člen 3. Tarrfa po členu 1.' je obvezna za vse babice. Edgar WaHace: 20 Žabar s krinko »Včeraj zvečer se je vrni v mesto,« je rekla in dodala skoraj trmasto: »Sedaj ie zares v zelo dobri službi, gospod El k!« , »O tem sem že od več strani slišal,« je rekel Elk. »Upam pa, da ne dela pri istem podjetju z onimi, s katerimi se druži. Vi pa bodite le brez skrbi, gospodična, jaz ga ne izpustim iz oči,« je še dodal. Zvečer je zelo žalostnega obraza priznal detektiv kapetanu Gordonu svojo pomoto. »Ne vem, zakaj sem prav za prav osumil Bennetta,« je rekel. »Zdi se mi, da se me mladostne zablode spet polaščajo. Kot vidim, so večerni listi že prinesli prve vesti o vlomu.« »Toda ti na 9rečo ne vedo, kaj je bilo ukradeno,« je rekel Dik. »lega ne smemo raztrobiti po mestu!« Nahajala sta se v notranjem uradu, v katerem je Dik le redko uradoval. V sobi zruven te 6ta bila zaposlena dva mizarja. Popravljala sta leseno steno, ki je bila poškodovana pri zadnjem atentatu na Dika od krogle, ki je priletela skozi okno. Oba sta istočasno pogledala na dlani obeh delavcev,, če morda nimata vtetoviranega žabjega znaka. Liku nikakor ni šlo v glavo, kako je bilo mogoče Karlu, to je možu, ki je spremljal Genterja dan pred njegovo smrtjo, pobegniti iz zujrora. Sedaj ga iščeta policijska direkcija in tudi deželna policija, pa se jiin nikakor ne posreči, da bi ga ujeli. Elk je bil prepričan, da je Karlo, ki je v preiskavi marsikaj priznal, bil slovit Žabar številka sedem, to je tisti, ki je najbližji poglavarju žabarske bratovščine. »Prav nobenega smisla nima, da bi znova poslali katerega naših agentov, da bi nadaljeval delo, ki ga je začel Genter. Kajti dvakrat se isti trik ne posreči. Radoveden pa sem, ali ve kaj Lola o tej zadevi?« »Mislim, da so Žabarji že toliko previdni, da ne zaupajo ženam,« je rekel Dik. Preostali del dneva sta porabila za brezuspešno preiskovanje te zagonetne naloge, ki jima je bila poverjena. Ko se je Elk vrnil v svojo pisarno na policijskem ravnateljstvu, je poklical asistenta Balderja. »Pojdite v statični urad in prinesite mi ves material o vlomilcih v safe, ki so nam poznani. Ne ukvarjajte se z nemškimi ali francoskimi. To ddo bi bilo odveč. Pač pa sta dva Šveda, ki zelo spretno vlamljata, in nekaj Amerika ncev, ki tudi izvrstno razumejo svoj posel.« Šele čez precej časa se jo vrnil Bal-der s kupom aktov, fotografij in prstnih odtisov. »Hvala lopa Balder. Ne potrebujem vas, greste lahko domov. Te dokumente bo odnesel nazaj v statistični urad mož, ki bo imel nočno službo.« i Elk se je vrgetl z vso vnemo na pregledovanje teh podatkov. Pregledal je že skoraj ves kup, ko mu je pogled obstal na fotografiji mladega možu, ki je imel navzdol zavihane brke in kodraste lase. Posnetek je bil takšen, ka-, kršni so vsi policijski posnetki: oster, 1 brez retušeja, tako da je bila vsaka najmanjša malenkost jasna in točno vidna. Pod fotografijo je bil napis: »Henry John Lyme II. V.« »R V.< je bil jetniški kodex. Vsako leto od leta 1874. do 1899. je bilo opremljeno z veliko črko abecede. Nato j>a so sledile male črke. R je pomenilo, da 'e bil dotični leta 1891. obsojen na ro-»ijo, črka V pa, da je do leta 1895. sedel v zaporu. Elk je bral potem še vso ostalo povest tega moža. ! Rodil se je leta 1873. v G'uersneyu; še preden je bil-star dvajset let, je bil | že šestkrat obsojen. Majhne zaj>orne kazni niso niti zaznumovali s kodeks-nimi črkami. Na robu jjoročila, kjer je prostor za pripombe in zločinčev karakter je bila opomba: »Nevaren, uporablja strelno orožje!« Z drugo pisavo in z rdečilom pa je bilo dodano: »Umrl na morju, CHANNEL QUEEN, 1. feb-1 ruar 1898.« Elk se je spominjal na bro- Ifc dolom tega poštnega parnika. Obrnil i je stran, da bi čital podrobnosti o mrt- * večevih zločinih ter komentarje tistih uradnikov, ki so prišli z njim v 6tik. j V teh odlomkih je bila prava zločin-čeva biografija. »Dela sam,« se je glasila ena opomba. In nato: »Nikoli ga ni bilo videti t ženami.« Tretja opomba je bila težko čitljiva, vendar jo je Elk z muko razvozljal in bral naslednje: »Poseben telesni znak: D. C. P. 14. Žaba, tetovirana na levem zapestju, novo I. I.M.« Datum, ki je bil napisan, je bil datum žadnje zločinčeve zaporne kazni. Dik je obrnil tiskani znak D. C. P. 14 naokoli in ugotovil, da je to formular, ki ima napis: »Opis kaznjenca«. Številka je bila klasifikacija kaznjenca. O tetovirani žabi ni bilo nobene besede. Opis je prebral od besede do besede, silno natančno. »Harry John Lyme, imenovan mladi IIanry, ali Thomas Martin, ali Boy Piece, ali Boy Harry (bilo je pet vrstic takih nazivov). Vlomilec, nevaren, uporablja strelno orožje, visok 168 cm, ob-1 seg prsi 90 cm. Koža sveža, oči sive. Zobje — dobri. Usta enakomerna. Jamica v bradi. Nos raven, lasje rjavi, kodrasti, daljši ko navadno. Brki zavihani navzdol; nosi zalisce. Noge in roke normalne; na levi nos«i prvi zglob mezinca zaradi avtomobilske nezgode amputiran; v kraljevskem zaporu v Portlandu. Govori dobro, ima lepo pisavo, nima nobenih posebnih potreb ali | zahtev. Kadi cigarete in sc izdaja za javnega uradnika; navadno za izterje-. valca davkov, zdravstvenega inšpektor, ja, plinskega strokovnjaka ali inštalaterja. Govori perfektno francosko in italijansko. No pije, igra karte, ni pa poklicen kvartač. Kraja, kamor se izredno rud zateče v nevarnosti, sta Rim in Milano. Izven Anglije ni bil nikoli obsojen. Nima nobenih sorodnikov. Izvrsten organizator. Po izvršenem zločinu ga lahko najdeš v dobrem hotelu v srednji Angliji ali pa na poti v Hull, ko se hoče vkrcati na kak holandski ali skandinavski parnik. Znano je, da je obiskal Guer«ncy...« Nato so sledile bertillonske mere (Bertillon je bil antrojx»log. ki je izumil sistem merjenja človeškega telesa in mnogo pripomogel k identifikaciji zločincev, op. prevajalca) in teles-ni znaki, kajti ti zapiski so bili še iz onih dni, ko še niso bili uvedeni prstni odtisi. O žabi na zapestju ni bilo nič omenjenega. Elk je vzel peresnik v roko, namočil pero v črnilo ter pripisal: »Ta mož še gotovo živi,« in podpisal to izjavo s svojima začetnicama. 10. Na Harley Ter race Medtem ko je Elk prijnsaval to pripombo, je zabrnel telefon. Toda Elk jo najprej mirno dokončal stavek in se podpisal, popivnal črnilo in šele nato dvignil slušalko. ‘&'S&Pw40 mmmm HENRIK SIENKIEWICZ TONE GLAVAN:^ *gj ihalai Že mljaje^ i ^ 1S & m «£ 11115511 551 IZVIRN1 ROMAN 13 Družba mu je bila vse. Sprva so ga imeli za tihega, mrtvega in mirnega človeka, a sčasoma se je razživel. Postal jim je duSa in radi so ga imeli. Posebno kadar je dajal z pijačo, je imel obilo prijateljev. Pritrjevali so sleherni njegovi besedi, se režali na vsa usta neslanim dovtipom in se vedli hlapčevsko in podlo. Boštjan tega še opazil ni in imel jih je za svoje največje prijatelje in dobrotnike. Življenje je gledal čisto v drugačni luči. Vse prejšnje mu je bilo utvara, samo on in svet okoli njega je bil resnica... ★ Čisto nepričakovano je prišlo pismo iz domačih krajev. Niti najmanj se ga ni nadejal. Ko ga je prijel v roke, se je stresel po! životu in mrzlo mu je postalo okoli srca. Ko Je pogledal pismo po-bliže, je spoznal o'korno Minkino pisavo. Zazeblo ga je še bolj in zavedel se je, da z njim ni vse prav. V notranjosti mu je nekaj očitalo. Ta glas, ki jo bil zelo pogost, si je vedno zatrl. Ce ni mogel 7 mislijo, je šel v družbo ali v salon ter pil in se zainamljal v pivu. S tresočimi prsti je pretrgal ovoj, se namrdnil in bral: Dragi moj Boštjanek! Čudila sem se, da ni nobenega tvojega pisanja. Zelo sem v skrbeh zate. Ali si morda bolan? Ali si se ponesrečil? Pošlji nam vendar kakšno pošto! Mati pravi, da si prav gotovo bolan, ©če pa pravi: »Se mu že dobro godi, če nič piše.« Mislim, da Povej I Vedno si mi vse povedal in nikoli mi nisi ničesar utajil. Nekaj Ti je. Vem, Boštjan, vem, vidim te čez morje. Ziv si pred mojimi očmi in Tvoje so zelo nemirne, boječe in meglene. Ali ni res, Boštjan? Zdi se mi, zdi, pravim. Zato še ne rečem, da jo res. Ne zameri! Morda se motim. Slutnjo imam. Res ne smeš zamtrUi, Boitjan. Pri nas je lepa pomlad. Sneg se taja in voda prijetno Šumija j po kolovozih. V Gori rasto že zvončki in kukajo prve trobentice v beli dan. Včeraj dopoldne sem jih trgala. Zate sem jih nabrala,1 Boštjan. Povsod tako močno diši po zemlji, po mastni, črni zemlji. Ali je v Ameriki tudi taka zemlja? Oče pravi, da bomo j jutri orali. Veš, kupili smo nekaj polja in imeli bomo precej dela. Vsi radi delamo. | Brata Jožeta so vzeli k vojakom. Sedaj ni še nič pisal. Čudno se nam zdi, ko je že štirinajst dni tam. Kam je šel, nič ne vemo. Mati čaka vsak dan pošte, a je noče biti. Skrbi jo in mene tudi, oče pa pravi: »Semu že dobro godi, če nič ne piše.« Mislim, da : ni nobenemu dobro, niti Jožetu ne, ki ni bil ravno najboljšega vajen. j Končala bom. Naši te vsi lepo pozdravljajo. Tvoj oče Je še kar zdrav, Miha pa pije kakor goba. Večkrat je pijan ko trezen. | Lepo te prosim, daj mi odgovor, vsaj kakšno kartico, saj veš, da komaj čakam. Zbogom, Boštjan, Ti pravi Tvoja Minka. Boštjan je odložil pismo na mizo, se zazrl skozi okno v večer in prvič opazil zunaj cvetoče drevo. V njem so čivkali ptiči, letali s, hrupom sem in tja, priletavali in odletavali. Gledal jih je dolgo in zamišljeno. Tako lepo se mu je zdelo. Misli so mu mirovale in j občutil je nedeljsko razpoloženje. Povsod mir, samo zunaj čivkajo ptiči in naznanjajo pomlad. Stopil je bliže k oknu in segel znova po pismu. Bral Je besedo za besedo in pred njim je vstajala domovina, domača zemlja, ki v pomladi prijetno diši po svežosti, življenju, da jo mora človek nehote ljubiti. Videl se je hoditi po domačih poljih. Minka je pred njim drobila korake kakor otrok, ki kaže tujcu pot. Sem pa tja se je obrnila k njemu rekoč: >Vidiš lastovke!« ali »Glej, zvonček!« Šla sta dalje in ugledala jo trobentico. »Kako je lepa! oglej jo, Boštjan!« In on jo je pogledal ter moško prikimal. Dospela sta do kapelice. Tam sta pomolila in Minka se kar ni hotela ganiti. »Počakaj še!« fe prosila z očmi. — Tako lepo Je videl zemljo, svojo zemljo, ki jo ljubi. Nenadoma Je stopilo živo življenje pred oči: Amerika, njegova družba, pijančevanje, salon, zapravljanje, življenje brez Boga in norčevanje iz njega. Zgrozil se ja ob Uh mislih in so prijel sa glavo. »Moj Bog, kam sem prišel!« je vzdihnil. »Ali je sploh še pot nazaj?« Spoznal je, da ni več tisti Boštjan, kot je bil. Da, Boštjan je bil še, a drug človek z enakim imenom. »Vražja Amerika!« je zaklel, se vrgel na posteljo in se zakopal med blazine Obsodil se je za najslabšega človeka na svetu, za podleža, ki samemu sebi krade življenje in moč, za hinavca, ki je vlekel pošteno d§kle, da se mu je vso predalo in mu izročilo svoje srce, svoje najdražje... Našteval si je zločine in zadnji je bil večji od poslednjega. »O Minka, oprosti, odpusti,« je zajokal v blazine. »Dvignila si me iz blata. Hvala za pisanje. Do smrti bom ostal hvaležen za te besede. Novo življenje si mi dala, rodila si me znova. .< Potlej je vstal in ji napisal dolgo pismo. Prijatelji so so čudili nenadni Boštjanovi spremembi. Imeli so ga ie čisto za svojega, sedaj pa nenadno tak preobrat. Kadar so ga vabili v salon, se jim je smejal, rekel, da ne gre in šel kam na sprehod. Svoj prosti čas je odslej porabljal pametno in preudarno. Ali je pisal pismo, računal prihranke, ali pa blodil po predmestju, zavil na farmo in gledal ameriško pomlad. Primerjal jo je z domačo in ameriška ni bila niti senca. Videl je 6amo stroje, računanje, nič lepote, niti malo ljubezni. Včasih je govoril s starim farmarjem, pristnim Američanom. (Kar je bil v Ameriki, je že precej dobro govoril in razumel angleško govorico. Sprva se mu je sicer zatikal jezik, a počasi je šlo...) Ta mu je samo razlagal, razkazoval stroje in mu pravil o zemlji v številkah. Ko ga je Boštjan pobaral, če ima rad svojo farmo, se mu je nasmejal, iz česar je sklepal, da farmarjem ni za zemljo, temveč za dobiček, njemu in njegovim kmetom pa je zemlja predmet ljubezni in razumevanja. — Zatiskal si je eno oko, da bi morda lepše • videl, a povsod je vladala enoličnost. Ne, do zemlje bi pa res ne mogel imeti ljubezni, ker 6e mu zdi kakor fabrika poljskih pridelkov. Kadar je šel tako na sprehod, se ga je polastilo neizmerno hrepenenje po domu, po starem kraju, po poljih in topolih, po bregovih v pomladi, ko dobivajo nežno zeleno barvo,.. Kot uteho v hrepenenju je porabil čas za pisanje. In ta pisma so bila njegova najlepša, ter jih je Minka z veseljem brala, dajala brati še materi in včasih tudi očatu. Za Ljudsko tiskamo t Ljubljani: JoJe Kraraarit. — Izdajatelj: In*. Bodja. - Urednik: Mirk«* Jarornlk. - Rokopis«? »ra*aino. - >Sl«»«a»bl dom« Ubaja ob deUvaikih ob J2. - Hettfna naročnina 11 Ur, za Inozemstvo 20 lir,'ta* Dredništio; Kopitarje?! ulica 6, JHI* nadstropje, —■ Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana, m lelefon iler, 10 01 do 40 05, — Fodrainica; Noto mesto. »Churchill in boljševizem« Račun brez evropskega celinskega krčmarja Rim, 16. februarja s. Pod naslovom »Churchill in boljševizem« pišejo »Relazioni Internacionali« v zadnji številki naslednje: V Londonu nc mine dan in ne zamude nobene prilike, da ne bi peli »Hasane« boljševi-ški Rusiji tudi s sredstvi in metodami dvomljivega okusa. Pri teh splošnih slavospevih često prostovoljno sodeluje tudi ministrski predsednik Churchill. Angleško ljudstvo, ki mu dajejo to propagando z namenom, da bi ga krepčali, se navdušuje v tej križarski vojni za Rusijo, v križarski vojni, ki so jo spretno izkoristili sovjetski veleposlanik Majsky in njegovi bolj ali manj cenjeni ter bolj ali manj ognjeviti prijatelji. Ta politika gospoda Churchilla predstavlja »Pravkar izišlo« zares odlično delo in razodeva znatne igralsike sposobnosti, ki smo jih sedanjemu predsedniku angleške vlade vedno pripisovali in priznali. Ta Churchillova politika se zdi, da odgovarja njegovemu prepričanju in njegovim nazorom in da odkriva prave politične namene moža, ki se za takšno Dolitiko tako zavzema in tako vneto oznanja. Dve strani Churchillove »kolajne« Kaikor vsaka kolajna, tako ima tudi t« politika dve strani. Imamo vrsto kategoričnih trditev, sodbA in stališč, ki jih je Churchill zavzel z ozirom na boljševiško Rusijo. Ta stališča so taka, da je njegovo današnje stališče glede tega vsaj dvomljivo in da rečemo obzirno, a saj neodkritosrčno. Churchill in njegova vlada sta pripravljena odstopiti Evropo Rusiji. Kaže, da so Stalinovi Rusi vzeli to dobro in ugodno razpoloženje Angležev zares. Angleži pa so kakor po navadi delali račun brez evropskega celinskega kramarja. Mi smo to vzeli na znanje že od prvega trenutka in s to stvarjo računamo, kolikor zasluži. Povdarjamo pa vendar, kaiko politika gospoda Churchilla dejansko odgovarja temu govorjenju, ki bi iz politike hotelo narediti nemoralno umetnost. Gospod Churchill bi rad šel v zgodovino kot zelo stvaren človek in kot velik ustvarjalec. Mi pa, ki smo še večji realisti od njega, vidimo v njegovih lastnih listinah veliko hinavščino, ki ga preveva ter okiržuje cello njegovo politiko. Mnogi imajo slab spomin, a mi nc. Kdo je bolj nasprotoval bolj-ševiški Rusija v preteklih 25 letih kakor Win-ston Churchill? Potrpežljivo listate v prvem zvezku spominov Lloyda Georga »Resnica o mirovnih pogodbah«, kjer najdete tele besede: »Najsilnejši in najbolj neizprosni zagovornik protiboljševiške vojne je bil \Vinston Churchill«. Prav jasno je pokazal svoj gnus, ki (ra je v njem vzbudil komunizam. Z grozo ga je pretresel divjaški umor carja, carice in njunih otrok, kakor je pretresel nas vse. Njegova knežja kri se je uprla popolnemu iztrebljenju velikih ruskih knezov. To je, kar nam je povedal Lloyd George. Pa pojdimo še dalje: Zapisane Churchillove besede govore, za koga je bilo njegovo srce u .u;>Gospod Churchill je vso svojo veliko osebno silo in svojo bistrost vpregel v to, da bi organiziral oborožen pohod proti sili boljševiške Rusije.« Takšen je bil Churchill v Parizu, ko so razpravljali o miru. Tako je govorilo Churchillovo srce, ki je njegove besede zapisal prvi angleški minister v tistem času. Kolikor je znano, s^ ni nihče potrudil, da bi izbrisal njegove besede. Nasprotno: lahko navajamo spise Churchilla samega. Vzemite četrto knjigo njegovega slovitega dela »Svetovna kriza«. V njej je zbral spomine svojega političnega življenja. Zadnja knjiga nosi Jlutum 1. januarja 1929. Vse njegove sodbe, ki jih najdemo v tej knjigi, so »čisto osebne in ne zadevajo drugega, kakor mene samega,« kakor je zapisal pisec sam. Prav dobro. Kaj je mislil tedaj današnji l>oljševiški križar? Poglejmo poglavje XIII. knjige z naslovom »Čudež na Visli«. Pa prebelimo tole: »Na vzhodu pa se razprostira v strahotni zmedi velika ruska množica, toda ranjena, okužena, zastrupljena, Rusija, ki prinaša kugo: Rusija, ki jo sestavljajo armade, ki niso samo razdejale z bajoneti in topovi, marveč so .šli z njimi in celo pred njiimi roji mikrobov. Ti so ugonabljali ljudi. Prav tako pa so prinesli s seboj politične nauke, ki so uničili tudi duševno zdravje narodov.« Njegov nastop proti boljše viški propagandi V isti knjigi beremo tudi Churchillovo poročilo z dne 21. maja 1920. Njegova sodba o boljševizmu je jasna, kruta in nedvoumna: Boljševiki ne delujejo samo s svojimi vojaškimi nastopi, temveč istočasno ali menjaje s temi vpregajo vsa svoja propagandna sredstva na ozemlju svojih sosedov, da bi nahujskali vojake proti njihovim častnikom, dvignili revno prebivalstvo proti meščanom, delavce proti delodajalcem, kmete proti lastnikom zemlje, da bi v deželo zanesli splošne stavke in sploh da bi razdejali vse vrste obstoječega socialnega roda in demokratične oblike vladavine.« Azijske meje do Pripetskih močvirij... Churchillov politični realizem je zares odličen, vsaj v oni dobi je bil. Leta 1921. je bila v Rigi podpisana mirovna pogodba med Rusijo in Poljsko, kii naj bi j>o Churchillovih besedah »zagotovila Poljski neodvisnost in obrambna sredstva proti ruskemu vdoru in podtalnemu rovarjenju.« V Rusiji se je znova razpaslo komunistično barbarstvo. Na milijone ljudi je izgubilo življenje bodisi v vojni ali po smrtnih obsodbah, zelo mnogo pa naj bi jih pomrlo v bodočih letih od lakote. Azijske meje in življenjski pogoji, kakršni so vladali v,primitivni dobi, so se premaknili od Urala do Pripetskih močvirij. A tam je bilo zapisano: »Samo do 6em, dalje ne več.« Pa pojdimo še malo naprej: odprimo knjigo »Veliki sodobniki« kjer je leta J937. Churchill popisal celo vrsto osebnosti, ki jih je poznal. Tu je popis Trocki-ja, ki jasno kaže, kakšni so bolj še viski poglavarji 6 Stalinom vred. Poslušajte, kaj piše Churchill: »Vse njegove zmote prikazujejo v žalostni luči prizore francoske revolucije. Kariera in osebnosti Robespierrea, Dan ton« in Marata jasno odsevajo skozi stoletja. Toda blede in mrke figure ruskih boljševikov se za kaj drugega ne zanimajo kakor le za zločine. Vse vrste energije se izgubljajo v splošnem postopku azijatskega redčenja. Tudi umori milijonov in milijonov in beda nadaljnjih milijonov ljudi ne bodo privabili bodočega rodu s svojimi razcapanimi oblekami in tujimi imeni.« Churchillova čustva v finsko-ruski vojni In kakor da vse to še ne bi zadostovalo, lahko sledimo Winstonu Churchillu v njegovih ^Parlamentarnih Ln političnih govorih«, ki so izšli leta 1941. V neki poslanici na narod Združenih ameriških držav, napisani 16. oktobra 1958, Churchill še vodno ni spremenil svoje sodbe o boljševizmu. 20. januarja 1940 je angleški radio govoril: Finski odpoir proti izdajalskemu napadu od strani Rusov je Churchilla silno razveselil. »Oni (Finci) so vsemu svetil razodeli vojaško nesposobnost rdeče kopenske vojske in rdečega letalstva.« Vsaik lahko vidi, kako komunizem pokvarjm duha v narodu in kako nizkoten in ostuden obraz kaže zlasti v vojnem času. Tak je torej ta »Malbourški duce« Tak je v vsej svoji razgaljenosti W in stom Churcchill, simpatizer boljševizma^ To je_ Witi-ston Churchill, Malbourški duce, ki zdaj tako obožuje tovariša Stalina in je tako iskren njegov sodelavec. Zgodovina narodov in slavnih mož se piše danes. A nihče se ne bo čudil, če rečemo, da Os ne bo pozabila osebnih prizadevanj gospoda Churchilla in da jih v določenem trenutku ne bodo pozabili tudi evropski narodi. Ni pa rečeno, da bi ta njegova prizadevanja mogel kdaj pozabiti njegov tovariš Stalin. EIAR — fhdio Ljubljana Torek, 16. februarja 1943-XXI. — 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Simfonična glasba. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini.. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Simfonična glasba na ploščah. — 13.40 Operna glaisba na ploščah. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijaaec. — Lahka glasba. — 15.00 Poročila v 6lo- ROMAN V SLIKAH venščini. — 17.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Plošče »La Voce del Padrone — Columbia*. 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Operna glasba. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Pesmi za vse okuse, vodi dirigent Segurini. — 21.30 Predavanje v slovenščini. 21.40 Moderne pesmi, vodi dirigent Zeme. — 22.00 Vesela glasba osemnajstega 6toletja. — 22.45 Poročila v italijanščini. Sreda, 17. februarja. 7.30 Slovenska glasba. 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Lahka glasba. — 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Orkester vodi dirigent Petralia. — 13.45 Operna glasba na ploščah. — 14.00 Poročila v italijanščini 14.10 Pesmi za vse okuse, vodi dirigent Segurini. — 14.30 Na harmoniko igra Vlado Golob. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15 Pesmi in napevi. 17.35 Koncert sopranistke Margherite Orsi. — 19.00 »Govorimo italijansko« — poučuje profesor dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Simfonična glasba. — 20.00 Najx>ved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Verdi: Rigo-letto. — V odmorih: predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini. Po končani ojseri: Poročila v italijanščini. Roke so se mu tresle, oči so mu lesketale od solz, vsega Je prevzela vera in ljubezen. Peter je vzel glinast vrč, napolnjen z vodo, stopil k njemu, ga oblil in slovesno dejal: »Krstim te v imenu Očeta In Sina in Svetega Duha, amen!« 257. Vinicij je zdaj razumel in rekel: >0az sem dejal samo, kar ml je govorila človeška pamet, vi pa imate drugo spoznanje, ki se ravna samo po Odrešenikovi zapovedi. Meni še ni padla vsa mrena z oči. Toda Kristusa ljubim in hočem biti njegov služabnik. Poklekam pred vami in prisegam, da bom tudi jaz izpolnil zapoved ljubezni in ne bom bratov zapustil ob času pre-skušnje in stiske.« Pri teh besedah je pokleknil in navdušen dvignil roke proti nebu, rekoč: »Ali te zdaj že razumem, o Kristus? Ali sem te že vreden?«