I * Največji ilorenilci dnevnik v Združenih državah ir Za pol leta • • • • ■ Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto .00 7.00 7.00 GLAS ' Ostislovenskihidelaveev v Ameriki. * largest Slovenian Daily the United States. 'r uijJii""^tj ay inw 1 famed every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTULNDT 2876. Entered s« Beoond 01s— MUUr, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congrwi of March 3, 1879. TELEFON: COETLANDT 2876. NO. 302. — ftTEV. 302 NEW YORK. WEDNESDAY, DECEMBER 26. 1923. — SREDA, 26. DECEMBRA, 1923. VOLUME XXXI LETNIK XXXL 0BRE60N NAMERAVA VELIKO OFENZIVO- Zvezni mehiški generali so se posvetovali glede kampanje, koje namen je pregnati vstaše iz Vera Cruza. — Dva tisoč vstaških jetnikov. — Vse kaže, da je revolucija upornih generalov zdrobljena. — General Figuero je prodrl v državo Morelos. Mexico City, Mehika, 25. decembra. — Zvezni generali iso j>ri«Vi organizirati ofenzivo proti Vera Cruzu, ki je glavni stan vstaških operacij v Mehiki. Vstaški begunci iz iVblc so sp<>ro<*ili, da jih je zasledovala Obregono-va kavalerija. Ofieijelni krogi so izvedeli, da je naprosil general Almazan, ki poveljuje vladnim četom v Puebli, za deset vojaških vlakov ter veliko zalogo munieije in živil, ker namerava i »osla t i mo^ne oddelke proti Tehuacanu in Cau-otli. Te operacije IhmIo pričele kampanjo proti vstaskemu glavnemu stanu v Vera ("nizu. Kamen tega najnovejšega gibanja federalnih «Vt je oprostiti Tehuaean in Oaxaca sektor vseh revolueijonarnih tolp, nakar se bodo pričele zvezne operacije proti vataškemu glavnemu stanu. Sedanje revoiueijouarne čete bi lahko ogrožale federalne čete v ozadju. V Puebli je bil uveljavljen red, in izgube lia obeh straneh cenijo približno petsto ljudi. iieneral Mavcptte je izgubil več kot 60 odstotkov *vojih ljudi v bojih krog Pueble. To je objavilo vojno ministrstvo, ki tudi pristavlja, da je general izločen kot resen faktor v revolucionarnem ) H) loža ju. Glede delovanja generala Estrade v državi Calisco je rekel predsednik Obregon, da so se završili dosedaj v onem ozemlju le povsem nevažni spopadi in majhni boji in da so neresnične vse novice glede uspehov vstašev. Pričela se ni nobena resna ofenziva, čeprav jo bodo federalne čete vprizorile tekom par dni. Vojni department je odposlal 1500 mož v državo Morelos, ko je izvedel, da je prišel tjakaj vstaški general Fige roa s svojimi četaani. Predsednik Obregon se je vrnil v mehiško glavno mesto, a namerava takoj zopet odpotovati na fronto pri Vera C'ruzu. POLICIJA SE POSLUŽUJE KINEMATOGRAFA. „ Berlinska policija je uvedla nov način lova na sloOince, ko kaže na platnu vsakega kinecnatoftrafične-*ra f?)<*dwla tiralico za nekim Kar. lom HurKlertfund, ki je obdolien. d« jr umoril in oropal neko zakonsko dvojico v NVustadt, v Črnem lesu. Policija pravi, da bo ta nova metoda v veliki meri prijwmogla ki izsleditvi zločinca, o katerem He domneva, da »e »kriva v Berlinu. Nova metoda je postala potrebna, ker je postalo število tiralic za aretacijo, pribitih na cestne vogale, tako veliko, da se občinstvo ne zanima več zanje. Ce ne bo ta pofdcuH obnesel, bo aploino uvedena nova metoda zasledovanja. JAB0LČNIK NI Mrmra PIJAČA. Boston, Mass., 25. decembra. — Prizivno sodišče jZdruženih držav je včeraj odločilo, da ni jaholčnik mehka pijača. Odločitev se je tikala tožbe Sterling Sider Company, ki je hotela dobiti nazaj jMOOO. plačanih kot davek za mehko pijačo. Zvezni prohibicijski uradniki no vedo sedaj, kaj naj ukrenejo glede jabolčnika. Postava dovoljuje prodajo jabolčnika. in prohibicijski uradniki bi radi vedeli, kaj je pravzaprav cider, če ni mehka pijača. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. DENARNA IZPLAČILA V JUOOaULVUI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom naic banka ixvriujejo xanaaljiro, hitro in po cenah: DtD« so naie cene iledefte: JUGOSLAVIJA Razpošilja na «adn> poŠte in izplaftije "Pofitn! črkovni zavod" ln "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Kranju, Celju, Maribora, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač mm. Mtro laplačilo najuoodnej«. 1000 UJL........$12.40 3000 Din.........$24.60 0000 Din.........101.00 MkMlIlh, M smalaj« manj kot m tM «narjw raCunlm« pewtoj pm « »»tot s* MUiIm In drug« strelka. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Eaapoiilja na sadnja potu in lapla&ije -Jadranaka banka" t Trstu, Opatiji ia Sadra. 100 Ur........$ 0 JO BOO Mr........$1166 B00 lir........$23.75 1000 Ur........$40 JO Prt nakazili k, M na«aj« manj tot 10* tir rafalnima sa pettnlne In #ru«a atro«ka. Em pdUJrtr«, kt prtoegaM nmek pek Umi tburjer ali pa tra «M 4mrtMmm pm miffnmU te poMboI pift. Vredno« dinarjem ln liram aedaj al stalna, menja se re&rat In i ta teca ramlogm nam ni mogoče podati natančne cene mm), po eani onega dne. ko nam dospe poslani denar ▼ roke. Money Order all __glejte V poalati4tta&a¥ po Draft. FRANK BAiraTCTi STATE BANK mi mm Haw Tart; M. T. PREDSEDNIK COOUDGE NA JAHTI "MAYFLOWER'% — • m AGITACIJA ZA PRIZNANJE SOVJETOV r* ' Senator Wheeler pravi, da je skrajni čas končati sedanjo propagando sovraštva. — Tudi senator Borah se zavzema za priznanje sovjetske Rusije. — Državni department je objavil besedilo člankov glede zveze sov-jetov z internacijonalo. — Vlada naj objavi svoje informacije. Preti KraiKiin je napravil predsednik Coolidge kratek izlet po reki Potomac na svoji jahti "Mayflower". Slika nam predstavlja z leve na desno: predsedni ka, senatorja Wats ana iz Indiane predsednikovega sina, bivšega governerja Clementa iz Verm onta in poveljnika predsednikovo jahte Andrewsa. BOŽIČNA PRIDIGA KANCLERJA MARXA MORILEC 40-TIH OSEB KONČNO NA VARNEM Nemški kancler Marx je objavil v i "National Zeitung" članek, v katerem proglaša za svoje geslo "mir, prostost in delo". Berlin, Nemčija, 24- decembra. Kancler in minister za zunanje zadeve, Marx, je objavil v National Zeitung članek, v katerem se peča z dnevnim političnim položajem. Za svoja izvajanja si je Izbral geslo: Mir, prostost in delo. V njegovem članku je jako značilen naslednji odstavek: Mir v notranjem in mir z inozemstvom; sporazum z drugimi narodi za proevit skupnih idealov meščanskega reda, kojega najboljša varnost je blagoslov dela. Prostost in neodvisnost države*, brez česar ne more noben narod proizvesti velikih stvari. Prejšnji kancler Stresemann pr-. p«e: — V Evropi ne more zavladati mir, dokler ne bodo zopet uve-ljavljenje postave in pogodbene pravice v Porenski in v Ruhrn. Če hočejo sedanji oblastniki sveta dati Nemčiji pravico, bo stavila tudi Nemčija vse svoje sile v službo miru. Če bi imela Nemčija možnost, da prosto živi, brez zu-unanjega pritiska in krivičnih sankcij, bi lahko s trdim delom in varčevanjem uredila svoje finance teT plačala v doglednem času svoje vojne dolgove. Lie v dobro urejeni in financijelno zmožni Nemčiji je največja varnost Francije, varnost, ki je ne more zagotoviti nobena pogodba s kako drugo državo. V Glogau v Nemčiji je bil aretiran štiridesetkratni morilec, Edvard Schre.bner, ki je bil poleg tega še ropar. Berlin, Nemčija, 25. decembra. Nemški policiji se je po neumornem delu posrečilo aretirati zločinca, kojega zločiui so brez primere v zgodovini nemške kriminalitete. Aretirani je 42-letni berlinski delavec Ed\ ard Schreibner. Prijeli so ga v šleskem mestu Glogau, kjer se je skrival v tamošnjLh goadovih pred policijo. Ta človek je izvršil najmanj 40 umorov ter na stotine vlomov in roparskih napadov. Lotil se je avtomobilistov, voznikov, napadal je kmečke hiže. gostilne in prenočišča ter je bil pri tem sila okruten. Vedno se mu je pa posrečilo pobegniti, čeprav mu je bila policija dostikrat tik za petami. Več svojih zločinov je izvršil v neposredni okolici Berlina. S svojimi žrtvami se je seznanil pod krinko poštenega trgovca. Po aretaciji je pričel simulirati blaznost. Policija ga vsled tega ni mogla zaslišati. Njegova žena in njegov desetletni sin, ki sta tudi sodelovala pri njegovih zločinih, pa sta izpovedala proti njemu. Verjetno je, da bo na temelju teh izjav obsojen na smrt ter obglavljen. LONDONSKO SOCIJALNO1 ŽIVLJENJE OGROŽENO Če bo delavska stranka prevzela krmilo vlade v Angliji, bo dosti manj zabav in drnžabrilh prireditev. — Ekstremisti proti razkazovanju bogastva. POINCARE PROTI DIREKTNIM POGAJANJEM. 20 BANK JE 06LEPABIL. Los Angele«, Cal., 25. decembra. Danes so aretirali tukaj Freda Lawlerja, katerega dolže, da je osleparil v Kansas City dvajset bank za svoto $27,000. JUNKEKJI IZGANJAJO POLJAKE. . Berite, Nemčija, 25. decembra. Med Nemčijo in Poljsko niso še nikdar vladali prijateljski odnosa j i. V zadnjem času so se pa še poslabšali, ker je vlada proste države Meklemburg izgnala petnajst tisoč poljskih kmetov. Oditi So morali tekom desetih dni. Pariz, Franema državama. Poincare vztraja na stališču, da mora Nemčija najprej izpolniti vse p go je versa illske mirovne pogodbe- .SAMOMOR OPICE. Berlin, Nemčija, 25. decembra. Iz Tressburga poročajo, da se je usmrtila opica "Pranzel", ki je bila last Mrs. Sofije Mazoch. Opica je bila že dalj Časa jako žalostna in zamišljena. Včeraj zjutraj jo je našla gospodinja mrtvo v London, Anglija, 25. decembra. Angleški narod v splošnem se briga v glavnem za politične posledice, bodo najbrž sledile uveljavljanju delavske vlade, vendar pa je tudi precej ljudi, ki se vprai^jjL^ jejo. kakšen učinek, bi imelo uve-ljavljenje delavske vlade na soci-jalno življenje angleškega glavnega mesta. Angleški ministrski predsednik, minister za zunanje zadeve in drugi člani kabineta morajo prirejati zabave ter sprejemati goste. Vrjetno pa je, da bi delavskega režima, vsaj od pričetka, ne zna čila prav posebna družabna delavnost. V prvi vrsti bi ne imeli ministri, razven svojih, pičlih plač ni-kakih sredstev za take stvari in če bi kljub temu prirejali zabave ter družabno nastopali, bi jim bili njih ekstremistični tovariši kmalu za petami. V delavski stranki je bučna skupina, ki je ogorčeno izjavila, da je bilo povsem napačno, ko so člani delavske stranke sedeli za isto mizo kot člani kraljeve družine ter najvišje aristokracije na banketih Lady Astor. Ista skupina, čeprav je ne podpira ostali del članov stranke, bi tudi zahtevala oil delavskih ministrov, da ne smejo zavzivati zvečer ničesar drugega kot slane ribe in jajca, klobase ter zmečkan krompir. Ženi ministra za zunanje zadeve pa bi bilo povsem nemogoče naprositi člane diploma-tičnega zbora, naj se vdeleže take proletarske večerje. Najstarejša hčerka Ramsay Mc-Donalda, ki je zelo izobražena ter družabno olikana, bi bila gospodinja na Downing Streetu, kajti MacDonald je udovec. Mesto kan-celarja zakladnice bi dobil v slučaju nastopa delavske stranke Filip Snowden, ki je literat, Njegova žena je zelo zmožna pisateljica in govornica. Arthur Pon-sonby, ki je služil deset let v di-plomatičnem zboru ter v zunanjem uradu, bo mogoče postal minister za zunanje zadeve. Bil je častni paž kraljice Viktorije ter Washington, D. C., 25. decembra. — 44Skrajni čas je končati propagando sovraštva v Ameriki ter zopet enkrat poskusiti, da živi dežela v miru z ostalim svetom." To je rekel včeraj progresivni demokrartični senator Burton Wheeler iz Montane, ko je izz,val na boj državni department glede ruske politike. Istočasno je rekel, da bo po praznikih vložil resolucijo, ki bo zahtevala pojasni-tev sedanjega spora med vlado Združenih držav ter rusko sovjetsko vlado. Resolucija senatorja Wlieelerja bo soglašala z resolucijo, katero je vložil v četrtek senator Borali iz Idaho. Njegova resolucija bo pa radikalnejša kot pa Boraho-ya. Borah je predlagal, naj da senat potom glasovanja izraza svojemu nazoru, če naj prizna ameriška vlada sovjetsko vlado. Njegova resolucija je bila nato izročena odboru za zimanje zadeve, kateremu predseduje republikanski kongresni voditelj, senator Lodge. Lodge je obljubil Borahu, da bo njegov komitelj podrobno preiskal okoliščine, ki so dovedle državnega tajnika Hujghesa do odklonitve prošnje ruskega sovjetskega ministra za zunanje zadeve, Čičerina. Wheeler pa je mnenja, da bodo uspehi bolj neposredni j m dobri, če bi se senat sam pečal s to zadevo, mesto da jo poveri republikanskemu voditelju. Senatorja Wheeler in j Borah zasledujeta isti cilj ter se bosta medsebojno podpirala v komiteju ter plenuinu senata. V današnjih izjavah senatorja Wheelerja se glasi, da bo naprosil zveznega generalnega pravdnika in državnega tajnika Hugliesa, naj predložita vse dokumente v tej zadevi, ki se nahajajo v lasti obeh. Resno dvomi, da bi mogel nuditi državni department avtentične dokumente ali druge dokaze glede svojih trditev ter misli, da ni mogoče, da bi predsednik Združenih držav v svoji poslanici na kongres molče possval rusko vlado, naj vloži formalno prošnjo za priznanje vlade, če bi bile informacije, o katerih je govoril zvezni državni tajnik Hughes, že pred meseci v posesti državnega departmenta. On je mnenja, da moramo soditi inozemske vlade tako kot bi'sami radi, da sodijo našo vlado. Rekel je, da dokazi, s katerimi baje razpolagata zvezni državni tajnik in generalni pravdni, bajka in duševni proizvod zmedenih vohunov, ki vidijo v ruski sovjetski vladi kosmato boljševiško strašilo. i u C- 25- decembra. — Objavljeno je bi- lo besedilo člankov, katere je priobčil urednik sovjetskega organa 'Izvestij", Steklov, meseca novembra preteklega leta. Ti članki se tičejo stikov sovjetske vlade s takozvano komunistično internacijonalo ter nosijo skupni naslov xtepublika sovjetov in tretja intemacijonala". "Skupni datum proslave pete obletnice ruske oktober-ske revolucije ter otvorjenja četrtega kongresa komunističnega dogodka. Ta skupni datum ima globji pomen ter je posledica organične zveze med dvema zgodovinskima pojavoma. "Sovjetska^republika proslavlja svojo peto obletni-Komunistična intemacijonala pa se je sestala na svojem četrtem kongresu. Vsledtega se vidi, kot da ie intemacijonala nekoliko mlajša kot njen sovjetski brat, a dejanski je bila ustanovljena v drugem letu sovjetsko republike m sicer vsled formalne inicijative ter velikega vphva ruske komunistične stranke. Večino komunističnih strank, ki so pozneje pristopile v internacijonalo, se je ustanovilo po tem času. Ta organizacija pa je dala našim sovražnikom priliko dokazati, da je cela komunistična intemacijonala delo Moskve, čeprav dejanski kletki. Krog vratu je imela ovito tanko vrvico, katero je bfla je bil vzgojen v Etobu m Oxfor-pritrdila na strop kletke ter bo du. Njegova iene je hčerka Sir obesila. « a.' Hut>«rt Parry-ja. ni. Tudi Sidney Webba omenjajo kot kabinetnega ministra, v slučaju nastopa delavske stranke. Njegova žena, ki je prav tako kot njen mož znana kot dobra pisateljica in govornica, bi postala na-daljna odlična članica oficijenih predstaviteljev vlade. Nastop delavske stranke bi najbrž našel več resnih in priznanih korifej na različnih poljih kot pa jih je imela katerakoli novejša angleška vlada. PRIPRAVE ZA POLET NA SEVERIH TEČAJ« w Washington, D. O, 25. dec. Posebna mornariška oblast, ki se peča s poletom na Severni tečaj, bo te dni predložila mornariškemu tajniku Denbyju vse tozadevne načrte. Bazisko-valci bodo skušali doseči svoj cilj z ogromnim vodilnim balonom "Shenandoah". VENIZELOS BO SKUŠAL Sin DOMOVINO. RE- Paril, Francija, 25. decembra. Bivši grški minfeta&ki predsednik Venizelos je sklenil, da se bo vrnil v domovino ter prevzel vodstvo .vlade. Pojutrišnjem odpotuje od tukaj v domovino. KOLEDAR za Idto 1924 er STANE SAMO 40c Naročite ga takoj, dai ne "GLAS NAROD A" 82 Oortlaadt St, New York Hi š *Mi GLAS NARODA. 26. DEC. 1923 GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) » Owned and Published by Slovenic Publishing Company (A Corporation) "" FRANK SAKSEPt, President LOU18 BENEOIK. Traa»urt F»aco of Euainoaa o* tha Corporation and Addre»»e» of Above Officer«: «g Cortlandt ttf—t. Borough of Manhattan. New York City. N. Y. "O L. A 8 NAHODA" (Voice of the People) leeued Every Day Except Sunday« end Holiday*. Zm celo leto velja llat za Ameriko 1 Za New York *a lelo lets.......... £-0 In Canado ................ M-00 Za pol teta ........................ Za pol leta ........................ S3 00 Za inozemstvo za celo leto • »7.0 Za Četrt leta'!!*.................... »1-50 Za pol leta ..............-....... Subscription Yearly »6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemši nedelj In praznikov. Dopisi brrz podpisa ln oebenost! se ne pri obsujejo. Denar naj se blagovoli po ■PJatl po Money Order. Pri »prcmnnbl kraja naročnikov, prosimo, da se nanr tudi prejinjo bllvaliiče naznani, da bltr«»}e najdemo naslovnica._ "O L A 8 NARODA" t> Cortlandt Street. Borough of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 _ VTIHOTAPLJANJE OROŽJA Mehiška vlada se je poslužila svojega starega propadat or ja, ki je prišel v Združene države, da si zagotovi podporo našega organiziranega delavstva. Pred par tedni so poročale časnikarske agenture, da se je Obregonova vlada sprla s komunisti in radikalei. Pod tem naslovom moramo razumeti vse socijalistif-nc in napredno mislece politike v Mehiki, ki so" zavzemali pod Obregonom odlična važna mesta, in katere so hoteli sedaj izpodriniti, da olajšajo na ta na«"in končno priznanje Obregonovega režima od strani Združenih držav. Sedaj ]>a je nastopil imenovani zastopnik Obregono ve vlade zopet kot glavni zagovornik Obregonovega re žima v zveznem glavnem mestu. Obregonovi vladi pret revolucijonama vlada. Niti malo ne moremo dvomiti tto*i). Jaz delam na dexaliii e»ti (ntate road), katero beton i ramo. Delam za Groves & Shepard Inc. Kontraktor je priče* ix Dulu'h. Minn., m hna 14 milj ceste za betonirati. Slovoncer ni mikaj. Jaz nisem ie -videl nobenega. Večina belega ljudstva je farmerjerv, oki imajo črnce, da jim dpUjo na polju prav /.aov'.«hn plačo ali aiobraj za nič. Pridelaiati pa tukaj drugega ni- Črnci . m- i i kar se pa belili tire, so pa bolj pomešani. premožnejši in revnejši V*š so pa na splošno rečeno bolj počasni. Mislim, da je vzrok tega podnebje. Večkrat jih tudi slišim, ko se pomenkujejo: "This fellow k fn >m North. Tako nas nekakf mrzijo. ]>ost'rkrat »ki pride na uho: '•Northern is not £ood." Izvedet pa ne morem, kaj je vzrok. Mislim. da jaz »»a tudi ne bom tskal Vreme imamo tukaj prav lep^ in tonlo, tako da dusedaj sme ie zmeraj lahko delali cementne ceste zaradi mraza. Tukaj povsod je "llue law" ali viSnjeva postava, tako da ne mo-v nedeljo nikamor, ne v g-leda-ifeče s premikajočimi slikami, ne kupit, ne plesat in ne igrat kake i uric*. Organizacij ali klubov ni tukaj nobenih. Sedaj pa končujem te vrstioe in voščim vsem srečno in veaselo novo leto; (Mhnu Naroda pa želim olbilo naročnikov in predplačnikov. Ivan Ulich. Peter Zgaga I BORDENS. Farm Products Co lnc. Walker 7300 Novice iz Slovenije. lik /.e itah zanemarjene mladine Ameriški državni tajnik Hughes se je smrtno blamiral, ko je bolj-ševiški Rusiji očital, da je skušala vprizoriti revolucijo v Ameriki. Rekel je, da bo navedel dokaze. Res jih je navedel, pa so bili lažnjivi. Sama sreča, da je stvar taka: ameriški diplomat lahko laže in j zavija resnico. To spada k njegovemu poklicu. Nihče mu ne zameri. Skoraj sleherni Amerikanec bo pa zameril boljševiku, če bo resnico govoril. * * * Downtownski rojak je rekel zvečer v veseli družbi: — Sedaj pa niti kapljiee več-Sedaj pa grem domov. Kremar ga je začudeno pogledal in vprašal: — Kaj si se pa oženil? Nisem vedel, da si oženjen. * * * Včeraj je bil Božič, praznik miru in sprave. Oznanjajo, da je to to praznik 1 bratoljubja, da je ta dan blaženi ilmjnslmmnska Ustanovljena L 1898 2Catoi. Srlmota j Inkorporirana 1. 190« GLAVNI URAD v ELY, MINN. Morley, Colo. Naznanim Vam, da sem dobila videl kot pavnlo in tobak.' stenski koledar, ki se mi jako do-i so večinoma prav •iromaini, pade. Tako lopega koledarja Se ni- Cerkve so bile polne, pridige tajinstvene, ljubkih besed je bilo Vprašanje železniške direkcije v Ljubljani. in da sh v tem vremenskem času! dan, ko se mora slehernemu neko- (Jlede na izjavo prometnega mi- i»< pravlja šola! Mar misli madža-j liko zmehčati srce, če ni iz kamna aistra dr. Velizara Jankoviča. da ionska gospoda, da bi bilo dobro, >e namerava osnovati v Ljubljani da ostane narod nepisaneu, kakor ielezniška direke.ija, se poroča, da. se je to delalo pod krono sv. Ste-jna koše. >i pod to direkcijo s}>adalo celo- fan a. Radovedni smo, kaj poreče j • ^ * cupno omrežje na slovenskem o-j višji šolski svet k takemu početju.' Jaz sem pa VZel v rofc0 največ-/emlju (tudi. bivša južna železni- Upamo, da nas reši novi šolski za-1 newyoržki angleški dnevnik in •a). Nadalje , , _ ... ' V- . - , , • t 1-M-etni A. M. m Ibletm O. K., treh sobali žive štirje odra- •ec-Zapresi. ) ces da je Um torij z Yiča n-i Ljubljani sta 24. nov.1,. . - . otrok„ tagrebške direke.je prevelik, a ?vc,er sklenUa v svoji mladostnil6h m ^ ^ da se Glavni odborniki: PrcaednUc: RUDOLF PERDAN, 933 E. 186 St.. Cleveland. Ol Podpredsednik: LOUTS BALANT, Box 10« Pearl Ay«.. Lorala. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Mlr.n. Blagajnik: LOUIS CHAM PA. Box £-61. Ely. Minn. Blmfajnlk neizplačan lb smrtnin: JOHN MOVERN, «11 — IStk Ave. Baat^ OUlUtb. MItiti ___ _ |__i^. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, I0S American State Bank Bid«., Ill Grant it. M Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASXIK. Room 206 Bakewell Bid«., lor. Diamond aai Grant Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago. 111. FRANK 8KK A BKC. 4822 Washington Street, Denver, Cola. Porotni odbor. LEONARD SLABODXTK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. rOREXTA. 310 Stevenson Bldg., Puyallup. WaslL FRANK ZORICH. «217 8t. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN P IRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMEXC, 3S3 Tark Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. PuebJo, Colo. ANTON CELARC, £32 Market Street. Waukegan. I1L ■ Jednotino uradno glasilo; "Glas Naroda". - ■ ■—» Vse stvari tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarne poBUJatv« na] se pofilljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofillja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih Članov in bolnlSka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota te priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglaM tajnika bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite 'na gl. tajnika. Novo društvo Be lahko vstanovl s S Člani ali članicami. Iz Jugoslavije. prevelik, a juMjanske bi bil premajhen. Pro-; da se rresta dru il i tej akciji pa je v Za^ebn vehk 1,;m k y Ko ,ta se udard z VSO Sll° dpor, čds. da spadata omenjeni j ^^ M ^^ n& litvej. na \ era Cruz . ive pro^i po naravi pod zagreb ko direkcijo in da ni gledati pri i plitvej šmi» mestu v vodo. Hipoma pa ; je zagrabi! kre in nepremišljenem "Venizelos, iilačanec zaveznikov, pravi, da bo rešil Grško". * . * Ponarejeni lOOOdin. bankovci. Beograjske "Novosti" poročajo, edinaraki falzifikati, ki pa so jako slabo izvršeni. Črte so zmedene posebno na te:innej.šili krajih. Nir-le j) di Igra-Ste. doeim so na or finalnih (pravih) bankovcih okrogle. Železniškša nesreča. Ka lokalni progi Travnik-fjološ lafiika.išnja p..h Kristina Xani<; nili oiliK ^ajih ^ •ijska nradniea .Ivi \ neilovolje-svojiin lastuim brat :n. Xan'.eevo j-' t<> irrtlo obroki vanje tako razbnr lo, da je >l.i v II« nglcrjev < stanovanje ter ust »•lila obrekovalko Grcren umer v Medjimurju. njegova /•■mi p ublic vsled eksplozije kotla skočila Irihl sv' -'' »^»^»'»e nva-lokomotiva osebnega vlaka s tira. |1 Karhl 1'lantaku ihk! p^u-un, Kurjač Niko Bračel; je bfl pri tej ,!;l m,a±a%do VI!,r"1 P»*eužitetk. Ne-p rili ki težko ranjen, lahko pa \davno Je Varošancc nenadoma lz-strojevodja Kovanec. ''Avtomobil se je zaletel v ogra- em na eventualno večji ali manj- ..j sp hjhk( „ixJHOj da ga m i teritorij (ozemlje). I praveč-asno potegnil na suho nje- ! gov tovariš. Sledile pa so še 110- Nova telefonska postaja. ve t(vk( ^4edieo. obolela sta jo. Mož je padel sto čevljev glo V Zagorju ob Savi je bila dne aanir^ (>ba na pljučnicL jboko v vodo". Si. nov. otvorjena telefonska cen-; * * rala z javno govorilnico za kra-j Tatinska sodrga v Ljubiiani 1 "Če Nemčija *ne dobi v krat- evni in medkrajevni promet. i. .. , , „„ , j je zadnje dni vedno predi-znejša. j kem pomoči, bo umrlo na stotiso- Kljub naj vestne jsemu zasledova- ^e Nemcev lakote". n ju ji policija ne more do živega .se veda elemente še podkrep Celjski demači 39. pešpolk e je vrnil po večmesečni tnlsot-ios«ti zo^iet v svojo garnizijo v Ce-je. Prebivalstvo je svoje zveste uvarje domovine ob po\*ratku tovsod .simpatično pozdravljalo. Šolske razmere v Prekmur ju. "Jutru" poročajo: Kakšne so >il»' šolske razmere, a* Prekmurju » d Madžarsko in zlasti na ver-.kih šolah, je opisal neki dopisnik e pred časom v tem listu. Kako a je danes in kako bi šele bilo, •e zavladali klerikalni a\1ono-nisti. naj služi ,sledeei dogodek: olx-ini Ti sni ol»stoja venska šo-a, ki ima po madžarskem pra\ii »lski sosvet, ali bolje rečeno, ko-nandirja plebanuša (fajmoštra) vrantza, moža, ki je postal naen-rat burgonlandski Hrvat, ko je lo za pridobitev našega držav- janstva, ki pa najraje še danes aadžaroni. Učilnice šole «r> bile >otrebne beljenja in popravka, a upnik, ki med počitnicami ni ho-"1 ničesar slišati o popravilu, se :e spomnil na t-o ?e!e sedaj, k > je >e pouk. Deea. ki itak nima v se-lanjein čaw nikakšnega dela dona, pmhajkuje pouka prosta. Ali ri škandal, da se ukine šolski poem imela, odkar sem v Združenih Irawvah. Tudi ''Marijina povest" ni zelo ugaja. Če bo Glas Naroda mel takolepe povesti, bo nam cmalu zimia minila. Sporočam Vam tudi žalostno lovieo. Kruta smrt je poibrala iz taše srede gospo Ludvikovo iz Delagna. Umrla je v San Rafael bolnišnici v Trinidad, Colo. Doma je bila iz Bača na Notranjskem. Pukaj zapuš«"a žalujočega moža, 'mega sina in tri hčere. Stara je bila 50 let. Žalostno, ker ni pripadala nobenemu društvu. Pogreb >e je vrsU 16. decembra. Pokopana je bila po kafoli»*kih obredih. Dragi rojaki in rojakinje, pristopite še danes h kakšni podporni organizaciji! No-ben, izmed nas ne ve, kdaj pride njegova zadnja ura. Voaeim Vam »rečno in veseilo novo leto, da bi imeli se več naročnikov in predplačnikov. Pozdrav vsem znancem in prijateljem Sirom Amerike. Mrs. Mary Smith. "V Sveti Noči je bilo vtiho-ijuje v njihovem delovanju. Gre tapljenega v New York pet tisoč i čividno za dobro organizirano ta-'pralon smrtonosnega žganja", tinsrko družbo. V za raznih uradih okoJi d^ot pisalnih strojev. V noči od 25. na nov. so tatovi vdrli v izložbo menjalnice Trgovske banke v Kolodvorski uliei ter od-in-sili več bankovcev tujih valut v skupni vrednosti G000 kron. Nadalje po oplenili na državnem ko-t lodvoru nekaj železniških voz hi napravili več tisoč sktnle. Himen. V Zidanem mostu se je poročil brzojavni mojster Jo^ko Smodej 7. uiaduieo pragovne .sekeije go-spodičiio (iizelo Podmernikovo. Poskusen ?amomor. V Mariboru je stražnik na brvi čez Dravo zgrabil neko žensko i*avno v hipu, ko je hotela skočiti v Dravo, ker jo jc baje nekdo obdolžil tatvine klobas. Malverzaciia pri špedicij ski tvrd-ki Pelle v Celju. Te dni sta bila aretirana usiuž-benea 1'iiv^hitz in Margetie, katera sta ob dolžen a poneverbe večje svote ifiri imenovani tvrdki. Oddana sta bila v preiskovalni zapor eelj.^kegi okrožnega sodišča. Neznanokam je izginila IGletna Marija Teran, stanujoča na Karlf>\-ski cesti št. 4 v Ljubljani. OdŠla je dne 25. novembra ob 1. popoldne v hiralnico na obisk in od tedaj ni več vrnila. Smrtna kosa. V Mariboru je 25. nov. umrla družini Vabiič hčerka Nada. V Sp. &iški je 25. nov. umrl F. "?itass, podporočnik v rezervi. V Preserju je 26. nov. umrla v starosti 66 let Marifja Bečaj, po-roe. Košir, roj. Suliadolnik. V Ljubljani je 27. nov. umrla Frančiška 1'lnikar. soproga višjega sprevodnika drž. železnic v Trfien Josipa Hnikarja. "Nemci izganjajo Poljake iz M cklemb urške' * * * "Papež lioče napraviti mir na svetu * • * "Opica se je naveličala življe- ; nja ter se je obesila v kletki". * * * "150 suhaskih agentov bo izči- stilo Detroit". * * » " Sedemdesetletni starec posilil petnajstletnega dekleta". * * * "Kakorhitro bo napočilo mrzlo vreme, bo zmanjkalo Ameriki premoga". * * * "V državi Massachusetts je zaprlo dvanajst velikih pletilnie svoja vrata. Na tisioče ljudi je bre^ dela". * * * "Francoski zdravnik zatrjuje, da ni nobenega sredstva proti raku". * * * "Turki so zopet masakrirali par sto Armencev". * * * "Unijski voditelj odstavljen za- stran graftanja". * # * "Ktikluksklanci so na pragu sodišča postavili goreč križ". ginil. Orožništvo je začelo preiskavo in dognalo, da je Plantak izvabil \'ar<š.u?ea k Muri, ga v neki gostilni o]>ijanil in potem >u-nil v Muro. kjer je utonil. Plantak j«.- spočetka zli čin tajil, končno j * pa vendarle priznal. >u Prometna policija v Zagrefci^ Dne 24. novembra je v Za grel prvič nastopila prometna polieija, ol>stojeea iz 40 redarjev z Reke (jugoslovenskih državljanov ki «> napravili tozadeanio poseben tečaj. "Prometni redarji" — tak napis imajo na rdečem traku na roki — bodo vodili s i m > pr« met na trgih, cestnih križišč-h itd. in - mejo - '.-oje mesto zapustiti le v nujn.'h slučajih. tatvina v dverskem vlaku. Beogi-ajsjko sodišče »e je te dni ukvarjalo s prav interesantno zadevo. Neki Rih mehanik Boris Aleksejev, je kakih dvajsetkrat vdrl skozi okno v dvorski vlak in tam pokradel razne dragoet^ne za-v( se, pr^prt^ge, blazine i«n podobno. To je prodajal po naravnost mešui ceni starinarjem, katere je naFarbal. da ima blago od nekega potopljenega ruskega pamika. Skupna vrednost blaga je znašala nekaj preko 100.000 Din. Rus ga je ipa prodal komaj za par tis"< e dinarjev. Krasti je začel baje. ker je izgubil službo kot mestni šofer in je bil tako br«z sredstev na ce- _ rti. Prodajal je ukradene drago- eenosti židovskim starinarjem, ki T . .. , so sedeli sedaj z njim na zatožni Izjav,ja' (la bo tekoče na-i-Iclopi. Aleksejev je bil obsojen na vecje v z-odovmi ^dustrije bo-G mesecev zapori, starinar Binja zlč'nih in dru?,h prazničnih kart. Baron na 2 meseca, dva druga sta- Tozadevna industrija je v zadnjih risi a rja pa sta bila oproščena. r>JU* let'h neizmerno napredovala. IŠČEM ŽENSKO Velike nevihte v Dalmaciji štajerko ali K r an ji e o v starosti od Na Jadranu so divjale v zadnjih {0 do 40 let za gospodinjo, da bi dnedi hude nevihte, ki so yegale mi hišo v redu držala hi skrbela celo v Hercegovino in Bosno. Po- /n r, otrok od 14 let do 7 mesecev vsod so neusmiljeno mvalc drev- starosti. blaga žena ini je je in razdirale strehe. Slabo se je umrla, /«laj mi ne ka:'e drugo ka-•.rodilo potnikom na cesti in na ';or pošteno žensko dobiti. Plača vlakih ki so se morali umakniti, po dogovoru. Katero veseli, naj na 'železniške postaje. Reke in po-| ^e v kratkem cglasi. — Ernest loki s_ ... % i, Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega j ^ slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivSega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. I« Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja b Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. NA KRVAVIH POLJANAH - ' - - , . • Knjiga j« trdo mana, vsebuje 970 strani in 80 slik is toJbs. "OLA* 1TAE0DA" 82 Oortlsndt StrMt, Hew York, H. T. j - - " ^ '■> • »I V LEGIJI TUJCEV. ZA "Glas Naroda" priredil A. Žabec. (Nadaljevanje.) — Ali imate kake papirje? — me je vprašal nenadoma poročnik.' JU* I o vednost, ki sem jo bral na | njegovem obrazu, je bila naravnost komična. V mojem nemškem potnem listu je stalo omenjeno kot moj poklic: "urednik in pisatelj" — no, in naenkrat sem dobil ob-nitek, kot da je škoda mojega dobrega potnega lista v to svrho. — Prebrskal sem nekoliko po svojem koveegu, našel notri polico od neke zavarovalne družbe, pri kateri bil zavarovan, ter 111 ujo pomolil. Poročnik je prebral površno listino. — To popolnoma zadostuje, — je dejal smehljaje ter mi ponudil pero. Jaz sem podpisal. Pod svoje i-mt- sem pripisal datum: 6. oktobra 190f>. — Datum ni potreben, — je dejal poročnik. — Oprostite, — sem odvrnil, — nehote sem ga zapisal. Meni je to jako važen dan. — — Pri Bogu! Prav imate! — je potrdil poročnik. Nato so nas odvedli v vojašnico. Moral je biti res komičen pogled na nas. Eden francoskih vojakov. ki so nas srečali, je obstal, uprl roke v bok in dejal: — Ha! Njegov obraz se je raztegnil v grimaso in pojoč je zaklical: — Nous somes le« legionaires d'Afrique. . . # . • Pol ur«- pozneje so sedeli trije novinci, od katerih je bilo enemu ime &uster, drugemu Rader in tretjemu Ro*»en, v mali sobi za moštvo v vojašnici 31. linijskega polka. Rader je otvoril zabavo. — Jai se pišem Rader, razumete, Rader! Nato se je ozrl počasi okoli sebe, vzel dolg nož z mize, postavil se je v pozituro, odprl usta ter si v največjem duševnem mrru porinil nož do ročaja v gTk). Nato je potegnil nož *>pet iz grla. vtaknil ga je v desni rokav, nakar ga je iz leve hlačnice potegnil zopet na spregled- — Jaz sem umetnik, — je dejal nato veselo Rader, — Ampak Francozje nimajo nikakega smisla za mojo umetnost. . . Ah, dragi moji fantje, izza onega dne, ko sem jo pobrisal čez mejo ter pokazal nemškemu žandarju fige, sem kljub svoji umetnosti neprestano stradal. Tako s^m prišel na paa, oziroma sem hotel reči: v legijo. Nato je pričel pripovedovati re-krut &uster. Njegova zgodba je bila enostavna. Pred nekaj tedni je nosil še uniformo nekega nemškega infairterijakega «kem okr. glavarstvu kot sodnega izvedenca, češ, da ga kot pristranskega odklanja. Lovski tat. Ivan Dolar, delavec v Straži pri Dram I jati, že trikrat kaznovan, je izmaknil Martinu Hrastenaku iz postelje lovsko pučko. Ko je sel dne 31. maja v Gor. Slemenih na lov na posestvo Zajčjega samostana, ga je zalotil neka znanec in tudi spoznal Hrastenškovo puško. Pri hišni preiskavi je razžalil zapriseženega lovskega paznika ter ga hotel celo dejansko napasti. Sele pri ponovnem poizvedovanju je našel orožnik pn&o v fktnici, skrito v listju. Dolar je zopet preskrbljen si 3 mešece Sn bo lahko koval nadaljuje načrte ca runs pustolovfičine. Kov pod skupn>m naslovom: •"America Still in the Making", v katerih je bil opis posameznih tujerodnih skupin v Združenih državah in njih o vili prispevkov k narodnemu ameriškemu življenju. Uredil je to serijo člankov glasa vit i ameriški publicist John Palmer Gavit. ki je tudi član nad-zmrnrškega odbora Foreign Language Information Service; članki o posameznih tujejezičnih sku-p'nah so bili pripravljeni od raznih poznavateljev istih. V svojem uvodnem članku je pisal Mr. Gavit o tujerodcih v Združenih državah: "Mnogo je te^a, kar nam oni falsko .prispevajo. I^e skrajna nevednost ne vpošteva, da oni prinašajo k nam dedščiaie, ki so bile največje vrednosti za nas, da smo le voljni jih obodr-ti in sprejemati. Dostikrat eni razumevajo nas n na.se t'radicije boljše, kot jih -azumevamo mi N.imi. Skandmavoi ; tisočletno izkušnjo dejanske demokracije prihajajo k nam tošo-"ani v ljudovLadi. Kuska "vječa" * 1 i občinska zborovanja« so obstojala stoletja pred našimi ' 'txnvn .M une'rls''. John Morten, eden iz-ned podpisovat el j ev Izjave Neodvisnosti, je bil izpodbujen k temu po druliu bližnjih prednikov, ki bili Finci. "Danci so bili prvi, ki so prinesli v to zemljo najfinejše meto-ie znanstvenega mlekarstva, katere so bile že mnogo poprej v rabi pri njih doma. Italijani, Poljaki in vsi drugi izmed te legendarno "nove emigracije" rešujejo za prvovrstno poljedelstvo owe naše farme, ki so jifli turo dni Ameni-kanci zapustili v zameno za abnormalno, narpeto meščansko življenje. "Xi zadosti, da potkažemo na1 odlične osebe, moške in ženske, »koraj brezštevilne izmed vseh narodnosti, ki so se odlikovale na vseh poljih vede, iznajd, finance, j glasbe, um-atnosti, »politike in kaj: 5e, in da pri tem nekoliko začu-] deni milostno priznamo, da so ti ljudje, diLsi so bild tako neprevid-' ni v izbiranju svojega rojstnega' iraja, vendarle — kakor se zdi — i ravno tako spop*>bjii, tako bistro-! umni, tako človekoljubni, kot smo ' mi sami J Ali navsezadnje se to' utegne smatrati popolnoma naravnim! "Marveč je tu še finejših stvari, globljrih stvari, tičočih se kulture in tradicije in izkušnje v človeškem sožitju mnogo starejže od naše, ki jili mage naših starokraj--*kih bratrancev stalno dodajejo našemu rodu, dostikrat proti naši1 volji in vztic našemu nasprotovanju." V zaikljuenem članku, objavljenem v božični številki mesečnika "Our World", Mr. Gavit izvaja nadalje: "Emigracija ni največje izmed naših vprašatij. Pač pa je vrpraša-nje asimilacije, kar je popolnoma nekaj drugega. Mi nimamo nikakega inteligentnega načrta, niti se inteligentno prizadevamo, da bi našli vez duševnega ujediaijenja med nami rn onimi, ki smo jih že sprejeli v svojo sredt. Resnična 'inozemska nevarnost", o kateri se dandanes mlati toliko prazne lame, nima nič opravljati z n?ka-kim vprašanjem priseljevanja Pač p ona obstoji v tem, da smo kot nalašč storili vse mogoče, da bi ovirali asimilacijo priseljencev, katere smo že sprejeli med nas, in da smo jim dopustili ali pravzaprav jih prisilili, da se v svrho gole samoobrambe sredoma skupijo v občine, ki so tako tuje, kot zeeuije, iz katerih oni prihajajo. In okoli teh smo mi — ne oni — zgradili zid osumljo preskrbljeno. Torej na svidenje v nedeljo dne (I. januarja v sokolski dvorani! Odbor dr. "Domovine". (:ix 26 29—12 & :{—l) R0LE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE donite rdino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Greeve St.. Conemaugh. P«u PlžlTK PO CENIK. Strela in aeroplani. __________ v francoskih listih beremo opis čigar življenjih in delu mi zi- ^navadnega slučaja, ki se je pri- petil angleškemu aeropilotu Iler-mu, ki prevozi progo London-Pariz in nazaj dvakrat dnevno. Herme je pred kratkim letel nad kanalom La Manche. Naenkrat je aeroplan zažarel v čudoviti sve- damo. Ona večina Amerikan-aov. ki sodi na podlagi dejstev in pravičnosti, ima dolž- rZPLAGILAvAMERlSKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — ae more lspUCatl dolar]« le potnikom ▼ Ameriko proti predloiitvl od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to Je prf- bliiao $200.— m enega potnika. Y ainCaju, da naslovljeoec sa te. plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo narod izpl&Catl nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam sdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati poftiljati bb v Jogoelavi- Jo. Bplofeo mnenje vlada, da ae čeki, ki ae glase na dolarje, tudi v dolarjih Izpit Sajo, kar pa nI resi ker, kot ie zgoraj omenjeno, je v Jogo-elavijl od vlade pod kaznijo prepovedano iaplafievati dolarja. Tudi poHlJaJo mnogi navadne ameriške Čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni sa ljudi na deželi, ker so banke oddaljene tn Izplačajo take Čeke t dinarjih Sele potem, ko dobe is Amerike potrdilo, da eo Jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deSeU la ae potujejo v Ameriko, Je najbolje po-Biljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri ae Jim lzplaCajo na ■adnjl polt« frrea neprilik. Tudi aa nabavo potnega Hita (!»«) je najprtpravneje posuti dlnstje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriftega konzula, ne mora potnik dvigniti dolarjev. Stroške aa rane listine in petni Ost se pa lahko plaCa tndl a dinarJL V Italiji tn eo veljavna be ter lahko lsplaCamo dolarje komur do poljnbnega zneeks Os Je pa namenjen denar le ae potovanje, |e na nskssntrf osnafiti vidno: la-Ptočati la, ako aaMovnik potnja. vsled neralBnJoah etrolkov m bdlofltt prevrediti pri- tm lsplaCDa do (BB. mo po 19 centov; od gSB. pO t«, to Si pe > eattto od SAKSEt STATE BANK Pozor čitatelji. Opozorite trgovce ln o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem Upravi "Glaa Naroda" ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal Spisal Jakob Aleiovee, Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, |1.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 etrani, jj Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn alilca ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vso gvojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno jel Pnjiga vsebuje 157 strani, j§ Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. Zelo zanimiva, iz ipanskega prevedeni poreil Vsebuje 170 strani, i ,«§ Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Poveet Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-aestavljen. Vaebuje 239 strani, M Darovana. Spisal Alojzij DostaL Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-Hanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 atrani, .41 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje alovenskega ljudstva ter se zlasti odliknje po fivo in resnično domačih značajih. •—? Vsebuje 231 strani, j§ Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dye značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, M Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Senoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje; kako je nastal kmečki pnnt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gube*, nadalje kmet Elija Oregon« in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in juna-iko umirali mučeniške smrti. Vsebuje 978 strani, f| POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" SSt Cortlandt St, New York CI AS KAROPA, BFC 1a pojdrva na postajo. — Ne prej, dokler mi tega ne obljubiš. — I'ris«Yam ti, da hom htoril vse, kar je v moji moei, da bom prnpravil gospodično Marijo do tega. Sicer je pa to le stranskega pomena. Tudi zame je stranskega, dočhn ora biti ona uverjena, da je to |x>glavitnega pomena- Če se bo meni izljubilo____no, _ ne rečem---ne boni pa poročil ž njo. — lludič j«', če Človeka baba zaeopra — je rekel Bruskal ter si obrisal pot s čela. — Jaz s<» ne pustim od nikogar zaeoprati, najmanj pa od nje. Tako lepa pa tudi ni . . . Sam ne vem, kako je mogla Jerneju ugajati. No, seveda, on je kmet. On ima kmečki okus. — Nikar ne laži. Ciprijan. Nikar mi ne skušaj česa natvesti. Ti si zaljubljen v njo. lJo ušes in čez ušesa. — Jaz T — I)a, ti. To čivkajo že vrabei po naši vasi. Obema je zmešala glavo, tebi in Jerneju. Za enega se moram odločiti- Bog mi stoj na strani, ko bom odločeval. Ta jo hoče imeti — onemu setn jo obljubil. Sveta nebesa, še pamet bom izgubil. Pojdiva jest. Morda mi bo pri jedi ali pri pijači šinila dobra misel v glavo. Iz Ciprijanovega pogleda je sevalo zmagoslovje. 1'azno je motril svojega odeta ter mislil sam pri sebi: Stara se, stara. Ne bo več dolgo. V dve gubi je zlezel možič. Bruskal je sedel v naslonjalu. Nič več ni proklinjal, le globoko je sopel. Po par minutah je vprašal: — Kje bova jedlaf Kje bova jedla? Tako šefi lačen, da se skozi mene vidi. Jed je bila v tistem trenutku višek njegovih misli in želja. Ciprijan je imenoval gostilno, ki ni bila predraga. Bruskal je vstal ter šel molče s svojim sinom po stopnicah. Po jedi je pa omenil: — Sedaj, ko sva se dogovorila, ti menda ni potreba hoditi z menoj. Boljše je, če vse uredim v tvoji odsotnosti« — Tudi meni se zdi, da bi bilo boljše tako, oče. — Samo obljubiti mi moraš, da se ne boš več skrival pred menoj Ln da mi ne boš utajil svojega naslova. — Brez skrbi bodite, oče. — In tudi ne pozabi, da te na policiji prav dobro poznajo Sedaj, ko sva se domenila . . . — Obljubljam ti, da bom čakal štirinajst dni, da boš vse uredil. Ce pa do tistega časa ne dobim od svoje neveste nobenega pisma . . • — Storil bom vse, kar je v moji moči — mu je zatrdil Bruskal. Bog naj mi pomaga! Skrbi za-se. Na-s viden je! — Nasvidenje! — je rekel Ciprijan vzardoščen. Ob pol set! m ih zvečer se je Bruskal odpeljal- Tekom cele vožnje mu je brenčala po glavi misel: Moj Bog, kako naj to uredim? Moj Bog, kaj bo rekel Jernej? • * 9 — Danes je pa precej gorko, kaj ne, Jernej? — Da, precej gorko, oče. Vrbovje je že pogualo mačiee. Ali ste že opazili, oče? — Ne, nisem še. — In tudi hra-stje ima že rdečkaste brste. — f*as beži, čas beži. — Kmalu bomo morali sejati koruzo. — Da, koncem meseca, če ne prej. — Da bi Ie slane ne bilo. Tudi trtje dobro kaže. Le pomislite oče, včeraj sem na eni sami trti naštel sedemindvajset očesc. — Zlodja. vendar. — Ce ne bo nič hudega, bo dosti grozdja. Tako govoreč sta stopala oče in sin lepega aprilskega večera po polju. Bruskal se je bil vrnil prejšnjega dne iz Pariza, pa ni imel prilike niti poguma, da bi omenjal Ciprijanove pogoje. Jezik mu je bil suh, in kadarkoli je hotel kaj omeniti, se mu je zdelo, da ga nekaj tišči za vrat. Slednijč je pozval Jerneja na polje. — Kamor nese oko — vse je naše — je rekel ter položil svojo koščeno roko svojemu junaškemu sinu na rame- — Vsa polja, vse drevje, vse je naše. Kot kralji smo. Nobena tuja lastnina nam ne zastira pogleda. — Da, dragi oče — je odvrnil sin z nežnim glasom — tudi jaz sedim večkrat tukaj. To je boj najljubši prostorček. Oče in sin sta se zazrla v prostrano lepo pokrajino. Slednjič je izpregovoril oče: — Jernej, povej mi, če imaš rad domačo hišo? — O, neskončno rad, oče. — Prav imaš. Vsi Bruskal i so se rodili v nji. Mi smo ena najsi arejših družin v deželi. Naši očetje, stari očetje in prastari očetje so delali na tem poststvu. Vsaka pristava predstavlja življensko delo, življenski napor tega li onega^ Bruskala. S tem, da ljubimo svojo lastnino, izkazujemo čast svojim prednikom in tudi Bog nas je vesel. Na tej zemlji rastejo sadeži, s katerimi se preživljamo, voda ki jo pijemo iz te zemlje, ta zemlja je nase meso, naša kri., C"e bi mi kdo rekel: Odreži roko ali nogo za svojo lastnino, br storil to brez vsakega premisleka- Vidi«, Jernej tak sem bil v tvojih letih- — Danes ste še vedno taki. oče. — Ali se ti zdi, Jernej? — Da prepričan sem. Ali vi morda dvomite? — Bog te blagoslovi za te besede, moj ljubi sin. Ti torej ljubil svoj dom, ljubiš ga z dušo i srcem? — Da, oče. Daleč naokoli ni takega doma kot je naš. In povem vam oče, da mi je bilo samo za&trantega hudo in težko v Bordo. ker nisem videl naše hiše, naših njiv in travnikov. In kratko molitvico, ki me jo je naučila mati v nežni mladosti, sem molH zjutraj in zvečer. — Ti ne veš, moj fant — je rekel Bruskal z ginjeoim glasom, — ti ne veš fant, kako blagodejne so tvoje besede. — Kaj vam je danes oče? — ga je vprašal Jernej ter ga čudno pogledal. — Zakaj govorite samo o domu? — Zato, ker se blwa konec našemu domu. — Zakaj? Kdo to pravi? — Kmalu bo vrag vzel vse, pristave, vse vinograde, vse njive in travnike. Edino ti jih lahko reftš, Jernej. . - ^ JCMfc vnhoduM.) Po 18 letih zopet med svojci. Pred kratkim je prispela iz Turčije v Beograd še razmeroma mlada "hanuma?\ ki ima za seboj naravnost pravljično življenje, podobno orijentalski fantastični zgodbi. Pred približno 12 leti je v Beogradu na zagoneten način izginila mlada deklica. Njen oče se je pisal Boja Angjelio in je živel v srbski Požegi. Imel je več sinov in hčera. Eno od teh je vzel za svojo tedanji poštni upra vitel j v Požegi, ki se je pozneje preselil v prestolico. Tam je skrbel za malo Stojanko. kakor se je dekle pisalo, do smrti svoje žene. Potem se je oženil vdrugič, a mačeha pastorki ni bila tako naklonjena kakor prva žena poštnega uradnika. Dekletce je radi preganjanja prebdelo in prejokalo marsikatero bridko noč. Ker je mačeha s Stojanko ravnala grdo, je dekletce sklenilo, da •>e vrne k svojemu očetu v Pože ?o. Nekega dne se je res peš od oravila na pot. Srečal pa jo je neznan mož ter jo z raznimi obljubami pregovoril, la se je ž njim vrnila v Beograd. Neznanec je bil uradnik pri turškem poslaništvu. Skrival je deklico mesec dni v svojem stanovanju ,potem pa se je odpeljal s Stojanko v Carigrad, kamor je bil premščen. Ta Turčin ;e bil sin nekega uglednega turškega paše. Zaljubil se je bil v zalega dekleta ter se pozneje ž njo tudi poročil. V Beogradu so iskali pogrešano Stojanko brez uspeha. A dočim si je beograjska policija delala skrbi, je Stojanka žive-'a novo življenje, v haremu turškega paše, kjer je dobila novo ime — Emina Abdul. Življenje lepe Emine je potekalo zelo čudno in raznovrstno. Potovala je s svojim možem, ki je bil turški častnik, po celi Turčiji in je tako prišla tudi v Malo Azi-io. Tam je živela do izbruha gr-sko-turške vojne. V Anatoliji je padel njen mož pri nekem spo-nadu z grškimi četami. Emina s«* je potem vnovič omožila in vzela za moža nekega grškega trgovca. Živela je žnjim vse do letošnje jeseni, ko je izvedela, da živi njena rodbina v Beogradu. Oglasili so se ji bratje, ki so slučajno izve-deli za njen naslov ter so jo prosili naj se vrne v domovino. Hanuma je prošnji bratov ugodila in se je pripeljala v Beograd. Tam je našla živega brata Stra-hinjo, ki je prevoznik v Beogradu, in mlajšega Milana, kateri živi v Mladenovcu. Hanumin oče je Sil za časa avstrijske okupacije Srbije ustreljen od Avstrijcev, Iva brata pa sta ji padla v vojni. Tako se nahaja nekdanja Stojanka, sedanja gospa Emina, ki se je preko Caribroda pripeljala v Beograd po 18 letih, zopet v krogu svojih domačih ljudi, katerim pripoveduje zanimive dogo-iovščine iz svoje turške in grške preteklosti. i i » Mesto podgan. London, ki je največje mest« na svetu, ima seveda tudi najvefi podgan. To sklepamo iz tega. ker se je nedavno pričel v Londonu teden borbe s podganami1'. V tej akciji sodeluje cela nmada, ki šteje okoli 100,000 oboroženih ljudi. Računa se namreč, da ima London okoli 40 milijonov podgan. To število hočejo oboroženi Angleži fi* že ne popolnoma ugonobiti, pa vsaj zmanjšati. KJE STA? JOSIP KOŠMERLJ iz Loškega Potoka in IVAN BRANTSELJ iz Ccrknice. Zadnji naslov je bil: Box 535, Rich wood, W. Va. Frank Sakser State Bank, S2 Cortlandt St., New York City. Rad bi izvedel, kje se nahaja FRANC FT9TER, rojen na Ov-«sah, p. Podnart na Gorenjskem. V Ameriki je približno 3—4 leta. Ako kateri rojakov ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se sam javi. — Rudolph Finžgar, e/o Wilar, 346 W. 45. St., New York Citu. ' (26-28—12) Osamosvojitev turških žen. Življenje turških žen je nam znano samo iz krožeeih legend, ki so danes daleč oddaljene od resnice. Narodno turško gibanje s ciljem preosnove turških dežel ni ostalo 'brez vpliva na življenje turških žensk. Vodja novega režima, Mustaf Kemal paša, je pripadnik modernega rešenja ženskega vprašanja. V tem stremljenju ga podpira njegova mlada žena Lati-fe Hanumx ki je bila kot hči bo gate ga trgovca iz Smirne vzgojena popolnoma po evropsko in govori tekoče angleško, francosko in nemško. Pri prošlih volitvah v angorska skupščino je bila tudi izvoljena : s tem je dobilo turško žensko gibanje svojo prvo parlamentarna zastopnico. Osamosvojitev turškega žen-stva je močno napredovala od revolucije leta 1908, ki je spremenila socijalno, politično in um-stveno turško življenje. Spoj z Evropo ni imel samo velik vpliv na moške, ampak tudi na ženske. Turške deklice so se začele moderno vzgajati. Premožnejše rodbine so vzdrževale francoske vzgojiteljice, ki so seznanile mladino s francosko književnostjo. Ustanovile so se posebne dekliške šole. V letu 1923 je bila vpeljana šolska obveznost za deklice in ob-i enem otvorjena višja dekliška šo-j la, v kateri se vzgajajo deklice za : učiteljski poklic. Tudi vseučilišče! jim je dostopno. Revolucija je dovolila turškim ženskam tudi pogled. čez meje. Takoj so si osnovale tudi svoj list kot zagovornika ženskih pravic. Ženska se je začela uveljavljati naprej na so-cijalnem polju. Od leta 1914 naprej najdemo turške žene že v javnem življenju: so v državni službi pri poštnih uradih, v bankah, v trgovinah itd. Družabni razvoj je položaj žensk, ki so nameščene po največ v domači obrti pri tkanju in šivanju preprog, temeljito izpremenil, da začenjajo siliti tudi že v tovarne. Leta 1916 je bilo ustanovljeno posebno društvo, ki si je naedlo nalogo, delati na razvoju in organizaciji tovarniškega dela žensk. Politične in gospodarske spremembe nove Turčije so vplivale tudi na razmere v rodbini sami. Mnenje, da spada ženska samo v harem (ženski oddelek mohame-claneev), ne obstoja več. Harem spada samo še v svet legend. Mno. go se je pisalo in se še piše o mno-goženstvu na Turškem. Izlam (mohamedanska vera) dovoljuje možu štiri žene. Pri begu turškega sultana (cesarja) iz Carigrada se je pisalo o 300 ženah, ki jih je zapustil v haremu. V resnici je imel samo 3 žene, ostale pa so bile samo družabnice in služkinje njegovih treh žen. Ako se je hotel sultan poročiti s kako favoritko (ljubico), se je moralo zgoditi po starih predpisih in navadi javno v sultanovi palači. Ali sedaj se mefc-ljejo tudi že stare navade med staro šaro. Moderni Turki odklanjajo mnogoženstvo, ker ruši načelo rodbine, ki je podlaga človeški družbi. Že par let sem se mnogoženstvo pojavlja zelo redko. Pred par leti sprejeti zakon stav-lja mnogoženstvu toliko zaprek, da je skoro čisto onemogočeno. Medtem ko je mnogoženstvo v Arabiji še v navadi, je v Turčiji postalo enoženstvo splošno. Računa se, da je 95 odstotkov moških oženjenih s samo eno ženo. Izjeme se najdejo samo velikih mestih in pri neka.terih pašah (sultanovih namestnikih), bi se opičje drže sultanovih navad. Dandanes je malo moških, ki bi imeli po dve ženi. Težko je najti moškega s tremi ženami. Turške ženske tudi zelo težko privolijo v mnogoženstvo; raje ostanejo same, kakor da bi delile usodo z drugimi ženami. Osamosvojitev ženske se je polastila tudi ze drugih držav z mo-liamedanskim prebivalstvom. Na mohamedanskem kongresu v Tirani (Albanija) je bila predlagana prekinitev zvez s kalifatom v Carigradu (sedež Mohamedovega naslednika) in uvedba verske avtonomije. Dalje je kongres sklenil prepovedati mnogoženstvo in odstraniti predpis o noŠnji zastrtega obraza. Molitve naj se vršijo stoje. Te reforme značijo za Albanijo velik napredek v povzdi-gi življenja albanskih žensk. Navedeno znači velik napredek v kulturi turškega in albanskega naroda in jasno osvetljuje velikanski napredek na tem polju v kratki dobi 15 let. Beseda Turek je dosedaj značila pri nas vedno roparja in nasilnnka, v resnici pa je to že prav kulturen narod. fflBBr PREHLAD MEHURJA MOŠKI! ZkUitlt« Proti Btlnta « Nahsvite *i nnjboljio csMito PREPRESS A u MOsKE Velika tn h* We. Kit <4*i) si VrifektnarSii Sm»Y*it IH.pt; B 92 Bsskmsn St.. N«w York Pišite za okntnleo. Vsak pevec bi moral imeti novo izdajo "PESMARICA GLAZBENB MATICE" Za itiri moike glasov« Uredil Matej Hubad Knjiga ima 296 strani, ter v«ebu je 103 najboljših in najnovejši! pesmi s notami Osna • poštnino $3.00. "GLAS NABODA" 82 Cortlandt St., New York, IT. T Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. T^ DOB Js namenjen potovati V atari kraj. Je potrebna da Je natančno poučen o potnin listin, prtljagi ln drugih stvareh. Pojasnila, ki Tam Jih samoremo dati vsled nafie dolgoletne izkufinje, Vam bo^io gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno ie prvovrstna parnike, U Imajo kabine tudi t III. razredu. Tudi oni ki Sa niso amertlkl državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno Je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so pripufičeni bres vsake neprlllke v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kretanje parnikov - Shipping News 27. dscsmbrs: Westphalia, Hamburg; Torek. Bremen. 2S. decembra: Martha Washington. Trst. 29. decembra: Canopc, Ciherbourg. Hamburg; La Sa-voie. Havre: America, Cherbourg, Bremen; New Amsterdam, Boulogne. 2. januarja: Pres. Monroe, Cherbourg. 3. januarja: Mount Clay, Hamburg; Sierra Ventana, Bremen. 6. januarja: Aqultania, Cherbourg; Columbus, Bremen. 6. januarja: Orduna, Cherbourg, Bremen, a januarja: Dullio, Genoa; Bremen, Bremen. 9. januarja: Rochambeau, Havre; Gothland, Cherbourg. 10. januarja: Albert Ballin, Hamburg; Minnekahda, Cherbourg, Hamburg. 12. januarja: Majestic. Cherbourg; George Washing-ton. Cherbourg. Bremen. 16. januarja: Pres. Wilson. Trst: Paris, Havre; Pres. Van Buren, Cherbourg. 17. januarja: Suffren, Havre: Thuringia, Hamburg* Mongolia, Cherbourg; Muenchen. Bremen. 19. januarja: Antonia. Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen; Conte Verde, Genoa. 22. januarja: Derminger, Bremen. 23. januarja: Pres. Pollc, Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg. Hamburg. 24. januarja: * Deutschland, Hamburg. 28. januarja: Aquitania. Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg. Bremen; Veendam. Boulogne; Torek. Bremen. 29. januarja: Colombo. Genoa. 30. januarja: Chicago, Havre; Stuttgart, Bremen. 31. januarja: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. V ali IZ JUGOSLAVIJE Kupite vnaprej plačan« karte I svojim sorodnikom za naše Žrte. White Star Line New York — Cherbourg Majestic 12. Jan.; 2. febr.; 5. aprila (Največji parnlk na svetu.), Olympic 1. mar.; 22. mar.; 12. aprila Homeric .................... 19. aprila American Line joint WHITE STAR LINE Service New York — Cherbourg — Hamburg Minnekahda (3. razred) ...... 10. Jan. Pittsburgh 23. Jan.: Canopic 11. mar. Red Star Line New York — Cherbourg — Artwerp Gothland (3. razred) .......... 9. jan Mongolia .......... 17. Jan.;" 23. febr. Dobra hrana. 2aprt! prostori. Velika Javna sblrallSča. Oglasite se pri lokalnem agntu ali pri PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway New York. Rada bi izvod nI a za naslov AX-TONA VlClC, Ker mu imam nekaj važnega poroo-ati. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi. — Valerie Fidel, 15401 Holmes St., Cleveland, 0 (26-27—12) Stench New Yorlc. Plymouth, Havre. ParU PARIS ................... 18. januarja New York. Havre, Paria - LA SAVOIE ............ 29. decembra ROCHAMBEAU .......... 9. januarja SUFFREN .............. 17. januarja CHICAGO ............... 30. januarja New York. Vigo [SpainJ. Bordeaux ROUSSILLON ............ 1. januarja PUiU ta unlh I »k tirnem «r**ta ali aa gkni arW: 1» STATE STREET. NEW YORK fell dobiti sorodnika aH »a •vejem is ihmrp knja, naj nam plSe sa pojasnila ln navtiUa. Jugoslovanska letna kvota anaia 0426 novih priseljencev. Za potne strofike Izplačaj« po na-flem naročilu JADRANSKA BANKA tudi t dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York Ofsvno zastopstva Jadranske kanke. Izšel je "Slovensko - Amerikanski Koledar" za leto 1924. Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mn bo mnogo koristila in ga bo ▼ marsičem poučila. SLOVENSKO : KNJIGA, KI AMERIKANSKI KOLEDAB JE LA TRAJNO VREDNOST. : MBOtim ga fir. mm, Cena s poštnino 4-0 centov. Za Jugoslavijo je k^ta cena. 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : Hew York, H. Y. VABILO NA VESELICO, katero priredi društvo sv. Alojzija št. 36 JSKJ. v Coneniaugh, Pčl, v soboto 29, decembra. Ker se bi iža konec tejja leta, je dru«tv<> sklenilo povabiti vse .člane in članice t'»r ostale rojake iz te okolice. da se vesseliee udedeže, da se še enkrat skupno zabavamo v tem letu, ker na tej veselici bo domača zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Tukajšnji slovenska godba bo igrala prav domače komade, tako da ae bo vsak lahko zasukal po svoje, naj bo ndad ali prileten. Vstopnina je samo za moškega ali žensko. Za dotyer prigrizek in drusro bo vse preskrbljeno, tako da bomo tnidi žejnim postregrli. Torej ne pozabite priti na to domačo veselico? Vas vljudno vabi (26-28—12) . Odbor. mSUUCH SJNF Edino alrtktno iPomltdn« odpluti* Otvoritven« voinjs znane« ■ MARTHA WASHINGTON — 29. dec. PRESIDENTE WILSON — 16. Jan! v Dubrovnik atl Trst. Zclsznins v notrmnioflt zmsrns. Nobenih vi. Vpr»»«jte pri bili nje m &rant«a ali pri PHELPS BROS. A CO. 2 Wost St. N. Y. Kje jo JANEZ DOBNIKAR? Doma je v/. Poljan nad &kofjo loko. U>ta 1017. je bil t*e v Butte, Morit., potem pa ne vem več za njegov naslov. Prosim cenjene rojake, če kdo vč. da mi poroča, za kar bom hvaležna, aLi naj se pa sam oglasi. — Mary Gosar, 91.3— 10tb St., Denver* Colo. (26-28—12) RAVNOKAR JE TCftT.^ NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. EŠP" Cen« s poštnino $2.— SLOVENIO PUBLISHING OO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za itiri moike glasove. Uredil MATEJ HUBAD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. Nt dan; 2. res oženil bi se; 3. Kasen; 4. pasem ; 5. Vasovalec; 6. Na trsa; 7. Pesem o beli hlUd; 8. ProSnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Se ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnčlce; 14. Lab-ko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Profinja; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblafiek; 28. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Lj d besen ln pomlad; 29. Rožica 1 sla valj; 30. N&Sa zvesda; 81. Lahko noč; 82. Pod noč; 33. Kaj bi te praSal; 34. Bože pravde; 35. Na »robih; 36. Nad srezdaml; 37. Vabilo; 38. Uslifil nas; 80. Na morja; 40. Pastir; 41. Slovenska semlja; 42. Barčlca; 43. Ob- 1 laSek; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo* va; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jas bi rad ro-dečih rož; 50. Zdravica; 51. V mraka; 52. Lepa nafia domovina; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj i tak žalostna; 56. Slanica; 57. OJ. te mlinar; 58. Pojdam v rate; 59. Slcrvenac, Srb, Hrvat; 60. Nafia zvezda; 61. V slovo; 62. Ia-rabljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom Je moj, 67. Hey Slovenl. 71. Domovini; 72. Sokolaka; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77 U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80 Što čattt, Srblne tužni?; 81. PobratirniJa; 82. Pomlad in lesen! 84. V tihi nočL 85. Milica; 86, NJoJ; 87. Njega ni; 88. Pod okuora; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91. Pri oknu sva li^i00^: SloT°: strunam; 95. Pro- fciju; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Lju- besen ln pomlad; 99. Lahko noč; 100. Rastanek: 10L Sm. Canje; 102. Tun. gd> stoji; m Prelja. Ona s poitnino $3. "GLAS NARODA" " 82 Cortlandt Street Hew Yorfc