KATOLISK • GKRKTKN LIST.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., začeten let» 1 eld. 30 kr v tiskarmci sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. začetert leta IgL; ako zadene na ta dan praznik, izide Daniea dan poprej.
Tečaj XXXV.	V Ljubljani, 22. kimovca 1882.	Ust 38.
Izgledi bogotfubnih otrok iz vzih časov kersean&tra. 111.
(Dalje.)
Tudi za Alojzija se približuje zadnji dan, in čedalje bolj se veseli srečnega trenutka, ko pojde k Jezusu vživat neizmerno plačilo, ki je čistim pripravljeno.
Neki večer vpraša svojega spovednika Belarmina: „Ali menite, da ktere duše gredo precej v nebesa, in kar nič ne v vice?' Učeni pater odgovori: „Gotovo, in kolikor vas poznam, upam, da bo vaša duša med temi srečnimi; ker vam je Bog po svojem usmiljenji tolike milosti skazal in posebno to, da ga niste nikdar z nobenim smertnim grehom razžalili, smem se zanesti, da pojdete naravnost v nebesa."
Teh besedi je nezmerno vesel. Po Belarminovem odhodu se zamakne in v duhu gleda nebeško veselje. Vso noč ostane v tem srečnem zamaknjenji. Zjutraj radostno pripoveduje: „Bil sem v raju, in sem tako veselje okusil, da se mi je nocojšna noč le en trenutek dolga zdela."
Takrat mu je bil tudi razodet dun njegove smerti. Odločno je rekel: „Osmi d^n po sv. Rešnjem Telesu bom umeri."
Tudi zdravnik je rekel, da mu je še malo dni tu odločenih. Kdo bi se ne ustrašil tacih besedi iz zdrav nikovih ust? Alojzij pa se kar nič ne prestraši, ko jih zve; še le prav vesel je in nekemu patru reče: „Ali že veste veselo novico, ki sem jo slišal? V prav malo dneh moram umreti! Prosim vas, pomagajte mi moliti „Te Deum", da se Bogu zahvalim za toliko milost." In precej začneta.
Potlej ga obišče nek sošolec. Ko ga zagleda, mu precej radostno zakliče: „Laeiantes imus, laetantes imus — veseli, veseli idemo!"
Še tisti dan se je v prelepem pismu poslovil od ljubljene matere. To pismo je bilo diugo v bolezni in zadnje v življenji. Z ginljivimi besedami sporoča, da s« mu bliža trenutek, ko bo smel zapustiti svet in sedanje uborno življenje zamenjati z večnim nezmerno srečnim; priserčno prosi, naj nikar ne žalujejo, ampak raji naj se veselijo z veselim, ker ločitev tako ne bo dolga in v nebesih bo z molitvijo še več lahko pomagal, kakor
na zemlji; mati in vsa družina naj sprejmo njegovo smert kot predrago darilo; materni blagoslov na) ga spremlja in podpira, da bo srečno dospel na kr.*j svojega upanja.
Tudi dvema patroma v Neapelj in enemu v Milan, ki so mu bili posebni prijatelji in dobrotniki, je v pismih sporočil, da se jim priporoča v molitev in da pojde v nebesa, kjer jih ne bo pozabil. Pa tako so že pešale njegove moči, da se še podpisati ni mogel, in se je le podkrižal.
Zadnjih osem dni se ni hotel z družim pečati, kakor s pripravljanjem za srečno zadnjo uro.
Onega patra, kteremu je bil razodel smercni dan, prosi, naj bi prišel zdaj vsak dan ob določeni uri k njemu, da bosta skupaj molila spokorne psalme. Rado-voljno mu usliši prošnjo. Alojzij si da na posteljo postaviti sv. križ in ves čas ima oči vanj uperte; pater pa kleče poleg posteljo moli ž njim ter večkrat preneha, ker se ne more solz zderžati. Po dnevi pa želi, naj se mu kaj pobožnega bere. Vsi bratje ga želijo še videti in vsak se mu priporoča v molitev. Al .jzij jih Ijubez-njivo sprejema in obeta, da jih ne bo pozabil, marveč še bolj ljubil v nebesih.
Poslednje tri dni je vedno deržal za zadnjo uro blagoslovljeni križ v roki, ga pritiskal na persi in se v plamtečih molitvah pogovarjal z Zveličarjem. Pogosto ao bili slišati iz njegovih ust pobožni izdihljeji; zlasti je večkrat ponavljal besede: „Hrepenim biti reš-?n in sklenjen s Kristusom." (Fil. 1, 23.)
Tako se približa osmi dan po sv. Rešnjem Telesu. Strežnik mu opomni, ko ga najde mirnega in veselega : „No, brat Alojzij, tedaj še živite. Danes niste umerli, kakor ste menili in meni rekli." — „Dan še ni pri kraji; danes bom umeri", odgovori svetnik. In tako tudi še družim določno zagotovlja, da bo prihodnjo noč umeri. Nočejo mu pa verjet, ker se vsim zdi boljši in čverstejši.
To je bil tudi vzrok, da ga niso previdili ko je koj zjutraj prosil. Proti poldnevu zonet ponavlja prošnjo, in ko mu pravijo, da je bil že previden v tej bolezni, odgovori: „Ne sveto olje, ampak sveto popotnico."
Takrat se mu sporoči, da so mu sv. 0*e podelili apostoljski blagoslov in popolni odpustek. Hvaležno sprejme to veliko milost. Pa misel, da se poglavar sv.

Cerkve ž njim pečajo, ponižnega svetnika tako prestraši, da obraz z rokami zakrije in se kakor otrok sramuje.
Okrog šestih zvečer ga pride obiskat nek sošolec. Perva beseda, ko ga zagleda, je bila prošnja, naj gre in preprosi prednika, da ga bodo previdili, Ker to noč mora umreti.
Zdaj je uslišan in s nedopovedljivim veseljem sprejme sv. popotnico. Vsi pričujoči se jokajo, ko govori prednik: „Sprejmi, brat, popotnico" itd. Potem objame vse po verati in se priserčno poslavlja ter obeta, da bo molil za-nje v nebesih.
Ob sedmih je bil pater Cepari pri njem. Z roko podpre nedolžnemu bolniku glavo, da bi lože gledal na sv. križ, ki je bil postavljen na postelji. Ta trenutek svetnik trudoma povzdigne roko in se molče odkrije. Cepari meni, da je umirajoči nevedoma in nehote to storil; zato mu vzame kapico in mu jo spet na glavo dece. Pa Alojzij se precej spet odkrije vedno obernjen na umirajočega Zveličarja. Pater Cepari pa ga še enkrat pokrije, rekoč: „Pustite to, brat Alojzij, zvečerni zrak bi vam utegnil škodovati." — „Jezu3 Kristus je bil odkrit, ko je umiral", odgovori angeljaki mladeneč.
Ker je še bil popolnoma pri zavesti in je lahko govor.l, je menil prednik, da še ne bo umeri po noči, zato veli patrom, naj gredo k počitku. Le samo Alojzijev spovednik Belarmin in dva druga smeta ostati čez noč pri ujein. Jokaje gredč od njega in s težkim sercem ga zapustijo, ker slutijo, da ga drugi dan ne bodo več živega videli. Alojzij pa jim pravi: „Potolažite ae, ljubi očetje in bratje, saj se bom vsih spominjal in v nebesih zeio molil za vas. Preden pa tje pridem, molite vi za-me; pomagajte mi na tem potovanji."
Ko žalostni odidejo, ga vpraša Belarmin: „Kadar boste želeli, da naj molimo molitve za mertve, boste naznanili, kaj ne?" Alojzij obljubi.
Nekaj časa potem reče: „Moj oče, je že čas4'. Vsi trije pokleknejo in molijo ter priporočujejo njegovo deviško dušo.
Potlej prosi strežnika, naj ga oberne po strani.
Ker je še videti pri moči, ga zapusti tudi Belarmin zanašaje ae, da ga bode še drugi jutro našel živega. Alojzij pa je prepričan, da bo to noč umeri; vea je vtopljen v misli na amert, toda vea čas miren in vesel. Zdaj pa zdaj reče kaj iz sv. piama; zlaati večkrat po-navlja: Gospod, v tvoje reke izročim svojo dušo!" Patra pobožno molita poleg njega, ga kropita z blagoslovljeno vodo in mu dajata poljubovati sv. križ. Zdi se jima, da mimo počiva, ali naenkrat mu obličje obledi, merzel — mertvaški pot ga oblije. „Obernite me po strani", reče še s pojemajočim glasom. Žs tri dni je nepremaknjen ležal; to se ve, da je nezmerno terpel, vender se jima zdi, da je to govorjenje bolj nasledek s smert|o se boreče nature, kakor pa res zavedna želja. Opomn.ta ga, kako terda je bila Jezusova smertna postelja. Alojzij obrača na križ umirajoče oči tako hrepeneč, da se mu pozna, kako bi še raji več terpel za Jezusa.
Slednjič mu odpove glas in beseda. Nič več se ne premakne, sliši pa še. V roko mu podasta blagoslovljeno mertvaško svečo, podobo žive vere in ljubezni. Svetoik se prizadeva, da bi jo deržal. Njegove ustnice se še trudijo, da bi zadnjikrat izrekel presveto ime „Jezus", pa augelj se je že preselil v nebesa!
Oba patra čutita v tam trenutku nedopovedljivo sladek mir v sercu in vroče želje v prihodme le za Boga delati in živeti. Pozneje je bil zadosti le spomin na Aiojzija, da se je gorečnost na novo vnela. — Ali je mogoče, mladi bravec, da bi zdaj, ko si prebral prelepo življenje in presrečno smert naj boljšega mladeuča,
tvoje dobro serce moglo kaj druzega sklepati, kakor v nedolžnosti io gorečnosti posnemati prelepi izgled Alojzijev?
Priden ministrant in poiten dtuOent Anton Martin Slomšek.
m.
Vsak človek na zemlji, če je pri jasni pameti, dela za pnhodnjost, in to delo je s terpljenjem sklenjeno. Posebno pa je lastno previdnosti Božji, da tiste, ki so namenjeni za vikši reči, zgodaj pošlje v šolo križa. Človek namreč je lastina Božja in odmenjen za Boga; zato ga morajo težave očiševati od nagnjenja do sveta in posvetnih reči; odtergovati mora serce od vsega, kar mu je na zemlji ljubo in drugo, odmirati stvarčm in duha vedno na to obračati, kar je volja Gospodova.
Tudi mladeneč Slomšek jo moral to pot nastopiti. Anton je bil v naj lepšem cvetu svoje sreče, ker pomanjkanja ni terpel, ljubljen je bil doma in v šoli, ker je bil tako veri in izversten študent: kar mu neprevi-doma z naglo boleznijo smert uzame preljubo mater 2. proa. 1816. Kolika kridko8t je mogla to zanj biti, si slehern lahko misli, zgubiti tako pobožno mamo, od ktere bogoljubnih povest in priaerčnih pesmic je poznejši leta ves ginjen pripovedoval. Kako hudo je mater zgubiti, to ve le tisti, ki je sam skusil. Jaz sem bil že duhoven, ko sem mater zgubil, — pa zdelo se mi je, da zdaj je vesoljni svet pust in prazen, ker mater nimam. O l|ubi mladi ljudje, ljubite svoje matere, poslušajte njih nauke, nikar jih nikoli ne žalite.
Za Slomšeka se je odsihdob priččl prav hud tek življenja. Toda bogoljubna mati tudi umirajoča ni pozabila svojega ljubljenega sinčka Priaerčno je še na smertni postelji prosila pobožnega kaplana Pražnikarja, naj ji obljubijo, da bodo njen namestnik pri Antonu, ter more ona mirno umreti.
V serce presunjeni so blagi mašnik materi to obljubili, in spolnovali so dano besedo pošteno in včrno pri mladenču. Le samo s pomočjo tega dobrega mašnika je Tonče poslednjič svoj namen dosegel.
Blagi mladeneč pa v svojih bridkostih ni bil ob-upljiv tarnavec, kteri včasi nebo in zemljo tožijo in ne-prenesljivo vpijejo, ako se jim černe megle teždv snujejo nad glavo. Tako počenjanje ni keršansko, ampak pogansko, kajti vsak podučen kristjan dobro ve, da vse kar Bog stori, se terpinu le v njegov blagor izide, ako ve to prav obračati. „Večni pokoj", pravi sv. Avguštin, ,,bi se moral z večnim delom odkupiti". Pa koliko je Božje usmiljenje. On pravi: ne milijon, ne tisoč let, morate se truditi; še 50 let ne določuje, ki jih naj v delu dopolnimo, pravi pa: „Delajte, terpite kratek čas svojega življenja na zemlji, in to vam bo pridobilo brezkončno slavo." Slomšek je bil z materjo zgubil cvet in slad svojega veselja na zemlji; zato je pa s toliko veči gorečnostjo pri Bogu v molitvi iskal tolažila in moči, in ljubil je tiho samoto. Naj ljubši dom mu je bila cerkev in veselje v poštenih bukvah. Prav velikrat so ga sošolci našli v tihi hiši Božji, kjer je v globoki pobožnosti molil s sklenjenimi rokami.
Mnogi tudi izmed vas, predragi mladenči, so zgubili že zgodaj svojo preljubo mater. Ravnajte se v svoji zapušenosti po modrem študentu Slomšeku, in dobro bo za vas. Posebno tudi v cerkvi njegov izgled posnemajte. Bog ne daj, da bi se v cerkvi mlačno in nespodobno vedli, kakor sem ravno te dni nekoga videl, ki je z eno roko v žepu zid podperal!
O počitnicah maraikteri dijaki postopaje dragi čas tratijo, in to je v več ozirih prav zanikamo in nevarno. Kteri o počitnicah lenobo pasejo, se lahko zgodi, da tudi o šolskem času enako delajo, in svoje šolske dolžnosti zanemarjajo in poslednjič postanejo „zgubljeni sinovi". Naš Anton je o počitnicah ohranil red, kakor je imel navado o šolskem času. Bral je rad poštene bukve (ne
£a pohujšljivih romanov), ljubil je bolj tiho samotnost. aj rajši pa je šel v Božjo hišo, v cerkev sv. Ožbalda; v tej tihi cerkvici je opravljal svoje molitve, in če ni bilo nikogar v cerkvi, je šel na lečo in vadil se je pridigati.
° Še ko je bil škof, mu je bila ta cerkev silno priljubljena. Imenoval jo je sredotočje vsih spominov svojih mladih let in močno močno je priganjal župnika tiste duhovnije, naj jo čedno vravnd, da jo bode posvetil še pred svojo smertjo. Res mu je Bog naklonil še to veselje. Sam je pridal velik dar za njeno olepšanje ter posvetil je 1. 1856 sveto vežico Božjo, in oznanoval je ko knez in škof besedo Božjo na prijaznem homcu, kjer je ko pastirček in študent opravljal svoje pridige za poskušnjo.
Po doveršenih študijah je 1.1821 v Celovcu stopil v duhovsko semeniše, bil 8. kim. 1824 posvečen, potem
i'e služil za kaplana, župnika, špirituvala, kanonika in »il poslednjič knez in škof in kakor taki je umeri 24. kim. 1862.
Ranjki knez in škof Slomšek so nepopisljivo veliko storili za povzdigo škofije v vsakem oziru, še posebej pa kakor pervi slovenski pisatelj. Njihove pesmi bo postale prave ljudske pesmi. Tudi so pisali prav pri-serčne pesmice za otročiče.
Mzlamsko-turska moč in teio 1889.
III.
{Kapistran. Sibinjanin Janko. Skenderbeg.)
Beiigrad tedaj je bil otet (6. avg. 1456). Rešitelj Evrope, Hunjad in Kapistran, sta precej po odhodu Turkov Gospoda vojenstev zahvalila za zmago v pričo kardel in spoznala sta, da slavna zmaga je edino le delo Božje. Papež Kalikst III pa je v vedni spomin te dobrote postavil praznik Jezusovega spremenjenja, ki se od tistega časa vaako leto obhaja 6. avgusta. Čudno je, da še tisto leto sta umerla oba junaka, Hunjad in Kapistran.
Hunjada je napadla huda vročica, 8 kopernenjem je prosil za ss. zakramente, rekel pa je: „Ne spodobilo bi se, da bi Gospod prišel k služabniku", dal se je toraj v cerkev nesti in tam je sv. Popotnico prejel. Njegov naj zvestejši prijatelj v sreči in nesreči, Kapistran, mu je skazoval pomoč in tolažilo do zadnjega dihljeja življenja. Umeri je Hunjad 10. kim. 1456 in Kapistran, pravijo, se potem do svoje lastne smerti 23. vinotoka ravno tistega leta, ne enkrat več ni nasmejal. Mahomed II pa, ko je zvedil, da je Hunjad umeri, je rekel: „Noben vladar, odkar svet pomni, ni imel taeega vojsko-voda, in jaz nimam zdaj nikogar, nad kterim bi sramoto svojega pobitja zmaševati zamogel." Opomnjeno bodi še, da v jugoslovanskih bojnih spevih je Hunjad imenovan S i b i nj a n i n Janko.
Po smerti teh dveh junakov je bil, djal bi, le še en sam vitez na zemlji, in ta je bil Jure Kastrijotič Skanderbeg. Zraven papeža je le še ta albanski sokol mislil na brambo svetd zoper izlamsko-turške der-hali. Ni mogel keršanskih poglavarjev zediniti k skupni vojski proti skupnemu sovražniku; zato je sam sultanu
napovedal vojsko in obsedel je Macedonijo. Skanderbeg je bil postaven, keršansk junak, njegovo bistro oko in čisto serce je ohranilo naj čistejši disciplino in pravo keršansko pokoršino med kardeli, piše že omenjeni „Phi-lalethes" le še dalje, zato je bilo njih junaštvo nepremagljivo, Gospod se je z njimi vojskoval.
Vselej, kadar se spomnim, me globoko v serce speče nekeršansko čebljanje slaboveraih liberalcev, ki so pred neko veliko vojsko nekako tak o-le kramljali in rekli: Tistim bo Bog zmago dal, kteri bojo imeli več vojakov in boljši orožje itd. To je bogokletno in laž-njivo govorjenje — zoper vero in zoper zgodovino. Vojaki naj bodo disciplinovani, pošteni kristjani in njih vodniki ravno taki; le tako bodo vojaško dolžnost vestno spolnovali in na vojaki bode Bog s njimi. Pri vojakih je dostikrat skaza, da ne hodijo redoma k Božji službi ob dnevih Gospodovih, da so mnogi nenravnega življenja; zlasti višji morajo dajati izgled keršanstva nižjim, potlej bo v vsem veči blagoslov.
Škanderbeg je imel gotovo majhno vojno, ker pa je bil sam ravno tako možat kristjan kakor neprestra-šen katoličan, se je dogodilo, da je v svojem življenji v 22 bitvah ošabnega Turka otčpel, ne da bi bil kdaj dobil le eno samo rano. Naj silovitiši generale sovražnikov je pokoril in še le po njegovi smerti je Gospod vojenstev dopustil, da je Albanija prišla v oblast sultanovo.
Djanja Skanderbegove pa so tako slavne in imenitne, da se pri njem nekoliko bolj moram pomu.fiti.
Jure Kastrijotič (kakor popisuje Kačič) je bil ro*en 1. 1404. Oče mu je bil Ivau, ban, knez in poglavar arbanski (Arnavt, Albanija). Glavne mesta v Albaniji so bile: Svetigrad, Skadar (Skutari), Kros Ales, Drivost, Bar (Antivari), Ozinj (Dulcigno), Valona, Beiigrad albanski in druge mesta in vasi. V starodavnih časih so Kastrijotiči bili kralji, ker v svoji oblasti so imeli vso Albanijo, gorenjo in dolenio. Ker so se pa bile nektere mesta odcepile in so si volile svoje lastne bane, so zgubili kraljevo ime in imenovali so se bani. Deržava Kastrijotičeva tedaj je bila oddelek Albanije, ki se )e v nekdanjih časih imenovala dežela slovenska /deržava slo vinska). In ta dežela je lepa, ravna, močno rodovitna, in sloveča reka njena je Urina (enake korenine gotovo, kakor Drava, od besede „dreti"').
Oče Jure-Kastrijotičev je bil velik poštovatelj sv. matere Cerkve in imel je hudo borbo z Alahomedom (Memedom) pervim. Bojeval se je proti njemu in ohranil svojo banovino. Po Mahomedovi smerti pa je bil od njegovega sina Murat-a hudo napaden; ni se mogel več braniti, bil je prisiljen plačevati „arač" (davek) in vse svoje sine sultanu v zastavo dati.
Ivanova žena Vojsava je bila hči bulgarskega bana. Izmed trčh sinov naj mlajši je bil Jure. (To ime ,e bilo po vsem Jutru slavno in je še dandanes, po Egiptu, Palestini, po Jugoslaviji in Greciji je dokaj teh imen. Pregrešno je, da nekteri z „Jurjem", JurČekom šalo uganjajo: Juri, Jure, Juraj je častitljivo ime. Že marsi-kteri gospod Juri je revežem veliko dobrega storil; spominjajo častno gg. Jurji se tudi „dijaške kuhinje".)
Ivan Kastrijotič tedaj, ko ni bil kos ustavljati se Muratovi lisičnosti in tudi ne se z njim vojskovati, je bil prisiljen vse 4 svoje sinove sultanu dati za poroštvu, sicer bi bil moral zapustiti svojo banovino in jo z vsimi podložniki dati v turško pogansko oblast. Murat je vkljub svoje zakletve dal vse sinove p«>turčiti in odločil jim je turške imena; Jureta je imenoval Skanderbeg a. (Škender ali Skander je to, kar Aleksander; „beg" je po turško častni pridevek „gospod" itd., „beglerbeg" t. j. „gospod gospodov".) Osem lčt je imel Jure, k» so ga pripeljali k caru v Jedreno (Adrijanopol), in Murat ga je izmed
druzib bratov naj rajši videl. Čislal, hvalil, kajti na obrazu se mu je videlo snamnje velike modrosti, moči, vitestva, kakoršoe kreposti je razodeval, ko je dospél v leta razuma in jakosti. Ko je Jure večkrat pokazal tvojo nepričakovano moč in spretnost, ga je Murat povzdignil na častno Btopinjo in kmalo celó postavil za paša ta.
Leta 1432 je umeri Ivan Kastrijotič in sultan berzo pošlje veliko vojsko pod Sabeliem pašatom, kteri je vso Albanijo za sultana v oblast vzel. Da bi pa kteri sinov ne mislil na dedino svojega očeta, je dal sultan vsem savdati, razun samemu Juretu, kteremu je bila njegova hrabrost in bistrost življenje ohranila; mislil je namreč sultan, da ni mogoče, da bi mu Škanderbeg postal nezvest Toda J ure je na skrivnem vedno mislil in osnove delal, kako bi pobegnil s caro vega dvora in Turčine strahoval in kléstil.
Narodna pesem popeva, kako je Ivanova žena, kraljica Vojsava, sanjala, da je imela sina „zmaja", čegar peruti so £pir pokrivale, glava pa je segala do Carigrada, in ta zmaj požiral je žive Turke. Ivan ji je razlagal sanje, da ta zmaj bo junak, ki bo čez dežele kraljeval in turškemu caru dajal dokaj opraviti. Bilo je dete čudovito, kakor še nikoli ne, na čelu je imelo snamnje krone, na roki pa znak „bridke sulice". Pesem pravi:
Čudila s« epi raka gospoda
Gledajuči po njemu zlamenja (znamnja).
Majka čini veliko veselje,
Svoga sinka šalje na kkrstenje; Lipo mu je ime postavila, Lipo ime Jure, dite mlado.
Nasleduje daljna dogodba, kako je sinko Jure rastel, Ivan vojsko zgubil, Jure prišel v turško zastavo. Silo ginliivo je popisano slovo Juretovo od „mile majke", ko je bil gnan v sužnjost. Popeva med drugim: Majka sinka lipo celi vaše (poljubovala), Suze roni (toči) ter mu govoraie: Odi z Bogom, drago dite moje, Ne privarni (preverni) svete vere tvoje. Toh izusti, na zemljicu pade, A Tarči joj sinke povedoše Priko ravne zemlje Arbanije, Sva četiri caru darovaše.
Čez kaj časa mu mati piše, da mu je oče umeri: Maleno je vrime postojalo, Majka njemu bilu knjigu piše, Da mu biaše babo (oče) preminuo U Krojanu gradu bijelomu.
Pesem pripoveduje, da so Turki ugrabili njegovo deželo itd.:
Turci njemu oteše kraljestvo, Osta jadna (uboga) Vojsava kraljica — I brez kralja i brez kraljevine, Brez gospodstva i brez banovine.
Vojvod Sibinjanin Janko udari na Turka. Murat zaupa vojsko zoper njega Škanderbegu, kteri pa se po-razumi z vojvodom Jankom, Turki so tepeni, Jure se zažene s svojimi vitezi v Albanijo in osvobodi vso deželo.
Mislio se Kastriotic Jure, Kako bi se caru izmakao, Siroticu majku pohodio (obiskal), I svoje 6e krune dobavijo.
Ali mu je srica priskočila, Udariše uganke katane (vojaki), Porobiše careve daržave, Prid njima je voevoda Janko.
Kad je Murat glase razumio, Silenu je vojsku sakupio, Pak je daje Kastriotic Jurju, Ter je njemu care besedio:
Virna slugo Kastriotič Jure! Štogod (kolikor koli) ima u dvoru junaka, Mladi paša, aga (poveljnik) i spaija (jezdec), Nada tebe ja neimam junaka,
Koi de mi prid vojskom izači I pobit se s voevodom Jankom; Pridajem ti silnu vojsku moju, I mojega Čiatu velikoga.
Spomeni se, drago dite moje, Da sam tebe za sina uzeo, U mojemu dvoru odgojio, I za pašu tebe ucinio.
A kad sam te, sinko, poturčio, Lipo sam ti postavio ime, Lipo ime, dite Skenderbeže, To če reči snažni (verli) Aleksandro.
Kad je juko njega razumio, Pokloni se do zemlice carne I podiže turke vitezove Priko ravne zemlje Romanije.
Barzo Jure sarbskoj zemlji dodje, Na polju je tabor učinio, Iz tabora bilu knjigu piše Ter je šalje voevodi Janku:
Kaurine (kristjan) od Sibinja Janko! Ja imadem i za dvoje vojske, Sutra čemo nate udariti; Al se nemoj pobro (brate) poplašiti.
Spomeni se Sibinjanin Janko, Da mi jednu viru virujemo: Kada sutra u boju budemo, Pridat ču ti vojsku carevu.
Dalje pripoveduje pesem, kdo da je on, kako so Jankovci potem Turke otepli, Škanderbeg s 300 junaci pa hitel na Albansko, si pridobil zemljo in dobil krono svojega očeta.	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem ftn dopisi.
Iz Ljubljane. Tri naj slavniših ljubljanskih cerkev, Senklanška, frančiškanska in uršnlinska, so letošnje poletje dobile velike obnovljenja in olepšave; uršulinska znotraj, druge dvč znotraj in zunaj. Imenito je frančiškanska zunaj zraven splošnjega prebarvanja stolpov in cerkve dobila prelepo lice s prav živimi umetnimi podobami na presno, kakor se tudi znotraj kapela sv. Frančiška krasno vravnuje. Ne le da se je g. Volf s svojimi pomočniki pri tem delu zopet dobro skazal, imajo častiti patri tudi izverstnega slikarja v svojem redu, P. Aleksandra Roblek-a, kteri je zlasti sv. Frančiška in druge podobe prav izverstno naslikal. Nedavno je cerkev dobila neprecenljivi biser, sv. Deodata, kte-rega verniki neprenehoma obdajajo in po njem od Boga milosti prosijo; zdaj je ozališana vsa cerkev in vravnava se še posebej kapela sv. Frančiška. Preč. P. gvardijan Kalist s svojimi vrednimi brati res verlo delajo za lepoto Božje hiše in vse hvale vredni so iarani, ki blagoserčno
darujejo v ta namen. — Pri šenklavški cerkvi je verh zunanje in notranje prebeljave tudi zakristija prenovljena in stare slike ob oboku omite, ter je dobila prav lepo podobo. Po cerkvi se se dela.
V	stolni cerkvi zavračamo verne med drugim na milostni aitar Naše ljube Gospč presv. Jezusovega Serca, naj išejo ondi pomoči v naj večih, obupljivih okolisinah; v uršuiinski na altar Marije D. vedne pomoči in Marije Kraljice miru, — naj ga išejo tam, kteri ga nimajo; v frančiškanski, kakor je že omenjena, na sv. Deodata, pomočnika v raznoterih silah, in čegar počešenje je verh tega še z odpustki sklenjeno.
Il Novega me8ta. (Prihod novega gosp. proŠta.) Če tudi je že malo kasno, vender mislim, da naj se oziroma na zgodovino nekoliko poznamnja prihod in sprejem milgosp. novega prosta P. Urh-a v Kudolfovem.
v Trebnjem je g. prosta pozdravilo več gospodov, med njimi tudi dva prečast. kanonika, Frank in Hočevar, ki sta jim prišla naproti iz Novega mesta, in tudi
1>reč. gosp. nrošt Ant. Jarc, ki so bili takrat na Do-enjskem. Vsi skup so kosili pri preč. gosp. dekanu v Trebnjem. Ob meji novomeške dekanije se je oglasil strel in zvonilo v Mirni peči, tako tudi o prihodu v mesto (24. avg. zveččr o 7a7) streljanje in zvonenje po cerkvah. Pred kapitelskim poslopjem so pričakovali: z gg. kanoniki duhovni iz okolice, zastop čč. oo. frančiškanov, zastopniki in odborniki meščanstva, slovenske družbe itd. Ena izmed razstavljene verste šolskih deklic je govorila prijazen pozdrav, in dve drugi ste jim izročili krasne cvetlične šopke. Preč. gospod so vsim zastopnikom posamezno in jedernato odgovorili in posled-njič tudi otročiče s primarnim nagovorom razveselili.
Vsi zastopniki z mnogimi drugimi prebivalci so se potem podali v cerkev, ter so milgsp. prošt dali blagoslov s presv. Rešnjim Telesom.
Zveččr je bila pred proštijo lepa bakljada n glasba je igrala.
Naslednje dni so se veršile navadne obiskovanja in povračilne obiskovanja.
Cerkev in poslopje gg. kanonikov je bilo lepo okinčano.
V	nedeljo pri predstavljavni slovesnosti je bila cerkev vsa gosto natlačena, dasiravno je hudo ploha lila, in veliko gg. duhovnov je novemu g. prošta azisti-ralo pri pervi pontifikalni maši. V pridigi, ki so jo imeli g. prošt sami, so prav izverstno pojasnovali stavek: „Kaj želim pri Vas biti!" Namreč: prijatelj otrčk, varh mladine, vsim svetovalec, tolažnik, učenik, dušni zdravnik.
Kakor so bile v cerkvi serca vsih povzdignjene, tako je bilo pri kosilu potlej vse razveseljeno, — bilo je vse živo, po domače, splošna zadovoljnost. Mnoge izveratne zdravice in lepo petje je dobro voljo povzdigovalo.
Tako se je veršilo 27. avgusta, upamo, vse v Božjo čast, v zadovoljnost pričujočih in sploh Novomeščanov.
Bog živi prečastitljivega novega gosp. prošta premnogo let v časni in večni blagor meščanov in vse dolenjske strani!
Kanal na Goriškem, 17. sept. (Cesarjevo potovanje.) Morda vstrežem *) Vašim bralcem, ako nekoliko sporočim o potovanji Nj. Veličanstva presvitlega cesarja po Soški dolini. Slovenski li3ti niso tako bogati, da bi si zamogli posebnega sporočevalca najeti, to lahko storijo „veliki" nemški listi, pa taka najeta sporočila niso kaj zanesljiva. Tako sem bral — naj bo mimogredč povedano — v dunajskem svetovnem listu, akoravno je bil poročevalec osebno pri nas, vse polno neresnic. Ne eno
*) Gotovo, in šc prav posebno. Iskrena hvala. Vr.
ime ni bilo od daleč pravemu podobno, Tuiar je pisal Dusak, Malnič je prekerstil v Malič, moje ime pa kar naravnost v neko madjarsko! To so izvirni poročevalcu Pa pustimo to, naj rajii povém, kak je bil sprejem priljubljenega vladaija ▼ našem tergu.
Priprave so se delale velikanske, kakor v Ribnici je tudi tukaj vsak hotel biti pervi. Posebno lepo je bila okinčana hiša, v kteri je bilo stanovanje za Nj. Veličanstvo odločeno. Od zunaj in znotraj je vse kazalo, kako imeniten gost bo tu stanoval. Pa tudi cerkev, most s slavolokom, iarovž, čitalnica in druge hiše so oblekle naj bolj praznično oblačilo. Na slavoloku je pozdravljal vladarja napis „zvesti Kanalci"; na cerkvi, ki ima vhod ravno z mosta, je stalo med zelenima piramidama in venci na gerbu podobni tabli: „Imperatori et regi apostolico".
Vse je bilo pripravljeno, ljudstva silno veliko praznično oblečenega; le dež je nagajal in nek čuden veter je posebno majal slovenske zastave in dve je celó malo pred cesarjevim prihodom zruval. Kdo zamore takim vetrovom v bran se staviti ? Vendar je tudi Kanal obranil popolnoma slovenski obraz.
Točno ob napovedani uri napovedovalo je streljanje in zvonenje prihod cesarja gosta. Če tudi je dež lil, pripeljal se je presvitli cesar v odpertem vozu; na mostu je bila postavljena šolska mladina s šopki v rokah, pri slavoloku ga je župan Malnič pozdravil in iz veza stopivši podal se je vladar naj prej v cerkev. Pri velikih vratih so ga sprejeli duhovni vsega dekanata, in ko mu je poročevalec (prečast. gosp. dekan Vidic. Vr.) podal aspergil z blagoslovljeno vodo, blagovolil je presvitli cebar vprašati ga, ali je on župnik te cerkve. Po dostojnem odgovoru šlo je vse spremstvo za vladarjem do lepo okinčanega velikega aitarja, kjer je opravil kratko molitev in potem blagovolil vprašati nektere reči, zadevajoče cerkev in dekanijsko faro.
Iz cerkve ie šla pot v hišo, kjer je bilo za sprejem vse pripravljeno. Pri vhodu je cesarju županova hčerka gospodičina Štefanija s kratkim nagovorom podarila posebno lep šopek, kterega je Nj. Veličanstvo blagovolilo sprejeti.
Kmalo potem se je pričelo sprejemanje. Po določenem programu bila je venta ta le: Duhovni, sodnija, davkarija, županstvo, učitelji, tinanca, veterani, požarna straža in čitalnica, ki si je po rekurzu pridobila dovoljenje sprejeta biti. Naposled so bile sprejete se nektere osebe v privatni avdijenci. Njegovo Veličanstvo je bilo posebno prijazno z duhovščino, vsakega je kaj poprašal in posebno še tiste, ki na beneški meji službujejo. Gi-njeni smo bili vsi tega tako posebno prijaznega sprejema in ponosni na čast, da nam je bilo dano osebno s presvitlim vladarjem govoriti. Njegove besede nam ostanejo nezbrisljive v spominu.
Po dokončanem zasliševanji vsih deputacij zapeli so verli naši pevci pod oknom cesarjevega stanovanja cesarsko pesem, in ko se cesar na oknu prikaže, ponovijo se siloviti živio-klici, ki so doneli od njegovega prihoda do odhoda.
Malo čez tri četerti ure se je mudil presvitli cesar v Kanalu in potem odpeljal proti Gorici.
Potovanje po vsi soški dolini je bilo slavnosten sprevod. Tergi, pa tudi najbolj revna hišica je bila po moči najdoBtojnejše okinčana, in kar je največ vredno, vladarja so pozdravljale slovenske zveste serca, in tu se ni bilo treba bati najmanjšega nereda, ker „hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane".
Kanal, 18. sept. (Novi ikof, smert.) Vesela novica, da je prečastiti gospod kanonik in semeniški vodja Monsig. dr. Alojzij Mat. Zorn imenovan poreški škof.
nas tukaj sicer ni iznenadila, ker pričakovalo se je to odlikovanje, ali pokazalo je, kako presvitli cesar na potovanju svoje narode vé osrečevati. Za goriško deželo, posebno za njen slovenski del, je to odlikovanje posebno častno. Novi škof poreški je namreč sin slovenskih starišev, *) njegov oče, vpokojen učitelj, še živi in je pri visoki svoji starosti se prav čverst mož, stanujoč v Per-vačini blizo Gorice. Monsig. Zorn je rojen 13. januarja 1834, mašnik posvečen 13. januarja 1857. Pa se je zopet vresničilo, kar je pel Koseski, da kinča mitra sina slovenskega. Bog ohrani in živi novega višega pastirja po-reške škofije mnogo lét, in če je Njegova sveta volja, naj ga kedaj pripelje zopet nazaj k svojim bratom. Ad multos annos !
V nedeljo smo tu pokopali prezgodaj umerlega posestnika Antona Gaberjevčič a iz Gorenje vasi. Ta mož je bil poštenjak, kakor malo tacih in je vžival zaupanje pri vsih. Bil je občinski zastopnik, cerkveni ključar in oče revežem. V svoji bolezni je dal lep zgled prave poterpežljivosti, pa tudi prave pobožnosti. Malo pred smertjo, ko je vse posvetno v red djal, dal se je še enkrat previditi in je 16. zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Naj v miru počiva!
Poreiko*Poljski škofijski list poroča o mladenšnici, ki je vstanovljena od sedanjega preč. Teržaškega milg. škoia Janeza Glavina, iz tega namena, da se gojé dobri šolski mladenči za pripravo v duhovski stan, kakor je n. pr. ljubljanska Alojznica. Nravnost, obnašanje in napredovanje gimnazijskih mladenčev tega ustava v preteklem šolskem letu je vstrezalo pričakovanju prečast. ordinarijata in dobrotnikov te naprave. Sladki sadovi tega vstava v prid duha Jezusovega, na kterega vse prizadevanje méri, so bili: Neomadežano življenje pri vseh gojencih brez izjeme, ljubeznjiva moč, s kakoršno so krotili svojo živo lastnijo in se reševali nekih naravnih pogreškov, vzvišena podložnost in podučliivost pri naj večem delu izmed njih, ljubezen do verskih vaj.
Izmed 23 mladenčev sta še le dva v 4. latinskem razredu, vsi drugi v nižjih. Kar se tiče napredka, so bili bolj srednji: en sam je pervi v šoli izmed 36, eden drugi, eden peti itd.; toliko višji pa so v nravnosti: 14 ¡zglednih, vsi drugi na stopnji h val ni h. Preteklo bo še precej lét, pravi poročilo, predno dospejo ti mladenči do zrelosti; med tem pa veliko pomanjkanje duhovnov vzrokuje vedno veči nadloge; suhota vesti v toliki povodnji duhovnih in telesnih stisk dela rane vedno bolj pekoče; zla naraščajo od stopinje do stopinje. To so začeli tudi verniki sami bridko čutiti zlasti taki ki prosijo pri škofu za duhovna, k pa dobijo odgovor : „Nimam jih; ne morem vam pomagati". Škof brez duhovnov pa je stotnik brez vojakov, in to pomeni, da je polje odperto vsakemu sovražnemu kerdelu.
Pravi se, da vzrok pomanjkanja duhovnov je duh sedanjega časa; toda vprašanje drugo je: kje pa je vzrok duha sedanjega časa? Temu naj se gré do korenine ter naj se lék iše.
Želje po nebesih.
Duša, dvigaj se s telesa, Zemlji daj, kar njeno je, Gori z i raj se v nebesa, Dvigaj, dvigaj gori se!
*) Ker je teh imen več na Slovenskem, naj ameno tu opomniti, dh koreuina te besede je ravno tista, kakor n. pr. v imenih „Zoreč, Zorman, Zoretič" itd., iz besede „Zora". I* oblike „zar-ija" so enako „Zamiki ". Toraj je napačno, ako •e izgovarja kakor „Corn".	Vr.
Kai li tu te zaderžuje, Kaj te mika še na svet'? Tam veselje se zveršuje, Ki ga strast ne more vzet*.
Tam terpljenje vse poneha, Britke solze tamkaj ni; C'lo glasu, da kdo boleha, Ne poznajo zvoljeni.
Skerb ne beli ondi glave, Zla ne ranijo sercd; Tam neznane so zmešnjave, Tam veselje je dom£.
Res veselje tam kraljuje, Radost rase bolj in bolj; Strup jezika tam ne kuje Jeze, čerta; mir je zgolj.
Duša dvigaj se od zemlje, Temne jame se ne boj; Trupla ona samo jemije, Ki pa pride za teboj.
Oče, mati te tam čaka, Znan'c, prijatelj in sestrč, Duša ljubih tvojih vsaka Venec spleta lep za te.
Oče večni, ki te vstvaril, Jezus, daroval ki se, Duh presveti, ki obdaril Te bogato, — kliče te.
Trume angelov vesele In verste svetnikov vse Pesem hvalno bodo pele Ter z Marijo združ'le te.
V drušnji tako slavni, sveti Stanovati vekomaj; Pač je čast, da razumeti Ti ne moreš je še zdaj.
Duša smertni plašč popusti, Angelj naj te spremi še! Iz doline solz, britkosti Dvigaj, dvigaj duša se!
S-d—n.
Angelj varh pa le čaje.
Pregrozno žalostne reči se velikrat pripetijo, in mislim, da zlasti pri tacih pogosto, ki se angelj varhu ne priporočajo. In ravno ljudje, ki jim pričujočnost angelj varlia ni mar, radi preklinjajo in počenjajo grozne div-jačnosti. Naj postavim tukaj atrašiven, pa tudi silo pod-učljiv izgled.
Ubožen mož, oče peterih otrok, je s svojo ženo živel v velikem pomanjkanji. Prizadeval si je svojo dru-žinico pošteno oskerbovati in kakor posten mož izhajati; toraj se ni bal nobenega dela, nobenih trudov in tsžAv. Bil je tkavec po svojem rokodelstvu, ker se je pa to rokodelstvo slabo obnašalo in je bilo le malo zaslužka, se je rad lotil vsacega dela, da si je le kruha prislužil.
Ob tistem času je ta mož imel delo v neki barva-riji, ktere vodnik pa je bil divjak brez serca, in še toliko bolj napihnjen, ker je delavce dobro plačeval. Lotil se je v svoji ostudni strasti zdaj enega, zdaj dru-zega ter mu je kaj žalega storil.
V	tej barvarnici je delal tudi tkavec, ki sem ga ravno omenil; ta pa se je vedil moško postaviti, kadar si je vodnik njega izbral za svoje divjaštva; ravno to pa bi ga bilo nekega dné skoraj ob življenje pripravilo. Naš tkavec in njegovi trije stareji otroci so bili pri delu, četerti v šoli, naj manjši, trileten deček, se je igral na prostoru pred oknom stanovanja, ter ga je mati mogla opazovati.
Bilo je nekako poli-poldne, kar neutegoma deček zapusti igro, prihiti v bridkostih k materi in jo prosi, naj berž z njim moli očenaš za očeta. Mati praša, zakaj? ker čisto nenavadno je bilo, da bi otrok kaj tacega zahteval. Toda deček, ne da bi mogel na to odgovoriti, zdajci poklekne in začne moliti, mati pa i njim. Potem mirno izide in igrá nadalje. Ob dvanajstih pride mož domú, kakor navadno, vender ves potert in užaljen, celó s solzami v oččh pravi: „Da bi me ljubi Bog le rešil iz tega sužnjiškega jarma."
V	bridkosti vpraša prestrašena žena: „Kaj pa se ti je zgodilo?" „Skoraj bi me bili mertvega domú prinesli", reče mož ves nejevoljen in užaljen. „Misli si, ljuba žena, ta tolikanj živinski človek, naš delavski vodnik, ki že od prederznosti ne vé, kaj bi poččl, mi je od zadej konopec vergel krog vratu, ko sem pri kotlu stal, in me je obesil: češ, to naj bi bila šala zanj in za njegove divjaške tovarše! Ko so pa vidili, da sem v nezavednosti in moje ustnice že blede, so me odvezali, in bilo je dosti časa, predno sem se povernil k zavednosti. Glej černo progo krog vratu!" Žena od groze zavpije, na glas se joka in prosi moža, naj nikoli več ne stopi v to delavnico. „Zato ne pojdemo beračit", je rekla. Neutegoma pa se žeDa zamisli in praša: „Ktero uro se je to dogodilo?" — »Zdaj pred pol ure, nekako o poli dvanajstih. Tresem se še na vsem životu", je mož odgovoril. — „O dobrotljivi Bog", zakliče žena, „prav res, angelj varh te je varoval... misli si, ravno tisti čas, o poli dvanajstih, je prihitel notri „mali debelček" od igre tam le zunaj, in prosil me je v naglici in bridkosti, kar sicer vender še nikoli ni storil, da naj „očenaš" z njim za tebe molim, pa berž je pokleknil in molil je z vso pobožnostjo."
Očeta solze oblijejo. Ginjen poljubi dečka, potem ženi roko dá, da v tisto mesarsko jamo ne bo nikoli več stopil. „Bog nama bo pomagal, to sva danes vidila, ker me je otél strašne smerti. Njegov sveti angelj varh je na straži. Danes je ravno sobota. Delo pojdem odpovedat."
„To mi je ravno prav", pravi gospá botra Polona, ki je pri vstopu ravno še poslednje besede slišala. „Res, res, le pojdite, boter France, in odpovejte se temu mesarstvu v barvariji; milovala sem vas, pa nisem mogla vam pomagati. Potem pridite k nam, osnujte prejo za tkanje, v ponedeljek precej lahko začnete za nas delati. Nam je potreba robe in delavcev, kakor botra Franca."
Od veselja obmolkne tkavec Franc, s solznimi očmi on in žena hvalita Boga in se zahvalujeta gospéj boterci. Le-tá pa je malemu „debelčku" darček pomolila in zapustila je borno družino, presladko ginjena in serčno razveseljena, da se je tukaj skazaia in delala kakor otevnlca.
Ali ne bo tukaj vsak rekel: „Molitev nedolžnosti je oblake prederla in Bog je svojega angelja poslal o pravem času, ter je otél stiskanega."
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
25. kimovca. S. Kleota. — 26. S. Gerard. — 27. Ss. Kozma in Damijan. — 28. S. Vaclav (Vencesiav).
—	29. S. Mihael arhangelj. — 30. S. Jeronim. — 1. vinotoka. Osemnajsta nedelja po Bink. S. Marija D. Ro-ženkranska.
Zahvale:
Št. 97. Vsled hudega kerča se mi je napravila druga prehuda in za smert nevarna bolezen. V največjih mojih bridkostih gre moja sestra V ¿liki Šmaren 1880 na božjo pot k Mariji D. na Malenski verh v Poljanski fari in prav živo in s terdnim zaupanjem moli in prosi za moje zdravje, če je Bogu na čast in v zveličanje moje duše. Obljubila je tudi eno sv. mašo doma v farni cerkvi na čast Materi Božji. Od tistega časa se mi ie boljšalo, nevarnost bila je popolnoma zginila in tudi od kerčev nisem več tako nadlegovana. Sestra me je še le pozneje prašala, kako je z boleznijo, in spoznala sem, da sem ozdravela na Marijno prošnjo.
To razglasim, da bi ljudje do Matere Božje na Malenskem verhu veče zaupanje zadobili in naj bi tudi v domačih Marijnih cerkvah in krajih Marijo % zaupanjem na pomoč klicali.	R. F—c.
Št 98. Bila sem dolgo tako hudo bolna na duhu, da sem mislila, umreti mi je, ker nisem mogla ne spati, ne jesti, ne delati, — kar nič ne. Odkar sem se pa priporočila v priprošnje N. lj. G. in sem dala opraviti v ta namen sv. mašo, se mi je — hvala Bogu in Naši ljubi Gospčj presv. Serca! — boljšalo in sem se čisto ozdravila.	Frančiška S — č.
Št. 99. V prevelikih telesnih zadregah smo se ober-nili z molitvijo k Naši ljubi Gospej presv. Serca in obljubili, ako se nam na kak način oberne, da hočemo to po Danici" razglasiti. In res nam je bilo pomagano. Toraj čast in hvala Naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Antonu Padovanskemu!
Loka, 20. kimovca 1882.	F. U. J.
V molitev priporočeni:
Oseba v neki zadregi, da bi se obernilo po volji Božji. — Duhovsko-mladenski vstavi trije. — Lepo vreme. — V molitev priporoča zel6 bolana deklica, da se ozdravi, ako je Bogu na čast in njeni duši v zveličanje. — Mati priporoča pijanosti vdanega sina za po-boljšauje. — V dveh ozirin znatno poškodovan se zatekam k bratovakim molitvam za prošnje in obljubim precej znatno milosnjo v prid revežev, ako na priprošnje N. lj. G. presv. Serca, sv. Antona Pad v., pa sv. Deo-data uslišanje dosežem. — Šolska mladina o začetku šol, da bi vestno spolnovala svoje dolžnosti do Boga, do staršev in sama sebe, ter ne tratila časa in denara v svojo lastno nesrečo in žalost staršev in dobrotnikov.
—	Brat in sestra, že dolgo bolehna, se priporočujeta družbi N. lj. Gospe presv. Serca in štirnajšterim pomočnikom v sili, ako je božja volja in njih duši v zveličanje, da bi kmalo ozdravela.
Opomini k modrosti.
(Is bukev Strahovih, iz XXXV. pogl.)
25.	kim. Gospod ne gleda osebe zoper reveža, ampak molitev razžaljenega usliši. (To je: Bog ne gleda na veljavo, imenitnost krivičnega človeka, ki reveže zatira.)
26.	On (Bosr) ne zaničuje prošnje sirote, tudi ne vdove, kadar zdihovaje svoje reve toži.
27.	Ali ne tečejo vdovi solze po licih, in ne vpije zoper njega, kteri jih izztma ?
28.	Kdor Boga z veseljem moli, bo »prejet, m njegova molitev se do oblakov bliža.
29.	Molitev ponižnega človeka oblake predere.
30. Oorpod ne bo odlašal, ampak bo pravičnemu prisodil; in Najmočnejši ne bo imel poterpljenja z njimi (s hudobneži).
1. vinotoka. Prijetno je BoŠje usmiljenje ob Času nadlogef kakor deŠevni oblaki ob Času suše.
Mesec vinotok (oktober) je posvečen češenju vsih angelov, posebno pa angela varba, — z vsakdanjo molitvijo sv. rožnega venca, pa tudi češenju Matere Božje. Po cerkvah, kjer je vstanovljena roženkranska bratov-Sina, se zamorejo roženkransko nedeljo dobivati ravno tisti odpuatki, kakor o Porcijunkuli. (Gl. Ablassbrevir.)
Šentvid pri Vipavi, 18. sept. 1882. Smert je zopet enega duhovnika v Vipavski dekani ji pobrala. 16. t. m. nmerl je nagle smerti gosp. Lovro Poženel, kurat na Vrabčah. Prejeti je gospod zamogel le še sv. poslednje olje. — Pastiroval je ondej le 3 mesece manj kot 40 lčt. Pogreb je kazal, kako priljubljen je bil pokojnik pri ondašnjem dobrem ljudstvu. R. I. P.!
Za ikofa v Porečn je za gotovo odločen preč. gosp.
Zoren, kanonik, središnjega semenisa vodja v Gorici itd. Poročilo imamo, da sami presvitli cesar so mu to javili v Gorici, in dobil je naznanilo tudi od papeževega nuncija.
Listek za raznoterosti.
Mnogim gospodom „Matevžem" za god.
Rad na dom prinesel bi Vam srečo, Vsih dobrčt in blagrov polno vrečo, Bi izustil sladke vse vošila; Zaderžuje pa okoljšin sila, In peruti nimam kakor tica: Toraj naj opravi to „Danica", In dopolni, kar še manjka kej, Sveti naš evangelist Matej!
DaniČar.
Šole so se zopet pričele 16. t m. s sv. mašo. Mladine je zopet zadosti; v celi ljubljanski gimnaziji boje blizc 720. V pervo latinsko se jih je oglasilo 221 in ostalo po skušnji 194, in sicer v slovenskih dveh oddelkih 131, v nemškem pa 63. Odverženih je bilo 21 v slovenskih, 6 pa v nemškem oddelku. — V Kranjsko gimnazijo v 1. razred se jih je oglasilo kacih 40 in sprejetih je nekje do 35.
Iz dijaške knhinje. Povedal je „financminister" že naprej, da se boji verlih prijatlov svojih. In to po pravici. Pa kaj pomaga bati se? Povedati je... Zaletava se vanj vse, kakor da bi imel — kdo vč, kake kase v posestvu, ki pa ima le kaj soldov v dijaški torbici, ako njegovi prijatli hočejo. In tako se je pri vsi nasprotni vojski nabralo toliko kerdelo, da bi bilo treba 80 soldov na dan, ako bi vsak tudi le po 1 sam soldek vsak dan dobival, in jih je še nekaj zadi. Komu bi ne siveli lasje, ako jih še kaj ima!?
To je res veliko število junakov zmed Nanosa in Kamnika, zmed Kuroa in Triglava; pa jih je vender še več domd ostalo. Čast in ljubezen domovinska in še bolj visi oziri zahtevajo, tej „mladi inteligenci" malo kviško pomagati. To pa toliko več, kajti priporo-čevali so jih skor vsi stanovi — gg. duhovni, učitelji in drugi svetni gospod e, očetje, matere, čez vse najbolj pa gospa „reva" Ako bo le samo polovica teh bistrih glavic „tinanc-rainistrov", ne t j več pomanjkanja v de želi in ne treba dijaških kuhinj. Sicer pa: pomoč Božja ""* blagih domoljubov!
Ranjki blagi benefle. g. Janez Stritar je pokopan prav na lepem prostoru ob koncu cerkve v št. Vidu. Prijatli so sklenili, da mu bodo spominsko ploščo dali v cerkveno steno (precej zraven groba) vzidati. Ako bi kdo kaj privergel, utegne ranjcemu se v drugem oziru v korist tekniti.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Pn. g. kan. Andr. Za-mejic 5 gl. — C. g. župnik Stan. Šranc 3 gl. — 0. g. župnik Mart. Markič 5 gl. — Preč. g. dekan v Kanali Fr. Vidic 2 gl. — C. g. Fr. G. 60 kr. — D-ve 40 kr.
—	C. g. A. Kukelj 2 gl. — C. g. kat. Šim. Zupan 2 gl.
—	C. g. A. Stenovec 1 gl. — C. g. Jož. Resnik 1 gl.
Za pogorelce pri sv. Magdaleni nad Idrijo: Iz Logatca po č. g. župuiku 10 gl. — Č. g. J. E. 1 gl. — Č. g. župnik Jan. Habe 5 gl.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Z Dobernič po č. g. J. Karlinu 15 gl. — Neimen. 2 gld.
—	Iz Železnikov po č. g. župniku J. Mraku 4 gl. 32 kr.
Za opravo ubožnih farnih cerkev naše škofije • Iz Sela pri Kamniku 15 gl. — Iz Srednje vasi v Bohinji 11 gl.* — Po čč. gg. Uršulinaricah v Ljubljani 15 gld.
—	Mina Porenta 40 kr. — Iz Osilnice 1 gl. 40 kr. — Zalina po č. g. župniku L. Urbaniju 21 gl. 58 kr.
Za Marijino sirotišnico g. kan. dr. Jegliča v Sarajevu: K. S. 2 gl.
Za redovnice v Sarajevu: Č. g. župnik Stan. Šranc 1 gld.
Za sv. Očeta: C. g. župnik A. Tavčar 10 gld. — Od sv. Lovrenca ob Tem. nabirk 2 gl. 72 kr. po č. g župniku A. Hočevarji. - S. K. 2 gl. 20 kr. s prošnjo sv. blagoslova za družino. — Neimenovan 2 gl. s prošnjo sv. blagoslova za zadnjo uro. — Al. Terlep 1 gl.
Za sv. Detinstvo: Oddali pri vodstvu: 0. gosp. Fr. Gregori 6 gl. 64 kr.; č. g. Peter Ogrin 3 gl.; č. g. Fr. Perpan 5 gl.; č. g. O. Jožef 3 gld. 19 kr ; č. g. Blaž Petuč 4 gl. oO kr.; č. g. katehet Anton Keržič 15 gl.; č. g. Martin Molek 4 gld. 40 kr.; č. g. Simon Zupan, nunski katehet, 15 gl. — C. g. J. E. 2 gl. - Neimen.
2	gl. - B. Bizilij po g. Sr. 68 kr.
Za Ratisbona v Jeruzalemu: Č. g. župnik Stan. Sranc 4 gl. — K. S. 2 gl. 20 kr.
Za uboga stiskane milijonarje v Egiptu: Neimenovana 10 gl. — Ne-m. 1 gl. — J. R. 1 gl. _ J. A. K. 10 gld. - C. g. župpik Stan. Šranc 4 gld. — Jan. K. 1 tolar za l gl. 50 kr.
Za msijone v Kini: Č. gosp. župnik Stan. Šranc
3	gld.
Za naj potrebniŠi misijone: Mart. Friakovec 1 gl. Za naj potrebniŠi misijone oo. jezuitov: K. S. 2 gl. 20 kr.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. Mirosl. Drerik v Sar.: List se redoma pošilja in
mora na pošti biti; drugo Vam naznanjamo v letnici. _ G.
Gr. v B.: Vra\oano; hvala!
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. - Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.