LETO-YEAR XIV, by th. Act »f t, ItlT, w %«> lk> hrt Offt— mt Odaa—» IBl—U. ly ae* M »McUl tmf mi Nr k mHn 1103. ArtafOrt.1, UIT, ««HmHm4 dtlj U praaalkov, iMued o njih zločinih. Njih obrazi so postali bledi, ko je sodnik proglasil, da pojdejo nekateri izmed njih v ječo. Nastala je tihota, na kar je tod akti importiranih pretepačevi pre-tepanje in morjenje stavkarjev, njih žen in oseb, ki so z njimi simpstizirale. 5. Zadnji in najžaloatnejlt vzrok je, da organizirane stroke niso odprt d in zavedno sodelova le. — Maurer opozarja v svojem članku na hvalevredno delo, ki sta ga vršila v stavki Pitzpatriok, predsednik Delavske federacije v Chicagu, in znani delavski organisa* tor Wi!liam Z. Poster. V mojih skušnjah, ki sem jih imel z organizatorji," pite Maurer, "Hta ae ta dva Človeka izkazala kot uajboljša organiaatorja, ki jih ima dežela. Isvittta eta, kar nik pričel naznanjati kazni, naj- «o drugi izkušeni, možje skušali višje kazni, ki so bile kdaj izre čene zaradi kršitve Sheraanove-ga protitrustjanskoga zakona, od kar je bila ta postava od leta 1890 uzakonjena. Trije so bili obsojeni na Štiri mesece ječe in $4,000 denarne globe. Četrti je prejel dva meseca zapora in $3,000 denarne globe. Obsodba petega je bila odložena, ker je njegova žena bolna. Kaj takega še ni bilo, da bi bili biznismani, ki imajo denar, tako strogo kazndvani. zaradi topa pregreška. Ti ljudje pa ne pojdejo v državno h Ti zvezno jetnišnico ali kaznilnico, da tam žive skupaj z navadnimi hudodelci, ampak bodo zaprti v okrajni ječi okraja Kaneta. Takih ljudi ne pošljejo v At-lanto, kot je moral iti Dcbs, da presadi Jfleset let, ker se je vse svoje žive dni boiril za ljudske interese. Ti in še drugih trideset se je priznalo krivim zarotniškega početja, da preprečijo drugim obrt. Tvorili so takozvani opekaral^i trust, katerega zločinsko početje je odkril Hamnel |Tntermyer, ko „e je vršilo zaslišanje pred Loclc-uoodovim odsekom. Drugi, ki ni-ko bili obsojeni v zapor, bodo morali plačati po $.r>00 do $4,000 de-narne globe, devetnajst korpora-katerih člani so bili, je bilo kaznovanih z denarno' globo od $500 do $:».ooo. Obsodba je svarilo za druge, kaj naj pričakujejo, ako prelomi-jo Shermanov protitruatovaki za-Tako jc rekel diatriktiii 61.000 Nemcev pride v Ameriko Washington. D. C. — Pomožni delavaki tajnik Henning je prejel informacije, da čaka 61.000 Nemcev na ifaelitev v Združene države in odpotuje takoj kakor hitro pridejo ameriški konzuli v Nemčijo, da bodo vidirali potne liate. Pettiaoč Nemcev je prišlo ta raeaec. dnik Hayward. Hodnik C. Van Fleet jim je napravil tudi kajjepovzrochjipohn JEKLARSKIH stavkahjev? JAMES maurer navaja-mt glavnih vzrokov. Toda najglavneji in najžalostneji je peti vsrok. STRUPENI PLINI BODO &lAl-, U CIVILIZACIJO, " New York, N. T. — Jamea Maurer, predsednik državne de a veka organizacije v Pennsylvaniji, na-vaja v svojem članku, priobčenem v listu "I.abor Age", pet glavnih vzrokov, ki so povzročili, da je ponesrečila stavka jeklarskih in železarskih delavcev v letu 19l#,| 1. Stavka je bila prezgodaj. 2. Boljše plačani delavci v jo-klarski industriji, večinoma aami Američani, niso hoteli »odelovati ^^^ ^^^ ^^ kon «ule; demonstracije in spopadi t vojaštvom. s svojimi manj srečnimi tovariši. 3. Ht a v kar jem ni bilo dovoljS; no se poslužiti v ustavi sajamfte-liih pravic, kar govori, da jim ni nasprotoval le jekla raki triMt, ampak nasprotni sta jim bila tU di državna in municipijalna vla* M ^ da Rim, 27. nov. — Demonstracije 4. Biji so postavno dovojeni vsi Proti Franciji zaradi Briandovega storiti, pa so ponesrečili. IsvrŠila sta, kar so Oary in njegova skupina mislili, da je nemogoče. Fak-tično je bilo malo ljudi, ki so verjeli, da je jeklarska industrija dostopna. Fostar in Fitzpatriek sta pokazala, da se jeklarski delavci lahko organizirajo/' Maurerjev Članek pripada med članke, ki pokazujejo, kakšno pot je zavzel list "Labor Age", da v resnici koristi delavstvu. List je namreč nasledil' "Socialist Re-view" in marsikdo je mislil, da list postane nazadnjaški. Ampak list je pokazal s tem člankom, da hoče delavstvu kazati pot v strokovni organizaciji, katero mora hoditi, dr se lahko reče, da strokovna organizacija služi delavstvu. Poleg tega članka je novi list prinesel še drug« članke, ki pokazujejo. da pisatelji razumejo moderno delavsko gibanje in da so se poslovili od voditeljev stare šole, ki so radi naglašali, da se bojujejo zu delavske pravice, a ; Washington, D. 0. — Is aaues-ijtvih virov ae je izvedelo, da bodo veščaki najmanj treh delegacij zagovarjali strupene pline, ko pride stvar na dnevni rod razorožil \ ene konference. Strupeni plini. ki ao bili med vojno tisočkrat prekleti kot najbolj barbarako atedstvo za vojskovanje, so po mnenju zagovornikov na koufe-renči najboljše sredstvo za o-hrambo civilizacije 1 — Tako se rasoroluje in odpravlja vojna I AU PRIHAJA UT-1011 lil de? uradniki NI vido o tik. NIČI izgredi v italiji. francoski listi napada-jo angluo. govora v Ameriki, v katerem je dejal, da je italijanska armada za nič, sc raaširjajo po vaej Italiji. Suoči se je zbralo 500 dijakov pred francoskim poslaništvom v Kimu in sačeli so metati kamenje v poslopje. Močna četa policije in vojaštva na konjih je razpršila dijake. Danes so prišla poročila o večjih in manjših izgredih v Turihu, Milanu, Benetkah, Florenei in Genovi. Komisar (Allvazn v Tu-rAnu, ki je dovolil demonstracije pred francoskim konzulatom, na katerem so izgrednici pobili okna ih uničili notranje opremo, jt bil odstavljen. V Benetkah so vojaške čete obkolile francoski kon-zulst in od podile izgrednike. Spopad z demonstranti je bil tudi v Neaplu. Vlada, ki bi rada pomirila razburjene duhove, senika v sati o Briandovem napadu na italijansko armado v njegovem govoru v New Yorku, toda rimsko čaaopia-je ne verjame tega in nadaljuje z vitrijoličnim žigoaaujem Brian-da in francoako vlade, Pariš, 27. nov. ~ Iz Rima poročajo o prot{francoskih izgredih v Italiji: Italijanski Usti ao ras-širili vest, da je Briand dejal nekemu italijanskemu delegatu v Wash'ingtonu, da se Italija sato poteguje za zmanjšanje armad, ker njena (italijanska) armada moralno razpada. Ta vest je selo razburila italijanske šoviniste in priredili so de-mcfostraeije pred francoskimi konzulati v ltimu, Neaplu, Turi-nn in drugih mestih. V Turing ao deraonatrantje udrli v konzulovo pisarno in Razbili vso opremo. V Neaplu ao morali karsbinjeri RASOlOtlVALOB V WAftK-INOTONU BO TRBBA NAJPR-VO RAZOROŽITI1 MAmeričani so pričeli spoznavati avoje goste v Washingtonu. Angleli opravljajo Franeose in Franeosi opravljajo Angleže, Italijani ao se spravili nad Franeose. Franeosi nagovarjajo Japonce, da naj povedo kaj o Angležih. Konferenca postaja nemirna. , . Se ena taka episoda kakor je bil BriaudoV polom in njegov zadnji strel na Augleže, predno je odšel domov, pa bo treba najprvo razorožiti rasoroževaloe." — Politična v "Hcrald-Kxaminerju.M, potegnili a profesionalnimi poli tičarji starih atrank in tako iada-jali koristi delavstva. kadar je prišlo do volitev, ao PT r-I(fn(lti rnn04ic0f M jc grozila francoskemu konzulatu. Veliko ruzburjenje j« bilo tudi v italijanskem parlamentu. - ..__Pariz, 2«. nov. — Pariško šaao- " | lorde Cursona, angleškega vna- njenegu ministra, ki je pre<*!<. w dobro, lepo in fHKliično pridigo Povdarjal je, da je strešna opeka važen stavbinski materijal V zapor pojdejo Frank Alb*rt Nobbe. Alfrrf Kchaile Arthur Hh.Utonc m Herman Petri. PH druži se jim še Charl« C. Ale-zander, kadar bo zanj izrečena kazen. VREME Tkica^o in okolica: Torek ob lačno .r. «•!" -».injejočr. T«eper«.. ,ur. zadnjih 24 uri najvibs 44 »Mjnižja 4S>. ^>lnee i«»de ob Mkle ob 4 21. In februarhki obrok, toda Angl« ži, Italijani in Američani v komisiji ao mnenje, da Nemčija ne bo mogla plačati nadaljnih obrokov. Francozi pa zahtevajo, da Nem čija plačuje brez odmora.' Njihovo »t m I išče je, da more biti Nem-čija popolnoma raiorošentf tudi finančno. lit rada imate Hredozemuko morje avoje privatno jezero. Fmtieeski uradni krogi smatrajo ('urzonov govor kot njego. v privatno mnenje in kot takega hi ti radi prikazali avetu. Kljub toniti jih boli in zanikati ne mor*-;d, da sc "rntente eordiale" me«l AngKjo io Francijo vedno bolj bliža točki preloma. Franeoako \ lado najbblj peče Curiktnova ob Anglija se j« vrgla ea •rgante i v ii/t/m Analcik" tn Saj raagovarjati m nočejo o gor njem vprašanju. Washington, D. 0. (Federated Press. Laurenoe Todd). — Ce |M>ide v bližnji bodočnoati Mak-sim Litviuov ali kateri drugi zastopnik rusko vlade v Washing-ton, da se raagov*rja o vpostav-1 jen ju trgovslsih'stikov s Rusijo ali radi drugih vzrokov, je odprto vprašanje, ker pravijo odgovorni uradniki, da o tem ne vedo ničesar. Oni. is javlja jo, da ne vedo ničesar o tem, da je kateri sago-vornik sovjetskega rešima vprašal sa potne liste. Rsvno tako odklanjajo vsak odgovor, da napravijo potne liste, Če vprašajo po njlb sovjetski odposlsnoi. Tako ofioijelno delovanje vsbd-ja sum, da Hardingova administracija ne stori ničesar, kad podžge k delu sa rasvoj Rusije in da mirno počaka, da nemški industrijski N maguat Ilugo Stinnes v porabi britaki kapital in nemško znanje sa polaatenje virov ruskega naravnega bogastva. Ako Stinnes postane mojsterski izkoriščevalec Rusije, tedaj je garantirano, da bodo Nebici imeli take profite, da jamčijo odplačevanje odškoduine Franciji, Belgiji in Italiji, te države bodo pa sopet pomalcm odplačevale dolg Združenim državam. Ameriški bankirji kot drugi britaki bankirji, kateri so sa nemški načrt, bodo s dobrohotnostjo gledali« dft shington ostane trajno sov otvoritvi1 W»«tts i Kusljo. Ti bankirji pa ne representlra-jo vseh smerlških bankirjev v politiki In njih programu nasprotujejo veliki bančni interesi, ki se pečajo x izvosom. Ti isvažaloi, katere podpirajo bankirji, ki ne pripadajo k Morganovi skgpinl, ao trajno pritiakali na upravo in ae-veda tudi argumentirali, da Ru-aija postane trg sa ameriške produkte. Danaa protestirajo ti ljudje mnogo glasneje, kot v prejšnjih časih. Uprava oatano proti-ruaka in je proti trgovaki zvezi, toda njen glas ni več tsko oaoren in ukazujoč, kot Je bil pred pot maseoi. In prav lahko se sgodl, da ima Husija nekega dne svojega trgovskega zastopnika v Wa» shingtonu. Miljukov in Lvov, bivši minister sa zunanje zadeve in miniatr-ski predsednik ravolueijonarne vlade spomladi 1(117 v Petrogra-du, sta že nekaj časa v Waahing-tonn in njuno protiaovjetsko propagando pozdravljajo val tuje-zemaki in domači nazadnjaški dostojanstveniki, ki so se zbrali na konferenci za rasoroženje. Podpira jih maršal Foch v njih divjih militarietičnih napadih iz za padne Evrope na Kusijo, toda n« podpira jih nobeden odgovoren zaatopnik raznih vlad. Briand ae ne upa priporočiti še ene vojne proti Huaijf, Italijani ao pa taki vojni ravno tako nasprotni kot Britje ali Američani. Japonci pa imajo polne roke dela v Hibiriji. Oni že zdaj začudeno vprašujejo, kaj ae zgodi z njimi, če H lisi zopet pridejo do Paejfičnetfa oaea-na, ako ae v tem času avrt ne /.«•-d:ni za razorožitve. lUsorožitvena konferepva je molče priatala na kitajsko politi*, ko, ki je želja sovjetske BtlaiJejtnva.nah sodelujejo a cen-ker ae jc r.dinila u. principu, .koralnimi odbori dveh kovina rak »i. Kitaj postane svoboden in da sam '»'ganlaeeljj J* »rganisaelj, odloča s svojo neodvisnostjo. Ze-^veza kovinarakih daleveev, spe- dinils se je ns politiko o Kitaju,,^ * ****** f'^ ki Je preeej negotova, ako ac ima J' P" -indikallatlčna. Prva ima oblatiti v Indiji so progleail«- več organizacij iiepoatavnim. Mwl le-mi ao "Zvezna Kilefet", "Korv gpaans zveza", "Narodni proato voljci" itd., ki vodi jo rrvohirtjo-narno gibanj«- v provineah Puli jeb, Bengal in Delhi. odgovor je, da ni Anglija nič boljša. Anglija je bila prva. ki je tiahujekala (Irke na vojno s Torki kljub opozi«iji oatalih zaveznikov in žila j ae pogsja dinktno s I (Dalje na I. strani). 700.000 delavcev zastavkalo v italiji. Splošna stavka kovinarjev, radarjev in pristan ličnih dslav-oev ter želeanlčarjev. boj fbotz fašistom zn snl tanju kb1db. Riui, 37, nov. — (Federated Preas.) — Medeknstotiaoč delavcev se nshsjs v stavki kakršhe le ni videla Italija dolgo časa. Vsa ko-vinarska industrija je parallaira-na valed atavke pol miljona delavcev, ki ao ae uprli snilanju mezdo in povečanju delavniks. Kovinarji ao v nevarnosti, da isgube vse pridobitve is lanakega leta, ko so po okupaciji tovarn naredili pogodim s posredovanjem vlade. V Genovi in bližnjih ligurijanakih pristanišči^ so sestavka!! mornarji in priatanlični delavci s dvojnim namenom: prvič aoper znižan jo tn drugič is simpatij do v. V južni Italiji Je na .....ev, ki sahtavajo povišanje mezde in odpravo fašistično organisaeije, , Kovinarski delavci ao zapustili tovarne sadnji teden, ko so delodajalci naznanili, da znilajo mezde sa deset do petnajst odstotkov In podsljšejo delavnik na davet uri iatočasno so parobrodne družbe nastlani le znižanje mosdc mornarjem in pristanilčnim delavcem v lukah na zapadni strani Italije. Odborniki delavskih orgsnlsa* elj pravijo, ds je stsvks popolna !n upajo na zmago. Vsi jeklarski delsvel, strojniki, delavci In de. lavke v tovarnah kemične industrije in delsvel vseh drugih strok, ki ao v aorodu a kovinarsko industrijo, ao ae odvssli posivit na stsVko. Val rudarji okrožju želez ne rude v IMombinu so se pridružili št raj k u. Največji udarec sa delodajalce pa Je stavka mornarjev in prlatanUčnih delavcev, ki so saprli utos rude, slrovegs Že-lezs in premogs is Amerike iu Anglije. Vssk poskus uvažanja tega materijala s Južne ali Jadranske strani Ini imel stavko mornarjev in pristaniščnih delavcev v dotičnih mestih ss posledico, železničarji ao tudi obljubili, da ne bodo prevažali stavkokaškega materijala, 'MrcdiŠča stavke so Milan, Turln, (lenova in Mvorno. Genova Je popolnoma pod kontrolo delavecv. Lokalna delavaka zbornica Je dovolila samo Učiteljem, da še opravljajo avojo služim, ampak obveiče. ni ao, da bodo tudi oni morda po» klicano vsak čas v atevko. I'prava stavke, kar ae tiče kovj. narjev, je pod kontrolo raadelj« nega aiatema. Tovarniški odbori v iiveati tako. kot prisilijo razni dogodki eile, da jo irvrtc, Ame-n*k* izjave o p«ditiki odprtih vrat v Kitajo je alabo tolmačenje tega, kar Je Moekva že izvršila. Veraaillakl zarotniki to dobro ve-. Ce so besede padle na rodovitna tla, je drugo vprašanje. Prav zanesljivo niso napredni podjetniki spreobrnili vseh nazadnjaških podjetnikov. Saj še delavski govornik ne more prepričati vseh delavcev, katerim govori, čeprav razpravlja v njihovo korist Nekaj podjetnikov bo pa spregledalo, da so hodili napačno pot, ker so se ustavljali razvoju napredka. Kadar se podjetniki zopet snidejo na konferenci, jih bo zopet nekaj pridobljenih. In tako se bo stvar razvijala naprej, če ne pride zopet do katastrofe, kot je bila zadnja vojna, kkustvarja sicer kaos in nered, nikakor pa ne more ustaviti razvoja napredka. DOPISI. OrefftB Otof, Orn — Ne bom opjsovsl, kaj delamo Slovenci tu, ker M itak skoro is vsakega dopisa od ta posname, da imamo pa pirniee, pri katerih ao zaposleni akoro vai Slovenci. Pri boaih imamo prednost in ao s nami uljudni, da eelo v hiše naa pridejo obiska ti. Veselice se tu vrle redno ruto nedeljo. Dne 6. novembra cmo obhajali rojatni dan naiih dveh naprednih rojakov F. Zadnikarja in J. Koblarja. Oba >ta tafeika tukajšnjih društev in zelo vn*ta organizatorja za društva in jed noto. Ni mbgoče popisati, . kako dobro smo se počutili pri mizah z okusnimi dobrotami. Niti *aj bolj izurjene gospodinje bi a> ne mogle kaj takega umisliti, kar ao naši pečlarji izborno pripravili Če bo tako ilo naprej se ni bati lakote. Številka 13 pravijo, da je nesrečna, toda za nas je bil 13. no vember zelo »rečen. Zopet smo bili na "partjr" pri rojaku Bejov-cu. Zastopane ao bile kroojtfce klobaae in kalifornijska hčerka. Tudi naiegq zvestega prijatelja bosa smo povabili, kajti tudi on ljubi kranjake klobaae in zdravo pijačo. Kakor se čuje po mestu, bodo naši fantje priredili veselico. Na ta račun ae že zavijajo ko-košam vratovi, klobaae se okaja jo, vse se pripravlja, ml si čevlje "biksamo". Edina reč je, da ne pozabiu|p povabiti našega bosa, kajti on mora biti zaatppan, čeravno malo po "skebu" diši. Deklet je tu dosti; a poleg tega, še vedno pride katera iz stare demo vine. Ne vem, kaj je z nami fanti, da ae nič več ne ženimo. Poleg tega pa je tudi pečlarski klub zaspal in fantje ae mialijo poročiti samo vsled tega, ker je bila kasa okradena. Predsednik kluba je že pohodil pod oknom nekaj cvetlic, toda zdaj se ga je nekaka smola prijela. Nič čudnega, kdor za smolo prime se osmoli. Torej vidite rojaki, da ae ima mo tu dobro in se malo pobrigamo za slabe čaae. Sicer se sliši govoriti, da nameravajo kompanije odstaviti vse inozemce in naeta-viti samo državljane. Če bi m to zgodilo, bi bilo zelo slabo za aaše rojake in bi nič ne koristilo prilizovati se boso. Samo učiti ae.je treba in preskrbeti si državljep-Hko pravico, ker to nam btf pomagalo v vseh ozirih. Kaj nam koristi, ako «amo govorimo, da »mo za delavsko stranko, za to in ono. mi smo ničla,, ako nimamo volil-no pravice. Edino s to si lahko o-pomoremo in izboljšamo razmere. Večkrat kateri rojak pravi, 4a ravno tako dela kakor kak drU-gi. To ni pravo. Treba je pomisliti, da on ima pravico, ako ravno dola mogočo celo manj, a oni, ki jih nima naj dela kolikor hoče, ni upravičen do ničesar. — Ka-ročnik. V. T. — Dobrega ni poročati is tega velemest«. Delavske razmere ao tudi slabe kakor povsod. Tudi tu imamo že od 1. novembra počitnice, ki so nam jih privoščili naši dobri delodajalci, a so bolj podobne stavki. Ob časa sUvke se vedno dobijo postopači, ki prej mogoče niso i s; k < I a r prejeli za delo, a se ga takrat lotija kadar se delavci bojujejo za avoj in njihov obstanek. Ti nepridipravi so takoj pri volji nam delati zgago in onemogočati stavkanje. Naa Slovencev je pri stavki razvažalcev mleka veliko prizadetih, vendar stojimo č v ruto v naši bojni Črti. Edino eden je, ki je napravil izjemo. Kuj A k Anton Orbee, stanujoč na 127. M on t rose se je pot^l podal na delo in dasiravno nobeden drugih delavcev ne stavkokazi, se je on vrnil na delo. i Predvsem moram opomniti naše slovenake gospodinje, naj bodo zelo previdne pri nakupovanju mleka, da ne bodo po nepotrebnem nakopale svojim malčkom bolezni. Veako mleko, ki se vam rdi, da ni čieto, ga pošljite na Board of Health v preiskavo. Mlekarski truat ne gleda drugega kakior na profit in če mrjo deteta radi njega grabežljivosti in ne-pažnje pri izdelovanju mleka, se ne briga. Kakorhitro smo se podali na stavko, takoj je zakričalo vse kapitalistično časopisje, da smo morilci nedolinih otrok, ker smo za stavkali in nočemo dovažati mleka. Kdo pa je kriv temu T Ne mi, temveč oni, ker so nam naprtili stavko. Mi smo bili zadovoljni staro pogodbo, toda podjetnikom to ni dovolj. Zahtevali ao, da mora unija izginiti in ae uvesti o£- Oity, Kani. — Z delom smo popolnoma pod ničlo, kar pa ie ni nikak vzrok, vsled katerega )i morali biti Slovenci nenavdu-šoni. Da je to rea, se prav dobro opafca pri nas. Po cerkvenih prostorih rojaki prirejajo veaelice in druge zabave. Cele tri tedne ali še več so pobirsli ženale in otroci po Kansas Cityju jedila, s name- KAJ SE BOJE OBLASTI V KANSASU. tem več profita. Ostalo nam je a tem zadnje, da zastavkamo. Z eno besedo smo se jzreklTza stavko in to tudi izvršili, ter se bomo bojevali tako dolgo, dokler kogi panija ne odneha. Samo solidarnost nas bo rešila in propaati ne moremo, ako bomo edini. — Rojakom pa svetujem, naj se ne pu ste pregovoriti, da bi se podal stavkokaziti; 4'mi smo tu", jim povejte, "in odnehajte od vaših neupravičenih zahtev, pa bomo pričeli z razvažanjem." -kar. Naches, Waah. — Dopisnik iz Cle Bluma mi je odgovoril na moj dopis. Upam, če sem poročal, da se ni gledalo na točnost in za dostno mero, da to ni nikako blatenje naselbine Cle Eluma, ka kor se hoče to predočiti. S svojim dopisopi sem trdil, da jč alkoholna pijača škodljiva za družbo in napredek človeštva in s tem po dal moje mnenje vsem zagovomi kom " tcmperečnosti. Ako hoče dopisnik za druge hoditi po ko stanj v žerjavico, mu je prosto. Jaz mu dokažem, da je vsaka al-koholma pijača škodljiva za napredek človdštva. Znano je, da treznost in delavska solidarnost sta edini, s katerim bomo dosegli svobodo.'Rusi se borijo trezni in so v svojem navdušenju in trez noeti razbili najmočnejši imperi rijalizem. Toliko odgovora v krivo tolmačenje. — Matt Kezele. (Federated Press.) v Angliji Po uradnem poročilu je ^tevilo brezposelnih delavcev v Angliji narastlo za 32,000 v zadnjem tedni*. Število znaša 1,817^00. ' stavka ▼ Vet Or je brez malega splošna. Zadnji petek so zastavkale unije vseh delavcev v pristanišču, ko so hoteli parobrodni magnatje upo-sliti stavkokaze na mesta stavku-jočih bombažnih stiskačev. JHavka nameščencev pri Tide-water Ool £o. v Bayonnu, N. J., je hila končana zadnji petek kompromisom. Družba je hotela anišati mezdo za 24 odstotkov, toda delavci ao kompromitirali za 12 odatokov. Okrog 7000 krojadev se je yr nilo na delo v New Yorku, ko je 14$ neodvisnih delodajalcev podpisalo unijfike pogoje z organiza cijo. Pribižno 50,000 Hrojačev je Še v stavki. Na kongresu čehoslovaike ?ve-ze rudarjev, ki se je vršil v Pra gi, so pri volitvah v eksekutivo zmagali desničarski socialisti majhno večino 91 glasov proti 84 nad komunisti. Močna komunistična manjšina je sklenila, da ne bo razdirala organizacije marveč ostane v stari organizaci ji s socialisti. ■m kongresu socialistične stran- ke v Franciji je bila sprejeta j*e zolncija, ki nrgira eksekutivo '' poltret je in ternacionale'' na Dunaju, da naj deluje z angleško Labor Party za združenje vseh socialističnih in komunističnih organizacij, ki pripadajo k mo- prto delavnico, da bodo imeli a skovski, dunajski i/ in londonski internacionali. MIZ J KULPA KAJ 08TAJTE KIJA! Odločna beseda Bele Iprajine. "Contrant" je kinematografični igrokt«. V njem so rennične »like. Smrt Fannie Selliapve, ki so jo beriči pobili do nmrti v zadnji jeklarski stavki t Penn«ylvaniji. Dalje so prizori iz življenja stavkujočih rudarjev v Žapadni Virgin i j i. Kansaske državne oblasti ao ae tako ustrašile tega igrokaza, da ao ga prepovedale v državi Kansas. Zelo mora biti veat kosmata tistih državnih funkcionarjev Kansasu, ki se boje resnice. Delavci, če so pametni, bodo zahtevali povsod v domačih kine m at( »grafičnih gledališčih, da se U igrokaz pokaže ljudstvu. To je edin preudaren odgovor tistim, ki .hocVjo biti duševni jerobi ljudstva, dasiravno nimajo po ustavi pravice ljudstvu prikriti resnice. In če delavci to store, bo resnica prišla med ljudstvo. j dne 13. t. m. Spominjam se ie dobro, ksko so v itarem kraju gospod fsjmo* iter pridigali, in ropotali s prii-nice, da je tam hudič, kjer se po-popiva in mislim, da je prav imel Toda na tej veaelici ae je pila sa-mo iegnana voda, čeravno je mM« la tako moč, da je Majka vrgla oo stopnicah tako ndlrečno, da je vsled tega sa vedno saspal. dne 14. t. m. v bolnišnici. Zspuifta leno in fteat nedoraalih otrok. Napredni delavci v Kanaas Cityju obžalujem« nesrečnotdruftino pokojnika« ker je izgubila akrbnega očeta. Vse lepo molči, ako se > taka nesreča dogodila v cerkvenih prostorih, a vae drugače bi bilo, če U se ksj podobnega dovršilo med aavednimi delavci. Kar se godi v cerkvi gre pač vse v boljo čaat. Racumen človek bi dvomil, ako gredo take pojedise v boijo tast. ds se v "bol. jem hramu" je in poniva. Ako Človek ne pride na takn Irtje je seveda slab kriatjan in duhovniki ee igrala jo nad kristjsni. ki ne priaoatujejo. Kilo ve, čr eelo ■unrtaaga graha ne pripilojp nemu, k I se ne udeleži njih v.nrifli. ce. — Frankfort Heifhts, qi. — Brat tajnik naiega dtuitva me je po« zval pred čaaom v listu naj se za nom, da prirede slovesno večerjo feovarjam radi mojega dopisa v avgustu. Zamudila sem bila zadnjo sejo v oktobru in se udeležila Aele društvene seje 18. novembra. Hotela sem ga prepričati pred članstvom, da ni bilo moje pisanje s namenom, da bi koga ojbre-kovala in mu evoje mnenje povedala, na kar pa mi ni dal nikake-(ta odgovora. Bilo je navzočih na seji več članov in čntim v tem za-dolčenje, ker mi ni dal na moje dokasovanje odgovora ter a tem pritrdil da je moja trditev utemeljena. — Jera Kedilevc. LBmnOA UMDmtTVA. . J. T. 141 VoUaa, Idaho. — E-nsko knjigo vam bržkone lahko preskrbi Art Institute v Chics-gu. Obrnite ae tja. r.x.iy.ns & lis. Weiis-▼Uk, O. — Obrnite s« do vam najbližje lokalne unije rudarjev, kjer boste gotovo dobili aaželje-ne knjige ali lestvice. Nftveo bres deltvikega časo pUja je kakor vojak brat palke. Naročite se ia ttrtle troje glaal. N« povabilo črnomaljske občine so vse belokranjske •občine sprejele protest, ki se glasi: Svetovni vojni je sledilo ujedi-njenje in oSvobojenje naiega naroda. Vtii, tudi Belokranjci, smo 7. veseljem pozdravili ta dogodek, posebno pa svobodne in moderne volitve v naš državni zbor.'To naše veselje pa je v zadnjem času potemnila vest, da se resno misli odcepiti Belo krajino od Ljubljane in jo priklopiti hrvatskim oblastvom. Vsled tega smo se odločili Belokranjci, da odločno protestiramo zoper vsako tako odcepitev, in sicer iz tch-le razlogov : • - s 1.) Reko Kulpo smatramo za najnaravnejčo mejo. 2.) Bela krajina ni bila nikdar pod hrvatsko upravo in je bila vedno Upravljana iz Ljubljane. 3.) Ljudje so se v teku stoletij tako navezali na Kranjsko, posebno Ljubljano in Novo mesto; da težijo gospodarsko k Ljublja ni in k Novemu mestu, čeprav jim je Karlovac veliko bližji. 4.) Beli krajini je bila Ljublja na kot glavno deželno mesto ved no tudi središče kulture, narodne probude in vseh uradov. 5.) Naših 4730 volilcev bi osta-lo v primeru odcepitve brez svojega narodnega poslanca. Pri pri-hodnjih drŽavnozborskih volit-: vah bi se naši glasovi izgubili v morju nezanesljivih in žalostnih strankarskih političnih razmer, ki vladajo na Hrvatskem: 6.) Za enkrat ne moremo tau-pati hrvatski upravi, ki jo mi kot neposrednji sosedje dovolj poznamo. Proti nameravani odcepitvi Bele krajine od Kranjske govore torej važni zgodovinski, gospodsr-ski, kulturni, naravni, upravni, in politični razlogi. Bela krajina je na žalost še dandanes strašno zanemarjena vzlic njenim prirod-nim bogastvom in čeprsv je Be* lokranjec v^led svoje, dobrosrčnosti in nadarjenosti vreden vsega spoštovanja. Narod v Beli kraji-ni je trdno prepričan, da leži vsa njegova areča zgolj v njegovem doeedanjem v središču, to je v Ljubljsni. Odločno protmtiramo proti nameravani odcepitvi ter prosimo naše poslance, naj možato in odločno preprečijo vsako priklopi-4ev. Bele krajine k hrvstskim o-blastvom. ., % ■ T ' J -- t " " postopanje z gor, atomi begunci Po izbruhu vojne z Italijo so morali naši bratje iz dobrdobake ofcohce zapustiti svoj rodni dom in oditi na Češko, kjer 80 jim veled njih pridnosti ponu. jali češko državljanstvo In z™,. Uo. Kljub temu *>a »v ostali *v*ti nam in prišli v taborišče Struii, e pri Ptuju, kjer ae jim je[ razmeroma še dobro godilo. Ko se je pa taborišče v Strnišču opustilo, je ljubljanska direkcija za agrar. »o reform* pismeno ©kobila, da dobe stanovanja, travnike posejane njive v jzmeri pet hek-tarov, če af nkselijo na velepo. seatvu grofa Haterhazija, ki s,. Jt. nahajalo pod agrarna reformo. Ko w ti reveži prišli v Dolnjo Lendavo, so «p» zpoznali, da «0 vse obljube — laž. Vtaknil, jih namreč v nezdrave luknje, dobili niso ne atonovanj in ne zemlje in srečen je bil dotičnik, ki je mogel zaslužiti vsaj 20 kron na dan. Sedaj, ko se bliža zima, so nesrečni brezdomovinci brez oblefke, brez stanovanja in brez sredstev. To je škandal, ki mu ni para! Obsodba Draškovičevih moril-oev. V aredo dne 26. oktobra je bila ^rečena sodba nad Draako-vičevimi morilci. Sodna dvorana je bila prenapolnjena občinstva, ki je nestrpno pričmkovalo izida oljsodhe. Točno ob devetih dopol-dne ao prišli v dvorano sodniki, oblečeni vsi v črna oblačila, takoj za njimi pa ao pripeljali obtožence, ki so bili navidezno mirni. Nato je predsednik sodišča prebral obsodbo, po kateri so bili obeojeni: Morilec Alija Alija-gič na smrt, Rodoljub Čelakovie na lfrletno, Nikolaj Petrovič na 15ktno in Stevo Ivanovič na dvoletno ječo. Nebojša Marinkovič^je bil oproščen. Ko so zaznali obtoženci razsodbo, ao šiloma zatrli vsak znak nemira. Samo Alijegi* ču je srce tako zabilo, da je izgledalo, kakor df bi mu hotelo prebiti prsa; Obtoženci so vložili ničnostno pritožbo. Vsled nesrečne ljubezni se je o-besil v gozdu med Žičami in Ro. vi posestnikov sin Ciril Kosma-tin. Našef ga je lesni trgovec Jakob Pogačnik. Detomorllka. Ob Ižanski cesti ao našli dne 5. sep- tembra mrtvo truplo novorojenčka. Po večtedenskih poizvedbah se je dognal?, da je novorojenčka ubila in n#to zakopala njegova nezakonska mati Marija Lesica iz Vrblenj. Detomorilko so dali pod ključ. Kolpa bodi naravna meja t IZ PBZKOKJA. Italijanski kralj ne pride v Trst. Italijanski kralj, ki je praznoval te dni srebrno poroko, bi moral priti dne 4. 'septembra v Trst. Julijska Benečija je bila v ta namen že preplavljena po detektivih. Najbrže so le-ti spoznali, da atoji atvar slabo. In tako se je laški kralj zbal in odpovedal svoj prihod v Trst. Ubogi Trža-čani, ki niso niti deleženi milosti, ki je bila izkazana nemškim Ti-rolcem I —i——' "I ■! I CESTNOŽELBZNlftKI TRANS V1RJI 80 VUDHI TRI CENTE. Chicago, 111. — Sodnik Fratieis E. Baker na zveznem okrožne^ prizivnem sodišču je razsodil, da mora cestoielezniška družba dati potrdilo za tri cente, ki presegajo pet centov voznine, katero j<» določila državna .trgovinska komisija in katero je pozneje sodnik Carpenter začaano ustavil s prepovedjo. To potrdilo je pa trans-fer, ki ga dobi vsak pasažir, ki ae hoče presesti z ene kare na drugo. Ako obvelja odlok komisije za petoentno voznino, tedaj nmra družba povrniti vsakemu pssažir-ju tri cente, ki bodo plačani ou\.-st o radikaleih, da so navadnemu človeku kar mravljinci lezli po hrbtu. Zdaj, ko je stvar pojaaneua, kako se je to zgodilo, imamo dva fukta pred sabo: Cenzorji ao ljudje, ki so zelo ozkih možganov, ali pa ljudje, ki si domišljajo, da so varuhi ljudstva in da imajo pravico odločati, kaj smo in kaj ne sme ljudstvo gledati. Stvar je bila prirejena, da se zopet napravi med ljudstvom strah, da prihajajo "rdečkarji" z novo potezo, da s silo strmoglavijo ameriško vlado. Ljudje, ki se vekoma ali neve-doma poslužujejo takih dejanj, nimajo sploh najmanjšega pojma, kaj je vlada, ali so pa navihanci, ki hočejo s premetenimi potezami obraniti gotov gospodarski sistem, kar je popolnoma nekaj drugega kot vlada, v interesu tistih ljudi, ki jih plačajo za tako delo." ROTirRANOOi*! H0E1DI počasi mimo, se je uatavilft, ko j*l WA|»W. Nelsou drial kviško roko ▼ v« brambo in je rekel: "S#mo tre- (Nadalje v anjea prve atranl.) u inotek, Knute! Znano vam je, dal " rr"~ vlade je l>l*s prejel edeu itt devetdeset bt-rUnom glede vojna odškodnl- ^_|tisoč glasov v Minnesoti lani v je-|ue. Leni." I London, 26. nov. — Prepad "Izdajalec . je," je askri&al Knute, njegove bel brke ao ae palno tresle jeze. "ladajalue je — to je rajo------- vse." kd v Ncw Yflik* kjer |e rek*l Senatorji ao ae smehljali. ko ao dr. upa, da Balfour m v»M ti mimo, Faraona s« - v Vfaahinutonu. An London, 26. nov. — rrepsu ,4 Anglijo 1U f r|noos)io j« ve* i jo Brianda zaradi ujcfoviK l* GLAVNI IT AN i N5TN SO. LAWNDAL* AVE, IiTTŠcvnlni odbori UHUVNI OMtti k. a^ kU< nu »c MurMij.ii, — i '—----• faraona se je sakpko- ko je govoril v Wsship*tonu. Ar iljenjal od svoji letve, gleški uradni krogi obtolujej It'....«!!.* .In i« AfMniairiila« rm šli tal iu je o< OPLENJITANJ* HTOSff* ■ U ODKUli. PROTI ARBU- so pečale z radikalizmom na predavanju v Springfieidu in Ro- cbestru, N. Y, Katoliški delavci, OKLU. —i Francijo, da je organiairale pro| tiengleško propagando. Novice is Parita, da namer^vf Lloyd ^eorge aklieati mednarodni fi-|nančni kongres v palhodnjem ja ilnuarju in da je namiki induatri H San Francisco, Cal. — Arbu chestru, N. Y. Katoliki aeiavci,. 80 st()rili VM posebno irske m ^l^e .ku-l ^^ J je ^ pjne, so vprašali pisatelja, ce » . y Rappe navadna pijan toliika cerkev nasprotuje unijam i £ ^ ^ mehurju ()d tri in kolektivnemu pogajanju, »e go imfU več! Vprašali ao, ^^Tp!ki so pripovedovale, da ba niso reakcijonarna in b«niiko-1 vsaki mesec trpa burloazna organizacija ravno ta- N ^ hi8teri?nih napadih in vae ka kot Društvo mladih krščan- » ^^ g gebe ^ skih mož, organizacija protestan- ^^ s0 je to zgodi. tizma, v svojem nastopu proti ka-l ^^ ^ ^ yin{) gU ^^ pitalizmu. 'Miss Irene Morgan iz Los An- Hearley, ki je tajnik depart- gtanovala , Kappovo menta za socialno akcijo Narod- J mesecev kot njena postrežni-nega katoliškega blagostanjskega I ^ q dekWihi bolozni. sveta, pripoveduje na to, kako . d - Rappo^ pri ta- priporočal tem za&udenim delat- ZV1 v dve gubi, cem, da ostanejo zvesti apostol- gfi u trebuh in divje tuii. ski cerkvi, katere bratovščina je J' ^ k tr(?ftti obl(,ko 8 gebe. tako pristna, da je bilo vse nekoč L^1^. 80 ji prepovedali pija-skupna lastnina. Omenil je za- Qna jih ni ub0gala. w družni sistem, ki «a je cerkev pri-1 New York, M. Y. — "04 kje prihajale ogromne dividende, -r- — —TZTm i jih je vaša šetesniea plačevaU jalni magnat Hugo^ «JinneM \ Skozi zadnjih osemnajst leti" t*nib stikih z vieda t Londonu, To vprašanje je bilo zastavljeno I so oznadene kot franooaka pro uradnikom eestnošelezniške drui- p.ganda, klima namen prepriia, be interborough Rapid Tran^t ti svet da -kompanije v New Yorku pred druii a Nem&ijo proii tranzitno komisijo, in sdi se» da Francoska vlada je včeraj ob, to vprašanje dvigne zagrinjalo, vutila AmcUJo, d» da pokaie oplenjevanje ljudstva več odgovorna " ^ po velelinančnikih v pravi podo- akih podanikov v turftk provm kajti družba je imela ci Cilic ji (Mala Asiia), katero 878 čistega dobička, izplačala je bodo Francozi »praznih na-te-pa na dividendi delničarjem $65,-jmelju pogodbe • tortko Vlado v 625,000. Značilna je tudi zahteva Angon. Anglga jf^poa^ala bojno družbe, po kateri naj se voznina ladij« v Mersino, ki ima vzet poviša od^pet nl osem centov. britske podanike na varno, Grki Da transitna komisija izve Vse so tudi poelal. tr lad, e za pre-fakte v detajlih, pozove k sasli- voz svojih podanikov z Otlicije. S n u vs* žive ravnatelje zadnjih Anglija je tudi povab la Ann^ osemnjaat let. Komiaija ho«e iz- ce, da lahko oJ vedeti, če je družba, ki je akozi ako so hofcjo umakniti pred Tur- zadnja leta zatrjevala, da je tako ki. - . ■ , -<% revna kot cerkveva inift, izplade- . wmmu%v ao vala visoke dividende iz legalne AU PRIHAJA UTVINOV ALI ...............« i KM" ^ _ Sktettki Narodna t »prti« Podporna Jednota \mhmr*. IT. )m»ii« ItOT CHICAOO, ILLINOIS. AH« Hr««», PMI porotni ooaaai _ mumi, h7 i« 4U. Trmk Umfk. sese oSS« wiotJi, p*«! a«r^r. sasT« t. av. cu-«* «t VZHODNO oaaotn. j^k A-fcrON. 9«, sej^ IM»JH N. Amt— »M ta. Whk H*«** f»- Tiskovni odbori VtoMM U^mrf ta M..I Združitveni odbori r ^ntrT Fra»k AM, S1S4 U. CtimM Am , rr>4»4sii»r. a n. wkv|l< Ml An, piitU po brsiplačnl oonlk. MATH F12DI&I Rusija in moaernisem sve ' ntAtlim U skupaj s Hardlngovo mislijo. * OTT* 00,000 D1LAV01V «A»TAV STAVKA RAZVAŽALOtV ICLX KA II VAOAUUJB. l»IUu mM*. V J««*.U*iie, Ofr.k*, tm .IMfsrUe,^«' Trau. Caronla ,,»»•••»•••• »P*®- ' frali. OukrtvuSi« v tnt u IT ALI A.............iJa^ •• Voinjs 110»—davek M 00. Vle Cherbearg * Seethaa*«*. Cersseala........... iP**'. J At«)usi«..........................1» nih itvarrh in k«j " vojtkf," «d«»vor,l P.r- soliš mirno. -prirejena pravcata gonja proujgrwi _______ t i jo rešitve tskih vprašanj 01KZ0EJI mLZDMO OZKIH - f . , ravno wlaj, čeprav l»i Leobn, netjsku Leobs, ki jc P°d1 dobrmlošls. Zdsj tel.mo.. predsednik Sears, ^eback kon. gr.d- ^>r .Q „f if|m,t, penili, in ki je bil nekoč tud, šol- d. *** 15 svetovalec t Hiicagu.«^ IpoUt- rpje-vita organizacija, vodi atavko v pristaniščih. • Delodajalei pravijo, da je snlia-uje mezde potrebno, ker druga«« ne morejo konkurirati z inozemskimi kapitalisti. Delavci odgovarjajo, da znižanje mesde jih više pod stopnjo gole eksistence; dalje pravijo delavci, da bi delo-dajalci imU uiauj isdsikov, ako hi odpravili podporo ubijalskim fašistom. Fašisti niso več tlsts *lls, ksr so bili v začetku, ttrod snirn letom so terorizirali vsa indmUijalna o- • ■■■ mmmmmmmmm% Za kuhanj« plvadoma »prtisjuT da Je doma pri nw, lin ^ nra ti r i ^ U 11<*. 0» J«' O1'"«« SJSS wS£? Ia nijboliil in na c.; Dobiti j. tudi »»dov, vtMilenUs in rasnih loncev, Itd. Ml vem dostavimo narošllo po potu, to^no v vee kraja. Proeerljam, alad«Wera» tai v pro-dajaln* lelesnlae damo pHm.rtii pe filmov, ki kešrjo dogoj vaeb svojih ,»ivslsklh ln divja-iklh prednikov. $ slikami. Ve-uno. 8 poštnino vred |1.M. Obe knjigi ki m narolita obenem, za tri doUrja poitnine prosto. NarošiU »rejama tajnik Knjl; levnt AUi, VM to. Chraw vaak tedeo iMMteeJ (jM* % hm^JImimm««*'^* w AravcAM Lnn ........•••.••••.•••"•jmj vf. vprašanje; v Moskvo ti«' huda hmlila zaradi tctfa. tifkajAnja tiskarna p« ni koa takemu delu. fte zdavnaj nem sklenila imliiuovitl svojo tiskarno, \snj na va&<* ime, Če ne im svoje; na vaAe Ime dovoli mauiA gotovo . , "Kako pa vest o, hotrl tlali s s<*hoj za \a«, p« sem gn p«>/<«l.iU vz« ti." Kakor se zdsj *|Htnitnjai«, m« jc Hatovu us tr \>m+t\e UtprrfttripOtnnll, iztreznivši ae nekoliko. "•JWJ ob treh* Potemtakem sem prav pogodila včeraj pri Stepsnn Trofimoviču, da ste mi — nekoliko vdani!" se je nasmehnila v slovo, mi naglo stisnila desnico in odhitela k zapuščenemu Mavrildju Nikolsjeviču. Sel aem, pod težo svoje obljube in nc ume-vsjoč, ksj se jo sgodllo. Videl sem ženskb v res. ničnem olmpu, tako da se ni ustrsšila nevarne zaupnosti do skoraj nesnsnega ji človeka. Nje ženaki smehljaj v tako težki minuti In nje miu-Ijaj, da je še včeraj opazila moje čuvatva. sta me sbodls v srce kakor dve noževi oatrlni; ftola smilila se mi je, smilila — to je bilo! Njene skrivnosti ae ml sdajci postale svete, in če bi jih bil sačel tU rs t kdo odkrivati, bi si bil menda zsteknil tieas In ne bi bil hotel poslušati. Le alnt-nja se J« oglašala v meni ,. . Kako pa ukrenem in kaj storim, mi je bilo samemu uganka. Da, niti tega nisem vedel, kaj je pt%vsapra% treba doseči: sestanek privesti si tovs, čeprsv hi bil Ifhko naprej vedel, da Na planine! Spisal Pavel OPRAVA DT ORODJE PLA-MIN CEV. (Dalje.) Palica, cepin. Za netežavne ture, kjer ima le noga opravila s pobočjem, zadostuje dobro okovana, močna, dolga palica. Visoka naj bo približno do oči. Drugače pa Je, Če nastopi planinec turo v snežene planine,, kjer bo imel bodisi poleti ali pozimi opraviti ledom in snegom, ali ps če mora pri plezanju večkrat čez strma snežišča ali skozi ledene žlebove. Ob takih turah mu Je cepin izvr- di vožnja na njih prekraaen uži- no stopinjo. V kočah so plezalk tek in prikrani obilo čaaa. Dasi večina naših visokih vrhov s smuči ni dostopna, vendar jih kaže porabljati vsaj do njih podnožja in pa po krasnih predgorjih glaraih grebenov. Upamo, da bomo o smučeh in njih porabi kmalu kaj več slišali v slovenskem jeziku. V nemškem Jeziku naj omenim knjigi o smukaškem športu. A. Fandrich, Der Skilaeu-fer, in Dr. E. Schottelius, Der Schisport. Dalje so spisali knjige iste vsebine pisatelji. Zdaraky, Hoek, Huitfeldt, Paulcke in Bil-geri. Preden pa bi kdo hotel s smučmi v gore, jih mora popolnoma obvladati. Plezalke so potrebne, kadar mora planinec preko strmih skal- iten tovariš. Cepin, narejen od juh sten brez'pota. Tam mu oko- "Ali vedno tako odločat" meni. se je obrnila k teči: sestanek — toda kakšen neetyiekT Ink« t privesti skupaj t Vca svoj up sem grsdil tovs. čeprav bi bil Ifhko naprej vedel, da mi prav nič ne pomore. Pa sem vseeno tekel k njemu. (Dalje prihodnjič). domačih rokodelcev, ne more u-strezati. Na razpolago so tirolski in švicarski modeli; najboljši so švicarski. Za primeroma majhno ceno izdelujejo tvorniee tam ce* pine po vseh pravilih iz finega jekla. Lopatica, kavelj in viliee, s katerimi je cepin pritrjen na les, so iz enega kosa. Velikost cepina se ravna po velikosti planinca, pa tudi po turi. Srednje številke, t. j. od 5—3, zadostujejo za naše razmere. Ženske imajo lahko tudi fe lažje cepine, od 5—7, kakršne izdeluje tvorničar najboljših cepinov, Hupfauf v Einsiedelnu-v Švici. yišina cepina se lahko meri tako: planinec se mora lahko opreti z obema, rokama nanj nazaj naslonjen, kakor da bi bil na strmem pobočju. 1.20 m — 1 m so navadne dol žine. Daljši je neroden za sekanje, krajši pa prekratek za hojo navzdol in za vožnjo po snegu. Pa tudi po strmih tratah porabljamo cepin prav izborno. Kdor se ga privadi, mu je na vseh tu rah dober in poraben spremljeva lec. Žanka za cepin. Kadar pleza planinec čez skalne stene po zavarovanem potu ali brez njega mu postaneta . cepin ali palica nadležna, ker tam mora pomagati nogam tudi roka, da se more telo vzpeti čez strmine. Planineo, ki ve, da od vstopa v steno pa do vrha ne bo rabil cepina ali pali ce in da ae bo po isti poti vrnil nazaj, ju lahko pusti dobro zapičena v sneg ali zavarovana pod kako skalo. Večinoma pa nosijo planinei cepine s seboj in jih med plezanjem vtaknejo v zanko. Zanka je močna, pletepa ter meri okoli 20 cm, Zanko s cepinom natakne planinec nato na roko. Pri plezanju naj pazi, da se mu ne zatika viseči cepin in ga ne o* groza; Na nahrbtniku navezan cepin je nevaren; posebno lahko sune planinca v, prepad pri pleza nju navzdol. Na težavnih mestih plezalci navežejo cepine in na hrbtnilfe na vrv in jih potegnejo navzgor. Derene. Sekati stopinje v trdem snegu s cepinom pa ni vedno treba, razen če to zahteva poseb na previdnost. Zelo varno stopi njo dobimo, če imamo navezane na čevljih 4ereze (kramžarje, kremplje), ki so lahko iz pnega, dveh ali treh členov in iz jekla. Podplati pa morajo biti natančno umorjeni na dereze, da stoje pri vezane z jermeni ali pletenimi vr vicami tako trdno, kakor da je vse sccloma. Konei naj bodo najmanj 3 cm dolgi in vedno ostro brušeni. Knočlenske dereze s štirimi konci rsbijo pri nas lovci in drvarji. Turisti pa naj as rajši poslužujejo veččlenskih derez s 6 —10 konci, ki jih laže pritrditi. Pri polazu na' zimski Grihtavee bi se bil neki moj tovsriš mslone ponesrečil, ker mn četverozobe dereze niao zadostno slutile na atrmih ledenih pobočjih. Na str-minsh, kjer sami čevlji ne more jo držati, si turist zelo prikrajša delo, Če ima dereze, ker mu ni treba aekati stopinj. Pri hujših turah ps je z derezami oboroženi nogi dovolj za polovico manjša atopinja nego aicor. Pa tudi atr-ms travns pobočja so včsaih le z derezsmi Ishko premagljiva. Kos so pozimi precejšnje breme, ampsk ksko vesel jih je vssk, ki mors po ledenih strminah navz-JTor! Oble ali okrogle obroče v dolžinskem premeru do M) cm in prepletene s vrvico ter pletenim sto-pslom imenujemo krplje, ki so nsm v mehkem snegu v pomoč, d s so ne vdirsmo pregloboko. Wndsr se planinci, ki posečajo planine posili, vedno boij poslužujejo smuči. Te izborne deske P*»sjsjo navzgor lepše in hi treje nego krplje, navzdol pa nu- vani čevlji ne morejo dati tako prijetno nadomestilo za težke? kovane čevlje. *v Aj (DaJje prihodnjič.) hi zskvsljia Tužnira srcem naznanjamo vsm sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da nam je kruta smrt vz#la iz naše grede našega ljubega siha oziroma brata JOHV LAURICH A Umrl je dne 16 novembra oh 4 uri popoldne v staroati 8 let iu materi zemlji smo ga izročili due 19 nov. v soboto ob 10 dopoldne. Najlepše ae zahvalimo botru in botri Karlovič, ki sta mu stregla v bolezni do zadnjega,!zdihljaja. sigurne stopinje kakor platnene Hvala vsem, ki so naa tolažili v plezalke, katerih podplati so ali iz fine vrvi spleteni ali pa sešiti iz kakih deset plasti blaga. Taki podplati ae tesno oprijemljejo tudi najmanjših dolbin ali opri j e-mov in na gladkih skalah nhdijo tudi do precejšnje stminjs var- DOBIL SEM VEliS0 FOftl-LJATEV SUHEGA GROZDJA TM BRINJA. Muškatel, Jako sladko debele jagode, bokaa 50 funtov. .$ 8.00 Cipar grozdje, .največje in. ' najsladkejše jagode, boksa 50 funtov.............$ 7.00 Malo črno grško grozdje, zelo sladko, bokaa 50 funtov $ 7.00 Brinjeve jagode, zelo lepe vreča 132 funtov......$10.20 Pri večjem naročilu > vprašajte za posebno ceno. K naročilu priložite Monej Or der. MATH PEZDIR, Bos 778, Ohy HaQ Btation, NBW TORK, N. T. uri žalosti naše nesreče ob smrti našega nadvse ljubečega sinčeka. Iskreno se zahvalimo družini Kar-lovič za krasni darovani venec iu enako lepa hvala učiteljici Miss Polander in vsi sošolcem, ter Miss Shultz za krasne cvetlice. Torej še enkrat najlepša hvala vsem, ki so ga obiskali pri mrtvaškem odru in ga spremili k zadnjem počitku. Tebi dragi sinko, bratec pa želimo počivaj mirno v hladni ameriški zemlji! Žalujoči ostali: Ivan iu Ivana Laurich, stariši. Tony, brat, Anna, MHka in Angela, sestre. Goodman, Wis. POOBLASTILA j dela MATIJA 8KENDEB že 12 LET, za rojake po eeli Ameriki. On že mora vedeti, kako se pooblastila izdelujejo. Piši mu in razloži svoje zadevo, pa ti bo naredil vse pravilno, da ti ne bo mbgoče grunt prodan g nepravilnim pooblastilom. Njegov naslov je 5227 Butler 01, Pittsburgh, Pa. . (Advert.) kdor namerava potovati v do-movino kdor zeli dobiti svojce iz domovine kdor Zeli poslati dinarje ali da L ar je za božič kdor hoče varno naložiti svoj denar kdor hoče kupiti ali prodati ob-veznice naj pi5e na EMIL KISS, BANKIR 133 second ave. new york, n. y. > • «1/1» ■ <1/0 (>0 <>0 i l/O • co Frank Sakser State bank 82 Cortlandt Street, New York generalno zastopstvo JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Bee«r*4. Celje, Dubrovnik, Kotor, Kreej, Ljubljana, Maribor, Metkoriž, Sarajevo, Split, Sibonlk, Zagrob. ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA Trrt, Opatija, Za4ar Dunaj. » 1 » IZVRŠUJEMO kitro in pečeni denarna iiplaiila v Jugoslaviji, Italiji in N omiki Avstriji. IZDAJAMO teko v kronah, lirnk in dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in vsak njenik podruinienk. PRODAJAMO parokrodno in lelemniike vosne liste na vse kraje ia «a vse irte. . % ' < IZSTAVLJAMO tudi teke, plačljive v efektivnem riatu pri Jadranski » . t »i—Podruiateak s pridržkom, da so iiplaiajo v m poJeonih ali angleikih iterlingik, ako nI na raapelage emerUkih , dolarjev v »lat«. SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjik Ur plalame naiasa« I? , ,