PRIMORSKI DNEVNIK iSVST - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 118 (4892) TRST, petek 19. maja 1961 Dunaju so začeli priprave ^sestanek Kennedy - Hruščev *udi ameriška vlada je že vprašala privolitev avstrijske vJade - V krogih OZN z naklonjenostjo gledajo na sestanek, “očim mu nekateri ameriški senatorji nasprotujejo - Poročilo o razgovorih Kennedyja z Diefenhakerjem h Aj ip iu inetv • ~ ^ vidnih in diplomatskih krogih na Ifejcu - urac*no sporočilo o sestanku med in Hruščevom objavljeno jutri. Ameriško na Dunaju je neuradno vprašalo avstrij- PriPravljena dovoliti sestanek met, ,Gorj)a ,as?dnikoma na Dunaju, in predsednik vla ife« • le odgovoril pritrdilno. Mi..*" lfi 'žci x i _____• _________ ________ med '■jati ie Ae začela pri- , , . Culrf°gram za var- "mednarodnim ■ijskih epe- vsi doousti ® n agentov, ki so icant Za junij’ bi‘ k."eklin Prav tako sn ,^cevCani dopusti na-%a ^^anieriškega po- i,,113 Punaju.' * kfai|ace,la priP »- 5 8racj n /grad Schoen-i.PaljA. 'vedere in kra-■IjUse set)o?0fburg) kot 'Pl i! e razgovorov. Javil a pr?dstavnirK vla-^i raZHov. Je, izkliučeno, na bili v Hof-.. «0koV gradu Schoen- ■j{ Prevol m alaži> ie iz->a' 23 tak S0‘ ok- J. Sptov sem, da ■ državnika sesta-n„jP°slaništvih. V tih* , ................... rt/j>.r'r"eru bomo z Izvedel razP°lag° A n0lJ?’ kjer je bila i. * tio._ J.sana avstrijska i. Je Grad Bel- !Sov0? eren kraj za vladnih kro-l'kC°’ da bo Kenne-®4tnei noval v dunaj-;? Mattk ameriškega P°-i Wsa- Hruščev I'tlPeriat° ,stanoval v i?Cval t i. hotelu, kjer j.UJ obiti/ ' ob svojem 1 v Sekl -,.na Dunaju, v pre|]-V v Purkers- fet,’ietskarnieSt-’U Dunaja, X5a/«t v OZN t^nih Vast [>>nosHrog‘“ v Cs»i set, gledajo na Q .in icf k med Hru-I L’3o, o®nnedyjem in u-U, A i/ so se odnosi ivr5di , ^2 poslabšali tega' ker Kenne-s iini . hotel imeti SS aJ?rH«evom. ' Aisj jHški parlamenta 1 reBi,?.^?nokratski ka- '^t/dbržit anski pa iz' '!j Sa Se ke glede umest- *Uptipravfka' ceS da nl a >, °re v/J.en- Senator .t UsnjLf/Je. član senat-( ,/Javii jhičnega odbo- 1 >a"j«n '6 U S6Sta’ ih 0 'jfitv n in ne u mene še in laoški (b griil Bride" je predsed- \ J?r°Sra£raVlti sv°j p0‘ <»Nim ^ zunanje po-e8an';» Je sestanek ' ie,# je (j0[jai se. br*°in Wi d/ Se Parlamentar-V^Uščev6 bo Kennedy i*1 iti 2m. P°Sajanj o V Ai (erikočljivih vpra-' ?reden J0 dolgo pri- ^“gihV nji/ diS' i -Pa / Kennedyjeve Bp oudarjajo, da 'i votn "misli skleniti it(^oraz,,/iobenih speci-tv"ih .'Uuv 0 nereše-'!th. sltiiiP,raaanjiim, tem. ' h?ePibo samo «dose-ženevsPyjetskega sta-"iudariSl . P°gaia"jilm ,s i dali- 1 ’. da se bodo <raeij.f».rale ,Jl°munl' U6gt0n i® da"es vrnil V čaSn obiska v Ka- \?0ročiln so objavili ©«h Z01/0 o njegovih ’!it LStavi 10fenbakerjem. banšlf ^ <. kljub temu, Sk. dri tVe poglavar-«0 0a >1/ na podlagi itn. Pfed i/°na kaznive. sS se ud- ■?iLn!so . mmoitjattske re-iol0AiHlenile za to HUn0nip°' izjemo je Anji, . ministrstvo Sl tei >/‘"0 tudi n /*te ilo . iakih prilikah Ss Tok se za vložitev PostgjJa p’ oti "jetnu komunizmom argument, ki povzroča veliko zaskrbljenosti). Izjava dodaja, da to ttogroža mir in demokratičen razvoj latinsko-ameri-škega prebivalstva«. Izjava pravi tudi, da se oba državnika strinjata, da je ({določitev dejanskega nadzorstva ključni element za rešitev laoškega vprašanja in je bistvene važnosti, da se doseže mir in stabilnost v Jugovzhodni Aziji«. Oba državnika poudarjata zaupanje v Združene narode, se zavzemata za splošno razorožitev pod učinkovitim nadzorstvom in poudarjata, da je pogodba o prepovedi jedrskih poizkusov temeljni korak na poti razorožitve. Izrekata zatem prepričanje, da je treba ohraniti močno o-brambo v okviru NATO, «do-kler ne bodo mogoči razoro-žitveni ukrepi s primernimi jamstvi«, in se strinjata, da je vedno bolj potrebno okrepiti moč in enotnost atlantskega zavezništva. Oba državnika sta razpravljala o potrebi pospešitve gospodarskega napredovanja in socialne reforme na polobli in potrebo okrepiti močno težnjo, ki se kaže na zahodni polobli proti diktaturi in k demokraciji«. Strinjata se tudi o tem, da mora organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) omogočiti večji prispevek za pomoč tujini, ter poudarjata velik interes, ki ga ZDA in Kanada imajo za čim večjo zaposlitev in za splošen razmah svetovne trgovine. Na koncu je rečeno, da nameravata obe državi ((onemogočiti vojno, izboljšati u-sodo človeštva, braniti in razširiti področje svobode in pomagati prebivalstvu držav, ki so manj privilegirane od njihovih«. «»------- Vesoljski načrti v SZ BOCHUM, 18. — Observatorij v Bochumu je tudi danes registriral številne radijsko oddaje na valovni dolžini, ki jo običajno uporabljajo v SZ za satelite. Trdijo,^ da so jasno razlikovali tudi ženski glas. Turinska brata Judica sta tudi sporočila, da sta na isti valovni žensko. Sovjetski specialist za raketne izstrelke Nikolaj Varva-rcv je objavil članek v «Eko-nomski gazeti», v katerem izključuje možnost, da bi za sedaj izvedli potovanje na Luno^ in nazaj z vesoljsko ladjo s človeško posadko na krovu, ker sedanje rakete niso še aovolj močne. Začetna teža take rakete bi morala namreč biti 300-krat večja od teže rakete in kabine, ki je nedavno ponesla v vesolje Gagarina. Razen tega bi bili potrebni sateliti za oskrbovanje med letenjem. Varvarov opizuje načrt v štirih fazah za potov anje na Luno, in sicer: mreža laboratorijskih satelitov in satelitov za oskrbovanje okoli Lune; na Luni bi morali izkrcati znanstvene komplekse, med katerimi robote, ki bi jih vodili na razdaljo; avtomatične izstrelitve z Lune na Zemljo, raziskovalno potovanje s človeško posadko okoli Lune in povratek na Zemljo ter potovanje človeških posadk na Luno in nazaj. Po mnenju zahodnih opazovalcev se zdi, da so v SZ skrajšali od 7 na 5 let dobo, ki je bila prvotno predvidena za raziskovanje Lune. Kakor piše poljski list »Tribuna Ludu», bodo sovjetski znanstveniki skušali s svojim prihodnjim poizkusom doseči pristanek vesoljskega vozila na Luni, v katerem bi bile živali in drugi živeči organizmi, kakor tudi pristanek elektronskega robota, ki bi se premikal po površju Lune in bi oddajal informacije na Zemljo. Brazilska vlada nasprotuje pritisku kapitalizma BRASILIA, 18. — Med zunanjepolitično debato v poslanski zbornici je brazilski zunanji minister Alfonso Arinos znova poudaril, da ostane glede Kube »zlata norma Brazilije« načelo samoodločbe in nevmešavanje. Arinos je poudaril, da je to, kar se dogaja na Kubi, še nezaključena revolucija, in temeljite spremembe, ki so sedaj v teku, ne dopuščajo še dokončne sodbe. ((Brazilska vlada, je dodal, nima nobenega elementa, ki bi podkrepil trditve, da je Kuba komunistična dežela.« Minister je takole nadaljeval; ((Brazilija kot katoliška država ne bo sprejela dominacije svetovnega komunizma, toda prav tako nasprotuje pritisku svetovnega ka. pitalizma, ki skuša omejiti samoodločbo narodov.« Jutri začetek francosko-alžirskih pogajanj v Evianu v Alžirska delegacija prišla v Ženevo Danes odpotujejo francoski delegati Krim Belkasem je poudaril, da hoče Alžirija živeti svobodna in neodvisna ter sodelovati z vsemi narodi - Kljub veliki stavki v Franciji je vsa pozornost javnosti obrnjena v Evian Pet višjih častnikov sc ponesrečilo v SZ MOSKVA, 18. — Agencija TASS javlja, da so štirje generali in en polkovnik zgubili življenje pri letalski nesreči, ko so bili v aktivni službi. Omenjeni častniki so: armadni general Kolpakči, generalni polkovnik Perevertkin, general Gofe, major Morozov in polkovnik Hihlovski. iiiiinuMinuiiitnMiiiHiiiiuimiMiiMMiMiiiM!iniHiiMuiMiniiiHiiiiMimiiiiiiiiiiiMiniiiinMmnin!nHHiHui!!iii{iiMiniiHimiiiiiiiHMtiii«fitiiiii Legaliziran udar na Koreji po navodilih iz Washingtona Predsednik vlade Čang Mion je uradno in ^prostovoljno^ odstopil Množične aretacije levičarskih elementov SEUL, 18. — Predsednik juž-nokorejske vlade Cang Mion je prišel danes opoldne na sedež državnega sveta v spremstvu svojega upravnega pomočnika in ameriškega svetovalca Donalda Whitakerja. Ni znano, kje se je skrival do danes. Nekateri domnevajo, da je bil v ameriškem poslaništvu. Zatrjujejo, da je Cang Mion odšel prostovoljno na razgovor z voditelji vojaškega odbora, toda po nasvetu ameriških oblasti. Mion je imel najprej dolg razgovor s predsednikom vojaškega odbora generalom Cong Do Jungom, zatem pa so ga odpeljali v poslopje parlamenta, kjer je imel sestanek z devetimi člani svoje vlade ob navzočnosti članov vojaškega odbora in je nato uradno sporočil svoj odstop. Sporočil je tudi, da je bilo zadnje uradno dejanje vlade legaliziranje obsednega stanja, ki ga je proglasil vojaški odbor. Na tiskovni konferenci je izjavil, da se je odločil za odstop, ker želi preprečiti prelivanje krvi. Izrekel je upanje, da bo nova vlada sestavljena «po ustavnem postopku« ter da bo zavzela «odločno stališče proti komunizmu«. Zatem so ga pod nadzorstvom vojaške straže od- J , V. . ZUTOIVUUI VUJČiSl^e UU" dolžim preteklo n pejjali na njegovo stanovanje, aiela razgovore v ru-|1' J J J Predsednik južnokorejske re- večkrat ujela razgovore skem jeziku med moškim in ............................................................................................................111..111111 »imun,..........................mi............................... publike Jun Po Sun je danes govoril po radiu in uradno proglasil obsedno stanje. Izjavil je. da je sedanja kriza ((obsojanja vredna, toda neizbežna«. Dejal je, da je vlada Cang Mionga ((prostovoljno odstopila« in da je vojaški odbor prevzel oblast. Pozval je prebivalstvo in oborožene sile, naj podprejo vojaški odbor, in je izrekel upanje, da bo položaj kmalu spet normalen. V poučenih krogih v Seulu menijo, da sta ameriški odpravnik poslov Green in general Magruder svetovala Cang Mionu, naj odstopi, ker so vojaški poveljniki preteklo noč sklenili podpreti uporniški vojaški odbor. Po govoru Krišne Menona in predstavnika Patet Laosa je govoril francoski zunanji minister de Murville, ki je napovedal predložitev francoskega načrta, katerega je o-značil za ((mednarodni statut, ki naj jamči prihodnost Laosa po načrtu, ki ga predvidevajo Laočani sami in vsi udeleženci konference«. Kanadski zunanji minister je predlagal, naj bi nujno proučili organizacijska in finančna vprašanja nadzorstvene komisije. Predlog je bil sprejet. Prihodnja seja bo jutri zjutraj. Konferenca o Laosu v Ženevi Indija zahteva strogo izvajanje ženevskih sklepov iz leta 1954 Krišna Menon podprl sovjetske predloge in oporekal ameriškim trditvam o kršitvi premirja - Skupina Bun Uma pripravlja skupno z ZDA in s Tajsko nove vojaške napade ŽENEVA, 18. — Indijski obrambni minister Krišna Menon je bil danes glavni govornik na konferenci o Laosu. Govoril je eno uro. Poudaril je, da je potrebno strogo izvajati ženevske sporazume iz leta 1954. še posebno je izjavil, da nasprotuje ameriški zahtevi, naj bi spremenili sedanjo sestavo mednarodne nadzorstvene komisije (Indija, Poljska in Kanada). Pripomnil je, da je komisija, taka kakršna je sedaj, sposobna izvrševati svojo nalogo. _________ Menon je izjavil tudi, da zaslužijo sovjetski predlogi skrbno proučitev, ter je predlagal ustanovitev študijskih skupin, da proučijo sovjetske predloge in predloge drugih delegatov. Krišna Menon je še posebno govoril o sovjetskem predlogu, da se morajo sklepi nadzorstvene komisije sprejemati soglasno (Američani trdijo, da gre tu za veto, in nasprotujejo temu predlogu). Menon je poudaril, da so po m"6"!"1": dije sporazumi iz leta 1S04 glede tega zadostni. Na podlagi teh sporazumov je treba nekatere sklepe sprejemati soglasno, druge pa z večino. Ce bi šlo za velika nesoglasja, bi zadevo lahko predložili obema sopredsednikoma; če pa se tudi ta dva ne bi mogla sporazumeti, bi zadevo lahko predložili konferenci. Pripomnil je da konferneca ne sme se boli zaplesti stvari glede tega. Dalje je Menon poudaril, da mora konferenca obravnavati samo mednarodno plat laOske-ga vprašanja ter se ne sme vmešavati v notranje zadeve Laosa ali pa proučevati vprašanja, ki se tičejo drugih držav. Kar se tiče gospodarske pomoči Laosu, je Menon poudaril, da gre za zelo kočljivo vprašanje, ki terja skrbno proučitev. Na koncu je Krišna Menon zavrnil ameriške obtožbe o kršitvi premirja v Laosu. «Kljub nekaterim neuradnim vestem, je izjavil Menon, kažejo poročila mednarodne komisije, da ni bilo dogodkov, ki se lahko tolmačijo kot kršitev premirja v Laosu« Na koncu je Menon poudaril spravljivo stališče udeležencev konference in je pripomnil, da to vliva mnogo upanja. Za Menonom je govoril voditelj delegacije Patet Laosa. Obtožil je ZDA vmešavanja v notranje zadeve Laosa in Je izjavil, da sta oba sovjetska načrta o nevtralizaciji Laosa in o umiku tujih čet podlaga za zadovoljivo delo. Pridružil se je predlogom Suvane Pume za rešitev laoškega vprašanja: ustavitev sovražnosti, koalicijska vlada, uvedba demokratičnega režima, ustanovitev državne vojske, sprejem pomoči od zunaj s pogojem, da ni povezana s političnimi pogoji, obveznost Laosa, da se ne bo povezal v noben blok in da ne bo spadal v področje, ki je «pod zaščito« SEATO. V Washingtonu je namestnik državnega tajnika Chester Bowles izjavil, da je mnenja, da bodo ZDA priznale novi vojaški režim na Južni Koreji. Dodal je, da ZDA ne morejo ((pozdraviti zrušitve u-stavne vlade«, pripomnil pa je, da je novi režim «antiko-munističen in prozahoden, pa naj bo še tako protiustaven«. Predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije so se sestali na posvetovanje in so sklenili, da bodo zavrnili sovjetski predlog, da mora nadzorstvena komisija sprejemati svoje sklepe soglasno, češ da bi to onemogočilo dejansko nadzorstvo. Kakor poročajo iz Vietna-n^, je predsednik nadzorstvene komisije Samar Sen odšel skupno s poljskim in kanadskim delegatom v Ksjeng Huang. Samar je izjavil, da se misli sestati s Suvano Fu-mo in s Sufanuvongom. V Bangkoku je ameriški podpredsednik Johnson pred odhodom v Novi Delhi izjavil, da je na ameriško zahtevo Tajška sklenila poslati svojega zunanjega ministra na ženevsko konferenco. Kapetan Kong Lee je včeraj obtožil skupino Bun Uma, na hujskanje ZDA ter s podporo Tajske in Južnega Vietnama pripravlja napad na nekatere ozemlja, ki so sedaj pod nadzorstvom laoške vladne vojske. Dodal je, da hočejo Američani skupno z laoškimi lutkami sabotirati ženevsko konferenco in mirno rešitev spora. Izjavil je tudi, da oboroženi oddelki Buna Uma pod poveljstvom ameriških častnt-kov vodijo vojaške akcije ob reki Bang Hien. Z druge strani pa Tajska in Južni Vietnam zbirata svoje čete v ' bližini laoške meje. Voditelji vojaškega odbora so razširili svoje poveljstvo na 32 članov. Kar se tiče poveljnika čet ob demarkacijski črti, so danes sporočili, da je tudi on podprl vojaški odbor, Znano je, da je prvotno pozval svoje cete, naj ostanejo nevtralne. Zaradi tega njegovega ravnanja so ga baje aretirali. General Cang Do Jung je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je pr?, a naloga ((revolucionarnega odbora« zgraditi »zdravo in demokratično družbo« in okrepiti protikomunistično stališče Južne Koreje. Dodal je, da je prepričan, da je državni udar ((protidemokratični postopek«, toda ni mogel ravnati drugače, «da reši deželo«. Izjavil je tudi, da namerava napraviti konec korupciji, ki je spodkopala politično in socialno strukturo Južne Koreje v zadnjih letih, ter da bo skušal rešiti ((komunistično vprašanje i zakonitimi sredstvi«. Kakšna so ta sredstva, pa dokazujejo poročila o številnih aretacijah v levičarskih krogih po vsej državi. Izdali so dekret, ki poziva «vse tiste, ki so sodelovali z vohuni ali s komunisti«, naj se do ponedeljka javijo vojaškim oblastem. «Kdor bo aretiran po poteku roka, bo strogo kaznovan v skladu z zakonom o obsednem stanju«. Policija je sporočila, da je aretirala 1548 «tepistov», ki jih bodo sodila posebna sodišča. Aretirali so tudi šest časnikarjev socialističnega glasila «Min Jok II Bo«. Študentje, ki so nedavno ustanovili gibanje za stike s Severno Korejo, se skrivajo, ker se bojijo aretacij. Prav tako se skrivajo številni socialistični politiki. Vojaški odbor je sklenil tudi zaostriti cenzuro nad tiskom Kcnncdyjeva poslanica NOVI DELHI, 18. — Predsednik indijske vlade Nehru je zanikal trditve nekega indijskega lista, da se bo v kratkem sestal s Kennedyjem v Evropi. Izjavil je, da nima v načrtu nobenega potovanja v Evropo. Rotrdil je, da mu je ameriški podpredsednik Johnson izročil Kennedyjevo pismo, ki pa ne omenja nobenega sestanka med njima, temveč vprašuje, kakšno je mnenje Indije o ameriških načrtih za pomoč nezadostno razvitim državam. Johnson je prišel v Novi Delhi danes zjutraj. Po razgovoru z Nehrujem je izjavil, da sta govorila o tretjem petletnem načrtu za gospodarski razvoj Indije. Nehru je izjavil, da je Kenne-dyjeva poslanica «dolgo prijateljsko pismo o našem razvoju« in da ne govori o Laosu, in sta on in Johnson glede tega rekla samo «tu in tam kako besedo«. Glavni predmet razgovorov je bila pomoč nezadostno razvitim deželam. Pripomnil je, da tudi Indija pomaga tem deželam s pošiljanjem na stotine tehnikov, učiteljev in upravnih izvedencev. «Borba» o Evianu BEOGRAD, 18. — Jugoslovanska javnost se zanima za razgovore med francosko vlado in začasno alžirsko vlado in izraža upanje, da se bodo razgovori uspešno končali. Današnja «Borba» izraža mnenje, da je že sam sporazum o pogajanjih zmaga alžirskega gibanja, in ugotavlja, da pogajanja ne bodo lahka zaradi velikih razlik v stališčih ene in druge strani. urah je na železniški progi Pariz-Rim blizu kraja Les Cha-vannes, 50 kilometrov od Mo-dane eksplodiral naboj, ki pa ni povzročil velike škode. Kakor napovedano, se je danes v Franciji začela splošna stavka železničarjev ter nameščencev v prevozništvu in nameščencev podjetij za plin in elektriko. Stavka je bila povsod skoraj popolna. Računajo, da je pri stavki sodelovalo nad 500 tisoč delavcev in nameščencev. Stavke, ki se začenjajo, pa niso zmanjšale pozornosti francoske javnosti za bližnji začetek pogajanj v Evianu. Številni Francozi so mnenja, da bo rešitev alžirskega vprašanja odpravilo številne teža- ŽENEVA, 18. —- Delegacija alžirske vlade je prišla danes popoldne z letalom iz Tunisa v Ženevo. Ob prihodu na ženevsko letališče je voditelj delegacije Krim Belkasem izjavil, da namerava Alžirija živeti svobodna in neodvisna in hoče vstopiti v mednarodno življenje z iskreno željo, sodelovati z vsemi narodi in skromno prispevati k napredku človeštva. «Smo tu, da branimo pravice naroda, ki zavrača preživele strukture kolonializma ter namerava živeti svoboden in neodvisen,« je dodal Belkasem. Pred odhodom iz Tunisa je Krim Belkasem izjavil: «Prevzeli bomo svojo odgovornost z nezrušljivo vero in budnostjo. Upamo, da bodo francoski pogajalci pokazali pripravljenost uvideti, da je kolonialna doba končana.« ((Pogajanja v Evianu bodo morala omogočiti povratek k miru in dovoliti alžirskemu ljudstvu, da uresniči svojo ne' odvisnost v okviru mednarodnega življenja brez vsiljevanja ter s konstruktivnimi in plodnimi odnosi z vsemi narodi.« Krim Belkasem je izjavil, da bodo prve besede delegacije, da «s ponosom pozdravimo naše hrabro ljudstvo, ki se je trideset let upiralo francoskemu kolonializmu«. Poudaril je, da od 1. novembra 1954, ko se je začela vojna v Alžiriji, niso voditelji osvobodilne fronte nikoli prenehali izrekati pripravljenosti, pogajati se s francosko vlado za rešitev političnega vprašanja, ki je odprto več ko eno stoletje. Dodal je: ((Vendar pa se borba ni še končala. Alžirsko ljudstvo mora ostati budno. Naši sovražniki bodo skušali povečati ovire proti pravičnemu miru, ki naj bo v skladu z našimi smotri. Skušali bodo sejati zmedo. Bolj kakor kdaj koli moramo sedaj ostati združeni in se strniti okrog osvobodilne fronte, da onemogočimo sleherno spletko.« Izjavil je, da so predstavniki alžirske vlade s svoje strani odločeni nuditi dokaz konstruktivnega duha. Alžirsko delegacijo je na letališču sprejel visoki funkcionar švicarskega zunanjega ministrstva. V delegaciji je osem članov. Odpeljali so jih z vojaškimi helikopterji v vilo «Bois d’Avault» blizu Ženeve, kjer bo njihova rezidenca ves čas pogajanj v Evianu. Iz Alžira poročajo, da so prijavili alžirskemu sodišču 24 oseb ter jih obtožili neposredne udeležbe pri zadnjem uporu generalov. Drugih 33 so prijavili sodišču, ker so našli pri njih orožje. V koncentracijskih taboriščih je sedaj zaprtih 145 ljudi, ki so pripadali ultrasovski tajni vojski. Atentati pa niso še prenehali. V Alžiru je bila odvržena bomba v neko kavarno v muslimanskem delu mesta in je ranila dve osebi. Druga bomba je bila odvržena v predmestju Bab El Ued, kjer sta bila tudi dva ranjena. Pred stanovanjem predsednika francoskega mladinskega naprednega združenja je eksplodiral naboj, pri čemer je bil ranjen 17-letni mladenič, ki je nato umrl v bolnišnici. Dve ženski sta bili ranjeni. V Constantini je bil v nekem baru ubit en musliman. V Franciji so v številnih krajih izvršili preiskave v stanovanjih rezervnih častnikov. V današnjih prvih jutranjih ve, s katerimi se sedaj bori francosko gospodarsko in socialno življenje. V francoskih političnih krogih pripisujejo veliko važnost prvim stikom v Evianu, do katerih bo prišlo pojutrišnjem. Upajo, da bodo že na prvi seji lahko načeli bistvo vprašanja. Francoski delegati, katerim se je pridružil kot’ vojaški svetovalec poveljnik na področju Kabilije v Vzhodni Alžiriji general Jean Simon, bodo odpotovali v Evian jutri popoldne, «»------ Filmski festival v Cannesu Sofia Loren nagrajena za «La ciociara» CANNES, 18. — ((Zlato palmo« filmskega festivala so podelili e x a e q u o francoskemu filmu «Tako dolga odsotnost« Henrija Colpija in španskemu filmu ((Viridiana« Lui-sa Bunuela. Posebno nagrado žirije so dodelili poljskemu filmu «Mati Ivana angelov« Kalamerowicza; nagrado za režijo je dobila Julija Solnice-va za film ((Zgodovina ognjenih let« (SZ); nagrado za najboljšo igralko je dobila Sofia Loren za svojo vlogo v filmu «La ciociara«; nagrado za najboljšega igralca je dobil Američan Tony Perkins za vlogo v filmu «Vam ugaja Brahms?« Nagrado za najboljšo selekcijo so dodelili Italiji za kakovost in različnost njenih selekcij: «La Ciociara« De Sice, «Che gioia vivere« Clementa, «Viaccia» Bologninija in ((Dekle s kovčegom« Zurlnija. Letos so ustanovili novo nagrado «Gary Cooper«, ki so jo dodelili filmu «Raisin in the sun« Daniela Petria. Prvo nagrado za kratkometražne filme je dobil francoski film »Žlička« Carlosa Vialberda, posebno nagrado žirije pa je dobil madžarski film «Parbaj», Za nagrado je Sofia Loren izvedela v Turinu in je takoj odpotovala v Cannes z avtom, ki ji ga je dal na razpolago Pinin Farina. HHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHIIIIIIIIIHUtlimilllHIlinillllllllHItlllllMHIIIIIIIII tIHIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIIlIlIIMMtIIIIIHIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIItHIHIIMItIMIIllltItl Jutrišnja seja ministrskega sveta posvečena Kalabriji Moro ostro napadel socialiste zaradi njihove podpore Milazzu Voditelj PSI Nenni obrazložil «manever» socialistov na Siciliji Tupini pripraviI poročilo o deželni ureditvi - 24. t. m. v Celovcu drugi sestanek o Južni Tirolski socialcev. Ta teza pa je nerealna. ker temelji na predpostavki, da bi KD mogla v sedanjem položaju pristati na tako rešitev. Objektivno ima poteza sicilskih socialistov izrazito značilnost izsiljevanja in je tudi zaradi tega skraj' noneverjetno, reči moramo celo izključeno, da bi se KD uklonila. Prve reakcije na ta manever so — kakor smo že omenili —- povsem negativne: že sinoči, takoj po izvolitvi Mi-lazza, je deželni tajnik KD D'Angelo izključil možnosti neposrednega razgovora med Milazzom in KD; današnja številka demokristjanskega glasila je to možnost izključila v še večji meri; agencija «ARIP», uradna glasnica deželnega tajništva KD na Siciliji pa objavlja danes noto, v kateri pravi, da Milazzo nima kaj povedati in predlagati KD, dokler vztraja na stališču, ki ga je »zagovarjal včeraj in ga zagovarja tudi danes«. Tako je sedaj položaj znova povsem blokiran: s KD je razgovor nemogoč, s komunisti in fašisti pa ga tudi Milazzo odklanja. V razgovoru z novinarji je voditelj PSI Nenni takole obrazložil morda tudi svojo iluzijo glede manevra z Milazzom: 1. odtegniti krizo Rimu, od koder so prihajala izsiljevanja liberalcev, in jo spet prinesti v okvir sicilske deželne skupščine: 2. sprožiti javno diskusijo, v kateri naj vsaka sku- iiiliillilllllllimiliillilliMiMiiitimiiinllllilmMiiiiiliiiililiiilitiiHiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiHiiliniiiiiiiiiniiiiltiiiiiiililliiiiiiiillliiiimmiimiilltllilllllll 44. dan sodne razprave proti zločincu Eichmannu Poskusne sterilizacije na Zidih in ciganih v Eichmann je predložil, naj se pobijejo vsi jugoslovanski Židje, češ da v vzhodnih taboriščih ni več prostora (Od našega dopisnika) RIM, 18. — V Palermu se je danes izvršila predaja poslov med dosedanjim prei- sednikom dežele Majorano dtlla Nicchiara in novim predsednikom Milazzom, ki je bil včeraj izvoljen z glasovi KPI, PSI in monarhistično- fašisitčne desnice. Pristanek Milazza na izvolitev je zlasti močno razhudila političnega tajnika KD Mora, ki je sinoči čakal sko-r■! do polnoči, da bo vodstvo PSI obsodilo zadržanje socialističnih poslancev v sicilski skupščini, kar pa se ni zgodilo. Spričo tega je napisal za demokristjansko glasilo «11 prpolo- zelo oster komentar, naperjen predvsem proti socialistom, ki jih dolži »surovega manevra«. Po drugi strani pa se zdi, da so bila tudi med socialisti mnenja zelo deljena glede u-činkovitosti tega manevra. Proti temu je bil baje Nenni, ki ga je motila predvsem o-kcliščina, da so se sicilski socialisti odločili za Milazza, ker je njegovo ime povezano s pojavom, ki ga je vodstvo stranke obsodilo. Baje pa so si cliski socialisti dobili podporo pri Lombardiju, in tako se je Nenni moral ukloniti. Teza socialistov je namreč, da bodo s podporo Milazza prisilili KD, da pristane na rešitev levega centra, ki bi razpolagala z glasovi demo-ks isjtanov, socialdemokratov, republikancev in krščanskih JERUZALEM, 18. — Ti. li danes je javni tožilec na 44. razpravi proti vojnemu zločincu Eichmannu predložil vrsto dokumentov, iz katerih sledijo novi dokazi o Eichman-novih zločinih. Iz nekega dokumenta je razvidno, da sta zdravnika Brandt in Scher-man izvršila vrsto poskusov sterilizacije na telesih Zidov in Ciganov s pomočjo žarkov-X in «Lipiodola». Javni tožilec je poudaril, da v tem dokumentu sicer Eichmann ni omenjen, toda ne more biti nobenega dvoma, da je za te metode dobro vedel in sodeloval pri takem biološkem uničevanju ljudi. Eichmannov branilec je seveda dejal, da se ta dokument procesa ne tiče. Drugi dokumenti zadevajo preganjanje Zidov na Češkoslovaškem. V enem izmed teh poročil je rečeno med drugim, da obstajajo težave, ki jih delajo češki kmetje pri izpraznitvi vojašnic, katere so bile v začetku namenjene za bodoči geto. V dokumentu je rečeno, da če se bo pokazalo, da je nemogoče izseliti kmete, potem bo potrebno izdelati za Zide «hiše pod zemljo«. Poudarjeno je poleg te- ga, da se trupla 2idov ne smejo pokopati, temveč sežgati daleč proč od geta. Eichmann je bil zelo ponosen na koncentracijsko taborišče The-resienstadt in je ukazal, naj se konec vojne prenesejo tja vsi njegovi osebni arhivi, da bi jih tam sežgali. Tako se je tudi zgodilo in samo redki dokumenti niso bili uničeni: med temi so tudi tisti, ki jih je javni tožilec danes predložil. Javni tožilec je omenil med drugim danes tudi nekega es-esovskega stotnika Siegfrieda Seidla, ki je bil osebni zastopnik Eichmanna med drugim tudi na Poljskem, na Madžar skem in v Jugoslaviji in ki je bil pozneje obsojen na smrt. Iz njegovih izjav sledi, da so ga 1. novembra 1941 imenovali za načelnika taborišča v Theresienstadtu, kamor so pripeljali 110.000 Judov ter jih pozneje deporti-rali na Vzhod. Seidl je med drugim priznal, da je ukazal postreliti 16 zapornikov, ker se niso držali notranjega pravilnika. Eichmann je taborišče večkrat obiskal in izdajal zelo stroge ukaze. Nekaj takih notranjih pravilnikov je neki deportiranec zakopal, da bi se ohranili do osvoboditve. Nato je bil zaslišan Ernst Brecht, ki je pripovedoval, kako so v Pragi plenili judovska stanovanja, kako je poseben urad spravljal ključe teh stanovanj, kako so skrivali vse dragocene judovske predmete itd. Popoldne pa je bil zaslišan bivši deportiranec Vi-teslav Diamant, ki je povedal, da je Eichmann predsedoval komisiji, ki je določala Jude za taborišča smrti. Dodal je, da po toliko letih ne more spoznati Eichmanna, kar je njegov branilec izkoristil v korist Eichmannovi obrambi. Priča Arold Engelstein pa je povedal, da so ga z 265 ujetniki poslali v Zossen pri Berlinu, kjer so gradili neke zasilne stavbe, Eichmann pa jih je vsak dan nadzoroval. Po končanem delu so poslali 45 ujetnikov v taborišča smrti. Končno je danes javni tožilec predložil sodišču dokument nemškega zunanjega ministrstva, iz katerega izhaja, da je Eichmann v septembru 1941 predlagal, naj se pobijejo vsi jugoslovanski Židje, ker je v vzhodnih taboriščih zmanjkalo prostora. pma zavzame stališče glede tega, kar mi socialisti smatramo za edino možno rešitev na Siciliji, namreč večino levega centra na temelju programa radikalne obnove demokratičnega življenja in gospodarskih struktur«. Kar je bilo pričakovati, se je tudi zgodilo, deželni izvršni odbor KD na Siciliji je po dolgotrajni razpravi o političnem položaju po izvolitvi Milazza za predsednika dežele izdal sporočilo, v katerem po-uaarja, da je predhoden pogoj za obnovo vsakršnega političnega razgovora med krščanskimi socialci in KD o-stavka Milazza, in to zaradi «frontističnega značaja njegove izvolitve-. Prihodnjo soboto se bo vršila seja vlade, na kateri bo Fanfani poroča! o položaju v Kalabriji, hkrati pa bodo odobrili nekatere ukrepe v korist te dežele. Zunanji minister Segni se bo vrnil z oddiha v Rim 22. t.m., da bi se megel udeležiti sestanka, ki se bo glede vprašanja Južne Tirolske vršil med italijansko in avstrijsko delegacijo 24. t. m. v Celovcu. V italijanski delegaciji bo tudi podtajnik za zunanje zadeve Russo, generalni direktor za politične zr.aeve veleposlanik Fornari ter drugi funkcionarji in izvedenci zunanjega ministrstva in predsedstva vlade. Senator Tupini, predsednik komisije, ki ie morala proučiti vprašanje deželne ureditve, je pripravil poročilo in ga dostavil članom komisije, ki se bo sestala 23. t.m., da bi o njem diskutirala in ga odobrila; nato ga bodo dostavili piedsedstvu vlade. V poslanski zbornici je Cortese (PLI) obrazložil svojo interpelacijo glede poenotenja tarif električne energije, za njim pa je socialdemokrat Orlando obrazložil interpelacijo svoje stranke o istem vprašanju. V senatu pa so nadaljevali diskusijo o »zelenem načrtu-. Komunistični in socialistični senatorji so ostro kritizirali vladni načrt. Spričo neuspeha sestanka, ki se je vršil na ministrstvu za delo, so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL preglasile za jutri 24-urno stavko v vseh obratih »An-saldo-. Predstavniki omenjenih organizacij se bodo ponovno sestali prihodnjo soboto in odločili o nadaljnjem razvoju sindikalne akcije. A. P. Jugoslovanski študenti na obisku v Avstriji DUNAJ. 18. — Delegacija Zveze študentov Jugoslavije, ki je na Dunaju kot gost Zveze študentov Avstrije, se^ je včeraj in danes razgovarjala z zastopniki avstrijskih študentov o razširitvi medsebojnih stikov in o nekaterih vprašanjih mednarodnega sodelovanja študentov. Med razgovori je bil izdelan program udeležbe zastopnikov avstrijskih študentov na mednarodnih seminarjih študentov v iDubrovniku in v Ljubljani in udeležne jugoslovanskih štu-jdentov na nekaterih študentovskih prireditvah v Avstri-Iji. Izražena je bila prav tako fekupna želja po širšem sodelovanju na kulturnem in na športnem področju in po izmenjavi delegacij študentov. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 19. maja Vrem« včerajr najvišja temperatura 2:1.7, najnižja 11.2, ob 19. u. ri 17.8, zračni tlak 1013.5 pada, veter vzhodnik severovzhodnik 19 km, sunki 41 km, vlage 42 odst., nebo oblačno, morje skoraj mirno, temp. morja 14.1. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, »• a,i> Sonce vzide ob 4.30 inzaton^ 19 33. Dolžina dneva W vzide ob 8.29 in zatone ob 23,33 Jutri, SOBOTA Bernard 20. maj* j Seja tržaškega občinskega sveta Novi mestni regulaciiski načrt ie končno prišel pred občinski svet Resolucija PSI z zahtevo, da se mladina s predavanji seznani z resnično podobo fašizma in njegovih zločinov - Zahteva iste stranke, da se svetovalcu Borgheseju odvzame mandat Včeraj se je tržaški občinski svet lotil zelo važne naloge, in sicer razpravljanja o novem regulacijskem načrtu. Svetovalcem in tisku so razdelili 11 snopičev, v katerih so orisani rezultati urbanistične raziskave, nato pa je nakazana struktura regulacijskega načrta, ki sledi iz teh rezultatov. Snopiči so opremljeni tudi z raznimi očrti, razpredelnicami itd. Odbornik za javna dela Geppi je podal prvi del izčrpnega poročila o splošnih kriterijih načrta oziroma o urbanistični raziskavi, ter bo poročilo v podrobnostih še nadaljeval. V svojem poročilu je še s posebnim poudarkom govoril o raznih vrstah cest, ki pojdejo skozi mesto in ko bodo služile za pospešitev prometa . Prejšnji regulacijski načrt je bil sestavljen na podlagi zakona iz leta 1934, sedanji pa se opira na urbanistični zakon iz leta 1942, ki pravi, da morajo vse občine poskrbeti za regulacijski načrt. Načrt iz leta 1934 se je v glavnem tikal ožjega mestnega središča 'ter ni dovolj upošteval potrebe širjenja cestnega omrežja oziroma mestnega prometa in hitrih prevozov. Zato ni predvideval glavnih smeri prometa skozi mesto niti okoli njega. Prav tako ni upošteval težnje po decentralizaciji javnih storitvenih naprav ter se je glede gradnje novih poslopij ravnal po načelu širjenja mesta, pobodno kot se širi oljni madež. V sedanjem načrtu pa prevladuje načelo raznih središč z ustanavljanjem samostojnih naselij, kot so San Sergio, INA-Casa pri Sv. Alojziju itd. Tretja glavna razlika med obema načrtoma je v tem, da se ublaži dosedanja prevelika koncetracija oziroma gostota stavb v mestnem središču. Kar se tiče kriterijev pri delitvi mesta oziroma občine na področja velja naslednja porazdelitev: področje za prebivališča, turistično področje, trgovinsko in industrijsko področje, področje vrtov, parkov in nasadov sploh ter železniško in sanitarno. Področje, ki je določeno za zidanje stanovanjskih hiš, to je rezidencialno področje, se da tako, da se hiše ne dotikajo med seboj. Tretji predel je namenjen za na pol intenzivno zidavo, z zelenim prostorom okrog hiš. Četrti predel bo služil za ekstenzivno gradnjo s širjenjem že obstoječih zelenih prostorov. Peti predel bo služil za ekstenzivno gradnjo, in sicer za vile na krajih z lepim razgledom. Šesti predel pa bo imel nizek indeks gradenj ter bo v glavnem kmečkega značaja v naravnih življenjskih pogojih. Odbornik je tudi na dolgo orisa] pogoje, ki so narekovali Trstu način njegovega širjenja. Mesto se je širilo po prispodobi roke s petimi prsti, tako da je dlan mestno središče, prsti pa so razne doline, v katere so segle ceste in ulice. Razvoj mesta je bil torej odvisen od orografskih činiteljev. Glede demografskih činiteljev je treba upoštevati, da se mesto še vedno širi, čeprav se ne veča število prebivalstva, saj presega število smrti število rojstev. K poročilu v regulacijskem načrtu se bomo seveda še povrnili. V začetku seje so bila na vrsti vprašanja svetovalcev in resolucija, ki jo je predložila skupina socialističnih svetovalcev glede poučevanja mladine o fašizmu in njegovih posledicah. Svetovalec dr. Pincherle je najprej formalno predlagal, naj se svetovalcu Fronte za neodvisnost Borgheseju razveljavi svetovalski mandat, ker je že od 8. februarja lani odsoten, to je odkar se je preselil v Avstralijo. Zaradi tega je sedaj okrog 4.000 tržaških volivcev brez svojega zastopnika v občinskem svetu. S to zahtevo dr. Pincherla se je pričel formalni postopek, da se Borghese nadomesti z drugim svetovalcem Fronte za neodvisnost. Dr. Pincherle je tudi obrazložil resolucijo PSI o zahtevi, naj je poskrbi, da mladina končno zve, kaj je bil v resnici fašizem. V Trstu je namreč mnogo mladine, ki ne ve, koliko je stala Italijo fašistična pustolovščina. Ta mladina se tudi ne zaveda, koliko je fašizem pripomogel, da se je utrdil v Nemčiji nacizem, ne ve, koliko zločinov, so zakrivili fašisti po 8. septembru deli na šest predelov. Prvi pre- 1943, kako je nastalo odporni-■ ■ škc gibanje in kaj pomeni za nas vse ustava, ki se je poredila iz osvobodilnega boja. Veliko krivdo za to nosijo razni nacionalistični krogi, m zlasti šola. del je namenjen intenzivni zidavi s poslopji, ki se držijo drugo drugega. Težnja za ta predel je, da se vsaj nekoliko «razredči». Drugi predel je posvečen intenzivni zidavi, to- »iiiiiimimmiiu.mi iiiiiiiii ..................... im.... Podrobna navodila za izlet v Planico Veliko zanimanje mladine - Točen urnik odhoda avtobusov Mladinsko srečanje v Planici, ki bo v nedeljo 21. maja, je vzbudilo izredno veliko zanimanje in se je za srečanje prijavilo visoko število mladincev tako na tržaškem kot' na goriškem področju ter dve skupini iz Beneške Slovenije. To je razumljivo, saj je program srečanja zelo zanimiv in nudi edinstveno priložnost, da se sreča, spozna in spoprijatelji slovenska mladina iz zamejstva v Italiji, iz Koroške in iz matične domovine. Srečanje je prirejeno v okviru tradicionalnega festivala jeseniške mladine. Po programu bo v soboto zvečer kulturno-zabavni spored, na katerem bodo nastopale skupine iz Trsta, Gorice, Koroške in z Jesenic. V nedeljo dopoldne pa bodo športne tekme, svečana prireditev, nato pa družabno popoldne. Vse udeležence srečanja opozarjamo, naj se toplo oblečejo, ker je pod Planico zvečer še vedno mraz. Skupno organizirano kosilo bo v Pia- "\ PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST - U L. MONTECCH1 0-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Peliico 1-11. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi r- naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst V__________________________ nici v nedeljo okoli 13. ure, ostalo prehrano pa naj si vsakdo preskrbi sam. Pred odhodom, naj vsak dobro pogleda, da ne bo pozabil propust-nice. Opozarjamo tudi, da se je vpisovanje zaključilo v sredo zvečer in da bodo imeli vodiči vsakega avtobusa točen seznam izletnikov. Jutri popoldne ob 15 odpotujeta prva dva avtobusa z nastopajočimi mladinci. Z avtobusom št. 5 bodo odpotovali člani združenja «Bor» po njihovem seznamu. V avtobusu št. 6 pa nastopajoči, ki so vsi osebno obveščeni. Oba avtobusa odpotujeta iz Ul. Fa-bio Severo (nasproti bencinskim črpalkam). Borov avtobus odpelje naravnost proti Gorici in Trbižu. Avtobus št. 6 pa pelje skozi Opčine, Prosek in Križ, kjer bodo vstopili nastopajoči iz teh vasi. Program odhoda ostalih avtobusov pa je naslednji; Avtobus št. J Prosek 21 — Križ 21.10 (avtobusna postaja). Vodič: Stojan Spetič. Avtobus št. 2 Nabrežina 21 (na križišču) — Sempolaj 21.05 (avt. postaja — Mavhinje 21.15 (avt. postaja) — Prečnik 21.20 — Salež 21.25 (avt. postaja) — Zgonik 21.30 (avt. postaja). Vodič: Albert Peric. Avtobus št. 3 Dolina 21 (avt. postaja) — Boljunec 21.05 (avt. postaja) — Boršt 21.10 (avt. postaja) — Ricmanje 21.15 (na cesti) — Katinara 21.20 (Ključ) — Bazovica 21.25 (avt. postaja) Gropada (avt. postaja Padri-če) 21.30 — Trebče 21.35 (avt. postaja) — Opčine 21.40 (na križišču s cesto proti Padri-čam). Vodič; Lucijan Žnidaršič. Avtobus št. 4 Trst, Ul. Fabio Severo 21.30. Vodič: Jožko Dekleva. Vse udeležence naprošamo, da so točni pri odhodu in da upoštevajo navodila vodičev. Poverjeniki, ki so vpisovali za izlet' in ki še niso predložili točnega seznama udeležencev, naj to storijo danes pri Prosvetni zvezi, Ul. Gep-pa 9 med uradnimi urami od 8-12 in 15-18. Vsi resnični demokrati morajo zahtevati, da se uveljavijo ustavne določbe, ki prepovedujejo obnovitev fašistične stranke pod kakršno koli obliko. Predvsem pa se mora v Trstu v raznih ustanovah in organizacijah neha{i sodelovanje med ljudmi, ki pripadajo demokratičnim strankam, ter starimi in novimi fašisti. Kar se tiče prepovedi fašističnih organizacij, je senator Ferruccio Parri predložil zakonski načrt in dolžnost vseh demokratov v občinskem svetu je, da se zavzamejo za o-dobritev tega zakonskega načrta. Najbolj nujno pa je, da se poskrbi za vzgojo mladine, kajti v tržaških šolah jo na splošno vzgajajo v starem duhu, čeprav je mnogo profesorjev, ki bi hoteli mladino prevzgojiti. V šolah imajo namreč preveč proste roke razni fašistični agitatorji, ki mladino zavajajo na kriva pota in jo hujskajo, kar potrjujejo tudi nedavni izgredi in skrunitve plošč in spominskih kamnov. Ker se torej v šolah ne skrbi za pravo državljansko vzgojo, naj se tudi v Trstu poskrbi za predavanja o fašizmu, kot so to ze storili v Milanu, Turinu, Genovi itd., kjer so v prenatrpanih dvoranah predavali o fašizmu razni cenjeni zgodovinarji. Za ta predavanja bi morala dati predvsem pobudo občina in seveda poskrbeti tudi za finančno plat. V razpravi o tej resoluciji je zaetm spregovoril odv. Pch gassi (KPI), ki je zlasti o-Stro obsodil apologijo fašizma. Zakonski osnutek za slovenske šole Kot je bilo pričakovati, je prosvetna komisija poslanske zbornice na svoji zadnji seji v sredo odobrile na zakonodajni stopnji osnutek zakona za slovensko šolstvo s spreminjeval-nimi predlogi, ki smo jih 29 aprila t.l. že objavili. Celotno besedilo bomo objavili, ko ga bo sporočila omenjena komisija, ki bo osnutek zakona zdaj poslala še v odobritev senatu. Edvard Kardelj na poti skozi Trst Včeraj dopoldne je potoval skozi Trst podpredsednik izvršnega sveta FLRJ Edvard Kardelj s soprogo na poti v Milan na zasebni obisk. Ne mejnem bloku pri Fernetičih so ga sprejeli veleposlanik FLRJ v Rimu Mihaj-lo Javorški in generalni konzul v Trstu dr. Ziga Vodušek s soprogo. Podpredsednik Kardelj je takoj nadaljeval pot v Milan. llliiiimiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiirmiiiiuiiiiitiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiii Danes na tržaški univerzi Pomembno zasedanje o povezavi med industrijo in pomorstvom Zasedanje prirejajo industrijska združenja Severne Italije, ki gravitirajo na Jadransko morje - Včeraj je bil v Benetkah sestanek Skupnosti jadranskih pristanišč Danes dopoldne se prične v veliki dvorani tržaške univerze zasedanje posvečeno pomorskim prevozom v Jadranskem morju, katerega organizira Združenje tržaških indu-stiijcev s sodelovanjem 38 sorodnih združenj iz celotnega predela Severne Italije, ki gravitira proti pristaniščem Jadranskega morja. Zasedanju bo prisostvoval tudi podtajnik ministrstva za državne udeležbe Eugenio Gatto. Na današnji otvoritvi bo prečital uvodno poročilo član tržaške univerze prof. Giuseppe Bar-bieri. Zasedanje je zelo pomembno, saj bodo na njem indu-strijci podrobno razpravljali o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na povezavo industrijske proizvodnje s prekomorskim prometom. V tej zvezi bo zasedanje prav gotovo poudarilo nujnost, da se okrepe redne ^pomorske zveze Jadranskih pristanišč in to tako državne pomorske zveze kot tudi redne proge zasebnih družb. Poleg tega bodo na zasedanju razpravljali o okrepitvi pristanišč, o zniževanju prevoznih in manipulacijskih stroškov, hitrosti prevozov ter o pristaniških tarifah. Včeraj pa je bil v Benetkah sestanek Skupnosti jadranskih pristanišč, na katerem je bilo prisotnih sedem županov iz vseh najpomembnejših pristaniških mest. Razpravljali so predvsem o zakonskem osnutku glede državnih pomorskih družb. Kot je znano, se je zveza uprla temu zakonskemu osnutku, saj predvideva znatno znižanje števila rednih državnih prog. Natečaj za sedem novih lekarn Pokrajinski zdravnik je razpisal natečaj za dodelitev sedem novih lekarn v tržaški pokrajini, in sicer: ena v Ses-ljanu (devipsko - nabrežinska občina), ena v Boljuncu (dolinska občjna), ena v 2avljah (miljska občina) ter štiri v tržaški občini: V Rocolu, Car-boli, pri Zgornji Magdaleni in na Proseku. Rok za predložitev prošenj zapade 31. julija letos. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na pokrajinskega zdravnika, prefektura, soba 47. Uslužbenci Arrigoni že 25 dni zaprti v uradih ravnateljstva Včeraj je minilo 25 dni, ko so uslužbenci podjetja Arri-goni zasedli urade ter še vedno ni znano nič novega, kar bi lahko spremenilo položaj. Tiskovni urad PSI je včeraj sporočil, da so poslali telegram ministru za delo Sullu in ga pozvali, da naj takoj skhče pogajanja, da bi se spor uredil. Istočasno so tudi zainteresirali senatorja Tollo-ja, da bi interpeliral vlado o istem vprašanju. «»--------- posebej bodo kongresisti obravnavali vprašanje statistike udarjanja strel in sicer v zvezi z izdelavo topografskih zemljevidov strel. Take zemljevide uporabljajo s pridom že dalj časa v Avstriji in drugih deželah. V tej zvezi bodo razpravljali tudi o izdelavi posebnih topografskih zemljevidov, ki bi prikazovali podzemeljske vodne tokove, ki vplivajo na več ali manj intenzivno udarjanje strel na določeno področje. Zdi se, da bodo kongresisti razpravljali tudi o neki novi sovjetski tehniki, ki zadeva povzročanje umetnih, to je tako imenovanih globularnih strel, ki so sicer v naravi zelo redke. Iz verodostojnih virov se je zvedelo, da se je sovjetskim znanstvenikom posrečilo upravljanje te vrste strel z daljave. Zdi se, da je mogijpe z njimi, .izvrtati, dolge predpre v kamnitnem svetu. Verjetno je tudi, da bi bilo mogoče uporabiti s pridom to iznajdbo v vojne namene. Za časa svojega bivanja v Trstu si bodo kongresisti o-gledali tudi devinski grad, kjer je neki menih že pred več kot 400 leti postavil svojevrsten strelovod, za katerega pravijo devinske kronike, da je bil prvi na zemeljski obli. Ko je strela udarila v ta primitivni strelovod, se je sprožil poseben mehanizem, ki je s pomočjo zvona oznanil kmetom in pastirjem bližajočo se nevihto. Z avtom v policista Okrog poldne je včeraj 26-letni agent civilne policije William Di Buo, ki opravlja svojo službo na obmejnem bloku pri Fernetičih, šel peš ob robu ceste proti Opčinam, pa je za njim privozil z avtom 72-letni Augusto Stocca iz Ul. Catullo 14 in ga podrl. Di Buo se je pri padcu pobil in ranil po glavi ter levi nogi in se je opraskal po levi roki, zaradi česar so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral deset dni. Tatovi vdrli v stanovanje Neznanci so s ponarejenimi ključi prišli v stanovanje, ki ga ima Jolanda Fonda por. Savron v Ul. Giulia 61. Prebrskali so povsod in odnesli iz spalnice denarnico, v kate-ti je imela 22.000 lir. Nekdo pa je ukradel motor, ki ga je Claudio Rebec iz Ul. Sanzio 5 parkiral na cesti blizu svojega doma. Sinoči v Gregorčičevi dvorani KONCERTNI GLASBENE MATICE Revija gojencev šole v vseh instrumentalnih zasedbah Produkcija šole Glasbene Matice? Ne, oznaka produkcija za to, kar smo poslušali včeraj v Gregorčičevi dvorani je lahko točna samo po svoji terminologiji, nikakor pa ne more v pravi luči označiti tega glasbenega dogodka. Jaz bi mu dejal koncert gojencev glasbene šole, kajti kvaliteta, ki so jo pokazali posamezni gojenci, izstopa iz ozkih meja šolskega pojmovanja glasbenega poustvarjanja in prehaja v tisto višjo c bilko, ki sodi v koncertni okvir, to je v okvir samosvojega izražanja, lastnega interpretiranja in že nadšolskega obvladanja tehnike posameznih glasbil. No sporedu je bilo štirinajst točk in prav toliko gojencev od 3. letnika navzgor do 7. oz. 1. srednjega. Ce so na dosedanjih produkcijah v okolici prevladovali med instrumenti klavir, harmonike in violine, potem je za sinočnji koncert značilna ne samo že omenjena nadšolska kvaliteta, temveč tudi znatno večja instrumentalna pestrost. Tako so se nam poleg pianistov in violinistov predstavili tudi po en čelist, flavtist, tro-bentist in fagotist, torej instrumenti, ki so v našem am-bientu mnogo redkejši, ki pa so v perspektivi manjšega simfoničnega orkestra, ki je prav gotovo v namenih naše Glasbene Matice, enako nujno potrebni kot violine. Naloga, ki si jo je zadalo vodstvo naše Glasbene Matice, da vzgoji med svojimi gojenci kader godbenikov, ki bodo obvladali čimveč instrumentov za orkestralno sestavo, je torej prvenstvene važnosti in je dokaz dalekovidnosti njenega vodstva. Nivo, ki so ga gojenci teh instrumentov pokazali pa dokazuje tudi, da so deležni res strokovnega pouka, kar velja v enaki meri tudi za nastopajoče pianiste in violiniste, ki so se nam to pot vnovič predstavili, nekateri tudi z novimi skladbami. Žal ta koncertni večer ni bil najbolje obiskan, toda izključno na škodo vseh onih, ki so manjkali. Oškodovani so bili za užitek, ki ni vsakdanji, za doživetje, ki je preseglo pričakovanja tudi marsikaterega zvestega spremljevalca naporov in uspehov šole Glasbene Matice, katere letni obračun je, upoštevajoč tudi nastop orkestra in mladih pevcev v Avditoriju, res visoko aktiven. Podrobneje se bomo k sinočnjim izvep.bam še povrnili j. k. Zaključek koncertne sezone Celibidache zopet navdušil Letošnja koncertna sezon:-Tržaškega simfoničnega orkestra se je včeraj zvečer zelo dostojno zaključila. Poleg programa, ki je bil za Trst skoraj ves «nov», je dala koncertu veliko privlačnost tudi navzočnost dirigenta Sergiuja Celibidacheja, ki je v Trstu silno popularen med občinstvom, ki hodi na simfonične koncerte. Glede programa se sliši kar nekoliko čudno, da sta bila včeraj v Trstu prvič izvajana Bartokova Dva portreta, ki imata za seboj že več kot pol stoletja, nadalje, da so bili prvič izvajani tako splošno znani Dvorakovi štirje slovanski plesi (prvi, drugi, tretji in osmi iz Prve suite op. 46) in da je bila končno včeraj prvič na koncertnem sporedu v Trstu Schumannova II. simfonija, ki je nastala in bila prvič izvajana pred več kot 110. leti. Pri takih eprvih» izvedbah seveda ne bi mnogo tvegal niti dirigent manjšega slovesa kot je Celibidache. Vendar se je včerajšnji dirigent zavedal, da bi prav z ohlapno in ne dovolj izdelano izvedbo takega znanega dela, kot so n. pr. Dvorakovi slovanski plesi, njegov ugled lahko trpel. Zato je ves program izdelal do nenavadne preciznosti ter izvabil iz. orkestra vse lepote skladb, ki jim je dal mogoče včasih nekoliko samosvojo toda vendar sprejemljivo interpretacijo. Pod sugestivno silo njegovega dirigiranja je orkester vseskozi igral v stilu naj-večjih orkestrov, Vredno je tudi omeniti, da je Celibidache dirigiral ves dolgi program koncerta na pamet. Po Schubertovi uverturi Rosamunda sta prišla na vrsto Bartokova Dva portreta, ki spadata še med avtorjeva mladostna dela (iz l. 1907-1908) in še tudi kažeta vplive drugih velikih mojstrov. Solistični del je tu igral koncertni mojster Simeone Baldassare, ki je žel mnogo odobravanja občinstva. Po sijajno izvedenih Dvorakovih štirih slovanskih plesih pa je bil dirigent deležen tolikšnega ploskanja, kot ga drugi dirigenti redko doživijo celo na koncu koncerta. Navdušenje se kar ni hotelo poleči tudi na koncu po izvedbi Schumannove II. simfonije. IZ KOPRA Predavanje prof. Salvinija o Galeriji Uffizi O zgodovinskih znamenitostih Firenc, zlasti pa o umetnostnih stvaritvah «Gallerie degli Uffizi« je v veliki dvorani' koprskega muzeja predaval sinoči profesor umetnostne zgodovine na tržaški univerzi Roberto Salvini. Svoja izvajanja je ilustriral s številnimi projekcija'mi. Številno občinstvo je italijanskega gosta za zanimivo predavanje nagradilo s toplim aplavzom. Razpisan natečaj za službo v civilni notranji upravi Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj za 28 mest za namestnika knjigovodje v navadnem staležu za knjigovodstvo civilne notranje uprave. Prošnje za natečaj morajo biti predložene v 60 dneh, in sicer najkasneje do vključno 14. julija. Kot je znano, prošnjam sedaj ni treba prilagati nobenih dokumentov, ki jih običajno zahtevajo za natečaje, ampak mora biti v prošnji navedeno le, da je prosile v pogojih, da lahko sodeluje na natečaju. Prošnje morajo biti napisane na kolko-vanem papirju od 200 lir m morajo biti poslane na prefekturo. G Včeraj so se sestali na uradu za delo sindikalni predstavniki s predstavniki male in srednje industrije, ki zastopajo podjetja, ki se ukvarjajo z barvanjem ladij ter čiščenjem rje. Sklenili so, da se bodo ponovno sestali. iliiiiiiiiiiiiMMmiitiiiiitiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiMtiiniiiHiHiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiMimiiiiiititiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiii Iz sodnih dvoran Slavka v podjetju DISPRAL Včeraj so stavkali uslužbenci podjetja DISPRAL od 11.30 do 12, sindikalne organizacije pa so zahtevale, da naj urad za delo takoj skliče sestanek. Do stavke je v temu podjetju prišlo, ker ne izvajajo pogodbenih obveznosti. To podjetje je namreč nastalo, ko so ločili od CRDA menze za vse obrate in so te menze prevzele Delavske zadruge, ki so v ta namen ustanovile posebno podjetje DISPRAL. Takrat so tudi podpisali sporazum, da bodo uslužbenci tega podjetja uživali iste ugodnosti, kot vsi ostali uslužbenci Delavskih zadrug. Sedaj pa se tega sporazuma ne drže, ker tem uslužbencem niso priznali poviškov, ki so jih dc segli uslužbenci Delavskih zaorug po novem sporazumu. Vespist povozil pešca ko je prečkal cesto Na Korzu je včeraj popoldne 19-letni Paolo Fonda iz Ul. Ginestre 14 povozi) z vespo 83-letnega Luigija Piffera iz Ul. S. Giustina 13, ki je prečkala tam cesto. Piffer se je pobil in ranil po čelu in zgubil spomin. Sprejeli so ga na drugi kirurški oddelek in pravijo, da bo okreval v dveh tednih, če ne bodo nastopile komplikacije. Lastnika znane sp pred sodiščem zaradi namernega stečaja Potrjena obsodba zaradi pijanosti in posesti orožja Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschi-ni, se je začela včeraj zanimiva razprava v zvezi z namernim stečajem spedicijske družbe Deschmann-Terrile, ki sta ga zagrešila 66-letni Mi-chele Terrile iz Ul. XXX. oktobra 8 (v priporu) in 66-letni Mario Deschmann iz Ulice Orazio 7. Na zatožni klopi sedita tudi 39-letni Enrico Terrile, sin pr-vega obtoženca, iz Ul. Ghir-landaio 18 in 39-letni Alfredo Deschmann, sin drugega obtoženca, iz Ul. Tagliapietra 4. Terrila in Deschmanna dolžijo, da sta skupno zakrivila namerni stečaj svojega spedi-cijskega podjetja, in sicer v letih, ki gredo od 1953 do 1956. Družba Deschmann Terrile je prišla v stečaj s sod-nijskim odlokom 17. januarja 1957. Dolžijo ju, da sta si v omenjenem razdobju prilastila na nezakonit način 92 milijonov 131.949 lir. Omenjeno vsoto denarja sta krivca vložila v delniško družbo CITE CI, ki sta jo osnovala njuna sinova leta 1953 in ki je imela svoj sedež v industrijskem piistanišču. CITECI se je u-kvarjala s proizvodnjo lesene ambalaže. Finansiranje tega podjetja pa sta Deschmann n Terrile izvršila v raznih oblikah. S tem pa sta seveda prizadejala veliko gmotno škodo svojim upnikom. Zdi se, da sta glavna obtoženca •iiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiliiiiiHliiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiimimiiiiiiii Kongres o streli Neroden padec Ko je včeraj dopoldne vstala s postelje, je 85-letna Marija Ukmar iz Ul. Settefonta-ne 54 nerodno padla in se pobila po čelu ter obrazu. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na drugi kirurški oddelek. Pravijo, da bo okrevala v desetih dneh, če ne bodo nastopile komplikacije, Od 22. do 25. t. m. se bo vršil v Trstu 6. mednarodni kongres obrambe pred bliskom in gromom. Takoj nato bodo udeleženci kongresa odpotovali v Opatijo in potem v Zagreb, kjer se bo kongres zaključil. To mednarodno srečanje znanstvenikov zahodne in vzhodne Evrope so sklicali Elektrotehnični inštitut tržaške univerze, Geofizikalni spe-rimentalnj inštitut tržaške u-niverze ter Elektrotehnični inštitut zagrebške univerze. Na njem bodo sodelovale tudi razne industrijske družbe: SADE, Edison in RAI in druge. Na kongresu bodo obravnavali razna vprašanja, ki se tičejo zakonskih predpisov glede obveznih naprav za obrambo proti streli in novejših tehničnih naprav v obrambi pred Še ena huda nesreča pri gradnji krožne železnice Železna lestev padla na delavca in ga hudo ranila - Nerodno je vtaknil roko v stroj Pri gradnji krožne železni- raztovarjanju nekega težkega ške proge se je včeraj spet pripetila huda nesreča na delu. Tokrat se je ponesreči) 31-letni Vitorio Colalongo iz Mi-ramarskega drevoreda 83. Zadela ga je železna lestev, ki so jo raztovarjali s tovornika. Colalongo se je zaradi tega pobil in ranil po telesu ter dobil hude notranje poškodbe. Nemudoma so ga odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na drugi kirurški oddelek. Na delu se je včeraj dopoldne ponesrečil 32-letni Giovan-ni Di Filippo iz Ul. Toti 14, ki je bil zaposlen v lesnem radioaktivnim sevanjem. Se i pristanišču in je pomagal pri kovinskega predmeta. Nenado. ma pa mu je stisnilo levo nogo in mu hudo poškodovalo dva prsta. Ponesrečenca so odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral tri tedne. V podjetju San Giusto pa se je okrog poldne ponesrečil na delu 27-letni Orlando Orlatti s Sprehajališča Sv. Andreja št. 3. Nerodno je vtaknil levo roko v stroj, pri katerem je delal, in znbčenik mu je poškodoval prst. Orlattija so sprejeli na drugi kirurški oddelek in se bo moral zdraviti trj tedne, pomagala pri snovanju podjetja CITECI z namenom, da bi omogočila svojima sinovoma samostojno industrijsko dejavnost. Spočetka se je zdelo, da se bo ta dejavnost dobro razvijala, saj je bilo na trgu veliko povpraševanje po leseni ambalaži, posebno s strani raznih špediterjev. O-snove, na katerih je CITECI zrasla, niso bile zdrave, ker se je njeno delovanje začelo z večjimi dolgovi. Deschmanna in Terrila dolžijo nadalje, da sta si leta 1956 prisvojila večjo količino lesa. in sicer v vrednosti 11 milijonov 378.700 lir. Slo je za 409 kub. metrov lesa, ki je bil last avstrijske tvrdke Katz e Klumpp iz Furnitza in Incorporated Timber Tra-de Establishment iz Vaduza. Deschmannu in Terrileju ga je izročil tržaški predstavnik omenjenih družb, Izidoro Tasso, ki je pri tem utrpel hudo ŠKodo. Enrica Terrileja in Alfreda Deschmanna pa obtožnica dolži da sta sprejela od svojih očetov to nezakonito prisvojeno količino lesa. Na včerajšnjem zasedanju je sodišče zaslišalo obtožence ter začelo zasliševati priče. Na procesu bo nastopilo približno 20 prič, a med njimi so tudi nekatere precej znane o-sebnosti v tržaškem gospodarskem življenju. Spedicijska družba Deschmann Terrile je bila svojčas zelo znana in ugledna tvrdka. Bila je ustanovljena po prvi svetovni vojni ter je delovala približno 30 let. Michele Terrile je bil tudi zelo znan v tržaških poslovnih krogih. Od dneva ustanovitve družbe CITECI, se pravi od 2. aprila 1953, pa do njenega stečaja je bil tudi član njenega upravnega odbora. Nadalje je bil predsednik posvetovalnega odbora trgovinske zbornice za prevoze, član upravnega odbora Splošnih skladišč ter član upravnega odbora družbe Autovie Venete. Družba CITECI je končala svoje delovanje s približno 300 milijoni lir izgube. Razprava se bo nadaljevala jutri ter se končala verjetno sredi prihodnjega tedna. Predsednik- Boschini. tožilec Visalli, zapisnikar Urbani, o-bramba Amodeo, Kezich in Amigoni. * * * Kazensko sodišče, ki mu predseduje dr. Rosano je v svojstvu prizivnega sodišča sodilo Giovanniju Strohmeierju, ki je bil obtožen pijanosti ter nedovoljene posesti strelnega vojaškega orožja. Poleg tega se je prekršil tudi glede policijskega nadzorstva. 8. februarja 1961 ga je tržaški pre-tor obsodil na 8 mesecev in 15 dni zapora ter 15.000 lir denarne kazni. Kazensko sodišče je potrdilo prejšnjo razsodbo. Nekaj pred 24. uro 29. januarja letošnjega leta je neki policijski agent večerjal v gostilni Ponzianina v Ulici Or-landini Pristopil je k njemu neki Vincenzo Zagaraia, ki mu je izročil vojaški revolver znamke «Steier». Žagarja je povedal, da ga je odvzel malo poprej Strohmeierju. Ker je bil Strohmeier pijan, se je Zagaria zbal, da bi ne prišlo do kakšne nesreče. Strohmeier pa je s svoje strani povedal, da se je še istega večera srečal z dvema neznancema, ki sta se prepirala. Eden izmed njiju je imel revolver v rokah. Odvzel mu ga je ter zbežal. Nekoliko kasneje pa je naletel na Zagario, ki mu je odvzel orožje. # # * Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Nardi, se je znašel 23-letni Ottelio To-gnon iz San Giorgio di No-garo, ki je bil obtožen, da je 6. maja 1959. leta ubil po nesreči 20-letnega Daria Jetrija, ki je bil tudi doma iz San Giorgio di Nogaro. Ker je To-grion poplačal žrtvine svojce, ga je videmsko sodišče obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 2 meseca in 20 dni zapora. Prizivni sodniki pa so Tognona oprostili, ker inkriminirano dejanje ni kaznivo. Nekega popoldneva sta se Jetri in neki Giorgio Filip-putti namenila na lov. Ustavila sta se pri bencinski črpalki, kjer sta kupila bencin. Tam sta srečala Tognona, ki se jima je pridružil. Odšli so skupno v neki gozd, kjer so nameravali loviti fazane. Skrili so se za neko živo mejo, in sicer v tem vrstnem redu: spredaj je bil Filipputti, v sredini Jetri, a zadaj Tognon. Nenadoma je Filipputti zagledal fazana ter ustrelil. Ker je zgrešil cilj, je ustrelil tudi Tognon. Po nesreči pa se je v tistem trenutku vzdignil Jetri, da bi se prepričal, če je bil morda Filipputti pogodil ptico. Tako se je Jetri znašel nenadoma pred Tognonovo puško, Strel ga je zadel v glavo ter mu jo popolnoma razmesaril. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I PROSVETNO DRUŠTVO v SKEDNJU Ob dvajseti obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte priredi prosvetno društvo v Skednju razstavo o nastanku in delovanju OF. Vabimo člane in prijatelje društva, da se udeležijo otvoritve, ki bo v soboto, 20. maja 1961 ob 20 70 v društvenih prostorih v Skedenjski ulici 124/1. Razstava bo odprta še v nedeljo 21. maja od 9. do 12. in od 20. do 22. ure. IZLETI IZLET SPDT V LOGARSKO DOLINO SPDT priredi v dneh j. m 2. junija Izlet v Logarsko dolino v Zgornji Savinjski dolini pod Kamniškimi planinami. Prosimo vpisnike, da poravnajo voznino in dvignejo številke voznega listka. Izgubljeno Nadja Ukmar je izgubila v Nabrežini na cesti med trgovino Knez in pošto zlato uro. Poštenega najditelja prosi, da ji uro, ki ji je drag spomin, vrne proti nagradi na njen dom v Nabrežini — postaja št. 33. KDO JE NAŠEL ZLATO URO? V torek dopoldne okrog 9. ure je na avtobusu proge št. 29, ali pa od postajališča v Ul. Bernini-Ul. Madonnina-Ul. Pondares do Ulice Vidali neka delavka izgubila zlato zapestno uro znamke «Zenith», drag družinski spomin. Nagrado dob) pošteni najditelj, ki naj prinese uro v uredništvo našega lista v Ul. Montecchi 6. Luciana Danev por. Furlanič s Kontovela je povila ljubko hčerko, ki so ji dali ime Suzana. Nono in n ona želita mali Suzani vse najboljše v njenem življenju, srečnim staršem pa obilo voščil. Slovensko pt<‘daim v Trstu V nedeljo, 21. t. ®' °'1 .prti v dvorani na stadion maj» PAVEL GOLIA. SNECDU u^ Nazionale 16 00 «Dlvi3lja nar02® born». Ljubezen P ^di« Fenice 16.00 «SUL . Fontaine, Cary 1® . nJ dn® Ezcelsior 16.00 «<-e prepov°® Franco Francki. mladini. ^ zaprt°' „ Filodrammatico Da‘l j;nje>| Grattacielo 16.00 \0 Franco Fabrizi, Frpr lenghi, Leopold0, povedano roladinl' -iena Arcobaleno 16.00 «OSnJ nad Normandijo*, 5.00 «LiU' viiid Supercinema 16 ( , Rimu«. Alabarda 16.00 naiida, kakšni dolarji*, vedano mladim- ^1° Aurora 16.30 «Kr, Jdioi. Prepovedano mla L&. “ Cristallo 16.00 «Bratr povedano rnladini. Garibaldi 16.30 aba B‘ :m fia Loren, Jean P dini. *“ do. prepovedano i »>■ cZ,r;,« ■n«'1 ca«, technicoior. ^tjl Steve Mac Queen Impero 16 00 «Venera ,orK» EAizab?t.h. Ta/‘o°nčoziais «Francf ,J>' Italia 16.30 «» ‘"L-janO bežen«. Prepoved* i'- Zadnji dan. Massimo 16.00 « ak1* Jose tara«, technicolof' rez. .)1Kj pl'" > Moderno 15.30 * siI,stf technicoior, Frank an Martin. Astra 16.30 «M°2 J(ji dano mladini. ^ »J0 ^ Vittorio veneto >=. gUrl sin«, eastmancoior- caster. ,oVa ,rA )l Ideale 16.00 Rottrt vedno bolj soc > ^ „,tChum- urno «G°ri!a’' Marconi l6 0 ^ color, GeorgeSoostelia,„Vf Toti), Pel Savona 16,0®„t^POpepPin0 ^ lippo. . čud« prostori«, *“-■ sV!: lippo. „ ‘"d0 Odeon 16.00 «QS® technicoior. -—— \12'1 cnomina i)*! V počastitev SP i»0|jd Sancina darujeta ^ ka Tavčar 2000 Matico. »rob Namesto cvetja^ ^ | čelu Sancinu sip Lipovec llf“namen $ ICO. v isti j,| 1000 Matico Slava in Anica Z en V počastitev sP01"^ V tu K? ce'a Sancina Sancin daruje “ ^al 2000 lir za D'ja5K° cnomina Ji* V počastitev sP°rUjejo ..jfi cela Sancina sancin Roman Anton ga«cia Evgen in Mila za Dijaško Matic ;t°V Namesto cvetja 1 Marcela Sancina jOtv in Marijan Dol8an Dijaško Matico- Mllfji5,, po,V 4| PODI IZ FtlRNI L'11 kv. n, - se proda)0 bin-i 3. ISCEMO dobro „ko strojepisko. p ti na SlovensKOj.,,,) združenje, Ul* el' mm imiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimMiiwmiiiiiimiiijmiiii.il imunim11 „■................ OD VČERAJ DO D ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. maja se je rodilo v Trstu 11 otrok, umrlo je 13 o-seb. RODILI SO SE: Ester Mosettt, Gianni Benedetti, Rita Cufersm, Maurizio Acquavita, Remigio Sar. ti. Sonia Zafret, Marina Predon-zanl, Roberta Marzari. Alessan-dro Torcello, Marcello Salvagno in Rita Maligoi. UMRLI SO: 85-letna Luigia Gustava Korb, 86-letna Beatrice Bombtg vd. Marega, 64-letni Marcel Sancin, 71-letni dr. Giuseppe Roverelli, 60-letna Teresa Za-nutt) por. Pari, 66-letni Anton Cernoborl, 72-letni Luciano Bais, 84-letna Rosa Brun por. De Carli, 73-letna Aurelia Sanzin, 54-letnl Rudolf Zeslina, 73-letna Concetta Castro por. Piccione, 73-letna Elvira Bombtg vd. Ruz-zler in 72-letna Gisella Crevatin por. Pitacco. Valute | Trst 1 dolar 619 85 švicarski frank 143.35 1 funt šterllng 1734.50 francoski frank 126.10 inarka 156.25 j šiling 23.79 dinar — .70 marengo 4700,— zlato 707,— NOČNA SLUZ0* tfi.*yy Dr. codermaia, i,J ro 2; Marchlo jiB(, / Depanghe- G‘ Mare,. tl1' Madonna del dor 1 2; Zanetil. Testa zim 43. VČERAJ^/ i NA TRGU N S0 J stoiP^V J (V prvem * drdfVjj nižje cene. e razna solata ■ ■ . , prva solata • ‘ , krompir • * ’,. nov krompif • ’ t, grah paradižnik • • |,. zeleni radič * •,, zeleni radie . fSrSa m C ijfi it 11) & ji*1 f i > )l (I 4l e* iiv ^ ilM i s* HfJ jlJ » IV t* ^morski dnevnik 19. maja 1961 Strauss «najnevarnejši človek v Evropi» In če obrambni minister postane zvezni kancler? 0 nadutosti zahodnonemškega obrambnega ministra govore tudi zagovorniki NATO in njene politike - Straussovi «obrambni» pogledi Slede S člankom, ki ga je pred kratkim objavil zahodnonemški časopis «Der Spiegel» in ki ga v prevodu objavlj amo, zares ne moremo v celoti soglašati, kajti da je zahodnonemški «o-brambni» minister Strauss, o katerem je v članku govora, postal tako nevarno nadut, so neposredno in predvsem krivi določeni zahodni krogi, še posebej povsem znani krogi ameriškega Pentagona, in bilo bi zato zaman, delati si utvare, da bodo ti isti ali njim sorodni krogi nekoč, ko jim to ne bo več neslo, Straussa zapustili. Morda pa so vprav te »iluzije« najbolj prepričljiv znak, od kod ta kolikor toliko kritični prikaz nevarnosti, ki jo zahodnonemški o-brambni minister Strauss predstavlja, prihaja in je zato članek, vsaj s tega zornega kota, toliko bolj pomemben in bi moral vsakomur, ki mu je mir pri srcu, dati misliti: darli tam na to, da se tu razum začenja ven- *ahod Pvel^avljati, ae je v jr1 Nemčiji pojavil člo- stalno seje nezaupanje Zvp,„Ve silami. Ta je za ^republiko nabavil o-fiapari i da bo sovjetskega fcora>3 Privedlo do «samo-lajjjj.’ ki pa bi, dejansko, s *.em Ponrenilo samomor Pret5„,^oveatva- V svojstvu ®°Bem i!”1*8 na stolček zahod-»elj . skega kanclerja ta člo-tatrarf-L r*^a Podporo dveh ki je hh sil: Bundensvvehra, *l 0r Pjsgovih rokah posta-Sovi k . za utiranje potf nje-ičjn , arieri, in bavarske kr-ki ga demokratske stranke, dtedsei6 izv°lila za svojega '•rja# za sv°ieSa «fue- igra^132 človeka, ki se stalno HoLtakirni izrazi kot so istjo n° uničenje«, »tveganje v®nje>) 0ra>>* «popolno ustraho-«bra2 “govorniška norost«, kdobmwOVeka. ki Sa njegovi *a> .J"1 imenujejo «vrč pi-obta, ifuue« 19. 12. 1960), rji ^l°veka, ki se na zunaj toj; 0raj kot to, kar Franca,, ,razumejo pod besedo (W. •Mi •je Schwamm — V(ka” cudeža»), obraz člo-dah ’naa katerem je po bese-Pi!anoiegovih sovrstnikov na-“vražja nadutost« Naduti Strauss 'Schla^ fs »n m'’ kateremu so last-Cev»ei2l)r'sne Poteze Tev-"hrj Q’ °t>raz človeka, ki sa-!IfI1ade * da bi iz nemške ,°jslt0 Ustvaril najmočnejšo i dop) VroPi («Daily Mail«, HeSa ji 1 obraz »najnevarnejši^ V£ka v Evropi« (lončka, 0 ftribune«), obraz člo-Jd bon aterem je na zaseda-Šec p kega Bundestaga li-drjenir- eingold Mayer z razdori tai,®'asom rekel: «Kdor tu Urbni °’ kot govori gospod Je " tud ministar, ta bo spo- »«akZnau ! državljanu Zahodne '»ofdavno streljati«, ta obraz vsakemu človeku, k Pted iv stoljkZadnii korak na poti bitega U> zahodnonemškega i.jtVolu kanclerja (misli se ■k 'kg Straussa za pred-Se stran, ščansk0 demokrat-Hj anke (KDS) - - — ' le Strauss napravil ttia sam0 op. ur.) republika bt !Bred,lost°jno odločati, ali b« "a njp® ali ne- ali Prista-*• Sovo kandidaturo ali KDS. brez so-š arn 0 imenovane «pres-s,e pri sedanjih bev^sta/ v bonnskem d,-,U ne more postaviti •kaj - ga kandidatura za bo^traus- k drzavne oblasti. tok0 v ni-, vedno našel pod-L °ttiega krogih, ki iščejo Kk^bUien . oloveka« (radio NS ar)-Leta 1956 kij brisilj] m°kratska stranic švt.,3 A R”fkega lepega dne V* j Undestag z večino (j, bssj 01 Franza Josepha aS isea kanclerja, b0 Bun- StV bjePn?aslednii dan Pa‘ t» . v ? y° popolno odvis-v Jltv. !1!l,01t novega še-\o,biu ’ j6fa države, ki je VS ’skdr ttnePravilen po so- ’ ,da Povsem mirno tlt.a za ' __eP vrhovnega so- t»i a» Uenju ministrskega i(v b« nit- pr* tem ua'6-1 najmanjši odpor VraUss Polit*- upošteva mnenja VO en nasprotnikov. k '*ti j b. nRenski fiziki -Vlgnili »t0 btskj svoj glas pro-oborožitvi, je Strauss na konferenci v bonnskem novinarskem klubu imenoval Nobelovega nagrajenca znanstvenika Otta Hahna za «starega norca, ki se ne more zdržati solz in ki boleha od nespanja, ko misli na Hi-rošimo«. V razgovoru z našim sodelavcem je Strauss izjavil: »Mi nismo dolžni ugrizniti v vabo vsakega astrologa-fanta-sta, vsakega .graditelja’ miru«. Nenacistu Straussu so lastne določene izrazito nacistične navade. Ni povsem po naključju letos v VVilhelmshafe-nu rekel o (socialdemokratskem kandidatu za kanclerja in sedanjem zahodnoberlin. skem županu) Willyju Brandtu: «Mi moramo gospoda Brandta vprašati: «Toda kaj ste vi počeli 12 let v emigraciji? Mi vemo, kaj smo delali tu, v Nemčiji.« In še to, kaj je Strauss leta 1957 rekel v bcnnskem novinarskem klubu, ko je govoril o bivšem načelniku tiskovnega urada socialdemokratske stranke Fritzu Heineju: «To je eden onih emigrantov, ki so preko BBC škodovali Nemčiji in ki je kriv za to, da se je leta 1945 svet z mržnjo maščeval nad nemškim narodom.« Napadi ministrstva vojske na ministrstvo za. zunanje zadeve, ki so v zadnjem času postali vedno bolj pogosti, navajajo na misel, da bo prihodnja žrtev na Straussovi poti k najvišjemu položaju zahodnonemški minister za zunanje zadeve von Brentano. V borbi zg oblast. Strauss zelo ^drzno i^orišča podrejene mu 'generale. On kljub temu ne more razumeti, s kakšnim nezaupanjem zahodni svet sprejema izjave nemških generalov. Kaj se more pričakovati od obrambnega ministra v primeru, če bi se vlada zamenjala, se da videti tudi iz njegovega intervjuja s sodelavcem zahodnonemškega lista «Welt am Sonntag« z dne 18. januarja 1959. Dopisnik tega lista Scharmschost, potem ko je poslušal ministrove načrte glede obrambe, ga je vprašal: «Kaj pa, če pride na oblast opozicija?« Strauss mu je odgovoril: «Nikakega dvoma ni, da je vsak odgovorni vojaški voditelj dolžan poudariti svoje zahteve in ,v kolikor bi te ne bile sprejete, zvreči s sebe vsako odgovornost.« »Sueddeutsche Zeitung« od 20. marca letos pa piše: «Kdor je predpostavljal, da bo o-brambni minister znal na tako lahek način vriniti svoje generale v politiko, da bo znal izkoristiti njihovo popularnost v Nemčiji, ta bo moral priti tudi do sklepa, da je Bundesvvehr postala močan politični činitelj v Zahodni Nemčiji, činitelj, s katerim ni dobro češenj zobati«. Strauss smatra, da mora Bundeswehr z orožjem v rokah vnesti vsebinsko spremembo v rezultate druge svetovne vojne. Pri tem on razglaša novo ideologijo: naloga Bundesvvehra je zgodovinsko politični preporod svobodnih narodov. Sveti bog! Reši nas takšnega preporoda! Kajti tak preporod se odraža tudi še v nekaterih izjavah tega atomskega matadorja. Strauss je že leta 1956 v Guelfeldu izjavil: »Mi živimo v dobi tehnike, ko so združene sile zaveznikov povsem dovolj za to, da izbrišejo z Zemlje sovjetski imperij«. Leta 1958 pa je Strauss v časopisu »Seuddeutsche Zeitung« v številki od 20. novembra to svojo »sentenco« «dopolnil» takole: «Zavezniki v NATO razpolagajo s takšno vojaško zmogljivostjo, ki bo v primeru napada omogočila dokončno uničenje boljševiške diktature«. Te in podobne izjave zado-bivajo iz dnevg v dan in vedno bolj ogražajoč značaj. Toda če je leta 1956 Straussova iziava v Guelfeldu izzvala val i protestov, so njegove zadnje grožnje komaj našle prostor v zahodnonemškem tisku. Ali ve obrambni minister, kaj pomeni »uničiti strateška prostranstva takšnih razmerij, kakršna je Rusija?« Ali ne bo v tem primeru uničen tudi zahodni svet? Vzrok vojne more postati vprav ta neukrotljivi temperament ministra Straussa. Ne smemo si delati utvar, da bodo zahodne države, ki so izzvale takšno vzdušje, Straussa vedno trpele. One ga bodo trpeie samo do trenutka, dokler bo on izplačeval Američanom dolarje, dokler bo od Angležov kupoval letala, Francozom pa gradil naftovode v Sahari. »Der Spiegel« ^^^esta čez Vršič je spet odprta in spet f^je odprta pot v alpski predel Julijskih alp. Kdor je že enkrat napravil pot preko Vršiča v dolino Trente do Bovca — st bo še zaželel ponovno obiskati te kraje. Kdor jih pa še ne pozna se bo hotel sam prepričati kakšen je Kugyjev svet, v katerem je živel tako srečno in povedal svetu o tej lepoti, da hodimo, še danes po njegovih stopinjah. Zgoraj še sneg, a v dolini cvetoča pomlad. V naročju polno svet ja, a oči uprte v očake v beli obleki, to je bil večen sen človeka, imeti oboje: mehkobo cvetočega cvetja in ostre strmine v beli odeji. Vse to nam nudi cesta preko Vršiča. Iz zelene Kranjske gore na Vršič med snežne vrhove in spet pogled v zeleno Trento, k izviru Soče, na obisk k spomeniku dr. Kugyja, občudujoč pogled na Jalovec. Po bližnjici ali cesti k divje romantični Mlinarici, od tam v alpski vrt «Juliana», ki je sedaj v polnem cvetju. V nobenem letnem času ni «Juliana» tako pestro odeta v cvetje kot prav v maju in juniju. Veliko ljudi jo pozna, saj je njeno ime in vrednota znana širom po Evropi. Poznajo jo Avstrijci, Švicarji, Italijani in je bilo napisano o njej več izčrpnih monografij in razprav. Dr. Kugy navaja v svojih spominih. «Danes je ta trentski vrt redka znamenitost in kolikor alpskih vrtov sem že videl, niti eden od njih mu ni enak». Kakor je dr. Kugy iskal svojo eScabiosa Trenta» ,tako iščemo mi vsi lepoto onih nežnih alpskih cvetk, katere so prav sedaj v najlepšem cvetju. Pogled na cvetoče razkošje v njulianii) je sedaj na višku; avrikel, sleč, resje in še polno onih malih nežnih glavic oznanjajo in pripovedujejo: — mi praznujemo, pridite in spoznajte naše lepote in vrednote ter povejte vsem ljubiteljem gorskega cvetja, kakšen je naš dom prav sedaj za prvi maj. «juliana» ima več skrbnih rok, ki jo negujejo, urejajo in obnavljajo. Ančka Kavs, zvesta vrtnarica že dolga desetletja vodnikov, zgodovina odpira sama cvileče duri. In spet si na glavni cesti katera te popelje mimo trentarskih hišic, belih in ličnih, okna polna cvetja, mimo trentarskih edinstvenih zelenih trat in flore, kakršno redko kje še srečaš■ Planinska postojanka eZlatorogs te prijazno povabi na oddih, a hotel Planinski orel ti ponuja udoben počitek in oddih. Preden nadalju- Kdo je hodil po dolini soški... dela v tem vrtu, prav tako Anton Tožbar, zvesti spremljevalec in učenec ustanovitelja vrta Alberta Bois de Chesne, pridno in vešče prinaša rastline iz višjih leg in jim pripravlja novi dom, da tudi tu poženejo korenine in cvetje. Od lata 1959 dalje vodi strokovno ta vrt dr. Jeglič z vso ljubeznijo in s svojim velikim znanjem, ter z njim nadarjeni sodelavec tov. Tone Wraber iz Ljubljane. «Juliana» je v skrbnih rokah in njen uspeh in razcvet je zagotovljen. Ves še prevzet ad alpskega cvetja stopiš v staro Trentarsko cerkvico kjer ti Kraljeve freske nudijo novi užitek. Poleg cerkvice stoji tari Špikov dom, dom starih ješ pot ustavi se še v planinsko — turističnem muzeju v Trenti — Na Logu. Popelje te v svet gornikov in vodnikov starega Pavra, Špika, Mota v njihov domači krov — v trentarsko kuhinjo. 7.latorogova pravljica pa ti prikaže lepoto Triglava in njegovih sosedov, odpre srčno željo po Triglavski roži in Kugyjevi «Scabiosa Trenta». Stari trentarski zvon ti zapoje svojo pesem o starem trentarskem rudniku, kjer je budil rudarje ob zori, slavil može, umrle s krasnimi načrti, ker so svetu odkrili trentarske lepote. Kako lepo je napisal veliki prijatelj našega Posočja Anton Kutin: imenom Baumbach, Tuma, dr. Kugy, Lo- vrenčič, Abram, Mota in še drugim, njim pel bom slavo, hvalo za vse dni... In spet si bil v objemu zgodovine, lepo je bilo poslušati pesem starih dni, pa -e spet hitiš po beli cesti ob bistri Soči do vasi Soče, kjer je več hotelov, hotel Soča. Bogatin. Mir in šumenje Soče vpliva pomirjujoče in prazni želodec poteši dobra kuhinja in prijaznost gostišča. In še U km pa smo že v Bovcu, centru gornjega Posočja, kjer so prav tako na razpolago dobri hoteli, — hotel Kanin, hotel Qolobar —, In če še nisi utrujen se odpelješ v Korit-niško dolino do Loga pod Mangrtom mimo zgodovinsko znane trdnjave «Kluža«, kjer te sprejme odlično gostišče Mangrt, lepo letovišče, znano že izpred prve svetovne vojne. Spomenik iz prve svetovne vojne priča o krvavih bojih na Rombonu. Naprej po cesti mimo Strmca do odcepa na Mangrtsko cesto, katera te popelje po lepi alpski cesti na Mangrtsko sedlo (2072 m visoko), k mali planinski postojanki, kjer se pokrepčaš, da laže dosežeš vrh Mangrta (1.30 uro) (2678 m), od koder seže pogled od Velikovca do morja. (Cesta na Mangrt bo predvidoma odprta 1. junija). Nazaj-grede iz Mangrta stopi še 2 km do Pr e dela, na jugoslovansko-italijansko mejo. Tudi tam dobiš v lepi planinski postojanki «Dom na Predelu» prijazen sprejem. Ko se boš vračal domov in ti bo spomin obudil vse doživete lepote, boš ponovno zašepetal z Oton Zupančičem: A jutri pojdem na goro naj se oči mi napijo višin daljin — da z bleskom tem nasproti pojdem hudim dnem. iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiniiiniiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiI|||||lllriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Perspektive geološko - raziskovalnega dela v Sloveniji Zemeljske globine skrivajo še velika Slovenije bogastva Miselnost o izčrpanosti surovinskih ležišč v Sloveniji je popolnoma zmotna V prihodnjem petletnem načrtu 8.838 milijonov din za raziskovanja v državi Hiter razvoj jugoslovanskega gospodarstva v prihodnjem petletnem obdobju in z njim tesno povezano izboljšanje življenjskega standarda, ni odvisno samo od povečanja proizvodnje, od povečane storilnosti, boljše organizacije itd. Zlasti industrija bo v prihodnosti vse bolj odvisna od zadostnih zalog domačih surovin, predvsem kovinskih in tudi nekovinskih rudnin. Dosedanje geološko raziskovalno delo v Sloveniji je pokazalo, da je ■'rfetJubii*' ka Slovenija izmed vseh področij v Jugoslaviji' najmanj raziskana. Zato je surovinska baza zagotovljena povprečno le za 10 do 25 let. Za to dejstvo so v precejšnji meri vzrok zmotna mnenja, češ da je v Sloveniji rudarstvo staro že več stoletij in da je zato v ob- močju Slovenije že vse raziskano, kakor tudi, da v Sloveniji zaradi stoletne tradicije rudarstva ni večjih surovinskih ležišč. Treba je takoj poudariti, da so vsa takšna naziranja brez kakršnih koli znanstvenih osnov. Drži pa, da so v Sloveniji razmeroma težavni pogoji za geološke raziskave, prvič zaradi goste zazidanosti, kakor tudi zaradi dokaj kompliciranih tektonskih razmer ob stiku Alp in Dinaridov. Ti zahtevnejši pogoji zahte-vajo seveda modernejše in tudi dražje metode raziskovanja. Slovenija ima zelo ugodne pogoje in lepe perspekti- ve zlasti pri rjavem premogu, svincu, živem srebru in vrsti nekovinskih rud, kot so bentoniti, kremenčev pesek, kaolin, okrasni kamen, boksit itd. Ugodne perspektive se odpirajo zlasti zasavskemu premogovnemu bazenu od Zagorja vse tja do Laškega. Tu so ležišča, ki še niso raziskana in ki še veliko o-betajo. Tudi rudnik živega srebra v Idriji še dolgo ne bo za staro šaro. Svojčas je bilo razširjeno mnenje, da je rudnik že izčrpan in da v globini ni ležišč. Prva novejša raziskovanja pa so pokazala da so ležišča tudi v večjih globinah, kakor tudi v severozahodnem delu rudnika. isto velja za svinčene rudnike v Mežici, kjer so našli nova ležišča na drugi strani, ki sploh še ni bila raziskana. Nasploh zdaj raziskujejo področja v bližini že obstoječih objektov, ne pa daleč vstran. Velike možnosti razmaha se odpirajo tudi na področju nekovinskih rudnin. To velja za rudnik kaolina v Crni in Selah, za razsežna ležišča bentonita v Savinjski dolini, ki se vlečejo v trideset km dolgem pasu, kakor tudi za kremenčev pesek. Ze danes daje Slovenija okrog 50 odstotkov vse jugoslovanske proizvodnje kremenčevega peska. Perspektivna ležišča — nekatera imajo že ugotovljene o-gromne zaloge — ležijo na Dolenjskem okoli Novega mesta in Mirne, pri Krrne- CTLOVCC 5 lAKKft RAMKAVE MINERALNIH SUROVIH V IR SLOVENIJI Hi BljanaD G««U*LJ£ 6CA.0M* »ur« «cj rviorj GORICA Ajoovii ŽIVO SCEBRO SVINEC CINK Baker Antimon BOkSit nuklEpnE Surov. 2ELEZO MAMCAN BAElT cementni LAPoa o OKRASNI KAMEN CEMENTNE IN DRU&E GLIVE + KREMENOV PESEK ČRNI PREMOG RJAVI PREMOG LlGMlT APnCnEC.DOLOmit ^ NAFTA 1 j u, pri Moravčah, okoli Štor, pri Poconcih in še na nekaterih krajih. Okrasnega kamna je dovolj na Krasu, zlasti okoli Sežane, kakor tudi pri Oplotnici in Hotavljah. Ta surovina je zelo iskana tudi v tujini, zlasti v Italiji. Omenimo naj še železo in mangan, ki ga iščejo v bližini Jesenic in Stor. Pri Jesenicah je ena vrtina že pozitivna, vendar je danes o obsegu ležišča še nemogoče govoriti. Prve zaloge boksita so lani od- iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiHmiiHiiiiiiimiiimiitiiiiliiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmniimimiiHiHmmniumiNimHmmmHnim I Z U METIN OSTNIH GALERL J Cesc o D »essai iti v «I\ /lončeni siu» V baru Moncenisio razstavlja izbor s tušem obarvanih risb Cesco Dessanti, po rodu iz Rovinja. Svoj akademski študij je dovršil po osvoboditvi v Zagrebu in sedaj že dokaj let živi v Rimu. V nekaterih risbah je še zaznaven vpliv tedanje zagrebške šole, Ki je bila vedno močno francosko usmerjena. Vendar pa izbija, zlasti v obeh velikih grafikah «rokoborcev» znatno u-veljavljanje jasnejše osebne izraznosti, ki že prehaja v odporno nasprotje z lepotnim očrtovanjem obrisov in mehkobo podbarvanja pol-tonskih sivin. Odlične so njegove risbe vdano zasanjanih obrazov žena in karakterno razritih moških lic v najrazličnejših pozah ^ vsak- obrisno oddaljevanje od oblikovne resničnosti pogojeno v nazornejšem podajanju trenutnega duševnega m telesnega nastrojenja ponazo-renih ljudi. Četudi so vsa ta dela, tehnično gledano, risbe izgotovljene ponekod z modernimi prijemi tako imenovanega ispiranja, se vendar v njih pozna močan priliv čisto slikarskega hotenja kot da bi bile nekatere le študije za večje barvne slike, kar pa le še povečuje njih umetniški mik. Risbe so velike in tako jih je le dvanajst razstavljenih. Toda kdor se resneje zanima za delo razstavljavca, si lahko na zahtevo ogleda še mapo risb, kjer so nekatere manjše grafike na izredni umetniški višini in ki jih slikar, verjetno zaradi ohranitve e- notnosti videza razstave, ni izobesil. Četudi se v nekaterih delih opaža zelo drzna zasnova oblikovne izgradnje, pa ni za sedaj pričakovati, da bi Dessanti, vsaj iz tega kar nam tu razkazuje, skušal prebiti se iz oblegane trdnjave upodabljanja predmetnega sveta v vrste naskakujoče abstraktne umetnosti, ki je povsod v splošni ofenzivi. To vztrajanje pa mu moramo šteti le v dobro, ker dokler je še nekaj likovnikov, ki nadaljujejo romanje po ne baš lahki poti slavne preteklosti figuralnega slikarstva, lahko upamo, da nekdo izmed njih najde le prehod preko dozdevno neprehodnega močvirja, v katero je zabredlo, v novi svet preporoda. MILKO BAMBIČ danjega življenja, kjer je ..........................................milili...........lllllllllllll....mn........m,................................ Illl.ll..,„„„„........,,,„. Vaši argumenti bodo povečali vaš ugled Veliki načrti za bo- I KJ doinost- Potova"Je- 1 —1 KOZOROG (od 2.1.12. do 20.1.) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Za mamljivimi predlogi se skriva nešteto nevarnosti. Ljubljena o-seba vam bo pripravila veliko zadovoljstvo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zveza z inteligentno osebo bo dala solidno osnovo vaši bodočnosti. Ne ocenjujte oseb na prvi pogled. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Plodovit dan za umetniške ustvarjalce Zaslužek špekulativnega značaja. Sreča bo ves dan na vaši strani. RAK (od 23.6. do 22.7.) Pametni navdihi, toda nevarnost slabe Izvedbe v praksi. Y lju- wm ■u" bezenskih odnosih več medsebojnega razumevanja. Nervoza. LEV (od 23.7. do 22.8.) Stvari se bodo kompliclrale zaradi počasnih protiukrepov. Vašo intimnost bodo ogrožale družbene obveznosti. Glavobol. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Nova upanja bodo olepšala pogled v bodočnost. Paziti bo treba pri izbiranju novih prijateljev. Zdravje nežno. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Okoliščine bodo omogočile uveljavljenje vaših kvalitet. Duhovno skladanje bo preprečilo nasprotovanja v dnevnih zadevah. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Treba se bo izogibati neprevidnostim v finančnem poslovanju. Zvečer možnost neprijetnih in vznemirljivih novic. STRELEC (Od 23.11. do 20.12 ) Uspeh v diplomatskem poklicu. Dani so vsi pogoji za mirno in udobno uživanje naporov. Ne dramatizirajte odgovora, ki ga je narekovala trenutna jeza. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dvomljive ponudbe bodo povzročile izgubo dragocenega časa. Nepričakovano ljubezensko pismo. Morala na višku. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nervoznost v odnosih s predpostavljenimi Ne zaupajte sodbam na prvi pogifd Zadovoljstvo v družini kljub nekaterim težavam. krili blizu Mozirja, tudi ležišča keramične gline, ki je je dovolj, bo še treba temeljito raziskati. Omenimo naj še, da se v Sloveniji odpirajo tudi velike perspektive za nekatere redke rudnine. Glede na to, da so v Jugoslaviji doslej posvečali geološko-raziskovalnemu delu vse premalo pozornosti, bodo v prihodnosti skušali te pomanjkljivosti čim hitreje odpraviti. Prav zato so v perspektivnem petletnem planu zagotovljena znatno večja sredstva za geološka raziskavanja. V obdobju 1957-60 so iz vseh virov — od zveznih do sredstev podjetij — v geološko -raziskovalno delo investirali 5915 milijonov, medtem ko bodo v prihodnjem planskem petletnem obdobju v ta namen porabili 8.838 milijonov. V prvi vsoti so podjetja zastopana s 57.7 odstotka, zveza s 45.8 odst. in republike s komaj 0.5 odst. V prihodnosti pa bo znašal odstotek zveznih investicij v geološke raziskave 48.7 odst., podjetij 46.4 odst. in republik 4.9 odst. Ena od osnovnih nalog na področju geološko * raziskovalne dejavnosti v Sloveniji v prihodnosti bo ne samo v tem, da sredstva za geološke raziskave povečajo, temveč tudi v tem, da jih čimbolj racionalno izkoristijo. Doslej so bila ta sredstva v glavnem razdeljena kot zvezna dotacija, že v samem pojmu dotacije pa tiči določena slabost, namreč določen odnos do teh sredstev. Tudi praksa je v številnih primerih potrdila, da ta sredstva niso bila najbolj smotrno izkoriščena. Zato bodo tudi na tem področju začeli resneje uvajati še večjo decentralizacijo sredstev. Gre za to, da čimbolj povečajo interese komun in podjetij da bodo sredstva, vložena v geološke raziskave, čimbolj smotrno izrabljena. V Sloveniji so že lani uvedli obvezno partecipacijo podjetij, in sicer v višini 50 odst. Verjetno pa bo mogoče ta odstotek pri nekaterih podjetijh še povečati. Prav tako pa že razmišljajo o takem sistemu finansiranja geoloških raziskav, da bo koristnik rudnik ležišč v primeru pozitivnega rezultata, torej če bodo raziskave odkrile nova ležišča, posojilo ustrezno vračal. Prav zaradi vsega navedenega daje družbeni plan za prihodnie petletno območje močan poudarek geološkim raziskavam, ki bodo dala jasno podobo o zalogah raznih surovin v zemeljskih globinah Slovenije. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Gastroptoza - znižan ali povešen želodec Bolezen zdravimo s splošno krepitvijo telesa Želodčne težave so kaj pogosta tožba različnih bolnikov. Pri večini primerov gre za več ali manj huda obolenja, redki pa tudi niso primeri, da je temu vzrok povešen ali znižan želodec (tako imenovana gastroptoza). Taki bolniki imajo težave največkrat po jedi in tožijo, da jih pod prsnico nekaj pritiska. Počutijo se polne in pre-zasičene, pa četudi so pojedli le nekaj malega. Taki bolniki tudi pogosto tožijo, da so začeli hujšati in da nimajo več pravega apetita. Nekateri tudi tožijo, da jim v želodcu kruli, brž ko so kaj izdatnega pojedli. Te vrste bolniki navadno hodijo od zdravnika do zdravnika. Čeprav se diagnoza postavlja razmeroma lahko, zlasti z rentgenskim pregledom, navadno bolniki niso z njo zadovoljni, trdeč, da gre pri njih za nekaj težjega in resnejšega. Vsak nasvet je brezuspešen, ker ti ljudje ne Rp-znajo vzrokov, ki so privedli do povešenega želodca. Znižan želodec je lahko posledica prirojene telesne konstitucije ali pa je posledica različnih obolenj. Je bolj pogost pojav pri suhcih kot pa pri debelejših ljudeh. Navadno se pridružuje drugim povešenim organom v trebuhu. Velikost povešenosti ni merilo za težave, ki se pojavljajo, kajti včasih lahko povzroča le malo povešen želodec velike neprijetnosti. Položaj želodca je odrejen po dolžini vezi, s katerimi je želodec zvezan z ostalimi organi ter nadalje od pritiska črevesja, mastnega tkiva in trebušne stene. Do povešanja želodca pride zaradi oslabelosti želodčnih vezi, naglega hujšanja, po porodih ter splošni oslabelosti. Tudi se želodec zaradi prenatrpanja po česti preobilni hrani razširi. Tako razširjen in povečan želodec je podoben vreči, v katero prihaja hrana v velikih količinah, se pa težko izpraznuje, ker so mišice želodčnega ostenja slabe. Povešen želodec zdravimo tako, da telo v celoti krepimo. Pri tem se namreč popravi funkcioniranje želodčnih vezi. Jesti je treba po malem, a često, med jedjo ne smemo uživati veliko tekočin. Po jedi moramo nekaj časa ležati, največ na desni strani, da se želodec laže sprazni. Vedeti moramo, da različni pasovi ne pomagajo mnogo. Isto velja tudi za o-peracijo, ki so jo nekoč priporočali' ža zdravljenje znižanega želodca, toda sčasom so se tegobe povrnile Dr. S. B. «»------- Virusni centri Odkar je po zaslugi znamenitega virusologa prof. Andersa bila za odkrivanje virusov uvedena tako imenovana kultura tkiva, je odkrivanje vedno novih in novih virusov naglo napredovalo in izredno uspešno. Pred 15 leti so n. pr. poznali tri vrste polio-virusa, danes jih poznajo že čez 50 vrst. Da bi pri odkrivanju tovrstnih bolezenskih klic ne prišlo do zmešnjave, predvsem pri nomenklaturi, predlagajo, da bi za posamezne vrste virusov, n. pr. za črevesne viruse, viruse v dihalnih organih itd. ustanovili posebne centre, kjer bi strokovnjaki vsako vrsto na novo odkritega virusa, dokončno proučili, ga opredelili in virusu dali ustrezno ime- Radio Trst A 7.30: p.u-ia„ja glasoa; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.15: Napoved časa in poročila; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Kameau: Suua pesmi in plesov iz tragedije «0ardanus»; 19.00: Sola in vzgoja: Ivan Theuersohuh: «Vzgoja moralne zavesti pri otroku in mladostniku«; 19.20: Glasbeni kalej- doskop: Kreislerjevi motivi — Orkester in zbor Yayo El In-dio — Harmonikar Rajmund Hrovat — Big band Kalpha Materia; 20.00; Šport; 20.30: Izbor domačih in tujih motivov; 21.00: Gospodarstvo in delo; 21.15: Koncert operne glasbe, ki ga vodi Pietro Argento s sodelovanjem sopranistke Bian-ohe-Marie Časom in tenorista Achilla Braschija; 22.00: Obletnica tedna; 22.15: O slovenski klavirski glasbi: Janko Grilc: (5) «Osebnost in delo Lucijana Marije Škerjanca«; 22.45: Klasiki jazza. Trst 12.25: Tretja stran; 14,20: Giani Stupanch: »La grotta«; 14.50; Pesmi brez besed; 15.20: Furlanske pesmi; 15.35; Trio tržaškega jazzovskega krožka. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 7.45: Tečaj italijanščine; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 13.40: Od melodije do melodije; 14.00: Odlomki iz o-peret; 14.30: Domače aktualnosti; 14.40: Zborovsko petje; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Polke in valčki; 16.00; Parada orkestrov; 16.30: Današnje teme; 16.40: Drugo dejanje Smetanove opere »Prodana nevesta«; 17 40: Plesni motivi; 18.00: Petek, 19. mitju 1901 Prenos RL; 19.00: Orkester A. Seholza; 19.30: Prenos RL; 22.15: Les Baxter in njihove kitare; 22.35: Melodije z onstran oceana; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na lta,. morjih; 9.00: Glasbeni sejem; 9.30; Jutranji koncert; 10.45: Judovski praznik Shavvuoth; 11.00: Radijska Sola; 11.30: Pojo Claudio Villa, Tonina Torielli itd.; 12.20: Glasbeni album; 15.30: Na programu Nilla Pizzi. Gior-gio ConSolini itd.; 15.15: Poje Flo Sandon’s; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Saksofonist Papetti, 17.20: Operni svet; 18.30; Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.20: Filmske in gledališke novosti; 21.00: Simfonični koncert; 23.15: Danes v parlamentu //. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Glasbena revija; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.50: «Di-scobolo«; 14.00: Naši pevci; 15.00: Pesmi za Evropo; 16.00: Program ob štirih; 17 00: Pentagram; 17.30; Vaš juke-box; 20.20: XLIV. kolesarske dirke po Italiji; 20.40: Gran gala; 21.55: DoKumentarij: Mojstri na štirih kolesih. ///. program 17.00: Hugo Vvolt: Moerike Lieder; 18.00: Restavriranje spomenikov; 18.30: A. Roussel — Concertino; 19.00: Spolovinar-stvo v Italiji; 19.30: Skladbe Alessandra Rolle; 20.00: Vsako-večerni koncert; 21.30; Velike klasične balade; 21.50: Ruska kultura; 22.20: Mahlerova Simfonija štev. 1; 23.10: Družina Rothschild; 23 40: Na progra- mu Corelli Slovenija 8.05: Erno Dohnanyi: Rura- Ila Hungarica; 8.30: Od tu in tam; 9.00: Naš podlistek; 9.20: Zborovske skladbe Vinka Vodopivca; 9.35: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Violinist Branko Pajevič; 10.35: Od polke do calypsa; 11.00: Dva odlomka, iz Kogejevih «Crnih mask«; 11.30: Človek in zdravje; 11.40: S popevkami po Evropi; 12.00: Narodne s harmoniko; 12 15: Kmetijski nasveti; 12.25: Orkester Nelson Rid-dle; 12.40: Domači napevi; 13.30: Poje Prank Sinatra; 13.45: Bizet: Arležanka. suita; 14.05: Rad jska šola za nižjo stopnjo; 14.35; Uvertura k Verdijevim operam; 15.45: Dr. Brecelj: Kak< sr nastajale partizanske bolnišnice; 16.00: Petkovo glasbeno popoldne; 17.15: Razgovor z volivci; 17.25: Od plesišča do plesišča; 18.00: Spomini maršala Tita na začetek vstaje; 18.15: Orkester Franck Pourcel; 18 30: Slovaške in via-ške pesmi, 20.00: Armando Tro-vajoli s svojini orkestrom; 20.15: Zunan.ie-politični pregled; 20.30: Znameniti skladatelji; 21.15: O morju in pomorščakih; 22.15: Zabavni orkestri; 22.35: Moderna plesna glasba; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Iz naših koncertnih dvoran. Ital. televizija 12.30: TV šola; 17.00: TV za najmlajše: Potovanje po Japonski, Holandski. Nemčiji itd.; 18.00: TV dnevnik; 18.15: Tedenska oddaja za ženske; 18.55: TV pošta; 19.15: TV film; 20.00: Pomnim...; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Vlncenzo Tieri: »Hlapci in gospodarji«; ob koncu TV dnevnik. Jug. televizija Italija 17.00: TV za otroke — Po svetu — Razvedrilo (konec ob 18.00). JRT 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.15: TV o filmu PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 19. maj* I961 Goriško-beneški dnevnik Zborovanje liste «0bčinske enotnosti» v Števerjanu Izpred okrajnega sodišča Naš delovni in računa z program je možnostmi rpalen Zaradi ukradenega nad devet mesecev občine;— Kolesa zapora Ni priporočljivo vmešavati se v prepire zakoncev Zakaj je potrebno voliti pri pokrajinskih volitvah za socialističnega kandidata V sredo zvečer je bilo «pri Rejevih» v Števerjanu predvolilno zborovanje liste »Občinske enotnosti« za Srednji konec, ki se ga je udeležilo tako veliko število ljudi, da *o do kraja napolnili precej veliko sobo. Zborovanje je otvoril Jožef Humar, ki je kandidat na tej listi. Pozdravil je vse prisotne in se jim zahvalil, da so se v tako velikem številu odzvali povabilu na sestanek, nato pa je dal besedo tovarišici iz Gorice, da bi obrazložila in pojasnila program kandidatov liste »Občinske enotnosti«, ki so ga ti sestavili na podlagi realnih možnosti svoje občine za delo v bodočih štirih letih občinske uprave. Govornica je uvodoma naglasila potrebo, da morajo volivci zaupati upravo svoje občine močnim in nepristraskim ljudem, ki bodo znali brez iskanja kakšnih osebnih koristi dobro upravljati občinske posle v korist vseh občanov. Taki. ljudje so na listi »Občinske enotnosti«, ki jim gre med drugim tudi za dvig življenjske ravni kolonov in revnej-Sih kmetov. Pri čitanju in tolmačenju delovnega programa teh kandidatov je govornica poudarila drugo točko, v kateri so si naši kandidatje postavili kot eno osnovnih nalog obrambo samostojnosti in neodvisnosti naše občine, kar je predpogoj tudi za ohranitev etničnega značaja naše občine in ker je jasno, da bomo tudi za svoje gospodarske in socialne koristi lahko najbolje poskrbeli sami. To je bilo potrebno poudariti, ker nekateri propagandisti drugih list skušajo prikazati, kakor bi se mi pajdašili s tretjo listo, ki ima za znak sod in za glavni cilj ukinitev samostojnosti naše občine ter njeno priključitev h goriški občini. Mi smo se že od samega začetka odločno izjavili proti taki nameri. Tudi sedaj smo kot prvi v Primorskem dnevniku od 6. t. m. povedali o tretji listi svoje mnenje in med drugim poudarili, da je to posledica in izraz dosedanje občinske uprave, s katero večina občanov ni bila zadovoljna. Zato bi bilo dobro, če bi se tisti liparski propagandisti, ki trdijo nasprotno, poprej bo- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES D KINO v GORIC! CORSO. 16.30: «Borba med vohuni«, B. Villman in S. Parker. Cinemascope. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00: »Veliki greh«, Yves Montand in L. Remick. Cinemascope; mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: »Fronta v pristanišču«, Marlon Brando. CENTRALE. 17.15: «Tolpa vlomilcev«, C. Villa in M. Ca-rotenuto. Italijanski film. MODERNO. Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna d’Udi-ne, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. «»----- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 20,4 stopinje ob 13.20 in najnižjo 7 stopinj ob polnoči. Vlage je bilo 52 odstotkov. lje informirali, da ne bo njihova laž preveč očitna. Nato je bilo govora o pokrajinskih volitvah v zvezi z novim zakonom in novo razdelitvijo pokrajine na 24 volilnih okrožij. Ker je potrebnih za dosego vsaj enega mesta v pokrajinskem svetu od 3200 do 3500 glasov, bi s samostojnim nastopom le s težavo dosegli izvolitev svojega kandidata. Zato smo se odločili postaviti našega kandidata na listo PSI. Ta kandidat, ki je novinar Ivo Marinčič, kandidira v treh volilnih okrožjih. V okrožju, pod katerega spada Steverjan, pa kandidira socialist Mario Cappello. S tem, da bodo naši volivci iz Steverjana dali njemu svoj glas, bodo indirektno pripomogli k izvolitvi našega kandidata. Ivo Marinčič je nato govoril o važnosti, da smo napredni Slovenci zastopani s svojim zastopnikom v bodočem pokrajinskem svetu. Zato bomo v tem važnem upravnem organu preko njega lahko predložili svoje probleme in zahteve, gospodarskega, kulturnega in socialnega značaja. Tudi Steverjan je na tem neposredno zainteresiran, saj so si naši občinski kandidatje med drugim postavili na program, da bodo od pokrajinske uprave zahtevali asfaltiranje ceste proti Oslavju in Gorici. Pa tudi v drugih problemih bo naš zastopnik najboljši posrednik med nami in pokra jinsko upravo ter zagovornik naših interesov. Pri tem pa nam bodo pomagali tudi drugi predstavniki levičarskih strank, ki so to delali že v preteklih letih. Zato je sodelovanje z naprednimi italijanskimi strankami na tem področju v obojestransko korist, ker imamo tudi mnogo skupnih problemov, za katere bo skupen nastop najbolj učinkovit. Na zborovanju se je razvila tudi živahna diskusija, pri kateri se je mnogo govorilo o postopku pri volitvah, da bi ne prišlo do pomot, pri katerih lahko pride glasovnica neveljavna. Zato bo treba zlasti starejše ljudi poučiti, kako se pravilno voli. Zaključili so z ugotovitvijo, da kdor se drži preblizu soda, lahko izgubi trezno presojo in svojo samostojnost, lipa je dobra kvečjemu za bolnike, do-čim je samo grozd za zdrave in trezno misleče ljudi. Zato bodo vsi volili za listo »Občinske enotnosti«, ki nastopa pod tem znakom. Sinoči je bilo podobno zborovanje v Jazbinah in bomo o njej poročali jutri. Včeraj so pred okrajnim so- pri mestni hranilnici Ul. diščem v Gorici razpravljali o številnih drobnih problemih, od katerih jih je le nekaj, ki utegnejo zanimati javnost. Prvi od teh ima za predmet krajo kolesa. Dne 24. februarja letos je prišla gospodinja Amedea Morselli, ki stanuje v Gorici, na Korzu Verdi 3, na kvesturo, kjer je prijavila, da ji je med 16.30 in 18 tistega dne zmanjkalo kolo, ki ga je imela nezaklenjeno v veži pod stopnicami. Kolo v vrednosti okrog 19 tisoč lir je bilo last njene hčere Ferdinande. Tri dni pozneje je njen 13-letni nečak Gianni Cudin opazil, kako se je s tistim kolesom vozil v Ul. Brass neki De Rienzo Claudio iz Ul. Bosco 1. Ustavili so ga in izvedelo se je, da je kolo dobila v dar njegova sestra 12-letna Marisa De Rienzo od 61-letnega Lui-gija Giglia, ki čuva kolesa iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii Stališče goričk glede priključitve Števerjanu Občina nasprotuje težnjam po odpravi samostojnosti števerjanske občine, ker je v «pretežni večini» naseljena s slovensko govorečimi občani Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so razpravljali o težnjah, ki so se pojavile v občini Steverjan, kjer je skupina volivcev predstavila svojo kandidatno listo, ki teži za priključitvijo te občine h goriški. Odbor je mnenja, da težave, s katerimi se ukvarja občinska uprava pri reševanju svojih vprašanj, ne opravičujejo kršitve splošnega načela o ohranitvi samostojnosti krajevnih ustanov. Po mnenju odbora je razlog, da se ' ohrani samostojnost šte- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllll Danes pred porotnim sodiščem v Gorici S hlačnim pasom je sredi noči zadavil gluhonemega človeka Po umoru se je sam prijavil v nekem samostanu v Tržiču, kjer so ga potem aretirali Danes z začetkom ob 10. uri bc zasedalo v Gorici porotno sedišče pod predsedstvom dr. Rossija. Razpravljali bodo v zadevi 30-letnega Renata Gru-bisse iz Tržiča, Ul. Morosini št. 20. Grubissa se bo moraj zagovarjati zaradi namernega urno-j ra. Obtožnica pravi da je dne 23. maja lani umoril 40-letne-ga in gluhonemega Mittena Ragnaccija, ki je stanoval v neki baraki CRDA v Ul. Bagni. Grubissa in Ragnacci sta se tistega dne sestala v okolic: Tržiča okrog ene ure popol-noči ter šla skupaj v bližino neke tekoče vode na odprtem polju. Tam pa je prišlo med obema do ostrega prepira, pri katerem je Grubissa zadavil s svojim hlačnim pasom Ragnaccija in ga nato še močno obrcal v glavo. Ko je opravil zločin, se je Grubissa napotil v bližnji samostan, kjer je menihu, ki ga je sprejel na vratih izpovedal: «Ubil sem človeka...« Duhovnik je poklical policijo, ki je Grubisso aretirala in prijavila sodnim oblastem. Te so ga držale zaprtega najprej v Tr-ž:ču, pozneje pa so ga prepe- ljali v goriške zapore. Odkoder bo prišel danes pred porotno sodišče, kjer se bo poleg umora moral zagovarjati tudi zaradi pohotnih dejanj nasproti umorjenemu. Nov urnik javnih lokalov Zveza trgovcev sporoča, da je pričel veljati 15. maja naslednji urnik javnih lokalov, ki bo v veljavi do 31. oktobra letos: V mestu Gorica in v ostalih občinah v pokrajini se bodo vsi javni lokali brez izjeme odpirali ob 6, uri. ZAPIRANJE LOKALOV: Restavracije, gostilne, kavarne, bari in točilnice nealkoholnih pijač v mef,tu Gorici ter občinah Gradež in Tržič se zapirajo ob 1. uri ponoči, po vaseh goriške občine in v ostalih občinah pa ob 24. uri. Gostilne s kuhinjo se povsod zapirajo ob 24. uri; osmi-ce ob 21. uri. Krožki (ENAL, CRAL, ACLI itd.) v mestu Gorica in občinah Gradež ter Tržič ob 1. uri ponoči, v vaseh goriške občine ter v ostalih občinah v pokrajini pa ob 24. uri. verjanske občine, pogojen tudi v njeni etnični značilnosti; upoštevati je treba, da so se na političnem področju vedno pobijale težnje po odpravi občin, v katerih «v pretežni večini« živijo slovensko govoreči italijanski državljani. Poročilo odbora nadalje pravi, da je goriška občina na svojo roko večkrat pomagala števerjanski občini premagovati težave pri reševanju vprašanja napeljave vodovoda. Tudi v bodoče bodo temeljili odnosi med goriško in števerjansko občino na tej podlagi, kar je povsem v skladu z duhom, ki izhaja iz stoletnih prijateljskih stikov med prebivalstvom obeh sosednih občin. Na koncu goriška občina izraža svoje nasprotno stališče težnjam nekaterih volivcev v števerjanski občini, da bi se ta krajevna ustanova odpravila in se področje števerjanske občine priključilo h Gorici; takšno stališče je goriška občina izrekla že pred leti. Priključitvi nasprotuje zaradi tega, ker bi bila ukinitev števerjanske občine v nasprotju s splošno veljavnimi načeli o ohranitvi krajevnih organov oblasti. To naj bi zlasti veljalo za števerjansko občino, ki je z večino svojih volivcev večkrat izrazila željo po ohranitvi samostojnosti zaradi narodnostnega sestava svojih prebivalcev. Govorniki na zborovanjih Libertini (PSI) G. Li Causi (KPI) Prihodnji teden bosta imela KPI in PSI dve pomembni volilni zborovanji v Gorici. V ponedeljek 22. maja bo na Trgu Cesare Battisti govoril ob 18.30 član centralnega komiteja PSI Lucio Libertini. V četrtek 25 maja ob 18.30 pa bo na Trgu Cesare Battisti govoril podpredsednik poslanske zbornice Girolamo Li Causi, znani predstavnik KPI iz Sicilije. V nedeljo dopoldne bo ob 11.30 govoril za PSI v Ločni-ku pcslanec prof. Vittorio Ma-rangone. Carducci. Marisa je izjavila, da ji je Gigli tako rekoč vsilil kolo v Ul. Arcivescovado. Obtoženi Luigi Giglio, ki stanuje v Ul. Seminario 9, je vse zanikal, vendar mu to ni prav nič pomagalo. Sodišče ga je obsodilo na devet mesecev in 10 dni zapora, na globo 7 tisoč lir in na plačilo sodnih stroškov. # * # Pri drugi razpravi pa se je zopet pokazala resnica starega pregovora, ki pravi, da ni zdravo vmešavati se v prepire dveh zakoncev. Do tega zaključka je verjetno prišel tudi 47-letni goriški trgovec Gio-vanni Graf, ki stanuje v Ul. Cocevia 8. Dne 15. septembra lani o-krog 14.30 je prišel v stanovanje 30-letne Renate Batti roj. Piticco, v Ul. D’Annun-zio 10, da bi tam posredoval pri razdelitvi pohištva med njo in njenim možem, s katerim sta se nameravala ločiti. Za ta postopek sta ga naprosila pravna zastopnika obeh zakoncev odv. Pedroni in Pa-scoli, ker je bil Graf v dobrih odnosih tako z možem kot z ženo. Nekaj časa po Grafovem prihodu v stanovanje pa se je zaslišalo od tam kričanje žene in kmalu potem so se odprla vrata in Graf je naglo odšel na ulico. Sledila je prijava Renaie Batti, ki je obtožila Grafa, da jo je žalil z besedami ter jo tudi pretepel in ji pri tem povzročil poškodbe lažjega značaja. Graf s svoje strani pa je trdil, da je prišlo do besed med njim in Renato zato, ker se je njej zdelo, da on drži v zadevi z njenim mo-žem. Zanikal pa je, da bi jo kakor koli udaril. Ker je že pred razpravo Renata Batti umaknila tožbo, je sodišče zadevo umaknilo iz razprave, potem ko je določilo, da mora tožeča stranka plačati sodne stroške. Sodnik: dr. Fabiani, zapisnikar: Smet. S seje pokrajinskega odbora Reševali so vprašanja upravnega značaja Na zadnji seji pokrajinskega odbora, ki je bila v torek zvečer, je poslevodeči predsednik dr. Polesi podal obračun lanskoletnega delovanja, ki ga je ilustriral s številnimi podatki. V preteklem letu so nudili pomoč 516 nezakonskim otrokom, od katerih jih je 360 prejelo denarno podporo v znesku nekaj nad 4 milijone lir. Za 41 otrok so potrošili 1.6 milijona, za preostalih 108, ki so v raznih zavodih, pa 19 milijonov. 14 materam, ki so dosegle priznanje očetovstva za svoje otroke, so izplačali posebne nagrade. V preteklem letu so v vsej pokrajini izplačali za 25 nepriznanih nezakonskih 0-trok 4.8 milijona. Ker zakonci, ki nimajo otrok, čestokrat \zame.io v rejo nezakonske otroke, se od leta do leta manjša število nezakonskin otrok, za katere skrbi uprava. Lansko leto se je zaključil izselitveni postopek za nekega nezakonskega otroka, za katerega je od rojstva dalje skrbela pokrajinska ustanova za detinstvo. S posredovanjem neke organizacije sta ga ameriška zakonca spravila v Ameriko in ga posinovila. V nadaljevanju seje so sprejeli številne sklepe, ki se nanašajo na priznanje starostne dobe nekaterim uslužbencem, ki so bili oškodovani zaradi vojnih let ter imenovali čla- ne komisije, ki bo presojala natečaje za ureditev pokrajinskih uslužbencev na podlagi organičnega pravilnika. Oprostili so podjetje Romani Nazario varščine za gradnjo telovadnice znanstvenega liceja v Tržiču in odobrili nekatera izredna popravila v umobolnici za 280.000 lir. Družbi Autovie Venete, ki ima sedež v Trstu, so izplačali 2 in pol milijona lir, kot zadnji obrok deleža v znesku 5 milijonov, za katerega je pokrajina nakupila delnice te družbe leta 1958. Končno so razpravljali o asfaltiranju pokrajinske ceste od Cervinjana do mostu čez Ter, ki bo dokončano meseca avgusta. 1 fef ŠTOTZJI! Od 3. do 10. junija v Beogradu 169 tekmovalcev in 200 novinarjev na evropskem boksarskem prvenstvu Prvenstva se bo udeležilo 24 držav - 2. junija zdravniški pregled in tehtanje nastopajočih Pred dnevi je bila v prostorih Boksarske zveze Jugoslavije zanimiva tiskovna konferenca. Predsednik BZJ Branko Mirkovič je seznanil številne zbrane novinarje s programom evropskega boksarskega prvenstva in raznimi podrobnostmi, fci so združene s. tem velikim dogodkom. Čeprav se bo prvenstvo začelo za tekmovalce — nasto- pilo bo natančno 169 boksarjev — šele 3. junija bodo pred tem že številni sestanki posameznih komisij mednarodne zveze AIBA. 2e 25. t. m. bodo v Beogradu zbrani člani sodniške komisije, ki bodo naslednje tr; dni spraševali posamezne kandidate za sojenje na tem turnirju. Dva dni pozneje bo sestanek tehnične komisije AIBA. 1. junija pa se bo sestal izvršni odbor. Vsi tekmovalci bodo morali stva — že 1. junija. Dan za tem bodo stopili pred zdravnike, takoj nato pa še na tehtnice. Po končanih formalnostih bo žrebanje izločilnih parov po posameznih kategorijah. Slavnostna otvoritev s prvimi borbami bo 3. junija ob 19. uri, finalni dvoboji pa teden dni pozneje. Tudi priprava dvorane je zdaj že v zaključni fazi. Ta čas izgotavljajo še zadnje dele pomožne tribune, na vidna mesta pa nameščajo najmoder- biti v Beogradu - tako dolo- J>*i»e »erUne naprave ki sta ča program evropskega prven- iiiiimiiiimiiiiiiiniitfmiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiMHHniimiiiiiiiiiiiii Prvenstvo B-Iige v baseballu Zmaga domače BC Alpine nad gostujočim Juventusom Tudi drugo tržaško moštvo uspešno v Turinu Preteklo nedeljo smo na openskem igrišču, kjer se je odigralo drugo kolo državnega prvenstva B lige v baseballu, prisostvovali prvi zmagi domače Alpine, ki je premagala Juventus iz Turina s izidom 7:2. Alpina, pa čeprav je prvo igre prvenstva nerodno za' pravila, je tekrat pokazala da se hoče uvrstiti na prva mesta. Domači igralci so v glavnem zadovoljili, pa čeprav so igrali boljše v napadu kot v obrambi. Poudariti pa je treba, da so si zmago brez dvoma zaslužili. Nasprotno pa je Juventus popolnoma razočaral in ni bil niti senca lanskoletne ekipe, ki je v A — skupini B — lige zasedel prvo mesto. Prvi innig se je končal neodločeno 0:0. V drugem so gostje prevzeli vodstvo z 2:0, kar pa ni preplašilo domačine. pa čeprav je prišlo do tega izida zaradi zmede med o-brambo Alpine. Ko se je ta de’, moštva opomogel, so domačini šli v napad in so že v naslednjem inningu dosegli izenačenje. Priložnost je bila odlična in domači igralci so izrabili premoč ter so po šestem inningu dosegli vodstvo z 8:4. V osmem času je obramba domačinov ponovno odpove- dala ter dala tako možnost prisebnim gostom, da so zmanjšali razliko na 8:7. Več gestje niso mogli doseči, ker se je napad domačinov razživel in nevzdržno dosegal točko za točko, dokler se ni u-stovil pri 17:7. Med domačini je bil v napadu najučinkovitejši Pečar, ki je izvedel tri dobre- udarce. Sledi mu Ravnič z dvema, Šuc z enim dveh baz ter Fer-luga, Grilanc, Milič in Vac-cari. Alpina je zaigrala v naslednji postavi: Vaccari, Gagliar-do (Daneu), Ferluga, Sosič, Ravnič, Šuc, Grilanc, Taglia-ferro, Milič in Vaccari. Tudi druga tržaška ekipa je bila uspešna, pa čeprav je morala gostovati na nevarnem igrišču Torina. Gostje so zmagali s 14:7. V ostalih dveh tekmah je najvišji rezultat dosegla Verona, ki je zadala ekipi Giantsa 20 udarcev proti 1. V milanski tekmi pa je Inter odpravil Legnano z 11:7. jih izdelali domači tovarni In-sa in Forum. Za boksarsko prvenstvo Evrope je izredno zanimanje tudi med novinarji. Že doslej se je prijavilo organicijskemu odboru okoli 200 zastopnikov četrte sile. Med 70. tujimi novinarji bodo najmočneje zastopani Zahodni Nemci (19), Poljaki (10), Cehoslovaki (7) ter Italijani in Angleži (po 5). * * * Komisija za sestavo boksarske reprezentance je včeraj določila 10 boksarjev, ki bodo zastopali Jugoslavijo na evropskem prvenstvu. Reprezentanco sestavljajo: Sačipovič, Mitrovič, Paunovič, Benedek, Mehovič, Vranješevič, Tomič, Jakovljevič, Milivojevič in Sretenovič. Finale za poka* P_rvalt0V Barcelona - Benfica v Evroviziji 31. t-m RIM, 18. - RAI'^ za poda bodo finalno tekI£° celono kal prvakov med »ar }l in Benfico, ki bo v d Evrj. t-. m:- P«na?a,i*rl„Ssnell. i" viziji'. Tekmo bodo P°s" jel) jo bodo oddajali (aa j-j 10. še istega večera ob *** »Sovjet^ MOSKVA. 18. nogometna zveza se bo uprla Iiuguuicu.a ‘.J--- .j-niJSl«*: predlogu tajnika °|- P ^ bi odbora Otta Malrer-|a’ oreij nogomet izbrisali ^ jzjavil predsednik zveze olimpiade^ v ValCIlliI? tsk ivil stavi j a nogometni turnir Granatkin. Sovjetski sp , predstavnik je v T°" raz* Siavijd Iiuguiuv..*. . za ja- kiu izredno prilozno ..j in V *** T: tfl širjenje te Pj*“°g* Ienjatj -v. i — rti pn lls jateljski tekmi pr ep* nogometna enajstorica ^.j), gala domači Bayern s SAH BEOGRAD, 18. kolu šahovskega_ dvoboj ^ V Petelj v med Jugoslavijo i.n Sovj« ^ p,r zo so se končale 1-J tije in sicer UfH re®' pa- Matulovič - Korčnoj j Pavlenko-Kovače_yič_^(Ja[jeV3!,e nes so se" tudi naa^iib K* nuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinii»,,ll,|l>l> prekinjene Partljex„iP k®*a kol. ki so se fc?n£*ovii$ sledi: Averbach-Mata Udovčič-Keres renV'iikovičeV!’ gorič remi, Neieb petros-Volpertova 1:0. Rer_„ re«”' jan 0:1, Šmid-Par»a Bojšenko-Lazarevic i- • Iz Turina proti jugu in zopet na V soboto pričakovani stari i ,,l! kolesarske dirke po 1 Kateri bodo prevladovali: hitrostm ali gorski kolesarji ? TURIN, 18. — Vse je pripravljeno za začetek k° jjo-ske dirke po Italiji, ki je letos v okviru praznovan soboto JGNIS IGNIS iGNIS !OH»5 Po zaključku ženskega košarkarskega mednarodnega turnirja, ki bo 27. in 28. t. in., bo v Trstu drugo pomembno, prav tako mednarodno tekmovanje, tokrat moških ekip. Turnir za «Nagrado grada sv. Justa« bo 1. in 2. junija. Poleg dveh domačih moštev Haus-brandta in Don Bosca, se bo tekmovanja udeležil letošnji italijanski prvak Ignis iz Va-teseja, medtem ko bo Jugoslavijo predstavljal Zeljezničar iz Karlovca. Prireditelji so povabili tudi budimpeštanski Honved a vodstvo madžarskega kluba je pred dnevi telegrafsko javilo, da ni dobilo vizumov, zaradi česar je udeležbo odpovedalo. Za turnir vlada v našem mestu veliko zanimanje do Izvedenci trde, da visno od ritma gorskega v .g) K) letnice zedinjenja Italije. Giro Se bo začel v rinu s «triptikom trobojnice«. Etap bo, kot smo že pisali, 21 z dvema dnevoma počitka v Palermu in v Trstu. Kolesarji bodo morali prevoziti po cestah polotoka in tudi otokov približno 5.000 km. Začelo se bo v soboto v Turinu, končalo pa U. junija v Milanu. Kdo bo končni zmagovalec? to od- vožnie gs- vznozja gorsKeg« ivia, via in posebno StbeSedo Lj bodo imeli glavno ti » pre skl vozači. Je nam niO* ski vozači. « h0 ni-.,« etap, med katerim* D ga*®® zadati nasprotnikom rec. \0 ne preveč ugoden^ u etape, .( stimo na miru prv® bodo vsi udeležen^ ^ sveži. Utrujenost s.e bodo, !* kv»£ti *JV lesarji začeli /^oviti^jjlr proti severu. ZJfa„z0omJ,ni pruii seveiu. ^ 70ou* m stami in gorskimi nj ko marsikateri m ves kolesar P°kvari Jj00yu. Ml recimo n. pr. vaI\reč s*u j. kolesar si bo ?.a eorškiJ). jj nabrati do vznozja g gl likanov toliko naskok ^ ^ mu dovoljeval mkn stf^ skrbno vožnjo tudi v ^ zavojih Stelvia. ,apa Najbolj nevarna 0gj brez dvoma 19- p® f k°t.a torio Veneto-Tnde 'jjako do gorski vozači v Ps ^ nju napada stecu* tek1”,!#* medtem ko bodo jig^r ci, ki nimajo mčesar poV> sprožili ofenzivo. 1,v0ni8 ’te sostvovali napadu Rgths«r sa. Ce se mu bod° ,gji V, Brugnami in drug^ ^ lijani pridružili m p e vzdržali, tedaj s.1? ni bilo razločiti, imeti jo je pač mora j. se je belil strah v velikih očeh. jji. p «Poglejte no, Matija se ni prav nič z111 ski rep visi od medvedka.« (Nadaljev> i anie slP