Poitnlne plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 4. januarja 1924.
Leto. Vf
Glasilo »Samostojne
kmetijske stranke sa Sloveniji©
fig
Naročnina:
celoletnr..................Din 25*-
poiuletno..................Djn 12;50
četrtletno..................J,
Posamezna številka........"......Uin 1
Kmet pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnaj si sam 3
Inserati:
maii oglasi do 0 petit vrst...........4 Din 150
večji inserati od 10 petit vrst naprej .......	4 Din 2'—
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta ....	š Din 3'—
Uredništvo in upravništvo lista ie v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiši »Ekonoma".
Samostojna kmetijska stranka in naš krnet.
Malokateii stan je nicral prestati v boju za svoj obsiarek toliko težkih ur, kakor naš kmet. Dolga stoletja živi v večnem boju za Staro pravdo, vsled tega je tudi v tem oziru žrtvoval največ, kajti vsi drugi stanovi so se pozneje razvili in so stopili v boj za svoja prava šele v zadnjih stoletjih. Od petnajstega stoletja naprej je bilo rob-stvo kmeta vedno hujše, dokler se ni spremenilo v sedemnajstem in osemnajstem stoletju v popolno suženjstvo. Naši predniki so bili sužnji, izročeni na milost in nemilost gosposki; njihovo imetje, njihovo življenje, žene in otroci — vse je bito igrača v rokah gospode rje v, razven tega so pa bili kmetje še žrtve najkrutejše soldatcske. To je bilo trpljenje in ponižanje, ki mu ne najdemo primere v zgodovini. To suženjstvo je v zgodovini nekaj tako nezaslišanega, da se z njim ne morejo primerjati soci-jalne razmere modernega industrijskega in velikomestnega proletarijata.
A kaj je v tem suženjstvu storilo naše ljudstvo? S kakim junaštvom se je proslavila ona brezpravna raja! Sam sebi prepuščen - brez voditeljev, brez podpore — je od časa do časa iz lastne sile skušal otresti jarem in je z največjo požrtvovalnostjo in z največjim hero-izffiom pod vodstvom serojakov dvignil kose in rnotike proti svoji gosposki. V svojih rokah je obdržal' zemljo, obdržal jezik in narodne običaje — tedaj narodnost, in z največjim samozataje-vanjem je prenašal težki križ v tihem vstrajnem odporu proti vsemu, kar je tujega z eno edino željo, da bi to, kar je prejel od svojih prednikov, zapustil svojim potomcem. Ne bilo bi danes našega naroda in naše države, da ni bilo našega kmeta. In ravno v teh dobah se je pokazalo, da je zemlja in ljudstvo, ki jo obdelava najsigurnejša poroka za narod in državo. Zemlja ustvarja podlago vsemu življenju in iz nje Izhajajo vse gmotne dohrine. V poljedelstvu počiva zaklad celega družabnega ustroja in vsega gospodarskega početja. Domače poljedelstvo pa je edini in trajni vzdrževalec naroda. Samo zemlja daje človeku kruh in siro-vine, da zamore delati. In tako je tudi delo, katero izvršuje poljedelec podlaga vsej produkciji, je mati sploh vse gospodarske kulture. Ono daje sirovine za vse nadaljno gospodarsko delovanje, iz njega izvirajo vsa produkcijska sredstva in vse bogastvo ljudstva.
Delo poljedelca se zelo razlikuje od vsega ostalega dela. Industrija predeluje samo mrtve dobrine, medtem ko živi in dela kmet z živimi organizmi. V poljedelstvu se gre za razvoj živih bitij, v industriji za predelovanje mrtvih stvari Veliki pdinen poljedelskega dela in njen posebni značaj pa zahteva za njo tudi posebno vpoštevanje v državi, ki ima le tedaj vse pogoje za ugodni razvoj, ako skrbi za kmeta in razvoj njegovega dela. Posledica vsega tega je, - da se mora tudi popolnoma drugače uvaževati onega, ki zemljo obdeluje, to je našega kmeta. Poljedelec potrebuje za svoje delo popolen mir, popolno varnost in gotovo ustaljenost in to mu mora nuditi država. Poljedelec v taki državi pa kaže tudi razumevanje za državo in je pripravljen nositi tudi soodgovt most za razvoj države, ker ima na.iv cji interes na njenem mirnem in pravi'iem razvoju. Zato je tudi prva dolžnos države, da zagotovi svojim
poljedelcem popolen gospodarski, so-cijalni in kulturni razvoj, kajti samo v tem slučaju zamore poljedelstvo izvršiti v polni meri svojo nalogo.
Iz vseh teh razlogov izvira pa tudi dolžnost poljedelca — kmeta, da se v svojih stanovskih in političnih organizacijah bojuje za svoje potrebe. Boj za popolno osvoboditev kmeta še ni končan— boj za Staro pravdo še traja. In to je tudi povod, da se organizira danes naš kmet v svoji Samostojni kmetijski stranki. Beda našega kmeta in potreba po pravi kmetski organizaciji je rodila to stranko. Kakor smo že prej omenili, je delo in življenje kmeta popolnoma drugačno kakor ono industrijskih delavcev in meščanov. Iz istih razlogov so pa tudi njegove potrebe, njegovi nazori o raznih političnih, gospodarskih in so-cijalnih vprašanjih drugačni. Vsa ta vprašanja pa posezajo globoko v življenje in delo našega kmeta, da je od njih odvisna njegova eksistenca in vsled tega je tudi njegova dolžnost, da o njih sam odločuje, ker odločuje s tem tudi o svoji usodi.
Naš kmet do prevrata ni bil poklican, niti vprašan za sodelovanje pri njegovih eksistenčnih vprašanjih. Naša politična zgodovina nam daje v tein ozdru žalostno sliko. Kmet je bil do zadnjega časa samo privesek te ali one stranke, da ji je dajal glasove. Nihče pa ni hotel poznati njegove bede po volitvah. Ta položaj je izrabita edino klerikalna tako-imenovana Slovenska ljudska stranka, ki je hotela bedni položaj našega kmeta že pred vojno in zlasti sedaj obrniti sebi v prid ter je obljubljala ljudstvu vse mogoče stvari, ki jih pa nI mogla izvršiti, ker zastopa vse sloje, pač pa je istočasno zasužnjila naše ljudstvo italijanskemu klerikalizmu, ki ga je pahnil v popolno odvisnost klerikalnih služabnikov.
Z najniizkotnejšim izrabljanjem verskega- čuta našega ljudstva v izključno politične svrhe je zamogla ta stranka poleg malih dobrot, ki mu jih je dala na eni strani, vsekati našemu kmetu na drugi strani rana, ki niso ozdravljive.
Liberalna, sedaj demokratska stranka za potrebe ljudstva sploh ni imela nobenega smisla, vsled česar jo je naš kmet tudi stalno odklanjal in se je še danes boji. Dasi se ta stranka tudi danes poslužuje v svoji brezvestnosti najhujšega kapitalističnega terorizma, je našemu ljudstvu tuja, ker kmet dobro čuti, da od nje nima nobene koristi. Je pa tudi jasno, kajti v stranko, ki zagovarja danes težko industrijo in trgovce, jutri jih pa kot verižnike zapira in podi po zaporih, potem ustanavlja zopet delavsko organizacijo in ustvarja nekaj časa najbolj gorostasne socijalne zakone, proti katerim se čez nekaj časa zopet sama bojuje, ker ji delavci niso šli na lim in ki končno iz samega sovraštva do kmetske stranke; ki se ji ni hotela udinjati, vabi kmete v svojo sredo s konfuznimi članki o kmetskih potrebah, noben pošten kmet ne more imeti zaupanja.
Isto velja za radikalno in vse druge meščanske stranke.
Iz vsega tega mora uvideti naš kmet, da se mora organizirati samostojno v svoji lastni organizaciji. Le tedaj se bodo upoštevale njegove želje in njegovo delo. — Zato pa v boj za Staro pravdo in za Samostojno kmetijsko stranko!
Mali Stinnes.
VeSki al; pravi Stinnes je nemški industrijalec, ki je eden najbogatejših ljudi na svetu. Nerj icjcno vlada ta de-i<trni rnagnat v nemški gospodarski politiki in. njega splošno zaznamujejo kot moža, ki je povzročil sedanji gospodarski položaj Nem č je, ker mu je bil njegov lastni interes neizmerno važnejši, ko pa blagor njegove domovine.
S svojim denarjem je pokupil Stinnes večino nemškega časopisja in zato je mogel vplivati na nemško javnost kakor je želel. Bil je nekronani kralj Nemčije in marsikateri minister je od-letel, ker ni bil njemu po volji.
Vlogo Stkmesa bi tudi pri nas radi igrali razni milijonarji. In kakor nemški Stinnes, tako so pričeli tudi oni naku-
povati slovenska časnikarska podjetja in z nakupom »Slovenskega Naroda« so si osvojili vse slovensko takozvano napredno časopisje. (Sedaj veste, zakaj hodi »Domovina« na deželo zastonj!)
Sedaj, ko imajo ti gospodje v rokah slovenske dnevnike, razven »Slovenca« in »Narodnega Dnevnika«, pa si hočejo osvojiti tudi gospodarska podjetja. Naj v tem oziru navedemo samo kratek, toda nad vse značilen dogodek, ki ga je povedal na občnem zboru SKS tovariš Pucelj.
Ko se je peljal zadnjič tovariš Pucelj iz Beograda v Ljubljano, sta bila v istem vlaku tudi gg. Praprotnik in Arko. Ko je šel tovariš Pucelj slučajno skozi vagon, kjer je bil g. Praprotnik, ga je ta nahrulil z besedami: »Kaj se ne boste poglihali?«
Tovariš Pucelj ga pogleda začudeno in vpraša: »Kako vi to mislite?«
Nato pravi g. Praprotnik, da gre zaradi Hipotekarne banke in nato reče doslovno: »Ni sicer več dosti vredna
Hipotekama banka, toda jaz je ne dam iz rok! Ne odneham, ker hočem, da bo moja!«
Ni dejal g. Praprotnik, da je banka v rokah pristašev demokratske stranke, ni dejal naša, temveč, da je njegova, da mora biti njegova, da je ne da iz rok, on, g. Praprotnik, so bile njegove vi-sokomerne besede.
G. Praprotnik naj ima stotine milijonov, g. Praprotnik naj ima vso moč, ki jo sploh more imeti bogatin, vseeno pravimo, da bo njegov načrt izjalovljen, ker še vedno je v Sloveniji poštenost tako močna, da se še ne da kupiti z nobenimi milijoni.
Mi, kar nas je od SKS, pa smo tisti, ki organiziramo poštenjake, da bo obvarovano ljudstvo pred samopašnostmi denarnih mogotcev. Zato pa vsa njih besna jeza na nas, zato pa njihovi ljuti napadi na nas.
Častni so ti napadi za nas, zato pa bo tudi zmaga naša!
na de So ia „Kmetiiski list".
Tovariši! Veliko bolj, ko kdaj preje, je danes potrebno, da posvetimo vse sile razširjenju in izpopolnitvi »Kmetijskega lista«. Ce smo včasih potrebovali »Kmetijski list«, da ž njim zrušimo vse klerikalne klevete, rabimo danes »Kmetijski list« tudi zato, da bomo kos demokratskemu časopisju.
Kot velike naše prijatelje se je delalo to časopisje, ko je moglo še upati, da bo naša politika voda na njihov mlin. Toda danes, ko so spoznali da se bori slovenski kmet za čisto kmetsko misel, da se ni slovenski kmet osvobodil od jerobstva klerikalne stranke zato, da bi delal tlako mladinski demokratski politiki, danes so seveda bankokratski sluge iz sebe in danes naperjajo na našo stranko svoje najtežje kanone, svoje najgnusnejše klevete.
Tovariši! Zmagali smo klerikalne klevete, premagali bomo tudi demokratske napade. Vseeno* če se postavljata v vrsto demokratskih napadalcev milijo-
narja Praprotnik in Arko, kmetsko ljudstvo bo zrušilo tudi ta dva, ker ni sile nad kmetskim ljudstvom, če je zavedno. In danes postaja kmetsko ljudstvo zavedno*, danes prodira kmetska misel.
Da pa bo zmaga čim preje dosežena, da bo čim popolnejša, pa vsi na delo za »Kmetijski List«, ki je in ostane naše slavno orožje.
Najčastnejša in najvišja naloga slehernega borca za zmago Stare pravde je delo za »Kmetijski list«. Sužnost kmetskega ljudstva pripravlja, kdor se ne bori za »Kmetijski list«, ker brez njega je kmetska armada brez orožja in s tem njen porajz zagotovljen. Kakor bi bil zmagal Matija Gubec, da je imel zadosti orožja, kakor bi bil zmagal Stambolijski, če bi imel zadosti orožja, tako bomo zmagali tudi mi samo tedaj, če bomo imeli dovolj orožja.
Na delo za »Kmetijski list« — naše glavno orožje.
(Dopis iz Brežic.)
»Slovenski Gospodar« in njegov dični Zebot sta pričela nesramno gonjo Proti tov. Sancinu, češ da je med vojno neusmiljeno odiral ljudstvo z rekvizici-jami.
Ne pride nam niti na misel, braniti tov. Sancina pred napadi »Slovenskega Gospodarja«, kateremu je klevetanje edini poklic. Ker pa hočejo ti dični »katoliki« s temi izmišljotinami denuncirati tov. Sancina in mu vzeti službo, pa pri-občujemo sledeče podatke:
Kakor morajo naši vojaki služiti v Macedoniji, kakor se je pred dvemi leti mobiliziralo in rekviriralo za časa Karlovega puča po onem vojaškem zakonu, ki je bil s pomočjo dr. Korošca raztegnjen na Slovenijo, tako so se tudi med vojno vršile vse rekvizicije le na podlagi onega vojaškega zakona, za katerega so dr. Korošec in vsi klerikalni poslanci v avstrijskem parlamentu z navdušenjem glasovali, pa čeprav tedaj niti v vladi niso bili, temveč v opoziciji in jim zato za ta zakon sploh ni bilo treba glasovati.
Ta zakon je bil obvezen za vse in vsi oficirji in vojaki so ga morali izvrševati. Šlo je le za to, ali ga bodo izvrševali z vso strogostjo in krutostjo ali pa se bedo ozirali na koristi ljudstva.
Z izjemo »Slovenskega Gospodarja« ! in dičnega Zebota so nam v brežiškem okraju še v živem spominu vsa grozodejstva rekvizicij, ki so se dogajale pod vodstvom predsednika deželnega prehranjevalnega urada v Gradcu, Baltza in njegovih pomagačev — poturic pri okrajnem glavarstvu v Brežicah. Z ljudmi se je ravnalo ko z živino. Zlasti so trpele ženske. Tako je znani poturica
Jantscher zaklical ženi Dimičevi iz Most, ko je prosila, da ji pusti živež za njene otroke: »Nisem jih jaz naredil, vrzite jih v Savo!«
Vse to se je godilo do meseca februarja l. 1918. Šele tedaj pa je bil dodeljen prehranjevalnemu uradu v Celju Slovenec, rezervni radporočnik Sandn. Prva njegova skrb je bila, da omili trdote rekvizicije, da gre ljudstvu na roko. Njegova druga štab pa je bila, da je odpravil brskanje po hišah s strani vojaštva in da so se oddajala živila po dogovoru z občinami. Kako velika dobrota za vse prebivalstvo je to bik, si more misliti vsak sam.
Jantscher je bil divji, ko je opazil to delovanje Sancina, ker je slutil, da je sediaa" njegove glorije konec. Začel je kovati zato proti Sancinu zaroto. Pa je naletel na nepravega. Sancin je šel osebno po hišah, po hribih Blance in zbiral materijal proti Jantscherju in ga tudi pognal z mesta žitnega inšpektorja. Sploh je očistil tov. Sancin vse prehranjevalne urade, kolikor je bilo to v tedanji dobi nemškutarstva sploh mogoče. Ce omenim še to, da se je tov. Sancin ogibal nemške družbe ko kuge in da je imel v gostilni g. Robeka svoj »zarotni-ški krožek«, sem menda povedal dovolj. Tako je deloval tov. Sancin med vojno.
Navedli smo samo dejstva, sedaj pa poživljamo dopisnika »Slovenskega Gospodarja«, da navede protidokaize in da se podpiše, da nam bo dal priliko, da svoje trditve dokaže pred sodiščem.
Zebot, ki s svojim ponašanjem one-čašča čast narodnega poslanca, pa naj pove, zakaj je bil on oproščen vojaščine, zakaj je kot urednik »Slovenskega Gospodarja« navduševal ljudstvo za vojno, vojna posojila in rekvizicije.
Dokaze imamo, da se je izrazil Zebot, ko ga je neki kmet zaradi tega prijel, sledeče:
»Moram tako pisati, ker sem vojaščine oproščen samo zato, da tako pišem!«	^
S tem izrekom se je g. Zebot pač tako osramotil, da ni treba, da tli dodali tudi le besede.
Velik shod SIS ¥ Ponikvi.
Zadnjo nedeljo je bil v Ponikvi o!) j. ž. veliki shod SKS. Prostorna dvorana g. Zdolšeka je bila polna ljudi, ko je otvoril ob pol 9. dopoldne tovariS Fran Vrečko iz Sv. Ožbolta veliko zborovanje. Po kratkem pozdravu je od-_ dal besedo bivšemu poslancu,
tov. Droieniku.
V	dveurnem govoru je nato tov. Drofenik izčrpno pojasnil kvarno klerikalno politiko in primerjal delo 21 klerikalnih tigrov z uspehi, ki jih je doseglo le osem poslancev SKS.
Avtonomijo, vojake iz Macedonije, zmanjšanje davkov in še vse polno drugih dobrot so obetali klerikalci, mesto pa da bi nam te obljube izpolnili pa so v Markovem protokolu zahtevali edino korita pri pokrajinski upravi. Na vse svoje obljube, na vse potrebe ljudi stva pa so pozabili tako temeljito, da smo dobili vse davke, vse takse pe-znansko zvišane in vrhu tega še kuluk.
Navzoči kaplan je hotel nekaj ugovarjati, češ, da niso tega krivi klerikalci, ali kakor jim pravimo pri nas »Kikeci«, temveč radikali. Nato pa je vprašal tov. Drofenik kaplana, če je res, da je dr. Korošec od kralja v imenu Slovencev zahteval, da dobe vlado radikali. Kaplan je to potrdil. Tedaj je dejal nek ugleden posestnik sledeče:
Ce je dr. Korošec kozla v vrt nagnal in če dela sedaj ta škodo, potem so dr. Korošec in z njimi vsi klerikalni poslanci krivi vse škode, ki bi jo naredil kozel.
Ta drastična izjava kmetskega posestnika je vzela klerikalcem sapo in ob splošnem smehu navzočih je odšel s shoda g. kaplan.
Na shodu je bil tudi poslanec Vrečko, seveda previdno v ozadju skrit. Ko je videl, da je g. kaplan doživel blama-žo, jo je odkuril za njim. •
Ker je bilo na shodu tudi veliko klerikalcev, je bil uspeh shoda še posebno pomenljiv. Govorili so med seboj: r Ce je vse to, kar je dejal Drofenik, resnica, potem so v resnici klerikalni poslanci sami sleparji. Bomo videli, če ga bodo tožili.
V	toplih besedah je pozval koncem svojega govora tov. Drofenik navzoče, da pomagajo agrarni omladini in da pristopajo k zadrugi »Gruda«. Med glasnim odobravanjem je nato tov. Drotenik končal svoj govor.
Ko je še govoril v imenu akad. agrarnega kluba tov. Belle, so vsi zborovalci z navdušenjem sklenili, da bodo podpirali dijaško zadrugo »Grudo« z živili in z denarjem.
Nato so bile soglasno sprejete resolucije, v katerih se ostro obsoja, da so vsi novi zakoni naperjeni edinole proti prečanom, konstatira neizbrisna krivda klerikalcev, ki so postavili sa-moradikalno vlado, protestira proti ne-enakomernosti davkov, proti nezaslišanim davkom, proti zanemarjanju slovenskih gospodarskih koristi s strani klerikalnih poslancev in zahteva izvedbo samoupravnih oblasti.
Ponosna zmaga je bil naš shod, v Ponikvi. Tovariši na delo, da bo zmaga polno izrabljena.
Ali si poravnal naročnino za JKmetijski list".
[!il;ilal!!!3|H|j|j|||jj|!!|! f

»Brez krivde
Tako bi hotel zaklicali »Slovenec*, ker je dejal poslanec Davidovič v nekem razgovoru, da ne »more biti o odgovornosti opozicije niti govora«.
3>a je to dejal posl. Davidovič je »azumljivo, vsaj mora on, kot šef dvakrat močnejšega kluba, dvakrat bolj povdariti svojo nekrivdo. Toda drugo vprašanje je, če bo kdo to verjel!
Res je, da nastopajo radikali na način, ki je vse obsodbe vreden. Res je, da ne upoštevajo niti najbolj upravičenih predlogov opozicije. In res je končno, da je vsled neprisotnosti Radioa Številčno razmerje v skupščini takšno, da je radikalna vlada zasigurana, sa-tio če plačajo radikali Nemce in Turke.
Toda na drugi strani so pa resnične tudi druge stvari in te naravnost uničujoče dokazujejo krivdo demokratov ln bolj krivdo naše SLS.
Samoradlkalne vlade g. Pašiča ni-kdnr ne bi bilo, če bi imel g. Davidovič lani pogum, da bi možato prestopil čisto na samoupravno stališče. Toda on je omahoval in zaigral zaupanje.
Ce bi lani vztrajal g. Davidovič, če ne bi nakazal g. Pribičevlč, da vstopijo demokrati v koali^o z radikali, kakor hitro se prikaže Radič v Beogradu, potem ne bi bil Radič nezaupeu in samoradikalna vlada bi bila le pobožna želja. K nastanku samoradikalne vladj so demokrati bistveno pripomogli in zato ostane njihova krivda neizbrisna.
Neprimerno težja pa je krivda naših klerikalcev, zakaj brez njihove pomoči ne bi samoradikalna vlada nikdar postala resnica. Markov protokol, glasovanje za nujnost naknadnih kreditov in vojaškega zakona ter nastop dr. Korošca pri kralju za imenovanje samoradikalne vlade, to so težki kamni klerikalne krivde in od teh grehov se ne operejo nikoli in naj še tako ponavljajo besede g. Davidoviča.
Ni pa s tem še izčrpan klerikalni greh. Dejali smo že, da se radikali ri-so ozirali niti na upravičene predloge opozicije, toda povdariti je tudi treba, da tako slabotne opozicije, kakor so ;o vodili demokrati in klerikalci, ni še vodila kmalu kaka stranka. Zlasti naši klerikalci so bili v tem pogledu mojstri. Z neresnimi predlogi, s svojo dvoreznostjo so si vzeli ves ugled. Njihova najbolj zmožna poslanca dr. Mohn.ec in dr. Korošec sploh nastopala nista in glavno besedo so imeli Kranjc, Pu5e~ njak, Vesenjak in Zebot. Ali je to opia-vičljivo? Ali ie čudno, če je SLS brez vseh uspehov?
Krivda klerikalne stranke je neizbrisna in nečastno je, če se stranka, ki ima 21 poslancev od 26, sploh izgovarja Pa tudi smešno! Ljudstva prav nič ne brigajo težave, ki jih imajo klerikalni poslanci. To je njihova stvar. Ljudstvo ve samo to, da je dalo svojo po-
litično moč klerikalni stranki in zato sprašuje danes kot neizprosen sodnik: Kaj je z obljubami? In ker klerikalci na to vprašanje ne morejo odgovoriti, zato ve vse, da so klerikalci krivi in zato jih ljudstvo zapušča.
m se s@*
Venomer so trdili naši demokrati, da predlagajo takozvni napOini bloK samo iz idealnih nagibov. Ko smo jih mi potem vprašali, kako si oni ta blok predstavljajo, niso daii nikoli drugega odgovora, kakor da je edini namen naprednega bloka ta, da se z združenimi močmi vrže klerikaiizem.
Ker pa smo hoteli mi. da bodi podlaga naprednega bloka jasnejša in bolj pozitivna in ker nismo hoteli biti samo privesek demokratske stranke, so planili po nas in kričali, da podpiramo klerikalce.
Toda resnica pride vedno na dan, tako tudi v tem vprašanju, ln da ;e resnica prišla na dan, je zasluga demokratov samih, ki so se v svoji siepi jezi izdali.
V »Jutru« z dne 29. decembra či-tamo:
»Iz tega bi sledilo, da morajo na kmetih likvidirati aii demokrati ali SKS. Mi odkrito izjavljamo, da se nam to zdi neizbežno, če nočeim krvaveti v brezplodnih ljubosumnostih in če hočemo voditi energičen udarec zoper SLS. Nepristransko lazsodišče, ki bi se mu obe stranki podvrgli, bi moralo priti do rezultata, da je likvidacija (raz-diuženje) SKS prej aii slej neizbežna potreba, če se noče čisio nepotrebno trošiti moči in dela.
Tako so si torej mislili demokrati napredni blok. Z naprednim blokom so hoteli ubiti SKS, so hoteli zrušiti osamosvojitev slovenskega kmeta.
Njihovi načrti so vsled naše čuječ-nosti propadli in zato divjajo danes proti SKS, zato napadajo njene voditelje.
Naj napadajo, mi gremo naprej v boj za Staro pravdo!
(Zborovanje zaupnikov SKS za kamniški okraj) bo dne 13. januarja v Kamniku pri Rodetu ob 10. uri dopoldne. Udeležite se polnoštevilno tega sestanka.
(Pet shodov) je imel zadnji teden tov. Puceij na Štajerskem. Vsi shodi so sijajno uspeli in dokazali, da napreduje naša misel povsodi. Ne samo napredovati, temveč zmagati mora In zato vsi na delo!
(Občni zbor kraj. org. SKS na Ponikvi ob j. ž.) Po protestnem zborovanju dne 30. m. m. se je vršil ob obili udeležbi naš občni zbor ob navzočnosti člana načelstva tov. Drofenika in člana naše akad. omladine tov. Belleta. Ko je tov. Drofenik obrazložil v živih besedah
Tovariši!
Podpirajte dijaško zadrugo »Gruda«!
Pristopajte k njej kot člani!
Člani se sprejemajo v tajništvu SKS Kolodvorska ulica 7.
potrebo podrofone organizacije in delokrog kraj. odborov se je prešlo na volitve. Izvoljeni so bili: za predsednika Martin Zdolšek-Šuc, Okrog; podpredsednik Vrečko Ivam, Sv. Ožbold; za tajnika nadučitelj Burdian Ivan; za blagajnika Štor Anton, Brlehno; za kol-porterja Zdolšek Ivan mL, Ponikve in za odbornike: Podgoršek Anton, Pevec Fr., Pepelnak Fr. st., Siter Jur, Zdolšek Martin ml., Golez-Modričev Jože, Vovk Fr„ Potisk Štefan, Mlakar Jože, Senica Anton, Zdolšek Anton, Zdolšek Ivan, Zdolšek Martin ml., Prah Anton, Ferlež Fr., Gobec Štefan, Rataj Franc, Zdolšek Kocelj in Pevec Franc. Občni zbor se je izrekel tudi za ustanovitev »Društva kmečkih fantov in deklet« na Ponikvi in sklenil, da se ožji odbor sestane vsako prvo nedeljo v mesecu. Razveseljivo je, da je v odbor vstopilo poleg resnih mož, mnogo vrlih kmečkih fantov, tem slučaju zamore poljedeljstvo iz-naš kmet v svoji Samostojni kmetski
(»Domovina« hoče v letu 1924), kakor piše to v svoji zadnji številki, voditi boj za našega kmeta, ki je temelj države, braniti hoče obrtnika, ker nosi zaslužek v deželo, in zagovarjati hoče našega delavca, ki z marljivo roko ustvarja imetje. Vsi trije so v resnici velebankirjem, ki pošiljajo »Domovino« zastonj na deželo, zelo potrebni. Saj vsi garajo le za njihove oderuške banke. Tudi v verskem oziru se je spreobrnila »Domovina«, ki pravi, da so ji sveta verska čustva in da ji je sveta celo vera. Samo zamolčala je, da ne gre za vero v Boga, ampak za vero v zlato tele, kateremu polaga »Domovina« na oltar kmete, obrtnike in delavce. Banke v Ljubljani pa dajejo zato malikovalcem milijone na roko za tiskanje »Domovine« in trdijo, da to dobro nese.
(Demokratskim generalom,) ki so že
dolgo navajeni kuluka, in velebankirja Praprotniku, se je od samega kuluče-nia zmešalo v glavi tako zelo, da slišijo pfonke žvižgati in vidijo celo samega PucPa plesati na to muziko med kulukarji. Vse, kar pošteno misli, jih je na deželi zapustilo in obupani vpijejo sami, da je po njih. Ostala je le še kup-liena roba v »gosposki stranki« tako, da ie končno gospoda sama med seboj pod obergereralom Praprotnikom. »Domovina« piše sedai le še za svoje piškotarje. ker v poštenih kmetskih hišah se ta cunia sploh ne čita. Res žalostno je to za vodilno gospodo, ki nima drugih dohodkov, kakor on'h, ki jih stisne v roko velekapitalist Pranrot-r'k. Gospodie generali so v resnici Ie še bančni hlapci. Bridko je to!
(Slajsn uspeh mlj>d'nske borbe proti k'erikaHzmiii.) Zadnji »Domoluib« s slastjo ponatiskuje mladinske laži proti nan. »Jutrovci« pomagajo tako klerikalcem. Ampak presneto se moti »Domoljub«, če misli, da mu bodo »Jutro-vex lažj pomagale. Niso pomagale »Jutru* samemu, še manj pa bodo pomagale onemu, ki jih ponatiskuje.
(Višek s'epirajs.) Naši demokrati so se v svoji lažnjivosti spozabili celo tako daleč, da so pričeli trditi, da so oni imeli vedno kmetski program. Kolosa-len kmetski program to, ki zahteva prepoved izvoza živine!
(Tudi »Domoljub«) je pričel delati reklamo za »Narodni Dnevnik«. Zapomnite si, tovariši, da »Domoljub« še
nikoli ni dobre stvari hvalil, temveč jo samo napadal.
(Kar piše »DomoUjub«) o naši zvezi z radikali, je neumnost, ki je vredna edinole najbolj zaplankanega njegovega bralca. Zato nanjo sploh ne odgovarjamo.
(Polomija poslanca Vrečka v Ponikvi.) V nedeljo 23. decembra je imel pri nas poslanec Vrečko končno vendarle svoj- enkrat napovedani in odpovedani shod. Ker smo klerikalnih laži že tako siti, smo pustili poslancu, da je govoril stenam. Na njegov shod je namreč prišlo samo 14 poslušalcev, če štejemo tudi govornika. Posl. Vrečko je najprej pošteno tarnal, da ne morejo klerikalni poslanci ničesar doseči, da jih je premalo, da jim nesrečni srbski radikali nočejo v nobeni stvari ustreči. Kmalu nato pa se je junaško udaril po zobeh in se pokazal, da so bili samo klerikalci tisti, ki so instalirali radikalno vlado. Ko ga je potem povprašal nek poslušalec, zakaj pa potem udriha po radikalih, je postal ubogi Vrečko ves zmeden in se pričel med splošnim smehom izgovarjati, da so jih radikali opeharili. In s to konstatacijo je bil zaključen »sijajni« shod poslanca Vrečka.
(Kozje.) »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje,« tako se leto za letom oznanja v božičnih praznikih. Zato so božični prazniki nekak simbol zadovoljstva. Letos pa nam je to zadovoljstvo popolnoma pokvaril g. dekan Tomažič, ko je oznanil, da se podraže cerkveni sedeži z novim letom štirikratno. Ne zabeležili bi te vesti, če ne bi bili klerikalci tisti, ki vedno zvračajo vsako svojo krivdo na druge. Tako trdijo po svojih listih, da je kuluku kriv tov. Pucelj. Res, presmešno! 24 poslancev imajo klerikalci, ki so se po volitvah venomer bahali, da so sedaj oni gospodarji, vsega pa naj bo kriv vedno le sam in edin tov. Pucelj. Kdo pa je v resnici kuluka kriv, pa naj priča tudi ta resničen dogodek. Leta 1920 je Izjavil dekan Tomažič kot načelnik okrajnega zastopa v okrajni hranilnici sledeče: »Ce nočete voziti gramoza po ceni, kakor jo predlagamo mi, tedaj pa znajte, da bomo izooslovali tlako. Potem pa boste vozili celo zastonj!« — In evo ga! Komaj jim je kmet pripomogel do zmage, že je tu kuluk. Od kuluka bo kozjanski okraj največ trpel, ker ima zelo zanemarjene ceste. Sedaj, ko gre vse narobe, se izgovarjajo g. duhovniki zelo radi, da niso pred volitvami ničesar obljubovali. Gosp. dekan pa je še po volitvah, na dan sv. Jožefa s svetega mesta, dejal sledeče: Veste! 9 Volilnih skrinjic je bilo proti nam, 9 strank je bilo proti veri, pa zmagali smo mi, zmagal je sv. križ... Videli boste, da bodo sedaj boljši časi.« Zloraba križa pa se je krvavo kaznovala in danes vidimo vsi, kakšni »boljši« časi so prišli. Vsi davki zvišani. vse je dražje, dohodki pa so manjši. Zato spregleduje ljudstvo in zato se ogiba danes tistih, ki so se s profa-nacijo križa zaznamovali kot sleparji ljudstva. Zato pa volilcl pri prihodnjih volitvah obračunajte s klerikalci!
(Sv. Lovrenc v Slov. Goricah.) Tu se je vršil dne 29. decembra v gostilni Miki shod SKS. Kljub temu, da je bil ta dan delavnik, je bil shod zelo dobro obiskan. Shodu je predsedoval tovariš Ceh, ki je po kratkem pozdravu podal
besedo tovarišu Puclju. Hej, tov. urednik, kaj pa sedaj, ko je stopil na govorniški oder tov. Pucelj, tisti Pucelj, ki ga vse časopisje SLS tako rado imenuje ia kateremu posveča toliko pozornosti. No, in ko je stopil tov. Pucelj na oder in pričel govoriti, tedaj smo uvideli vso lažnivost klerikalnih listov in v tov. Puclju smo spoznali pravega borca za naše kmetsko ljudstvo. Vsi poslanci SLS so v primeru z njim le politični pritlikavci, z g. dr. Korošcem vred. V čast si štejemo in v ponos nam je, da imamo v svoji sredini takega, kmetskega zastopnika in tako možatega poslanca. Ni tov. Pucelj eden tistih, ki bi samo ciijubljal, kakor je n. pr. delal pri nas profesor Vesenjak pred volitvami, ka je na široko govoril, kako bo davke znižal in kako bo ustvaril kmetom paradiž na zemlji. Resnica pa je sedaj čisto druga in venomer rnovi poviški davkov to glasno izpričujejo., Predragi Št. Lov-renčani! Pridite drugič na naš shod, da spoznate tudi vi resnico, kakor so jo sedaj spoznali vsa bivši pristaši SLS, ki so bili na našem shodu. Tovarišu Puclju pa našo zahvaJo za njegove besede, ki so šle vsem k srcu in ki so pokazale, da je SKS na pravi poti. Proč pa s poslanci, ki samo obljubljajo, ki naj gredo v pokoj.
(Dopis Iz Osijeka.) Srečno in veselo novo leto želimo vsem slovenskim fantom in dekletom slovenski fantje, služeči v bolničarski četi in vozarskem eskadron uv Osijeku, in sicer: Franjo Holc, Ivan Čeh, Anton Štebih, Anton K r a j n c, Franc Š e g u 1 a, Kari C u š, vsi od Sv. Lovrenca v Slov. goricah; Ferdo Fišer, Slovenjgradec; Vinko Kol ari č, Dolgoše; Vinko B u r g e r, Ljubljana: Andrej Kovač, Planina; Joško Demšar, Železniki. Srečno bilo!
Ing. AL Hrovat & Ing. Alb. Cerne
sporočata, da sta s 1. ian. t. 1. ločila pisarno in podjetje in poslujeta od tega dne ločeno vsak zase.
Pisarna Ing. Alojz Hrovat se nahaja
še dalje na Krekovem trgu štev. 10-1. nadstropje, kjer ostane do nadaljnega tudi pisarna Ing. Alb. Cerne.
Teden$ki pregled.
Petek, dne 28. decembra: Radič je prišel na Dunaj pod imenom Štefan Fleissig. Obenem ž njim je prišla njegova žena in zet dr. Košutič. Raznim dopisnikom je Radič izjavil, da je prišel na Dunaj vsled tega, da bo mogel lažje voditi borbo v Jugoslaviji. Je za sporazum s Srbi, toda domov ne pride preje, dokler si ni priboril večine poslancev. — Iz Beograda se poroča, da pride Radič pred sodišče, kakor hitro se vrne. — Francosko-eeška zveza je sklenjena. Zveza ima le obramben namen. V vsej evropski javnosti je povzročila zveza veliko senzacijo. Italijani so vsled zveze zelo nejevoljni, ker se boje, da je s tem Jugoslavija kot član Male antante, okrepljena. — V reškem vprašanju predlagajo Italijani nov način rešitve. Ker pa pomeni ta prelom rapallske pogodbe, ni verjetno, da bo z naše strani sprejet. — Venizelos je sklenil, da se povrne na Grško. — Na Španskem se je komunističen puč ponesrečil. —■ V Nemčiji so divjali veliki viharji. Temperatura je padla pod 20 stopinj pod ničlo. — Na japonskega re-
Lepi janicar.
j - Roman.
Spisal Rado Murnik.
V'tez Erazem Frauensteiner je bil nekoliko starci! i od Ahaca. Trde, nepremične poteze njegovem upalega lisičjega obraza so bile kakor oIec'ei;e'? ali okamenele. Sivkaste sovje oči med mežavimi veki so mu begale nezaupno, prežeče naokoli in čudno nasprotovale potuhnjeni ponižnosti in krotkosti njegovega vedenja. V teh napol zakritih očeh se je tajila neusmiljena sirovost in zvit? zloba. Na levem licu ga je kazila velika rdeča brazgotina grdo zaceljene rane. Izredno debela spodnja ustnica mu je silila preko gorenje proti predolgemu, malodane karikaturalncmu nosu. Kake: r razkuštrani lasje, tako so bili tudi dolgi brki ir> jako redka kozja brada zoprno, impertinentno riccM.
>Dobro došel, dragi prijatelj Doljanski!« je medeno pozdravljal gosta in ga hotel poljubiti.
»Oho — kaj takega pa že ne!« je odklanjal vitez Ahac. »Poljubljala se pa ne bova midva, preden se ne dogodi čudež, da se izpremeniš v mlado pa zalo devico. Moškim zadostuje, da se rokujejo za pozdrav, pa je ceremonije konec!«
Krepko mu je stisnil desnico.
Vitez Frauensteiner pa se je namrdal kislo in rekel sladko: »Jako me veseli, da me nisi čisto pozabi! in da si me počastil spet enkrat na mojem revnem gradu. Prosim te, izvoli se potruditi gori V sobo!«
r »Imaš kaj vina?« ga je previdno vprašal vltsz Ahac, ne da bi se ganil z mesta. »Ako imaš le kakšno kiselico — kar povej! Vajen sera kaj toliSega.«
»Postrežem ti z izbornim ciprcem!« je obetal vitez Frauensteiner. Govorečemu so vidno igrale mišice pod prezgodaj nabrano kožo starikavega obraza. »Lepo rumeno je moje vino kakor suho
zlato, prijetno trpko je, jako ognjevito in vonjavo ko žlahtni mandlji.«
»Bog ve, kje si ga uplenil ali prigoljufal —■ pa kaj meni mar,« si je mislil vitez Ahac in dejal na glas: »Dobro — sicer bi se obrnil takoj domov! Pa bodi v božjem imenu! Vljudno sprejemam tvojo ponižno ponudbo in se ti prijazno zahvaljujem za spodobni sprejem.«
»Bare!« je zaklical vitez Frauensteiner v pritlično kuhinjo in mignil dekli.
Moško je stopal vitez Ahac po stopnicah in po leseni deski, vloženi med kamenltimi ploščami ozkega hodnika, vitez Erazem pa za njim.
V prvi, skoraj prazni sobici je pricezal sokola pri oknu na mrežo, vrgel baret in rokavico na klop, snel ostrogi in ji sunil v kot.
»Ali se hočeš kopati, ljubi moj Doljanski?«
»Hvala. Kaj bi gubil čas!«
Šla sta v obednico. Ta soba je bila nekoliko večja in imela troje ozkih gotskih oken skoraj pod stropom. Ob vsakem oknu je stala v prostorni dcl-bini nizka miza. Zid so zaljšale pisane slike: gonja velikanskega jelena, ples in žoganje mlade gospode. Barve so bile ponekod že hudo obledele. V stene so bile vdelane široke klopi s podnožni-cami. Od stropa so viseli trije preprosti železni lestenci s trnki za sveče. Pri gorenji mizi je stal velik, omari podoben naslanjač, obilo izrezljan, ro-krit 7. odejo in blazinico. To je bil častni sedež. Vitez Frauensteiner ga je takoj ponudil svojemu gostu in sedel poleg njega na klop.
Bare, koščena postarna služkinja, se je tiho priklonila, pogrnila mizo z belim nrtom in postavila nanio slaninskih kolačev in velikih prest, omočenih z oljem.
»Zdaj imaš steklena okna,« je opazil vitez Ahac. »Ko sem bil poslednjikrat tukaj, so bila samo platnena. Dobro se ti godi, stari lisjak, kajne?«
»Tako, tako.« je odgovoril vitez Frauensteiner in umikal pogled.
»Kaj pa počenjaš? Spiš, ješ in piješ...«
»Pridno lovim, zdaj ptiče, zdaj srnjake, zdaj ribe, zdaj rake. Imenitni sulci so v Kolpi. Kaj pa uganjaš ti, dragi Ahac?«
»Jaz pa premišljujem, čemu ima črka i piko. In čimdalje tem bolj upravičena se mi zdi sodba, da je ni prav nič treba, tiste pike!«
Bare je prinesla vode in umetno vezeno ote-račo, da si je gost umil roke. Potem je postavila velik bakren vrč vina v hladilno vedrico. Mlajša, plaha dekla Kate pa je dejala pred oba gospoda kositrne krožnike in lične kupice od javorovih dožic, zvezanih z obročki. Vitez Ahac si je vzel presto in s tihim zaničevanjem gledal majhne lesene kozarce.
»Bare, daj tudi hlapcu gospoda viteza jesti in piti!« je ukazal grajski gospod in jel natakati. »In povej gospodični Saldi, da je prijezdil gospod vitez Doljanski!«
Ta trenotek pa je že vstopila Salda plemenita Frauensteiner jeva. Ogleno črni, lahno kodrani lasje s temnomodrim bleskom so ji obrobljali ponosno čelo: zadaj so bili spleteni v močno dolgo kito. Na smelo dvignjeni glavi se je svetil rdčesvilen šapelj z zlatimi motvozi. Izza gostih dolgih trepalnic so žarele velike črne oči, krasne, omamljive, demonske. Len bi bil njen bledi, duhoviti obraz, da ga niso kazile ošabne, porogljive ustne in pre-krepki obradek. Obličje, vrat, roke so belele ko kermelin. Dolgo temnordeče krilo od finega angleškega sukna z jako širokimi rokavi je bilo nad bujnimi prsmi globoko izrezano in kazalo rožnato-belo spodnjo opravo. Usnjati pas so krasili biseri in srebrne arabeske; skoraj tikoma pod prsmi ga je zapenjala široka zlata zapona. Levi podlaket je oklepala zavojita srebrna zapestnica s kačjima glavama.
»Dobro došel naš mili gost, ki nam bo preganjal vsakdanjo puščobo!« je ogovorila viteza Ahaca še pri vratih. Tako se je pregrešila precej začetkoma proti pravilu gosposkega vedenja. Počakati bi bila morala, da jo prvi pozdravi moški,
in odzdraviti bi morala le z lahnim naklonom glave. Tudi je govorila prehitro in preglasno. Salda plemenita Frauensteiner jeva se je kaj malo brigala za malenkostne predpise plemenitaških običajev.
Vitez Ahac je nehal hrustati presto, vstal, z medvedjo milovidnostjo uklonil koleno pred gospodično in sprožil slovesno:
»Veličastna kraljica mojega hrepenenja! Vesela Velika noč mojega srca! Konec moje žalosti pa začetek moje židane volje — vaš prijetno očarani sluga se vam klanja z dušo in s telesom. Ali ne govorim lepo in prijezno?«
»Res, jako laskavo,« je odvrnila malomarno in dostavila posmehljivo: »Erazem, gospod vitez Doljanski ni vajen takih majhnih posod! Kaj pa misliš?«
Vzela je iz odprte zidne dolbinice bokasto ma-joliko, jo nalila, srknila nekoliko sama iz nje in jo ponudila gostu. Kar zasvetil se je obraz vitezu od veselja, da je dobil »pošteno posodo namestu zoprno majhne orehove lupine«.
»Žlahtna prijateljica, tako pa že, tako!« je kliknil hvaležno. »Bog vas poživi, dokler se vam ljubi!«
Pil je in pohvalil vino. Salda je sedla poleg njega na klop ln prekrižala noge. Očitno se je obnašala nalašč tako prosto, da bi pokazala, kako ničev se ji zdi vitez Ahac. On pa se ni prav nič žalostil zaradi tega.
»Veseli me, da se vedete tako — neprisiljeno in da ne uganjate nobene hinavščine, kakor druge naše ženske,« jo je hvalil. »Veseli me, da se ne pokoravate leseni »temperanciji« in da se ne brigate za neumno sodbo prismojenega sveta. Pa mi res ugajate. Celo lase bi si dal ostriči za vas!«
»Vaša požrtvovalnost bi bila skoraj prevelika,« se mu je nasmehnila hladno.
»O — zakaj? Na čast grofinji- Gvidi Rodeški si je dalo več nego sto vitezov ostriči svoje betice in kdove, kakšna žalostna maškara je bila ona v primeri z vami!«	(Dalje prihodnjič.)

genta je bil poizkušen, atentat. — Nov potresni sunek na Japonskem je podrl •100 novih' stanovanjskih hiš.
Sobota, dne 29. decembra: — Deini-sija ministra Jankoviča je bila od kralja sprejeta. — Radič izjavlja na Dunaju, da se v kratkem vrne v London. *— Italijanska vlada je vsled vrnitve Venizelosa, ki je prijatelj Jugoslavije želo razburjena. Zlasti še, ko postaja vedno jasnejše, da bo Francija osnovala srednjeevropski blok, ki pomeni tudi mednarodno okrepitev Jugoslavije. — Mladini V Ljubljani so pričeli z odkrito gonjo proti SKS iz jeze, ker se je v Ljubljani osnoval nov neodvisen dnevnik. Ta dan je »Jutro« napisalo, da mora SKS likvidirati, da ni drugega izhoda. To da zahteva napredni blok. Tovariši, zapomnite si to! — Po vsej Evropi so bili veliki snežni zameti.
V	Švici je bil ukinjen železniški promet in lavine so zasule več oseb. Veliki zameti so bili tudi v Avstriji, Nemci: j jn naši državi. — Veliki inženir Hifel, ki je zgradil najvišji železni S4oip na svetu, je umrl v Parizu. Star je bil 92 let. — Bolgarski ministrski predsednik je zahteval v bolgarskem Sobranju svobodo za Macedonijo. Dejal je, da ne bo preje miru med Jugoslavijo in Bolgarsko, dokler ne bo Ma. cedoniia svobodna.
Nedelja, dne 30. decembra. Izjava Cankova je naredila v Beogradu globok vtis. Jasno je, da je mogel tvegati Cankov tako .izzivalno izjavo le, ker je imel mogočne zaščitnike. Da so med temi v prvi vrsti Italijani, je jasno. —
V	Albaniji je pri volitvah oslabela nam prijazna vlada. Je to v glavnem »zasluga« katoliških Miriditov, ki so pod italijanskim vplivom kompaktno glasovali proti vladi. —■ V Pečuju na Madžarskem je prišlo do incidenta med našim konzulom in madžarskimi oficirji. Vidi se, da hoče Italija ustvariti od Francije Vodenemu srednjeevropskemu bloku protiutež z ustvaritvijo bloka med Italijo, Bolgarsko, Albanijo in Madžarsko. — V Zagrebu se je pričela velka demokratska konferenca, ki se je izjavila za in proti reviziji ustav. Konferenca j s" dokazala, da je nasprotje med Pribi-čevičem in Davidovičem nepremostljivo. — Na seji ministrskega sveta je bil obravnavan nov načrt tiskovnega zakona. —Francosko-češka zveza vznemirja vedno bolj angleške, nemške' iu italiianske kroge. Vedno jasneje postaja, namreč, da je ta zveza prvi korak k< ustvaritvi francosko-slovanske aliianse, ki je bija pred vo:no odločilnega pomena. Naloga Beneša je sedaj po iran-cosko-češki zv.ezi, da izvede rusko-če-ško zvezo, kot predhodnico francosko--. Tuske in rusko jugoslovanske. — V Beogradu se vrše priprave za sestanek male antante, ki bo začetkom januarja. — Na Angleškem so brezuspešni poizkusi doseči sporazum med konservativci in liberalci. Delavska vlada je vedno bolj verjetna. — Sneženi zameti so bili tudi na Češkem.
Pondeljek, dne 31. decembra. Vsled izjave Cankova se je vršila v Beogradu
..................m., i............................—i
Vsak pravi pristaš kmetske misli pridobi za novo leto najmanj enega novega naročnika »Kmetijskemu listu«.
FRANC RAVOLI:
Vsak je sam svoje mu Mi
seja ministrskega svta. Bolgarski .poslanik je skušal v posebni avdijenci oslabiti vtis Cankovove izjave. Ker se vsled snežnih žametov ni mogel vrniti naš bolgarski poslanik v Beograd ni bil storjen noben sklep. — Angleška je protestirala proti francoskemu posojilu naši državi. Protest naj bi bil odgovor na francoski protest proti posojilu Nemčiji. — Mussolini pričenja pripravljati aneksijo Reke. — Rusko rumunska pogoianja so se pričela.
Torek, dne 1. januarja. V Ljubljani se pripravlja likvidacija pokrajinske uprave. — Novi in neodvisni »Narodni Dnevnik« je izšel in bil simpatično pozdravljen od vse javnosti. — »Jutrov-ci« strastno napadajo našo kmetijsko stranko. Kakor da bi bili klerikalci, tako kažejo o naši stranki. Tako razumejo demokrati napredni blok. — Nadaljujejo se priprave za sestanek male sntante v Beogradu. — Demokrati se z vso silo trudijo, da bi osnovali opo-zicionalen blok. Ker jim nihče ne zaupa so vsi njihovi napori brezuspešni. — Na Reki se vedno pogostejše govori o aneksiji Reke s strani Italije. — V Italiji so bili odpuščeni vsi slovenski in nekateri italijanski sodniki.
Sreda, dne 2> januarja. Bolgarski po-proti opozicij onalnemu bloku, ker ga ho-Sejo demokrati in klerikalci izkoristiti. ,r- Veiiize'05 se i povrnil na Grško .Planik Vakarevski se opravičuje. — Po-Jjoča se, da odide več politikov k Radiču na Dunaj. Govori sa, da bo med njimi tudi dr. Korošec. — Zunanji minister je izjavil, da dobe spOdnješajerske posoj!.in'ce, ki so bile včlanjene v gra-Skern Verbandu, nazaj svoj denar. — V Nemčiji grori izbruh splošne stavke. — Minister Trifbnovič ie odobri'' ~>rlom državno podporo. — Zemloradr.iki so
Četrtek, dne 3. januarja. V Zagrebu še je vršil važen sestanek med vsemi kmetijskimi strankami Jugoslavije. SKS •je bila častno zastopana. Dosežen je bil popolen spornemu. — »Slovenec« in demokrat Davldovič pravita, da so klerikalci ln demokrati brez krivde na novih davkih. Kdo jim veruje, je driigo vprašan ie. — »Jutrovci« so prenehali z napadi. Dobili so prehude odgovore in zato ,sip postali zopet sladki. Poznamo njih sladkost in zato pre^o njih na delo!
Najvišje stopnfce na zemlji. Največje sfopnišče s 6000 stopnicami, ki vodijo na is* 15 visoko sveto goro Tajšaj, se nahaja .v' kineški provinci Šantung. Ob stopnicah stoje cedre in ciprese, višje gori iglasti pritlikavci.. Na vrhu so štiri svetišča,, priljub-lktie božje poti. Hoja po strmih stopnicah pa r4 najhujše, kar imajo pretrpeti pobožni romarji. Stopnice imaio namreč zasedene cele trume beračev, pravih in nepristnih pohabljencev, ki Izsiljujejo od romarjev bolj dejansko kakor z vzbujanjem sočutja svoj davek.
Iz prve dobe zdravilstva. (Iz predavanja zgodovinarja medicine, prof. Hirsch-berga o »Hipokratskem zdravilstvu«.) Kakor pri vseh prastarih kulturnih narodih,
najdemo tudi. pri Grkih zaklinjanje ali zagovarjanje v začetku razvoja. Obračali so se na boga zdravilstva Askiepija (Asklepius eskulap), čigar svečeniki so si kaj kmalu ustvarili iz moči, ki so jo ljudje pripisovali temu bogu, prav lepe dohodke.
/Zdravljenje se je izvršilo izvečine tako, da je spal bolnik v najsvetejšem svetišču, sanjal, da mu je bog blizu, se zbudil in — bil zdrav.
Med izkopninami slavnega AskletCje-vega svetišča v Epidauru (Epidauros) so našli zapiske v različnih slučajih, po katerih si je mogoče predstavljati te čudne začetke medicine. »Pride mož,* pripovedujejo n. pr. beležke, »z enim samim očesom, od drugega je imel samo trepalnice — votlina je bila pofralnoma prazna — da mu pomore bog. Ko spi v svetišču, se mu sanja, da je skuhal bog zdravilo, mu odprl trepalnice ter v lil zdravilo v oko. Ko se zdani, odide mož, ki vidi na obe očesi.«
Kaj čudna je povest o odstranjenju tra-kulje: »Aristagora iz Trojicen (Troicene) je imela v telesu trakuljo ta je spala v svetišču Askiepija v Trojicenah. V snu se ji je zdelo, da so ji odrezali Asklep^jevi sinovi glav-o — boga samega namreč ni bilo tam, ker je bival \ Epidauru. Ko pa ji je niso mogli zopet pričvrstiti, so poslali nekoga po Askiepija v Epidaur. Medtem se je zdani'« in duhovnik res vidi, da je glava odrezana od trupla. Ko pa se ozpet zmrači, vidi bolnica drago prikazen. Zdi se ji, da ji je bog, ki je medtem prispel iz Epidaura, zopet posadil • slavo na vrat, potem ji pa prerezal trebuh, vzel ven trakuljo in trebuh zopet zašli.«
S to pripovedko so hoteli epldaurskl svečeniki pokazati, da se le pri njih nahaja bog sam in da se le pri njili pravilno zdravi. Bili so sploh vešči podjetniki, pri katerih je honorar igral veliko ulogo. S'epec, ki ga je bog ozdravil, je postal takoj zopet slep — se glasi beležka — ker ni hotel plačati honorarja. Ko pa je naposled le plačal, je zopet izpregledal. — O dečku, ki je imel kamen v mehurju, se pripoveduje, da je tudi k njemu prišel v sanjah bog ter ga vpraša': »Kaj mi daš, če te ozdrav;m?« »Deset igralnih kock,« odgovori deček. Bog se zasmeje ter ga ozdravi.
V četrtem in tretjem stoletju pred ICr. je zdravilo svečeništvo v Epidauru s takimi sanjskimi prikaznimi;- Vendar so se iz tega že norčevali svobodomiselni duhovi, kot n. pr. Aristofan (Aristofanes).
^fiSliillllll^lil lliJllililS!'l!l!!!!iiliilliiil!l
B, P«
Ah si t
s.5 ... se
tudi v letu 1924. Še več! Čimveč razširiti in spopolniti mislijo to svoje — danes edino slovensko žensko glasilo. Obdarovale ga bodo s pestrim programom slovstvenih, zabavnih in poučnih spisov izpod peresa naših najodličnej-ših slovenskih pisateljic in pisateljev. Posebno pozornost bodo posvečale rubisiki »Izvestja«, ki bo obsegala zanimiva poročila iz ženskega sveta in koristna navodila za ženski svet. »Ženski svet« bodo spremljale redno stalne priloge z načrti za različna ženska ročna dela in modne krojne pole.
»Ženski svet« je v Julijski Krajini zelo razširjen, in tudi v svobodni Jugoslaviji, posebno v Sloveniji, je že zbral okolo sebe v prvem letu zelo izdatno število naročnic. Kaj bi ne! Cena je zelo' zmerna, list pa bogat in mnogostranski. Za leto 1924 je razen mnogoštevilnih dosedanjih naročnic priglašeno že lepo število novih. Bilo bi že^ti, da se nove naročnice za leto 1924 čimprej zglasijo, da se lažje določi naklada in pripravi vse za redno razpošiljanje.
„Ženski svet" izhaja enkrat mesečno in stane za Jugoslavijo letno Din 48'-, polletno Din 24"-. Naročila za
Jugoslavijo sprejema ga. Ljudmila Prunk, Ljubliana, Karlovska cesta 20.
Kmafilski pouk p©
i!illiililil(l!!iiliiilllll!l!!!!i
lili
«5
Prvi letnik tega že splošno priljubljenega ženskega lista se je v pravkar minulem ietu 1923 povsod najdostojne-je in najvspešneje uvedel. Kot glasilo »Ženskega dobrodelnega udruženia za Julijsko Krajino« je šel v svet. V Trstu, pod najneugodnejšimi razmerami, so ga vrle naše sestre — neustrašne borite-liice za slovensko kulturo in za slovensko eksistenco v primorskih, sedaj težko udarjenih krajih — ustanovile, vodile in negovale. Osokoljene po blagohotnem in prijaznem sprejemu svojega glasila v prvem letu, bodo čvrsto in vrlo nadaljevale svoje plodonosno delo
Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca januarja 1924 sledeča predavanja:
V	nedeljo, dne 6. januarja 1924:
1.	Mirna peč, o kmetijstvu, Kafol.
2.	Gatina, o kmeiilstvu, Jereb.
3.	Log pri Radni, o sadjarstvu, Ambrož.
4.	Preddvor, o krm'jenju. Hladnik.
5.	Rakek, o sadjarstvu, Zdolšek.
6.	Vaučavas v Prekmurju, Pavlica.
V	nedeljo, dne 13. januarja 1924;
1.	Šmartno pri LitU, o sadjereji, Jereb.
2.	Vel. Kostrevr.ica. o gnojenju, Jereb.
3.	Studenec, okr. Krško, o vinarstvu, Ambrož.
4.	Brezje pri Radovl:ici, o mlekarstvu in o vzgoji mlečne živine, Pevc.
5.	Videm, okr. Kočevje, o trav.ništva Golmajer.
6.	Podzemelj, o živinoreji, Konda.
7.	Breznica, o živinoreji in o planšar-stvu, Sustič.
8.	Grahovo, o gnojenju in o komasaciji, Zdolšek.
9.	Sv. Jernej, okr. Konjice, o kmetijstvu, Štamberger.
10.	Filovci v Prekmurju, o kmetijstvu, Vojsk..
11.	Borejci v Prekmurju, o travniku, Pavlica.
(Iz starorimske lirike.) Zbral in prevedel dr. Fran Bradač. Izdala in založita iSSi-tellska tiskarna. Cena 12 Din. — Sam Bradač piše v uvodu, da hoče s prevoden vzbuditi zanimanje za antično literaturo in pripomoči k zgradbi slovenskih prevodov antičnih umotvorov. Pod črto so pridelane opombe, da iz njih vsak izobraženec lahko razume dotično pesem. V uvodu pedaja prevaialec kratko biografijo pesnikov. Zbirka obsega Catulla, Tibula in Projftt-cija. Znano je, da je že di aštvo v srednji šoli kaj rado čitalo klasike, dasi smo jih imeli le v tujem jeziku, zato je tembolj pozdravljati, da se s prevodi, ki so prav dobri, odpre pot do njih tudi širši inteligenci. Priporočamo!
(Zvonimlr Kosem: Ej, prijatel!čkl!...) Kn!iga za mladino. Izdala in založila Uči-tel;ska tiskarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 16 Din. — Knjižica, ki se je bo mladina gotovo zelo razveselila in bo šla 12 roke v roko, so Kosmovi »PrijatePčki«. Po-vestice r.iso predolge, so zanimive in so prikladne otroškemu obzorju. Štirinajst jih je vseh in že po naslovih vidimo njih različno in pestro vsebino: Ej prijateljčki! — Češn!e. — Večer v gozdu. — Darko. — Babica. — Jež. — Kralj. — Markovo kraljestvo. — Domotožje. — Gosji pastir. — Minka in Tinko. — Jagnje. — Lovci. — Krožnik breskev.
(Mejaši. Povest lz davnih dni.) Odrasli mladini napisala lika Waštetova. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljub-ljanl. Cena elegantno vezani knjigi z originalno naslovno stranjo 25 Din. — Ne samo za mladino, tudi odraslemu se bo knjiga prl-liubila. Povest, polna zanimivega pripovedovanja, se vrši v času, ko so bili meiaSi Slovencem Langcbardl in ko so jim vsiljevali svojo kulturo Franki. Snov je vzeta Iz zgodovine Slovencev, štirideset let po Sa-inovi smrti ter se dogodki odigravajo na tolminskem gradišču in okolici, v Benečiji ter segajo na ogleiski patriarhat in Virun-sko polje, do karantinskih vojvod. Dogodki se odigravalo torej na slovenskih tleh, na zeml'i, ki nam je bila ugrabljena po svetovni voini. Biser knjigi je spretno opisovanje staroslovenskih običajev. Knjiga kaže boievitost in junaške pohode Slovencev, s katerimi so si osvajali zemljo in so pi odirali na zapad.
(Piše Ivo Urek.)
Da se more vzroke obstoječe uničujoče gospodarske krize v vinogradnih pokrajinah, ki grozi s popolno katastrofa, pognati v skrajno bedo stotisoče družin, katerih življenski pogoj tiči samo v vinarstvu, preprečiti, mora doznati, javnost rentabiliteto te panoge in s tem gmotno stanje vinogradarjev. Namen sledečih podatkov je, ugotoviti stroške obdelovanja vinograda v 1. 1923 za en oral in podati točno sliko tako občetilu-liranega »zlatega stanja« »vinskih mogotcev«. Moj naslednji račun obdelovalnih stroškov se nanaša na plačilne prilike posavskih vinogradov, to je okrajev Brežice, Sevnica, Kozje hi Krško. Doern bi bil isti »morda« za Ptuj in Lju-
tomer za približno 5 odstotkov previsok, za ostalo »Kranjsko« pa za toliko prenizek/
V razumevanje računa naj pojasnim sledeče: Oral meri 5600 m2 in obsega torej okrog 5000 trt. Vsaka trta rabi en kol, vsaka četrta približno pa po dva kola. Najmanjša množina kolja znaša 6000 komadov. Uporabnost navadnega kolja traja največ 3 leta. Spopolnevanje z novim kol jem se vrši letno po eno tretjino, torej najmanj 2000 kom. Če se uporablja t. i. kalano hrastovo, kostanjevo ali smrekovo kolje, ki vzdrži krog 10 let in stane približno 5 krat več od navadnega, to računa ne spremeni,
ali
kako povečam svoje dohodke, se osamosvojim in pridobim premoženje.
(Ponatis prepovedan.)
Ne igraj domihe, kart itd. po kavarnah in gostilnah, ker s temi igrami po navadi nič ne zaslužiš, pač pa zapravljaš zlati čas in lahko tudi veliko zaigraš. Koliko jih je, ki so kaj imeli, pa so vse zapravili pri kartah, pozneje pa so obžalovali svojo lahkomiselnost, ker so morali trdo delati, če so hoteli živeti Zlasti ne igraj iger, pri katerih odločuje gola sreča!
Star modrijan ie rekel, da so nekateri ljudje rojeni za gospode, drugi pa za hlapce. Tudi Goethe trdi isto:
»Ti moraš kladivo ali naklo biti.«
Na svetu so potemtakem ljudje dveh vrst. V prvo vrsto gredo tisti, ki so skromni, ki radi služijo v podrejenih službah in ki se ne smatrajo za sposobne niti za vodilna mesta niti za samostojno Pridobivanje. Ti navadno ne marajo špekulirati. Takšni ljudje naj vlagajo svoje prihranke v hranilnice, ampak samo v mirnih časih. Če se pa vname vojska, naj vzamejo denar iz hranilnic in fiaj nakupijo zanj nepremičnin ali drugega blaga. Da je to priporočljivo, lahko potrde iz lastne izkušnje oni, ki so pustili po prevratu svoje prihranke v hranilnicah, pa so zato radi zamenjave 4 krone za 1 dinar izgubili tri četrtine denarne Vrednosti, ker so dobili za 4 krone samo 1 dinar. V drugo vrsto gredo tisti, ki se zavedajo svoje delavne in orgariizatorične meči in ki teže po samostojnosti in gospodarskem napredku. Ta vrsta ljudi, ki navadno niso sami odločevali o svojem (»oklicu, so v podrejenih službah vedno nezadovoljni, pa imajo zato večji nagon do uspešnega pridobivanja, varčevanja in špekulacije. Ti naj tenože s Špekulacijo svoje prihranke.
VI. KAKO IN KDAJ NAJ ZAČNE USLUŽBENEC SAMOSTOJNO PRIDOBIVATI.
Če si se na vse strani usposobil za pridobivanje, če imaš notranji poklic za samostojnost in če si si s smotrenim delom, z varčnostjo in s špekulacijo pridobil nekaj glavnice, potem šele misli na osamosvojitev. Šele v samostojnem poklicu dobiš pravo izpodbudo k delu in lahko z večjim uspehom kakor v odvisni službi udejstvuješ svojo delavno in orga-nizatorično moč in služiš denarje. Preden pa pustiš službo in začneš na svoje, izračuni natančno, ali te bo mogel samostojni poklic od začetka vsaj preživljati. Če vidiš, da to ne bo mogoče, ostani še naprej v službi in hrani, da si nabereš več prihrankov. Ako ti je pa obstoj zagotovljen, začni z malim, tako da ti ne bo treba delati večjih dolgov, potem pa glej, da boš z vztrajnim delom in z varčnostjo počasi napredoval. Kdor hoče čez noč obogateti in začne takoj na veliko in z velikimi dolgovi, navadno hitro propade.
V vsakem samostojnem poklicu bodi ob sedanji veliki konkurenci na vso moč previden. Današnji hitri kulturni napredek zahteva od vsakega posameznika čimdalje več, in to je ono, kar otežuje samostojno pridobivanje, ne pa slabi časi, kakor trde ljudje, če kakemu začetniku izpodleti.
Ako ti tvoje opravilo (kupčija, obrt itd.) ne donaša primernega dobička, ga opusti in se po dobrem preudarku rajši loti drugega.
VII. UREDITEV GOSPODARSTVA. 1. Knjigovodstvo, proračun, delitev dela, kontrola.
Marsikatero podjetje uspeva, dokler opravlja gospodar vsa dela sam ali dokler jih sam lahko nadzoruje. Ko pa svoje podjetje poveča in začne delati s tujimi ljudmi, izgubi mahoma ves pregled, ne more več dovolj nadzirati delovnih moči in podjetje začne pešati. In zakaj? Največ zato, ker gospodar ne zna urediti obrata.
Če si se osamosvojil in hočeš, da ti tisto, česar si se lotil, dobro uspeva, je torej treba, ne SLtno da marljivo delaš, pametno varčuješ in srečno špekuliraš, ampak da tudi dobro urediš svoje go-
spodarstvo. Kdor tega ne razume, je bolje, da ostane še naprej v službi, zakaj veliko lažje je biti dober služabnik kakor pa dober gospodar.
Kako naj bo urejeno gospodarstvo?
Pri vsakem večjem gospodarstvu je treba voditi računske knjige, t. j. zapisati Vse imovinske dele in vse izpremembe v imovini (knjigovodstvo).1
Računske knjige vodiš lahko na dva načina: v eno- ali dvostavnem slogu (stilu). Dvostavni slog je vsekakor boljši od enostavnega. Posebno pregleden je ameriški dvostavni slog, ki ima to predanost. da omogočuje ob vsakem času jasen pregled vseh delov imovine in takojšnji sklep. Kot gospodar moraš imeti vsaj temeljne pojme o knjigovodstvu, da lahko kontroliraš knjigovodjo, sicer ti knjigovodja v sporazumu z blagajnikom oziroma s skladiščnikom lahko poneveri denar oziroma blago.
V vsakem večjem gospodarstvu, zlasti še, če ga ne vodiš sam, ampak tuja oseba, napravi še pred novim letom gospodarski načrt ali proračun. Proračun napraviš tako, da preračuniš na podlagi izkušenj zadnjih treh let na eni strani vse dohodke, ki jih pričakuješ prihodnje leto (n. pr. na vele-posestvu dohodke iz poljedelstva, živinoreje, gozdarstva itd.), na drugi strani pa vse izdatke (n. pr. na veleposestvu izdatke za plače, mezde, davke, obresti za dolgove, premije za zavarovanje proti toči, ognju, izdatke za prezidave itd.). Nato spravi izdatke v sklad z dohodki, t. j. napravi bilanco. Redne dohodke in izdatke, ki se vsako leto ponavljajo (plače, mezde), deni v proračun ločeno od izrednih dohodkov in izdatkov, ki se ne ponavljajo vsako leto (dohodek iz prodaje njiv ali travnikov, izdatek za novo stavbo). Proračun izroči takoj ob začetku leta oskrbniku in knjigovodstvu. Oskrbnik mora gledati, da dobi toliko dohodkov, kolikor
1 Navodila, kako je treba voditi računske knjige, dobiš v teh le knjigah: »Cebular, Kniieovodstvo za trgovske šole«; »Sič, Splošno knjigovodstvo« In »Pod-lesnik. Knjigovodstvo«. Samo učenje r*o knjigi (teorija) seveda ne zadostuje, treba je tudi prakse v knjigovodstvu.
jih izkazuje proračun po raznih gospodarskih strokah, in da ne prekorači višine izdatkov, ki jih izkazuje proračun za posamezne gospodarske panoge. Dolžnost knjigovodstva je, da gleda, ali se upravitelj ravna po proračunu ali ne. To se godi na ta način, da knjigovodstvo ob nakazilu vsakega izdatka pazi, ali je v proračunu naveden ali ne. Vsako prekoračenje izdatkov, kakor jih izkazuje proračun, mora knjigovodstvo javiti gospodarju.
Pogoj dobro urejenega gospodarstva je potem tudi delitev dela. Strokovno delo porazdeli med uslužbence! S tem pomnožiš sposobnost posameznega delavca in skrajšaš čas proizvajanja in Učne dobe. Na ta način se da najuspešneje tekmovati. Tako n. pr. naj krojaški mojster ali pa prvi pomočnik prikraja obleko, drugi pomočnik naj šiva samo hlače, tretji samo 'telovnike in četrti samo suknjiče.	H;
Kako naj se porazdeli strokovno delo, je odvisno od ustrojstva gospodarstva in zato na to stran ni mogoče dati podrobnih navodil. Razdelitev strokovnega dela sega v področje strokovnjaka, gospodarja in oskrbnika.
Zelo priporočljiva je razdelitev dela po Taylor-jevem sistemu, ki zahteva od vsakega poedinca poštenega, po času, količini in kakovosti točno odmerjenega dela. Vsaka sodelujoča oseba naj bo na svojem mestu in naj natančno opravi odkazanc ji delo. Vsak delavec in vsak uradnik ima svoj posel pismeno natančno določen, tako da je izgovor, češ, nisem vedel, popolnoma nemogoč. Posel pa je določen na podlagi izkustev in je časovno tako odmerjen, da niso telesne in duševne sile preko mere izkoriščane. V obratih, ki so organizirani po tem načinu, so protekcije nemogoče. Ljudje se razvrščajo po njih dejanski sposobnosti in se plačujejo po količini in kakovosti opravljenega dela. Pri taki razdelitvi dela lahko podjetje dobro plačuje svoje delavce in uradnike, dela lahko lepe dobičke in lahko uspešno tekmuje v tu- in inozemstvu. Tako razdelitev dela imajo v Nemčiji, v Angliji in zlasti v Zedinjenih državah Severne Amerike.	Dalje.
ozir. ga ne 2manj§a. Isto je z gnojenjem. Na oral vinograda — 5000 trt — se potrebuje vsaka tri leta po 250 mtst. hlevskega gnoja ali komposta, torej letno krog 80 mtst. Pri gnoju sem vzel zeli) .nizko ceno (K 60 za 100 kg), kar odgovarja njegovi rastlinskohranilni vrednoti, ki ti prišla v umetnih gnojilih na približno isto višino cene. V resnici je prodajna cena hlevskega gnoja za do 100% višja. Tudi ostale cene, tako voznikov, delavcev ob lastni hrani, sem vzel nižje, kakor pa je v resnici.
Stroški obdelave enega orala vinograda
v letu 1923:
1. Kodje — 2000 kom. po K 2	4000
?. Gnoj za V«, 80 mtst. a K 60	4800
-3. Galica 50 kg k. K 45	2250
4. Žveplo 20 kg k K 20	400
% Rafija 1 kg k K 50	750
6.	Apno 150 kg & K 2	300
7.	Vožnja kolja — 5 voznikov
k K 150	2250
8.	Vožnja gnoja — 15 voznikov
k K 150	2250
9.	Vožnja vode za škropljenje
— 10 voznikov a K 100 1000
10.	Gnojenje — 15 delavcev
k K 100	1500
11.	Rezatev — 15 delavcev
k K 100	1500
12.	Kolitev — 12 delavcev
a K 120	1410
13.	Štirikratna vezatev — 24 de-
lavcev a K 100	2400
14.	Trikratno okopavanje —
50 delavcev k K 100	5000
15.	Celoletno škropljenje —
16 delavcev k K 120	1920
16.	Celoletno žvepljanje —
4 delavci k K 120	480
17.	Prirezovanje mladic event.
plevatev — 10 del. k K 100 1000
18.	Trgatev, celotna izpeljava,
30 delavcev a K 100	3000
10. Poprava orodja	(škropilnic,
motik itd.)	1000
20.	Pretakanje vina	(event. pri
prodaji) 4 del. a K 100	400
21.	Vožnja vina na kolodvoT, 2
voznika a K 500	1000
22.	Vsakoletno dosajanje trt, 200
komadov a K 20	4000
23.	Davek, dohodnina (vzemimo) 2000
24.	Zavarovalnina proti požaru
(klet, posoda, orodje)	1000
25.	Obraba poslopja in inven-
tarja (2% od K 100.000) 2000
26.	Celoletna plača oskrbniku, vi-
ničarju za oskrbovanje in izpeljavo dela	6000
Obdelovanje (obr. glavnica) skup 52.140 27. Obrestovan je glavnice:
1.	Vrednost zemljišča z
5000 trtami K 100.000
2.	Klet z invent. K 100.000
3.	Obrat, glavnica K 52.140 Skup K 252.140 & 8$ —20.171
Celoletni stroški K 72.311
Dohodek na enem oralu vinograda je znašal v 1. 1923 v splošnem povprečno 15 — 20 hI. Le v redkih in izjemnih slučajih mešane in manj žlahtne vrste grozdja je donos dosegel 25 hI. Obširni kompleksi pa so donašali krog 10 hI in tudi manj na oral. Donos žlahtnej-ših vrst: Rizling, mosler, silvanec, tra-rninec itd. se sploh tudi v najboljših vinskih letinah ne more računiti čez 18 — 20 hI na oral. Poznam vinogradnika, M je kljub skrbnemu obdelovanju dobil na 5 oralih — 30 hI vina, torej 6 hI na oral.
Pri zgoraj označenih stroških obdelovanja enega orala vinograda znaša lastna pridelovalna cena producenta samega;
1.	Pri pridelku 25 hI na oral K 28.92 za 1 liter,
2.	pri pridelku 20 hi na oral K 36.15 za 1 liter,
3.	pri pridelku 15 hI na oral K 48.20 za 1 liter,
4.	pri pridelku 10 hI na oral K 72.31 za 1 liter.
Prodajna cena temu vinu pa je K 20 — K 26, torej srednje povprečno K 24.—.
Vinogradnik je imel na vsakem oralu vinograda:
1.	Pri pridelku 25 hI = 60.000 K prejemkov, torej K 12.311 primanjkljaja;
2.	pri pridelku 20 hI =. K 48.000 prejemkov, torej K 12.311 primanjkljaja;
3.	pri pridelku 15 hI = K 36.000 pretokov, torej K 36.311 primanjkljaja;
4.	pri pridelku 10 hI = K 24.000 prejemkov, torej K 48.311 primanjkljaja.
Torej K 12.000 do K 48.000 gmotne denarne izgube pri vsakem oralu vinograda. Vrhu tega pa sta tudi vinogradnik in njegova družina ustvarjena po onih naravnih zakonih, ki tirjajo prehrano in oskrbo iste tudi v onih dneh, ko ni dela v vinogradu kakor tudi skozi dolgo zimo.
Kje naj še tako marljiv vinogradnik, ki nima morda zraven svojega trdega dela še kakšnega verižniškega posla, vzame sredstva, da plača davek, obresti, nabavi svoji družini hrano, obleko, obutev, kurivo itd.?
Pa bo morda zanimalo koga, kako živi vinogradniško ljudstvo, če so raz-
mere take. Temu v pojasnilo to-ls: Med vojno si je večina vinogradnikov poplačala stare (Rogove in tu in tam se je nabral celo kak prihranek. Vse to je bilo le navidezno. Med vojno se ni moglo nabaviti orodja, popravljati poslopja, kupovati obleke itd. Takoj po vojni se je vse to moralo nadomestiti in spraviti v red. Ker pa je draginja silno narasla, za vse to oni navidezni prihranki niti od daleč niso zadostovali in je bilo treba zopet delati dolgove. O tem pričajo knjige naših podeželskih posojlnic.
Zadnja 3 leta pa je 90 odstotkov onih vinogradnikov, ki so navezani le na dohodke istih, ravnalo takole. Za vse potrebne nabavke obdelave vinograda, za prehrano in zasilno obleko si je vi-nogradnikova družina od pomladi dalje jemala posojila, ki so do jeseni znašala trikrat toliko, kot je potem bil dohodek
—	izkupiček za vino. Ta izkupiček je kril komaj del najpotrebnejših plačil: davek, zavarovalnino, obresti, dolg na žitu, v trgovini itd. Glavni večji dolg je ostal nepokrit, družina pa za plačilo celoletnega truda, bosa, naga, brez življenjskih potrebščin, brez kuriva in brez denarja pred kruto zimo! Da se je za-mioglo vsaj zašilo prebiti skozi zimo, je bilo treba takoj jeseni vzeti nov kredit
—	narediti zopet dolg. Pomladi se je začela igra z nova. Tako se je prijadralo srečno do konca leta 1923, ko stojimo pred strašnim dejstvom, da je vinogradništvo zabredlo nevede v dolgove, ki presegajo njega gospodarske sile, posojilnice so prazne, pridelka se ne more prodati niti pod polovično pride-lovalčevo ceno, denarja ne posodi nihče, obresti so strahovite, naš slavni »av-tonomistički slovenački« davčni aparat pa pritiska kot srednjeveški valpti, da se celo gospodje v Beogradu čudijo nad »bogato« slovecačko zemljo, iz katere se »može izvuči tolike pare«!
Vzroki tega propada so v glavnem:
1.	Nenormalna in tudi ker na račun sestradanega vinogradništva, nemoralna cena vinu, ki je za vsemi drugimi med in po vojni se razvijajočimi cenami zaostala za 200 do 300%.
2.	Vlada in njeni skriti in odkriti vstvaritelji in pomagači, ki gledajo z mirno vestjo propad tega dela svojega naroda me da bi sedaj ob sklepanju pogodb s sosednimi državami zasigurali izvoz naših vin in s tem izboljšanje cen.
3.	Vlada, naša pokr. uprava in vsi oni okrajni in občinski zastopi, ki ne samo dopuščajo obremenjenja, obdačenja vina s tem najkrivičnejšim davkom — trošarino, temveč istega še forsirajo, prisilno upeljujejo itd., da s tem one-mogočujejo kc-nsum istega. So mi znani slučaji, ko si prizadeva pokr. uprava prisiliti — (menda da ščiti avtonomijo občin?), da občine uvedejo 250% obč. trošarino za vino (torej nad 12 kron skupno za liter) pod argumentom — da bodo tako enako obremenjeni vsi davkoplačevalci. (Tu sem pa res zelo radoveden na »razlago«) So mi znani slučaji, kjer so občine uvedle skupni davek na vino po 18 K za liter, torej skoraj toliko kot dobi producent za ves njegov celoleten trud in vse stroške. In kdo plača ta davek? Prekupec? Gostilničar? — Ne, ampak producent-vinogradnik in pa oni revni delavec in obrtnik, ki se ne more v barih zabavati ob šampanjcu in je navezan, četudi na redek kozarec vina v gostilni! Ubogi stradajoči družini vinogradnika se ukrade od njegovega s krvavim znojem pridelanega vina po 18 kron pri litru, da se obvaruje veleve-rižnike, bankirje, veleindustrijce itd. In posledice vsega tega? Točenje vina v takih občinah je padlo za 70 do 80%, pije se pivo in vse drugo, vino pa stoji pri vinogradnikih neprodano. So mi pa znani tudi še žalostnejši pojavi, da se najdejo celo v vinogradniških občinah tako »pametni občinski očetje«, ki se zavzemajo za obdačenje vina in s tem pljujejo sami sebi v skledo.
4.	Vsi oni, ki hočejo »ubijati« alkoholizem z zabrano točenja vina, pa ne povejo s čim mislijo zaposliti in preživeti onih par milijonov Jugoslovanov, ki se žive le od vinogradarstva v krajih, kjer ne uspeva nobena druga kultura.
5.	In končno v glavnem mi sami, ker si ne maramo pomoči, ker se nočemo zavedati, da nas ni Bog ustvaril za robove in sužnje onim, ld nas danes gu-lijo, tlačijo in izkoriščajo, za zahvalo pa sleparijo, lažejo in hujskajo drug na drugega. Glavna krivda je v nas samih, ker se ne maramo stanovsko združiti in tako zraven vsega tudi cene svojih lastnih pridelkov sami določevati.
Ali je pomoč temu mogoča? Da, in prav lahko je izpeljiva:
I.	Omogočiti z znižano ali oproščeno železniško vožnjo, z brezcarinskim in breztrošarinskim izvozom dovoz našega vina na tuje trge.
II.	Donestt zakon o zaščiti vinogradnikov, po katerem bi se strokov-njaško ugotovilo nabavno in določilo prodajno ceno vina pod katero bi bilo vsako razpečavanje zabranjeno in ftidi vsako obdačenje prepovedano.
III.	In končno ter v glavnem, ker smo sigurni, da naše bankokratske vlade
z vsemi svojimi priveski, ki so prijatelji cenenega vina, četudi lepi na njem krvavi znoj pridelovalca, nikdar v zaščito našega vinogradara ničesar storili ne bodo, kaj šele donesli talk zakon, je zopet le v nas samih mogoča takojšnja in brza odpomoč, če se vsi producenti združimo v močno stanovsko, politično in gospodarsko falango, ki bo brez pro-sjačenja, tarnanja in moledovanja izvedla zaščito svojih lastnih interesov po svoji volji!
Vinogradniki, samo tu nam je spas!
POZOR GOSTILNIČARJI IN KAVARN AR JI!
S prvim januarjem 1. 1924 se morajo v smislu novega zakona o taksah uporabljati v vseh hotelih, kavarnah, gostilnah in bifejih v vseh krajih, ki imajo preko 2000 prebivalcev ter v vseh letoviščnih krajih posebni mono-polisani računi. Te se dobi vezane v bloku po 100 listov za ceno 22 Din pri vseh pooblaščenih prodajalcih kolkov in pri davčnih uradih. Kjer ne bi bili taki monopolisani računi še na razpolago, se smejo uporabljati tudi drugi računski listki, toda na nje se mora prilepiti kolek za 20 par in kolek prepisati z besedo »račun«. Objava o plačanju takse morajo lastniki lokalov razobesiti na vidnem mestu!
(Praktikanti — vajenci — na drž. vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru) se sprejemajo tekom meseca februarja ali marca 1924. Pogoji so: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost. Prednost imajo kmetski sinovi1, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo jezikovni in računski pouk, drugače delajo z drugimi učenci zavoda praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Zato dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1924/25 kot redni učenci; v slučaju ubožnosti imajo potem tudi prednost pri podelitvi brezplačnih mest v zavodu in so ob zadovoljivem napredovanju oproščeni sprejemnega izpita. Je to naijboljša priprav-ijalnica za resne kmetske mladeniče s pomanjkljivo predizobrazbo za vstop v prvi letnik prihodnjega šolskega leta; bivši praktikanti so potem navadno najboljši redni učenci. N& celo polo lastnoročno pisane in kolkovane prošnje (kolek 25 dinarjev) za sprejem psraktikantov je poslati ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkasneje do 31. januarja 1924 s sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo in 4. spričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismena
(Žitni trg.) Na novosadski produkt-ni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 327.50—330 Din, koruza 235 Din, otrobi 145 Din. — Tendenca nespremenjena.
(Kolonijalni trg.) Na zagrebškem trgu so bile cene kolonijalnemu blagu na debelo (v dinarjih) sledeče: sladkor v kockah 21.50, kristal 19.50; kava: Rio 7, 32.50, Rio 6, 33.50 Rio 5, 35, Rio 4, 36, Rio 3, 38, Santos sup. 39.50, Santos prime 40.50, Minas srednji 37.50, Minas fini 39. Minas lave 38.50, Guatemala 57, Portoriko 60; riž: italijanska glace Splendos 10, Moulmain 9, Burma II 8, Soja olje v sodčkih 26, v zabojih po 20 kg 26.50. — Na tržaškem kolonijalnem trgu pa na debelo (v lirah) sledeče cene: sladkor v kockah 2.85, kristal 2.72; kava: Rio 7, 5.70, Rio 6, 5.90, Rio 5, 6, Rio 4, 6.20, Rio 3, 6.50, Santos sup. 7, Santos prime 7.20, Minas srednji 6.20, Minas, fini 7, Minas lavč 6.70, Guatlema-la 10.50, Portoriko 11; riž: italijanska glace Splendos 1.75, Moumain 1.70, Burma II 1.55; Soja olje v sodčkih 5.40.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar od 88.30—89.30, angleški funt od 384.2S —387.25, francoski frank od 4.48—4.53, češka krona od 2.59—2.62 in italijanska lira od 3.84—3.87.
Kar Vi potrebujete, to je Elza-fluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poiz-kusna pošilika Din 27.—. Lekarnar Eur. V. Feller, Stubica Donja, Elza-trg St. 344, Hrvatska.
Važna naloga zadružništva.
(Pod tem naslovom ie napisal odlični srbski zadrugar in bivši zemljoradniški poslanec g. Miha Avramovič lep članek, ki lepo ilustrira sedanji položaj jugoslovenskega kmeta in mu daje smernice za bodoče delo, če hoče doseči lepšo bodočnost. Zato ga priobčuiemo v celoti, kakor sledi.)
I.
Zadruge so prve pokazale pot vsem drugim ustanovam in pokretom v naši državi, ki vodi k stvarnemu narodnemu zbližan ju. One so že v prvem letu po osvobojenju prožile roko druga drugi in tako v medsebojni zvezi pričele izdelovati edinstveni zadružni in gospodar-
skd-nekapitalistični, kulturni načrt ža povzdigo naroda na celi črti v dosego naprednejše bodočnosti. Uverjen sem, da bo ta panoga narodnega gospodarstva prinesla ne samo gospodarskih in kulturnih uspehov celemu narodu, ampak da bo dosegla tudi eno samo ujedi-njeno Celoto iz doslej zelo različnih "In razcepljenih posameznih enot našega naroda. Posebno kmetsko zadrugar-stvo, ki hodi do zbližanja in ujedinjenja Po zlati srednji poti, bo doseglo tudi v tem pogledu prvenstvo in relativno hitre uspehe.
II.
V vojnem času je bila ugodna prilika na eni strani za nakopičenje bogastva, na drugi pa za osiromašenje. Kakor dokazuje zgodovina, so vse vojne rodile take posledice. Oni, ki so trgovali iti dobavljali za armado, ki je imela velike in nujne potrebe, so naglo silno obogateli. Take po pravici imenujemo vojne dobičkarje.
Po dolgotrajni vojni so se pojavile nove velike potrebe in s tehii mnoge prilike za snovanje novih dobičkanosnih podjetij. Po drugi strani je produkcija padla, prevozna sredstva so se zmanjšala, javna bremena zvišala, delavna moč pa se je skrčila. Vse to je podražilo vsakdanje potrebščine. »Vojni dobičkarji« so znaii to priliko izkoristiti in jo še danes izkoriščajo. Uspelo jim je, da so naenkrat obogateli in da bogatijo še danes. S porastom cen, narašča tudi dobiček. Čim se dobiček pri nizkih cenah zmanjšuje v razmerju s cenami, donašajo visoke cene visoke dobičke. Petdeset, sto, petsto in več odstotkov dobička iim ni preveč, saj plača kotr-zument.	$
Vojna in povojna dobla sta ustvarili jako povoljne prilike za razvoj one sile, ki je danes na celem svetu najbolj ob-sovražena, katero se dolži vojne same in načina vodenja iste. Proti tej sili se danes vse dviga ter je neposredni povod pojavu najskrajnejših pokretov. Govorimo o privatnem kapitalu. Nasproti temu je postala ta sila (kapitalizem) še bolj borbena kakor pred vojna Ona se koncentrira v bankah, se po-fctšča tovarn, industrijskih in drugih podjetij, postaja gospodar celega ekonomskega življenja, vlada in zapoveduje. Politična oblast nad ljudskimi masami je v njenih rokah.
Proti njej se bori delavski stan, dobro organiziran v svojih organizacijah. Branijo se pa tudi drugi stanovi organizirani ali na poti, da se organizirajo v razne nabavljalne zadruge. Proti njej se mora organizirati tudi kmetski stan v svojih zadrugah. Zaradi velike moti kapitalizma, je borba proti njemu jako težka, posebno kmetskemu stanu, ki živi v povsem drugih prilikah kakor delavski, ker svoje delavne moči ne prodaja kot neposredno fizično silo, ampak posredno v obliki svojih pridelkov. Zato se nahaja nasproti kapitalizmu' v dokaj slabšem položaju, ker ima slednji na razpolago več sredstev in načinov, da zniža cene njegovim pridelkom in podraži ali celo onemogoči kredit kmetu.
Kapitalizem — neprijatelj vsega, kar živi od dela svojih rok — je napram kmetskemu stanu ostal privilegiran tudi vsled tega, ker je ostal kmetski stan proti drugimi najmanj organiziran in najmanj pripravljen na obrambo lastnih interesov. Znana je ravnodušnost kmeta. Tolaži se večinoma le: naj bo kakor hoče, kakor je usojeno,
III.
Kaj čaka v takih razmerah1 kmetski stan? Ali da se preda na milost in nemilost privatnemu kapitalu, ki je organiziran finančno in politično ter tako ostane za vedno njegov suženj ali da se spusti z njim v borbo za lastno gospodarsko in politično samostojnost ter napredek svojih interesov, ki so živ-Ijenski interesi celega naroda, katerega devet desetin vodi kmet. Brez dvoma, da kmetski stan, ki edini v celi državi kaže delavno energijo, ki dela, prideluje in ustvarja, medtem ko se mu kratijo vsi pogoji z materijelnimi, prometnimi in prirodnimi nezgodami, ne bo prostovoljno pristal na robstvo in smrt, ne da bi vse potrebno ukrenil, da bo od plodov svojega dela tudi on imel koristi.
Nasprotno, pričakovati smemo, da se bo kmetski stan tudi tu spustil v boj za svoj obstanek in napel vse moči, da bo tudi na tem polju ostal zmagalec.
Eden glavnih pogojev za to zmago je predvsem čim krepkejša zadružna organizacija. V ta namen je potrebno zbrati čimveč močnih sredstev za zadružno delo. Nihče naj se ne zanaša na državno pomoč. Ta, tudi če se kedaj dobi, navadno odpove v najnevarnejšem trenutku in dovede v neprilike, kadar je zadružnim ustanovam najbolj potrebna v dosego njihovih cilicv. Vrhutega pa te. pomoči, kadar je državna uprava v rokah predstavnikov kapitalističnih ustanov, ni pričakovati.
Kmetski stan proizvaja vsako leto na milijarde blaga, ustvarja bogastvo in pogoje za življenje vseh drugih sta-
nov. Sposoben je, da tudi sebi ustvart pogoje za boljše življenje in napredek.
Stvar je jasna. V obrambo pridobil nih interesov kmeta, njegovega zaslužka in dohodkov so potrebne: kro-ditne, nabavljalne in prodajne zadrugo za vse one posle, kjer se izpostavlja riziku in nevarnosti njegov zaslužek tn imovina. Za plodonosno in uspešno delo teh zadrug pa je treba denarja.
Kmet nima denarja! bo rekel kdo, To ne drži. Gotovo kmet nima denarja; da bi otvarjal banke in veletrgovine, da bi skubel druge. Ali on ima toliko denarja, da bo lahko pomagal samemu sebi. Pogosto nosi svoj denar onemu, kateri ga potem z njegovim denarjem odira — kapitalistu. On dela to radi tega, ker ne zna ceniti moči, katero daje dragevolje drugemu, da se okorišča z njo.
Vsled tega je potrebno razviti živahno propagando, da se bo kmetski denar nalagal v kmetskih ustanovah. Namesto, da vlaga svoj denar v delnice ali hranilne vloge pri privatnih kapitalističnih bankah, naj vlaga pri svoji najbližji zadrugi. Propaganda mora biti taka, da prepriča kmeta, da je v njegovo korist, če vsako svojo paro, katere ne potrebuje doma, nalaga samo pri svojih zadružnih ustanovah. Pri tem poslu morajo sodelovati ne samo vse uprave poedinih zadrug, ampak — in to je najvažnejše — tudi vsi zavedni zadrugarji, vsi pravi kmetje ter kmetsko prebivalstvo obojega spola.
V korist, blagostanje in za kulturo podeželja ni še nihče nič naredil razun kmetskih zadrug. One so danes edint pijonirji za povzdigo kmetskega prebivalstva na višjo kulturno stopnjo. T! pijonirji pa morajo biti tudi finančno krepki, ako se hoče, da zaslužek in dohodek kmetov tudi njemu ostane in njemu koristi. Potem bomo dosegli, da bo življenje tudi pto vaseh udobnejše in za-dovoljnejše.
Kmet! Ne zanašaj se na druge, da bo kdo drugi za te kaj storil! Le tt sam, združen z vsemi ostalimi poštenimi sosedi, moreš in moraš to doseči!
Kmetijsko zadružništvo na
Švedskem.
Pod tem naslovom so priobčili »Ze-medčlske druzštevm listy« z dne 14. decembra 1923 iz peresa odličnega strokovnjaka Arturja Borjessen zanimiv članek, ki ga priobčujemo v ceioti.
»Zadružništvo na Švedskem je doseglo doslej znaten razmah in napreduje zlasti glede razvoja central za nakup kmetijskih potrebščin in za prodajo kmetijskih pridelkov, čeprav smo v tem pogledu še daleč za sosedi Danci in Finci.
Prva kmetijska zadruga je bila mlekarna, katerih je sedaj že 625. Zal, si te doslej še niso osnovale svoje centrale, vsled česar morejo prodajati svoje izdelke potom privatnih trgovcev. Švedsko maslo je pa vzlic temu zelo priljubljeno, posebno v Angliji.
Za mlekarskimi so se pojavile zadruge za nakup krmil in umetnih gnojil, ki so med vsem zadružništvom najlepše razvite. One v resnici ne preskrbujejo kmetom samo krmil in umetnih gnojil, ampak jim nabavljajo sploh vse gospodarske potrebščine, poleg tega pa jim vnovčujejo tudi njih pridelke, kakor krompir, žito itd. Okrog 1. 1904 so začele te zadruge snovati centrale za posamezna okrožja, te okrožne zadruge pa so se kmalu nato združile v »Švedsko kmetijsko velenakupcvalnico«, katere sedež je v Štokholmu, s podružnicami v Gothenburg, New Yorku. Marseille in v Buenos Airesu. Njen letni promet znaša 40,000.000 šv. kron (t. j. čez 3000 milijonov naših kron) in združuje 10 okrožnih zadrug ter izdaja svoj tedenski strokovni list. Ta centrala je ustanovila tudi za kmeta potrebne vzporedne organizacije, kakor »Švedsko kmetijsko banko«, Švedsko kmetijsko mlinarsko družbo itd.
Pomoč, ki jo nudi švedskim kmetom kmetijska banka, je zlasti v zadnjem času gospodarske krize neprecenljive važnosti. Mirno lahko trdimo, da bi sovražniki zadružništva mnogo kmetij upropastili in zatrli znaten del zadrug, če bi ne bilo kmetijske banke, ki oskrbuje kmete in njih zadruge s cenim kreditom.
Znaten del švedskega zadružništva predstavljajo zadruge za predelavo in prodajo svinjskega mesa. V največjih zadružnih tovarnah se zakolje in kon-servira letno čez 30.000 prašičev. Prašiči se kupujejo živi, a plačujejo se pa na mrtvo težo. Za konserviranje in prodajo svinjskega mesa se uporabljajo najmodernejše metode. Meso in mestne izdelke s c prodaja največ v Anglijo. Zadnja leta so prebile te zadruge težke boje. Prvotno so bile ustanovljene za izvoz odvišnih mesnih izdelkov. Toda med voino je prn-šičjereja tako padla), da ni bilo skoraj ničesar izvažati, vsled česar so stalo zadruge s svojimi dragimi invr -lici jam i brez dela. Sedaj se obrača pc'c?aj zopet na bolje. Industrijsko predelovanje

svinjine v zadružnih tovarnah in izvoz odvisnih izdelkov, sta zadnjih 25 let znatno izboljšala cene prašičem, kar je bilo predvsem na korist kmetom, ki so pred tem ravno vsled prenizkih cen komaj životarili. Dokler se namreč ni industrializiralo prašičjereje in izvažalo mesnih izdelkov, so bile cene prašičem, ki tvorijo enega glavnih dohodkov švedskega kmeta, tako nizke, da izkupički za prašiče največkrat niso krili vzrejevalnih stroškov.
Med vojno se je pojavilo vprašanje, kako preprečiti ogromne dobičke, ki so jih delali razni prekupci ali verižnikL Za proučitev tega vprašanja je sestavila švedska vlada posebno komisijo. Ta komisija je stvar v par k sh proučila in sestavila strokovno poročilo. Iz tega poročila je razvidno, da je edino zadružnim potom mogoče organizirati industrijo in prodajo na tak način, da se bo vzpostavilo neposredne stike med producentom i>n konsumentom in tako izključilo vmesne prekupce (verižnike), ki odirajo kmeta in konsumenta. V dosego tega namena priporoča komisija, da se osnuje Posebno zvezo teh zadrug po vzorcu »Irske kmetijske organizacijske dražbe«. Ta družba (zveza), bi propagirala cilje in načela zadružništva, snovala nove zadruge in dajala zadrugam nasvete v vseh gospodarskih in upravnih vprašanjih. V ta namen bi predvsem izdajala časopis tako za produktivne kakor tudi za kon-sumne zadruge po vzorcu danskega »Andelsbladet«. Mislimo, da bi taka kombinacija ne bila uspešna, kajti pro-ducenti kakor konsumenti gledajo problem cene, na dobiček in zadružni sistem iz povsem različnih gledišč. In to vzlic temu, da je mogoče cene nekaterih produktov (mleka, jajc, mesa itd.) za producenta zvišati im za konsumenta znižati če jih prodaja potom zadrug. Na Danskem, kjer se je ta kombinacija obnesla, so ustanovitelji in večinski voditelji tako produktivnih kakor tudi kon-sumnih zadrug kmetje sami..
Švedska je tako kmetijska kakor industrijska država, kajti kmetov je okrog 45 odstotkov, industrijskih delavcev pa 30 odstotkov. Ta dva stanova imata zelo ma'o skupnih interesov in bi se moral zato vsak časopis, ki bi hotel zastopati interese obeh stanov, ali omejiti samo na glavna načela ali pa iskati kompromisov. In tak časopis, mislimo, da bi ne dosegel svojega namena. Naravno je, da so hoteli zasebni trgovci Iz-podbiti poročilo komisije s trditvijo, da je svobodna konkurenca najboljša pot za izločitev neupravičenih dobičkov.
Da bi se izločilo prekupce, so osnovali detajlisti zadrugo »Svenska Varov«. Cim je pričela delovati, je objavila, da ne more kupovati švedskih izdelkov, ker so tovarne kartelvrane in nočejo prodajati zadrugi. Zato je pričela »Svenska Varov« kupovati v inozemstvu — švedski izdelki, ki so bili v inozemstvu cenejši, kako se dobi n. pr. tudi švedski cement v Južni Ameriki cenejše kakor doma na Švedskem.
Danes je na Švedskem 2317 zadrug razdeljenih na sledeče skupine:
1486 zadrug za nakup krmil in umetnih gnojil,
625 mlekarskih zadrug,
112 kreditnih in denarnih zadrug.
72 zadrug za prodajo jajc,
22 zadružnih klavnic in tovaren za svinjsko meso.
Vse te zadruge so kmetijske organizacije. Poleg teh je tudi precejšnje število drugih zadrug, kakor živinorejskih konjerejskih itd.
Pa tudi konsumno zadružništvo se je lepo razvilo. Prepričati je treba, da je disciplina članov komzumnih zadrug mnogo večja kakor ona kmetijskih zadrug. Je pač solidarnost med delavci bolj razvita nego med kmeti. Vendar nočemo s tem reči, da je lojalnost med kmeti manjša, ampak je temu vzrok predvsem dejstvo, da so bili kmetje vedno svoboden in neodvisen stan, vsled česar smatrajo članstvo v zadrugi za nekako odvisnost.
Z veseljem pa opažamo, da ta predsodek stalno pada in da vedno bolj spoznavajo važnost organizacije, zaradi česar se v zadnjem času z vsem srcem oklepajo rešilne zadružne misli. (Pa pri nas?)	T. K.
O zavarovanju proti požaru, tatvin! itd.
Pri vsakem gospodarstvu obstoji možnost, da nastopi vsled nepredvidenih dogodkov zmanjšanje premoženja in običajno tudi dohodkov. Stvari, ki jih pošljemo n. pr. v Ameriko, lahko uniči vihar na morju; ogenj more upe-peliti hišo, tovarno, gospodarsko poslopje; toča potolče vse poljedelske pridelke; kuge pomore živino; tatovi pokradejo obleko, denar; nezanesljivi uslužbenci poneverijo njim zaupan denar; možitev hčerke, vojaška služba sina itd. zahtevajo od očeta naenkrat velike izdatke; vsled telesne nezgode more postati kdo delanezmožen itd. itd.
Kaj je vsem tem dogodkom skupno? Predvsem je možno v vsakem gospo-
darstvu, da se ti dogodki pojavijo, ni
pa gotovo Itedaj,
Smrt nastopi gotovo pri vsakem človeku, nihče pa ne ve ure in trenot-ka. Negotovo je, ako bo oče tako dolgo živel, da bo vse otroke preskrbel in da bo prihranil toliko vsoto, da bo lahko kaj zapustil.
Vsi prej našteti dogodki se pa zelo razlikujejo od običajne obrabe in porabe. Tudi poslednji dve uničita predmete, toda na to je vsakdo že pripravljen in to ne občuti kot nekaj izredno težkega, ker vsak gospodar za ta slučaj skrbi in hrani. S tem smo pa prišli do drugega znaka, ki je vsem prejšnjim dogodkom skupen: ta namreč, da povzročajo take nesreče izgubo, ki se ne more nadomestiti z običajnimi dohodki. izgubo, ki se ne da kriti niti z vsem preostalim premoženjem, tako da je običajna posledica tega popolno gospodarsko uničenje prizadetega. Tretji niihov skupen znak je, da nastopata siučaino. ko se jih nihče niti najmanje ne nadeja.
Čisto naravno je zato, da išče človek sredstva, da odvrne od sebe pretečo nevarnost. Ognjavarno z!danje, previdno postopanje z ogrnem itd., naj prepreči ogenj, dobre kliučavnice naj preprečiio tatvine itd. itd. Ako na vzlic temu nastopi nesreča, se jo skuša omejiti ter se ustanavlialo gasilna društva itd. Toda vsa ta sredstva so marsikate-rikrat brez usoeha, n. pr. pri velikem požaru, pri toči.
Ako torej ni mogoče z raznimi sredstvi te nesreče odvrniti, mora človek misliti na druga sredstva. Ako ne more nesreče zabraniti, mora naiti sred-tva, da posodice teh nesreč odstrani. Za to se nudiio razni. pota.
Najobičajnejše sredstvo je hranje-nie. Toda to ohičamo no nrivede do za-želien^fra usp°ha. Ako hoče n. pr. kmet vsako leto shraniti v hranilnici gntovo vsoto, da bo imel sredstva v slučaiu ngma. tedaj mu to hranienie le malo koristi, ako nastopi požar tako! drugo leto. ko ima shranieno le malenkostno vsoto. Obstojaio še nekateri dragi načini. ki pa vri skupaj ne dovedejo do zaž°lienega cilja.
Česar vsa ta sredstva ne premorejo, se na doseže z zavarovanem. To ob-stoia na medseboini pomoči. česar ne more ed°n storiti, izvršilo lahko vsi sknnaj. Ker takšni nesrečni slučaji le redko nastonaio. ie možno kriti event. škodo s prispevki več os°b, ne da bi moral posameznik žrtovati več. kakor mu dopu^ajo niegove premoženjske razmere. Zavarovanje d"5 posamezniku zagotovilo, da dobi v sl^čntii nesreče novrn'eno škodo do vsote, ki le označena v pogodbi. Š'<oda se krije bodisi v celem znesku ali pa samo deloma, kakor je pač dogovor in kakor določa zakon. Pri nns obstoj vse zavarovanje ra pogodbi. ki io sklene posameznik z dražbo in na zakonu, ki ureja zavarovan'e.
Zavarovan ia so zelo različna. Tma-mo i. osebna zavarovanca n. pr. živ-liensko zavarovanje, zavarovanje zoper nezgode, 2. zavarovanie blaga na primer zavarovanje proti ogniu, zavarovanje transporta, zavarovanje živine in zavarovanje proti toči. in slednfč 3. premoženjsko zavarovanje na primer: zavarovanje kredita, jamstveno zavarovanje itd.
Zavarovanje je velikega pomena za vsakega posameznika. Oni. ki se zavaruje n. pr. proti ognju, dobi v slučaiu, da mu vse pogori, povrnieno vso zavarovano vsoto in si tako lahko postavi nov dom, novo gospodarsko poslopje. On je rešen bed? in vseh skrbi za eksistenco (obstoj). Mirno lahko zre v bodočnost in ni mu treba vsak treno-telc trepetati, kaj bo. ako se zgodi nesreča. Z zavarovanjem se tudi zviša podjetnost. Kdo bo naložil svoje celo premožeme v tovarni, ako mu lahko ogenj uniči vse. kar ima ;n je lahko tekom ene ure berač? Ni pa zavarovanje velikega pomena samo za podiet-nost posameznika, temveč tudi za njegov kredit. Posojilnice, banke in drugi denarni zavodi d?io danes kredit 'e v s'nča'u. ako je dotični zavarovan. Dolžnik. ki nima druge gara"ojie. zastavi svojo živliensko polico itd. Zavarovanje je torei iz narodno-gospodarskih ozirov velikega oomena, istotako pa tudi v socijalnem ozira, ker obvaruje marsikatero rodbino pred na»več;o bedo. Prei je bila marsikatera rodbina no nastali nesreči vezana na berač°nie, kar se sedai z zavarovanjem oopolno-ma prepreči, kaiti z zavarovanje™ ima vsak zavarovanec pravico do odškodnine po zakonu.
Zavarovanie se je razvi!alo le polagoma do današnje vis^Ve stopnie. Le polagoma so se razvi;ale posamezne panoge zavarovan1':} 'n istofnko so se le polagoma uvel'avl!al° privatne družbe, ki so nrpvzemplo zavarovan ia. Privatne družbe, ki izvršnieio zavarovania. so noveč?"' aJ'fiteke dražbe. le deloma zadruge. AVciisH zavarovalne dražbe nudijo veliko večjo varnost, kakor dru-
ge oblike družb, ker je vedno na razpolago poleg rezerve še akcijski kapital, iz katerega se krije škoda. Razven tega morajo imeti akcijske družbe gotove rezerve, ki so po zakonu predpisane, da so v stanu kriti morebiten primanjkljaj v slučaju velikih škod.
Država posveča vsem takim zavarovalnim družbam veliko pozornost ter jih stavlia v smislu zakona pod državno nadzorstvo. Zavarovanec sam, ki zaupa vse svoje premoženje zavarovalni družbi, nima vpogleda v poslovanje družbe in nima pregleda o njenem stanju. Istotako nima prav nobenega vpliva na upravo družbe. Pri vsaki zavarovalni družbi je pa veliko število zavarovancev, ki lahko vsled nereelnega poslovanja dražbe utrpiio veliko škodo. Vsled tega je dolžnost države, da njihovo poslovanie nadzira, ker je to v javnem interesu. Pri nas velja takoimenovani koncesijski sistem. Vsaka družba, ki hoče v naši državi poslovati, mora dobiti koncesijo od ministrstva, katerega dolžnost je. da pred izdaniem koncesiie vse pogoje dražbe natančno preišče in se prepriča o zmožnosti poslovanja dražbe. V naši državi deluje sedaj okoli 16 zavarovalnih dražb, od katerih imajo dve sedež centrale v Ljubliani, druge deloma v Zagrebu in v Beogradu, deloma so pa podružnice francoskih, angleških in čeških zavarovalnih družb. Da se omeji brezplodna konkurenca, ki je bila prej v veliko škodo vsega zavarovanja in da se ubiie vsako nereelno postopanje posameznih družb so ustanovile vse zavarovalnice v naši državi sindikat zavarovalnic, v katerem so združene vse zavarovalnice naše države. Sedež sindikatu ie v Beogradu, v vseh večjih mestih kakor n. pr. v Ljubi ;ani. Zagrebu. Sarajevu itd. so na ustanovlieni kot nekaki ods°ki centralnega sindikata mestni sindikati.
Sindikat zavarovalnic blagodeino vpliva na razvoj zavarovanja in upati je, da izloči iz zavarovania vse nečiste vosle, ki so dostikrat zelo škodovali ugledu zavarovalnic in tudi povzročili, da je ljudstvo izgubilo mnogo zauoania v zavarovalnice, ker je videlo običaino v zastopnikih zavarovalnic same goliti-fe. tatove ln bogzna kaj še. To pa le kot posledica divje konkurence, ki je bila v navadi pred voino, na podlagi kater? so se posluževali zastopniki vseh mogočih sredstev, da so pridobili zavarovanja. To se ie z ustanovitvijo sindikata prenehalo. Posamezni izrodki, ki se še dogajajo, se bodo poprlnoma iztrebili. Sindikat je določil pred vsem sindikatni cenik za požarna zavarovania. ki je obvezen za vse zavarovalnice in ne sme nobena sprejemati požarnih zavarovani pod postavkami tega cenika. Isto velia za zavarovanie zoper tatvino. Istotako je določil za vse zavarovalnice enake pnstoibine ter izdal točna navodila, kedaj in koliko se sme dovoliti nopusta. S tem le vsaka umazana konkurenca med dražbami iz-k1iuč°na in zavarovanci ne more'o iskati drn'b, ki so ceneje in s tem tudi mani reelne.
Zavarovalnice izvršujejo svoje posle s tem, da ustanavljajo v vseh večjih krajih podružnice in potom krajevnih zastopnikov in potnikov, ki jih pošiljajo od kraia do kraja. Ti tvorijo običajno vez med zavarovalnico in zavarovanci, kar je pri tem delu zelo potrebno. Delo zastopnikov in potnikov obstoja predvsem v tem, da pridobivajo zavarovanja, pri nekaterih zavarovalnicah se jim poveri tudi inkasi-ranje premij. Krajevni zastopniki dobivajo za svoje delo običajno provizijo od vseh zavarovanj, ki jih pridobe, potniki dobivajo še plače, dnevnice in provizijo. Oni, ki se hoče zavarovati pri kakem potniku ali zastopniku mora zahtevati od njega predvsem legitimacijo centrale ali podružnice, da je opravičen sprejemati zavarovanja za to družbo. S tem se izogne vsem event. presenečenjem in poznejšim konfliktom, ki nastanejo, ako se to opusti
Vsa zavarovanja se sklepajo na podlagi pogodbe, ki jo podpiše vsak zavarovanec, ko ponudi zavarovanje. Ti pogoji so pri vseh zavarovalnicah skoraj enaki ter temelje običajno na zavarovalnem zakonu iz leta 1915, ki j je pri nas še v veljavi. V teh določilih j je natančno naznačeno, kedaj stopi za-| varovanje v veljavo, katere dolžnosti prevzame zavarovanec napram družbi in družba napram njemu itd. O teh določbah podrobneje prihodnjič.
Poslano.*
Z ozirom na neprestano kampanjo, ki jo vodi ljubljanski demokratski dnevnik »Jutro« proti Jadranski banki že od konca januarja 1923, v katerem razdobju je bilo v tem listu objavljenih proti njej črez 110 člankov in notic, smatra nadzorstvo Jadranske banke a. d. Beograd za svo-
* Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le kolikor določa zakon.
jo dolžnost, da ne pušča širscera občinstva nadalje pod vtisom teh člankov ter ugotavlja sledeče:
»Jutro« je opetovano delalo odgovornega glavnega ravnatelja Jadranske banke g. Kamenaroviča, češ, da je on kriv, da so delničarji »Jadranske banke Trst« prišli ob delnice pri tem zavodu ter da je »Jadranska banka Beograd« angažirana pri tržaški banki (sedaj JBanca Adriatica Trieste«) z 18 milijoni ital. Lir.
Na podlagi revizije bilanc »Jadranske banke Trst« za 1. 1920, 1921 in 1922, izvedene od podpisanega nadzorstva na licu mesta v Trstu, in na podlagi primerjanja teh bilanc z bančnimi knjigami in spisi pa stoji dejstvo, da sta že leta 1920, in to večinoma radi nepriznanja od tedanjega vodstva banke nepravilno prevedene konverzije kron v ital. lire, bila izgubljena vsa delniška glavnica in ves rezervni fond ter da je vrhu tega bilo nepokritih vlog za nad 16 milijonov ital. lir. V takem stanju je prevzel g. Kamenarovič 1. 1921. »Jadransko banko Trst« ob svojem vstopu v zavod. Po dveletnih naporih se mu je posrečilo rešiti tržaški banki okroglo 22 milijonov lir s tem, da je dosegel od italijanske vlade, ki je slej-koprej brezpogojno zahtevala naci-jonalizacijo, izplačilo svote od 13 milijonov lir v svrho sanacije »Jadranske banke Trst« in vrhu tega odpust predpisanega povračila zneska 9 milijonov lir za pred njegovim vstopom v Jadransko banko nezakonito izvršene konverzije.
S tem uspehom ie bil preprečen konkurz Jadranske banke Trst, omogočeno je bilo, da so njeni delničarji mesto brezvrednih starih delnic »Jadranske banke Trst« dobili zdrave delnice »Jadranske banke Beograd« v istem nominalnem iznosu in vložniki »Jadranske banke Trst« so bili obvarovani vsake škode.
Podpisano nadzorstvo je nadalje ugotovilo, da ni res, da je angažirana »Jadranska banka Beograd« pri zavodu »Banka Adriatica Trieste« z 18 milijoni ital. lir, ampak da stoji z isto v navadnih kontokorentnih vezah, iz katerih izhajajo razlike od kakih stotisoč lir včasih na breme ene, včasih na breme druge banke, kakor se pač medsebojni posli razvijajo. »Jadranska banka Beograd« je pa udeležena kot delničarka pri zavodu »Banka Adriatica Trieste« z zneskom 5 milijonov lir, t. j. z Vs po sanaciji na novo emitiranega akcijskega kapitala od 15 milijonov lir, ki je v celoti popolnoma vplačan.
"Kar se tiče od »Jutra« širjene vesti, da je »Jadranska banka Beograd« izročila svojo podružnico na Dunaju Nemcem, ugotavlja podpisano nadzorstvo, da se je iz bivše podružnice Jadranske banke na Dunaju pred kratkem ustanovil tam samo-stslen zavod »Adriatiscbe Bank Wien«, pri katerem ima »Jadranska banka Beograd« 2/» delnic, s čimer si je osigurala pri zavodu odločilen vpliv.
Kar se tiče »Jadranske banke Beograd« same, ugotavlja nadzorstvo, da je ista zaprosila »Narodno banko« naše Kraljevine, da izvede revizijo poslovanja in stanja banke ter da je od »Narodne banke« v to svrho delegirana komisija, kateri se je predložilo vse knjige, dokumente, zapisnike, depote itd., po 20dnevni temeljiti reviziji izjavila, da je poslovanje Jadranske banke v vzornem redu ter da je premoženje banke v njenih knjigah cenjeno tako previdno, da čista aktiva banke znatno presegajo glavnico in'izkazane rezerve. Vsled tako uspele revizije, ki izkazuje popolno solidnost Jadranske banke, je »Narodna banka« znatno povišala kredit, ki ga je uživala Jadranska banka pri njej do sedaj.
»Jutro« je ponovno razglasilo, da je »Jadranska banka« Beograd« prodala večino delnic pivovarne »Union« v Ljubljani Nemcem, kar ni res. Res je le, da je banka bila udeležena pri omenjeni pivovarni z le 16% akcijskega kapitala te družbe ter da je ta svoj delež odstopila neki ljubljanski banki. Tudi ni res, da je vsled namišljene prodaje Nemcem vlada proglasila nad pivovarno sekvester. Res pa je, da je bil sekvester nad omenjeno pivovarno odrejen takoj po prevratu ter ni bil do danes dvignjen.
»Jutro« trdi, da je »Jadranska banka Beograd« prodala odločujoče število delnic nekega velikega denarnega zavoda drugam (kam?) in s tem tudi pivovarno »Union« tujcem. Res je le, da je Jadranska banka prodala te delnice neki beograjski banki z izrecnim dovoljenjem vlade.
»Jutro« Je ponovno razširjalo neresnično vest, da je »Jadranska banka Beograd« prodala pivovarno v
Sarajeva in železno Industrijo »Zenica« v Bosni Nemcem. Nasprotno Je pa res, da je Jadranska banka kupila iz proste roke na dunajski borzi, torej iz rok Nemcev, gotovo število delnic teh industrij ter da je prodala svoje delnice Pivovarne v Sarajevu, kjer je bila v manjšini, »Srpsko-amerikanski banki v Beogradu«. Kar pa se tiče železne industrije »Zenica«, ugotavlja nadzorstvo, da je »Jadranska banka Beograd« stvorila v Bosni železni koncern pod tehničnim vodstvom veletrgovine z železom »Grei-nitz d. d. Sarajevo«. V tem koncer-nu, ki je lastnik oz. glavni delničar železne industrije »Ferrum d. d. Sarajevo«, delniške družbe za industrijo železa »Zenica« v Zenici, železarne na Muti in »Jugoslovanske industrije motora« v Zagrebu, — ima Jadranska banka slejkoprej pretežno večino potom 55%nes?a večinskega jugoslovenskega sindikata, v katerem ima Jadranska banka zopet nad polovico vseh delnic. V tem večinskem sindikatu se nahaia razven Jadranske banke in zasebnikov jugoslovanske narodnosti tudi »Centralna srpska privredna banka v Sarajevu«.
Tudi ni res, da prodaja Jadranska banka, kar trdi »Jutro«, tudi Že »Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani« tujcem ter da jih sploh komur si bodi prodaja. Istotako ni res, da bi bila Jadranska banka prodala svojo udeležbo na »Stavbeni družbi d. d. v Ljubljani«, res pa je, da ima banka v svojih rokah slejkoprej večino vseh delnic te družbe.
Istotako izmišljena je trditev »Jutra« o ponesrečenih špekulacijah pri opekarni »Udeoničke zadruge v Beogradu«, ker je udeležena Jadranska banka in kjer naj bi bile nastale izgube čez 10 milijonov dinarjev. Resnica je, da »Udeonička zadruga« nima nikakih izgub in da je z imenovano vsoto zgradila največjo opekarno v Beogradu.
Proti ponovni trditvi »Jutra«, da je Jadranska banka ustavila dela na svoji novi palači v Beogradu, ugotavlja nadzorstvo, da so zunanja dela te palače dovršena, da so no-trajna dela v normalnem teku, da je tudi vse potrebno za dovršitev palače že davno kupljeno in plačano ter da se intenzivno in neprestano dela na tem, da se zgradba dovrši do julija tega leta. »Jutro« je lansiralo vest, da je Jadranska banka imobilizirala v zgradbe 93 milijonov dinarjev, torej več, nego znaša akcijski kapital banke. Proti temu se ugotavlja, da so izkazane vse zgradbe Jadranske banke v knjigah z okroglo 56 milijoni dinarjev ter da je radi teh investicij akcijski kapital banke popolnoma neprizadet, ker vse bančne rezerve znašajo mnogo več, nego omenjeno svoto. V ostalem pa je Jadranska banka bila od Ministrstva za so-cijalno politiko primorana graditi pod pretnjo, da se ji sicer odvzamejo njeni poslovni prostori, kar se je deloma tudi zgodilo. Nadzorstvo ugotavlja tudi, da ni nikakega govora o kakih intabulacijah za zgradbe Jadranske banke.
Nadalje ugotavlja nadzorstvo proti dotični trditvi »Jutra«, da nI res, da dolguje en sam delničar Jadranski banki za 80.000 njenih delnic kredit od 12 milijonov dinarjev, ter ugotavlja, da je akcijski kapital »Jadranske banke Beograd« popolnoma vplačan.
Nadzorstvo ugotavlja, da je kakor druge, izmišljena tudi trditev »Jutra«, da je poslovanje banke predmet oblastvenih preiskav, ter da so se vršile pri centrali in podružnicah revizije raznih komisij, ki so dale skrajno neugodne rezultate. Od Jadranske banke zaprošena in od strani »Narodne banke« z gori omenjenim uspehom izvršena revizija govori v tem oziru jasen govor ter daje upravi in ravnateljstvu Jadranske banke zadoščenje za vse neutemeljene napade.
Nadzorstvo »Jadranske banke Beograd« si šteje v dolžnost, ugotoviti, da so napadi »Jutra« za poslovanje pojedinih funkcijonarjev Ja± dranske banke popolnoma neosnova-ni, in zlasti, da je glavni ravnatelj g. Kamenarovič tako pri uspeli mu sanaciji »Jadranske banke Trst«, kakor tudi pri ustanovitvi »Adriatische Bank Wien« in pri vodstvu poslov »Jadranske banke Beograd« postopal v vsakem oziru korektno in v sporazumu z upravo, imajoč v vidu edinole interese teh zavodov.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1924.
Po nalogu in v imenu nadzorstva Jadranske banke a. d. Beograd predsednik nadzorstva:
Dr. Gustav Gregorin m. p.


G MILO
Milo kupiti, se pravi, zaupati!
Zato se ne daite motiti po nižjih cenah, kajti kar ja ceno, ne more biti najbolje! Maiovredneiša mila vsebujejo malo maščobe, tem več pa luga. Zlatorog l» milo. pri katerem ste sigurni naivečie trpež.iostl Vašega peiila!
M
Priporočamo tvrdko
t
Ljubljana, Sv. Petra n. 7,
za vodo, blizu Prešernovega spomenika
v najcenejši nakup vseh potrebščin za krojače, čevljarje, sedlarje, šivilje, toaletnega blaga, pletenin, galantrije, žlice, vilce, nože, škarje, žepne robce, brisalke, gumi-platno za otroške posteljice, kravate, čipke, vezenine, razne bombaže, svilo, šivalne stroje Gritzner in Adler, posamezne dele za kolesa in vse sisteme šivalnih strojev.
Naročila za najboljšo
modro galico
garantirano 9S do 99%
Bosna i
(približno 10% cenejša kakor modra salica)
sprejema
.Ekonom'
Kolodvorska ulica št. 7.
Od hiie — do hiše
gre glas o izvrstni kakovosti mila Gazela, ki se odlikuje po svoji izdatnosti in obilnih penah.
■t U-
S .. 1
i *
osrednjo gospodarska zodrugo
I Ljubljani,
V
Najboljši dalmatinski portkmd cement iz
splUske tovarne, lepo suho, zdravo koruzo, staro in novo, koruzni zdrob, koruzno moko, ajdo,
ajdovo moko, kašo,
ješprenjček,
najfinejšo banaško pšenično moko, Ogg,
Oe, 0, 2, 6, lepo čisto banaško pšenico, slavonski, bosanski in banaški oves, lepe in čiste pšenične otrobe, debele in
drobne, krmilno moko,
mleto morsko sol v vrečah, SO—80 kg,
kristalni sladkor v vrečah po 100 kg,
sladkor v kockah v zabojih po 50 kg,
razne vrste prvovrstnega mila za pranje,
pristno banaško mast,
amerikansko mast,
brazilsko mast,
riž,
kava,
olje,
petrolej,
Seno, vezano ali prosto, pšenično in ovseno slamo, vezano ali prosto, ("eno in slamo za Ljubljano in najbližjo okolico v množini od 1000 kg nanrej, za oddaljenejše kraje le v vagonih), vse po dnevnih cenah, vedno ceneje kakor pri drugih trgovcih. Vse ostale predmete preskrbimo na željo vsakemu članu.
99
N1AJZEU & RAJSEU
LJUBLJANA, Zurjaški trg štev. 1
trgovina z manufakturo. galanterijo in usnjem vseh vrst. Prvovrstno blago. — Najnižje cene.
Na debelo.
Na drobno,
ŠIVALNE STROJE
Z10 LETNIM JAMSTVOM
najfinejši izdelek kupite najceneje pri tvrdki
Palača Ljubljanske kreditne banke.
Za Božič in Novo leto 10% popusta.
meter domačega platna
da tovarna ŠINKOVEC, Grosuplje, za 2 kg pred "sva ali 14 ks godenega oziroma 20 k$ surovega lanišča.
INEER šivalni stroji
Na celem svetu znani kot najbo!J5L
Podružnice io zastopstvo v vseli mM.
Centrala za driavo SHS ZAGREB,
MarullCeva ulica br. 5 II. kat. Filiala L3UBL3ANA. Šelenburgova ulica 13, MARIBOR In NOVOMESTO.

si poravna! naročnino za KMETIJSKI LIST"?
Nudim po najnižjih cenah,
prvovrstno blago, kakor: pšenico, otrobe, drobne in debele, moko za krino St. 8, novo koruzo, nafbolJSI,,Trboveljski cement** za izdelovanje opeke
Tilutietfif Sire, Hrani.
tajnih
ali podobno išče Inteligenten, Vesten mladenič, vešč sloven skega, srbohrvaškega in nem škega -ezika, strojepisja in vseh pisarniških del. Gre tudi v obmejne kraje. Ponudbe pod .,NUJNO" na upr. „Kmet. lista".
izvrstno belo In črno pecivo priporoma narodna pekarna
Ivan Prosek
v Mariboru,
3ezdarska ulica štev. 5
Sprejema v peko tu 'I doma JI kruh vsak <*»n od 7. Ho 9.ure.
nuje
la<ko in bosansko se zo-
net dobi pri FRAN PO-
GAČNIK, Dunajska c.36
Agitirajte za .KMETI3SKI
LIST" I

aznanilo preselitve
THGOVSRfl BANKA i V LJUBLJANI
se je preselila v nove lokale
I C6Sfl Sta
kjer že redno posluje
LJUBLJANI
>, da so preselile svojo pisarno iz dosedanjih lokalov
Prešernova ulica ilev. 3 (prostori F. P. Vislic & Komp.)
v nove prostore Miklošičeva cesta štev. 13, vhod iz ulice.
Malim cenj. odjemalcem priporočamo svojo prvovrstno strešno in zidno opeko.
tt®©®©©©®©©®®®©®®®®©®©©®®©®©©©®®©®®®®©©®®®®®®©©©©©®®®®®«®®®®®®®®®©©®©®©©©®©©©©«
©

zavarovalna in pozavarovalna družba v Beogradu.
m Osnovni kapital Din 5,000.000. i
Ravnateljstvo podružnice zo Slovenijo: v Ljubljani, Sodna ul. 2/1.
Družba izvršuje zavarovanja vseh vrst:
1. Zavarovanje proti požara.
Z. Zavarovan e proti posledicam telesnih nezgod.
3. Zavarovanje proti Škodi in toči.
1 Zavarovaaie proti vlomu io tatvini. 5. Zavarovaaie vseh transportov. §. Zavarevanie jamstvenih dolžnosti.
7.	Vse vrste zavarovani življenja pod oainsodnej-
M\ pogoji.
8.	Zavarovanje stekla.

Glavna zastopstva se nahajajo v vseh večjih krajih.
®®®©®®©®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®e®®®®®®®®®®®«®®®e®®®®®ee®ee©®®eee«eee®®®®ee©®®@©<
ss
vs
PODRUŽNICE:
EKSPOZITURE:
1
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenfgradec Slovenska Bistrica
D., LJUBLJANA
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska.	Telefoni: 139, 146, 458.
C
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
Urednik: Ivan Pucelj.
Natisnila »Zvezna tiskarna« v LiublianL