Izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan.
;#* ■
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstr o-ogrske kraje mesečoo 2 K, za Nemčijo 2 25 K, za Ameriko 275 K.
Posamezna številka 10 v.
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Inserati. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 12 vin.,za dvakrat; večkrat po dogovoru.
20. štev.
V Ljubljani, v petek, dne 12. aprila 1907.
Leto X.
Občinske volitve v Ljubljani.
Od 60. leta smo bili v ustavni	državi	—	enaki pred postavo	baje, a prav gotovo neenako	deležni	političnih pravic.
Ustavo smo morali spoštovati, v upravi države nismo imeli nobene besede! /
To razmerje je bilo ugodno za privilegije, a škodljivo in ponižujoče pa za politično brezpravne mase. Trajno ni moglo pri tem obstati. Morala so se odpreti široka vrata, skozi katere je stopila demokracija na torišče, koder se je in se bo odločevalo o usodi države.
V državi je zmagal princip Ijndske samovlade. Ni še popolna ta samovlada, niti v dovršeni obliki izražena, — vendar ker je zmagal princip, je v tej zmagi garancija, da se demokracija popolnoma uveljavi.
Kar je bilo mogoče v državi,	ali naj	bi	bilo nemogoče
v deželi? Kar je spoznal vladar, kot	cesar,	da	je potrebno za
monarhijo, to naj bi kot vojvoda kranjski, koroški, štajerski... zametal kot nepotrebno, kot krivično in neutemeljeno?!
Dokler je moč logike še na svetn, se zahtevi po demokratiziranju deželnih volilnih redov in postav sedaj nihče več ne bo mogel opravičeno ustavljati!
In če se demokracija naseli v državi in deželi — ali naj obstoji pred zidovjem, obdajajočim naše občine, mestne in selske?
Ni mogoče, ker bi se potem moral tok časa obrniti in nas pahniti v absurdno nerazmerje polovičarske demokracije, v nerazmerje srednjeveškega absolutizma, združenega z moderno demokracijo. Nastal bi iz tega nestvor, ki bi trajnega življenja ne imel, ki bi nmoril samega sebe!
Občina je in mora biti podlaga vsemu javnemu življenju, dejanju in nehanju! Občina Je temelj demokracije. Iz občine izvira demokracija.
In ker je temu tako, je dolžnost vsakega Občinarja, da se zanima za ustavo in upravo svoje občine: kakršna občina, takšni Občinarji! In ker mora izpolnovati dolžnost, je tudi njegova pravica, da sme zahtevati upogleda v dejanje in nehanje občine same!
Dobe, ko je bil uspeh političnih bojev odvisen od osebe,
— časi osebne politike — so minule. Priljubljenost, moč in vpliv posameznikove osebe ne odločuje več. Pride čas, da se politično uveljavijo tudi mase ljudstva. Ne morda mase nezavednega ljudstva, marveč mase inteligentnih ter zavednih posameznikov. Nezavedne mase uničujejo gibanje in zadržujejo napredek.	£££££
Ljudstvo se začenja zavedati svojih dolžnosti in pravic
— zaradi tega hoče izvrševati svojo politiko.
In če izprevidi ljudstvo, da mu Je najbližji delokrog podan baš v najmanjšem javnopravnem organizmu — v občini, kdo ga more karati vsled tega.
Ljudstvo čuti in ve, da je njegovo gmotno in duševno blagostanje odvisno v prvi vrsti od samouprave; zato hoče govoriti svojo bosedo v občinski upravi.
Ljudstvo hoče moderne izobrazbe, modernega šolstva, modernih zdravstvenih uredb, moderne stanovanjske politike, moderne higijene živil. Ljudstvo zahteva od občine, da nastopa kot sbcijatno-jroiitični faktor, koder se oddaja podjetniku delo, koder nastopa občina sama kot podjetnik, in koder se urejujejo mezdne razmere delavcev. Ljudstvo zahteva od občine, da spoznava in razumeva socialne potrebščine njegove. Ljudstvo zahteve svoboščin v občini in zavrača policijsko Jerobstvo in bi-rofcratično nestrpnost. Ljudstvo hoče, da naj postanejo naše občine ljudski parlamenti, koder se naj najložje in najsvobod-neje razvija slovenska narodna samobitnost. Ljndstvo hoče, naj se občine socializira.
Rečeno je bilo že na shodu v Mestnem domu na Velikonočni pondeljek, da mi socialni demokratje ne negiramo dosedanjega dela v ljubljanski občini. Pri tem ostanemo tudi danes. Povdarjamo pa, da nam — ker poznamo razmere še drugod in ne le v Ljubljani, in ker vemo, da so pri nas razmere tudi že višje dozorele, nego se vobče misli — ne zadošča to delo in da zahtevamo več. Razmere v občini so se pomnožile — — iu kolikor poznamo osebe, iz kojih sedanji občinski svet ljubljanski sestoja, moramo odkrito izreči, da jih je med njimi premnogo, ki svojega časa več ne razumejo in vsled tega tudi razmer in potreb več poznati ne morejo. Okostenelost je zavladala v ljubljanskem občinskem zastopu. Ta je pa uvod v reakcijo na celi črti. In te se moramo braniti s tem, da nastopamo mi, kar nas je iz ljudstva, z novimi, svežimi silami, in da zahtevamo prostor in besedo ondi, koder se je odločevalo doslej o nas — brez nas!
Da se to Izpolni, vas vabimo vse, ki imate volilno pravico v tretjem zboru, da glasujete dne 15. aprila za kandidata jugoslovanske socialno- demokratične stranke. Ne dajte se premotiti z gesli, ki nimajo podlage in veljave. Ako izvolite naša kandidata, se zglasi tudi v občinskem svetu glas ljudstva, ki doslej ni imelo prostora v zbornici, v kateri je neomejeno vladala koterija, brez motenja, brez ugovora, brez kritike. Ako izvolite socialno-demokratična kandidata, pride v občinsko zbornico nov duh ter prisili tudi večino na večjo delavnost, ker ji opozicija onemogoči dosedanjo brezbrižnost.
Naša kandidata sta sodruga
dr. Anton Deirmota
odvetniški kandidat
Ktbin Kristan
pisatelj
Priporočamo Vam njuni kandidaturi v zavesti, da je pomlajenje tudi v naši občini potrebno in da more edino socialna demokracija pomladiti naše občinsko življenje.
Glasujte torej složno, neustrašeno za naša kandidata! Udeležite se zanesljivo volitve! Agitirajte! Delajte!
Delo je življenje.
Okrajni odbor
jugoslovanske socialno - demokratične stranke.
NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo c Bdečega Prapora >, Ljubljana. — Za denarne po liljatva, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: UpravniStvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana, Frančiškanske ulice Stev. 8/1.
Občinski volile! I
V soboto, dne 13. t. m., ob pol 8. url zvečer
bode
V areni »Jtarodntga do»a“
Volilni shod.
| Dnevni red: J
Občinske volitve v Ljubljani.
Kdor želi, da pride v ljubljanski občinski svet vsaj nekaj novega duha; kdor želi, da se pojavi opozicija; kdor želi, da se silil glas ljudstva, pridi na shod.
Okrajni odbor
Jugoslovanske soc.-dem. stranke.
Stranka bojazljivcev.
Katera je ta? I, naravno, — stranka liberalcev na Kranjskem ali kakor se imenuje s poetičnim imenom — narodno-napredna stranka.
In zakaj je ta stranka — stranka bojazljivcev? Zato, ker se ne upa pokazati in odkritosrčno nastopati v javnosti. Vedno si natika na svoj žalostni obraz krinko — bodisi da nastopa potem kot napreden volilec, kot agrarec, kot neodvisen kmet ali kakorkoli. Priznati si nikoli ne upa očitno, da je stranka liberalcev.
Ko je klerikalna stranka postavila svoje kandidate po Kranjski, so zlasti za gorenjske volilne okraje liberalci kar v naprej kapitulirali, vrgli puško v koruzo in bežali domov za peč.
Če bi socialno-demokratična stranka ne bila postavila svojih kandidatov, bi se bil res zgodil ta škandal za vso Gorenjsko, da bi klerikalci bili zmagali kar z nominiranimi kandidati brez boja in dela. Toda bržko so nastopili socialni demokratje proti klerikalcem, se je položaj popolnoma izpre-menil.
In takrat smo opazovali igro liberalcev gorenjskih!
In smo videli, da niso liberalci imeli prav nobenega poguma in da bi bili molče vzeli vrv in si jo nataknili okrog vratu. Liberalci so skriti lepo čakali, češ, kaj da pride! Prepričani so bili, da bo socialno-demokratični kandidat, če bo sklical shode na kmetih, žalostno prepoden in z gnojnimi vilami nagnan moral bežati. In če bi se bilo to zgodilo, bi bili liberalci malo pojokali nad surovostjo, ki bi se bila primerila toda z roko bi ne bili ganili, da sami kaj store.
Poučili so jih pa lepi uspehi socialno-de-mokratičnega kandidata, da se med gorenjskim, baje klerikalnim kmečkim ljudstvom d A politično delati, shode prirejati in na shodih celo razpravljati stvarnoo klerikalizmu in o veri.
Ampak med ljudstvo je treba iti in političnega dela se z energijo oprijeti! Ne pa čepeti doma za pečjo, kakor naši bojazljivi liberalci, in stokati, češ, kako je naš kmet na Go-renjskem neumen. Ne, — ta kmet ni neumen, ta kmet zna misliti in misli samostojno; toda neumna je in zabita tista «inteligenca» na Gorenjskem, ki misliti ne zna in noče, ker je prelena, prefllistrska, prekomodna! Ta »inteligenca* po deželi je največja ovira napredku in svobodni misli!
Trda je ta beseda — ali naša »inteligenca* pohvale ne zasluži. Njena je krivda, da stoje pri teh volitvah razmere za klerikalno stranko še tako ugodno. Če bi se bila »inteligenca* po deželi vzdramila pred 10. leti ali če bi hotela delati vsaj zdaj na kulturnem in političnem polju, bi se situacija tudi naglo obrnila na bolje za protiklerikalne težnje. Ali ta inteligenca, kadar je menila, da »dela
politiko*, nikoli ni š!a iz gostilne med ljudstvo. In zato mora pri teh volitvah za pečjo sedeti!
Na Gorenjskem so sicer dejali, da postavijo liberalnega — pardon! — agrarnega kandidata, ko so videli, da se jim nič hudega primeriti ne more, so si šele upali nastopati.
In vzpodbuditi za nastop jih je morala šele kandidatura in politično delo socialno demokratičnega kandidata.
Liberalna stranka tedaj druzega ni, nego skupina poličnih bojazljivcev. Kdor pa se zase, za svojo kožo boji, ta se tudi ne bo upal potezati za koristi druzega, za interese volilcev.
Varano uradništvo.
(Dopis i* uradniških krogov).
Ko se je zadnjič reguliralo uradniške plače, so se slovenski klerikalci zelo prilizovali ljubljanskemu uradništvu. Gospod dr. Žitnik je celo telefoniral ljubljanskemu »Slovencu*, da je govoril osebno z ministrom, da se pomakne Ljubljana v 2. razred aktivitetne doklade, kar je že stara in opravičena zahteva ljubljanskega uradništva. Minister je baje obljubil dr. Žitniku, da se to tudi zgodi. Ko je bil v državnem zboru rešen zakon o regulaciji uradniških plač in se je dr. Žitnik vrnil v Ljubljano, je zatrjeval uradnikom, da se Ljubljana vsled njegove intervencije gotovo uvrsti v 2. aktivitetni razred, kar bi pomenilo mnogo za ljubljansko državno uradništvo. Uradniki so bili seve veseli teh zagotovil in so mislili zagotovo, da se to tudi zgodi; v to verovati so imeli temveč pravice, ker je »Slovenec* tudi še potem v nekem svojem »telegramu* potrdil, da se je uresničila stara in zelo upravičena želja uradništva.
Ljubljansko državno uradništvo je bilo tega zelo veselo in bilo je tedaj tudi zelo navdušeno za gospoda dr. Žitnika in klerikalno stranko, ker je mislilo, da se je klerikalna državnozborska delegacija naenkrat z vspehom zavzela za uradništvo. Dobrodušno uradništvo je veijelo klerikalcem in je na mah pozabilo, kako grdo in obrekovalno je o tem uradništvu svoj čas govoril dr. Šušteršič in drugi klerikalni kolovodje.
Pozabilo je, kako je »Domoljub*, čegar urednik je gosp. dr. Žitnik, ščuval kmetsko prebivalstvo na uradništvo vobče. Mislilo je tedaj ljubljansko državno uradništvo, da so se nazori dr. Šušteršiča in njegovih podrejencev izpremenili čez noč.
Pa prišel je dan presenečenja.
»Wiener Zeitung* je objavila neki dan, da ostane Ljubljana v 3. aktivitetnem razredu. Tisti dan je bilo v Ljubljani med državnim uradništvom mnogo jeze. Ljubljansko uradništvo je izprevidelo, da so bile obljube »Slovenca*, dr. Žitnika in klerikalne stranke sploh samo— obljube! Nič več, nič manj. Bil je to previdno in drzno uprizorjen volilni manever, ki pa je prišel za gotove ljudi prekmalo na dan.
Pa tudi liberalni poslanec ljubljanskega mesta gospod dr. Tavčar, katerega je volilo ljubljansko uradništvo, ni storil za zahteve uradništva ničesar. Ko se je v državnem zboru obravnavalo predlog o regulaciji uradniških plač, se ni oglasil nobeden liberalni poslanec, tudi državni poslanec ljubljanskega mesta ne.
In vendar se mora reči, da se je z Ljubljano ravnalo po mačehovsko. Celo Inomost, ki je dosti manjši od Ljubljane, je prišel v 2. aktivitetni razred. Ravno tako Gernovice. Ljubljana pa je ostala tam, kjer je bila, uvrstilo se jo je med mala gališka mesta.
Zakaj? Zato, ker se nobeden slovenski poslanec ni resno potrudil, da bi se pomaknila Ljubljana v višji aktivitetni razred.
Da pride Ljubljana v višji, 2. razred aktivitetne doklade, je pravična zahteva. V Ljubljani je prebivalstvo od zadnjega ljudskega štetja toliko naraslo, da znaša gotovo 50.000 prebivalcev. Ce tvorijo nekatera predmestja Ljubljane, kakor Šiška, Udmat, Vič — Glince, samostojne občine, je to samo formalnost, ki bi se je ne smelo upoštevati takrat, kadar gre za izpoznanje faktičnih razmer. Gola resnica je, da Ljubljana danes glede draginje prekaša Gradec, Line, Inomost, Gernovice. To se lahko konštatira iz tržnih cen.
Ljubljansko uradništvo je bilo kruto varano od klerikalne stranke in zapuščeno od liberalne stranke. Ce je zadnji čas ljubljanski občinski svet
sklenil resolucijo v prilog ti stari zahtevi ljubljanskega uradništva, to stvar ne izpremeni v ničemer. To je bila resolucija, ki je bila le pesek v oči.
Ljubljansko državno uradništvo je bilo nakrat navezano le na svojo stano vsko organizacijo. Na svojih shodih je protestiralo proti mačehovski naklonjenosti nepoučene osrednje vlade. Po svojih deputacijah je naprosilo deželnega predsednika Schwarza, da posreduje v tem oziru pri dunajski vladi. Ge bi gospod deželni predsednik storil potrebne korake in če bodo vspešni, je še dvorano.
Na vsak način pa je gotovo tole: Ljubljansko uradništvo se ne more zanašati na nikogar drugega, kakor nd se, na svojo stanovsko organizacijo. In pri prihodnjih volitvah bo zaveden uradnik volil svojim poslancem energičnega moža socialistične stranke, ki bo zahteve uradništva gotovo brezobzirneje in z večjim uspehom zastopal kot pa so to storili. — Bog jim grehe odpusti! — dosedanji slovenski poslanci.	Uradnik.
Učiteljstvo in narodno-napredna stranka.
Politične stranke se kar trgajo za učiteljstvo. • Poklone mu dela zdaj ta, zdaj ona stranka. Potem ga zopet skuša terorizirati včasi ena, včasi druga.
Ne ena pa ne more pokazati na svoj program pa reči: Učiteljstvo, program, ki ga ima naša stranka, je pripraven, da po njej vzgajaš naš rod, ki ga hoče privesti naš program do enakopravnosti brez razlike stanov in vere, ker smo vsi ene krvi, ker imamo vsi enako potrebo, da se osrečimo. Katera meščanska stranka, more reči, da ima tak program? Učiteljstvo se zdaj po večini naslanja na narodno - napredno stranko. To ime je namreč izbrano tako premeteno, da bi človek res mislil: Narodno-napredna stranka je ona, ki po svojem programu pospešuje razvoj med slovenskim narodom, in sicer v zmislu svobodnega napredka. Ge bi bil program samo tak, bi ga učiteljstvo lahko akceptiralo. Toda, če ga pregledamo, opažamo, da ima za ozadje gospodarsko politiko posestnih slojev.
Prav kakor je neumestno, da se učiteljstvo vedno sklicuje na svetost vere in na razne predpise, ki so jih skovali napredku nepristopni birokrati prejšnjih časov, prav tako nepraktično je, če se kdo učiteljev, ali pa drugi politiki postavijo med dva stola, pa hočejo vzgajati mladino za obstoječe razmere. Šola je vzgojevališče vseh družabnikov, mora biti splošna, pospeševati razvoj, razširjati nazore nove razvoju primerne, vcepljati nazor, ki stremi po pravičnosti, po enakosti vsega človeštva, ne pa po gospodarskem ali verskem suženjstvu, kakor se dogaja danes vobče.
O razvoju ne bodo odločevale stranke privilegiranih stanov, nego mase, ki branijo svoj obstanek, ki silijo iz verske in gospodarske sužnosti, ki se bore za človeške pravce, katere jim je vzela tista družba, ki danes izkorišča večinoma tudi šolo v svoje sebične namene. V tem razvoju ima pa tudi učiteljstvo važno nalogo; tudi na vesti učiteljstva se razvija novi svetovni nazor, sicer stopoma ali vendar. Ce se učiteljstvo postavi temu ali onemu sloju v službo, ki ima privilegije, pravice, ki jih jemlje ljudstvu, tedaj podpira nazadnjaštvo, dasi se zbira pod »napredno* zastavo.
Narodno-napredna stranka je stranka močnejši!^ ki skušajo ohraniti svojo moč s tem, da kratijo ljudstva pravice, s tem, da ga izkoriščajo gospodarsko in politiško.
Naloga učiteljstva je torej povsem drugačna, nego naloga narodno-napredne stranke; zaraditega je sodelovanje, ki bi imelo praktično vrednost za slovensko ljudstvo pod zastavo te stranke nemogoče.
Moderna zahteva, in sicer tako naravna kakor nobena druga, je vendar ta, da se propagira nazor, da smo ljudje enakopravni, dasi nismo sužnji.
Edino ta nazor, ki ga ne izpodbije tudi ne konkurenca na duševnem polju, more privesti ljudstvo do boljših časov, do socializiranja človeške družbe in stopoma v razvoju prinesti seboj reforme v družbo v prid človeštvu, ki ga vzgaja učiteljstvo, ne pa le posameznim privilegiranim stanovom.
Tega nismo napisali, da bi se bali premoči narodno-napredne stranke, nego le zaraditega, da se pojmi zjasne.	I.	M.
priloga ,.Rdečemu praporu" St. 20.
Gibanje železniških uradnikov.
Prišel je čas . . . Železno moč ima zakon razvoja ; njegova volja se mora izpolniti, če bi se prav metali sovražniki z najbesnejšo silo pred drdrajoči vlak. Tako se je moralo zgoditi, da so si odprli tudi železniški uradniki nov tir, izpoznavši, da se po starih, izvoženih potih ne pride do cilja. Proletarski bojni duh zmaguje tudi v njih vrstah, samozavest vstaja v njih dušah in izpred svežega poguma bežita strahopetnost in klečeplazenje v temna skrovišča.
Godi se, o čemur smo bili vedno prepričani, kajti tako je moralo priti.
Železniški uradnik! — Beseda zbuja misel na težko, izsesavajoče delo, na večno nevarnost, na trpljenje in — na bedo. Kakor vsakdo, kdor žrtvuje svojo moč železnici, je tudi uradnik suženj brutalno egoističnega kapitala, ki ne pozna druzega smotra, kakor lastno povečavanje. A denar ne plodi sam denarja, ne razmnožuje se kakor mikrobi; samo delo mu vstvarja obresti, zato je njegova postava: »Delaj, pa bodi skromen.* Železničar ne pozna razlike med dnevom in nočjo; zanj ni praznikov v koledarju; sam sebi ne sme priznati utrujenosti, kajti če opeša on, opeša točnost in varnost, življenje stoterih je hipoma ogroženo. Neizprosne so zahteve železničarske službe, deseterih oči in trojih možgan bi bilo treba v glavi, da bi mogel železničar tako mirno opravljati svojo službo, kakor jo opravlja ministerialni svetnik ali vladni predstojnik v svoji tibi pisarni. A za svoje nervozno, telo in duha prezgodaj uničujoče delo dobiva železniški uradnik odškodnino, ki pogostoma ne zadostuje, da bi le dostojno prehranil sebe in družino, kajti na plodove njegovega dela je položil kapital svojo težko roko, ki ne izpusti iz krempljev ničesar, dokler ni premagan.
Izpoznali	so	to	tudi železniški uradniki.	In
v	tistem hipu	so	videli jasno začrtano pot pred
seboj. Saj so	leta	in	leta ponižno prosili; bili	so
»lojalni* do samozatajevanja. Edini sad vdanosti in potrpežljivosti pa je bil: Naraščajoča draginja na eni strani, nezadostni dohodki na drugi. Ko so se izjalovila vsa dosedanja sredstva, so pa našli edino, ki jih ne more prevariti: Solidarnost, organizacijo. To je izpričal zadnji izvenredni zbor ljubljanske podružnice, ki je bil v nedeljo, 7. t. m., v	hotelu «pri	južnem	kolodvoru* v Ljubljani	ob
obilni udeležbi ne le iz Ljubljane, temveč tudi iz mnogih zunanjih postaj.
Zborovanje je otvoril predsednik g. Negovetič s prisrčnim pozdravom domačih in zunanjih udeležencev. Potem je prečital pismo dunajske skupine, ki naznanja, da je ravnateljstvo odklonilo zahtevano zvišanje plač. Ogorčeni klici so pokazali, kako sodijo uradniki to preziranje svojih prav nič pretiranih zahtev. Govornik je proslavil tovariše, ki se izkazujejo v organizaciji, ter je svaril pred štreberji in parasiti. Načelniki na progi naj bi zasejali že v mlada srca aspirantov seme organizacije in zavest, da je treba združitve vseh železničarjev, ako hočemo napredovati. Do tega prepričanja je prišel govornik, ko se je kot zastopnik beljaških uradnikov udeležil meetinva v Stuttgartu, na katerem je bilo zbranih nad 3000 železničarjev vseh kategorij. Delajmo, agitirajmo, da pridobimo vse uradnike in da združeni z delavci zmagamo z geslom: Vsi za enega, eden za vse! (Viharno odobravanje.)
Delegat gosp. Borštner poroča o zboru uradnikov južne železnice, ki je bdo dne 23. marca na Dunaju. Zastopane so bile vse skupice, izvzemši postajo Ala, ki je pa izrazila svojo solidarnost. Iz poročila g. Štefina. ki je bilo obširno in temeljito, posnemamo: Načelnik Graf je poročal, da se namerava s 1. aprilom povišati stanarino, tako da ne bi dobil asistent nič, oficial kakih 20 for. in navzgor vedno več. Delegat Nikolič je bil mnenja, da kaže, naslanjati se na parlament. Graf jc povdarjal, da imajo železničarji v tem že slabe izkušnje. 1 no most je priporočal peticije s skupnimi podpisi, kakor se je namignilo v nekem cirkularju 1. 1892. Giaf je
PODLISTEK.
Od Vrhnike do Borovnice.
Potopis. — Spisal Ivan Cankar.
Deževen dan, pust in dolgočasen, kakor liberalna pelitika. Od pošte doli se priziblje vegast in neroden voz, kakor so stali časih na dvorišču Mali čeve gostilne v Ljubljani. V zaprtem vozu sedita gospod župnik in gospod kaplan, obadva zelo rdeča in zelo vesela.
Župnik (odmaši steklenico). Pa ga še malo! — Kje pa je kandidat? Ali sva ga v krčmi pozabila ?
Kaplan (pogleda skozi rosno okence). Boga mi, res sva ga pozabila! — Voznik, postoj no malo ! Kje pa je naš kandidat?
Voznik (na kozlu; čemeren in premočen). Kaj bom stal zaradi tistega . . . tamle zadaj za nami teče . . . Tihot!
Kandidat (teče za vozom, od klobuka mu curljd dež za vrat). Tak čakajte no, kakšna orenga pa je to?
Voznik (švrkne po kobili). Tihdt .... Le teci, kandidat, kam pa boš sedel ? Notri sedita go-
opozarjal, da se je tak poskus že 1. 1900 prav slabo obnesel; sploh je podpisBla komaj tretjina uradnikov tako peticijo. Neki mladi Dunajčan je menil, naj se post us s personalno komisijo. Tomschik je dejal, da je personalna komisija nedolžna. Generalni ravnatelj Eger jo posluša nekaj časa, potem pa gre. Komisija tudi ne uživa zaupanja uradnikov. Zahteva naj se poleg regulacije stanarine tudi regulacijo plač. Gerih je rekel: Deset let beračimo zaman. Danes je alternativa dobiti ali pa ustaviti delo. (Burno odobravanje.) — Zboru je bila predložena resolucija; jaz sem izjavil, da izpod Graca ne bodemo glasovali za njo. Pozivali so me, naj sestavim drugo. Nikolič je dejal, naj kar nič ne skrivamo, da smo socialni demokratje. Kejžar je omenjal, da se je priznalo opravičenost naših zahtev že v vseh instancah, ampak ugodilo se jim ni šš nikjer. Zahtevati moramo, ne pa prositi. Gerih je kritiziral osrednji odbor, katerega je Tomschik zagovarjal. Pleschl je dejal, da ne more imeti zaupanja do osrednjega odbora. To je Tomschika tako ujezilo, da je vzel klobuk in je odšel. Jaz sem skupno s tovariši sestavil zahtevano resolucijo; izvolilo se je petčlansko deputacijo, ki naj od gen. ravatelj-stva zadnjikrat zahteva, da se izpolni naše terjatve. Basten-dorf je vnovič poskušal opravičiti'centralo. Kejžar je pojasnil, kako je centrala skušala preprečiti mariborsko zborovanje ter je prečital resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta. O Grafovi resoluciji se ni glasovalo. Izvolilo se je 5 najradikalnejših Dunajčanov, med njimi Lenha. Slednji je prosil za zaslombo v slučaju masreglovanja. Zbor je bil ob 11. uri končan. Poročilo, katero je zaključil gosp. Borštner zlepim apelom na vztrajnost in delavnost, je spremil zbor z viharnim odobravanjem.
Delegat g. Štefin k poročilu predgovornika nima ničesar dostaviti. Meni, da ni prav, ker se je z izvolitvijo deputacije prezrlo pers. komisijo. Izvolilo naj bi se bilo 5 članov poleg pers. komisije, ali pa sestavilo odposlanstvo iz vseh skupin. Take deputacije bi se ne moglo zavrniti. Sprejeto resolucijo smo povzročili mi, dunajska je bila za nič, ker je bila pre-ponižna. Če bi nas ne bilo, bila bi gotovo dunajska sprejeta, za katero je bil od začetka ves zbor. Poučili smo jih, dasi nas je bilo le malo v enem kotu. Zadnji tukajšni občni zbor je sicer sklenil, da se ne vdeležimo zborovanja, ako se bo vršilo 23. marca; šli smo pa vseeno, ker nismo vedeli, zakaj se pravzaprav gre. Tudi to poročilo je shod z živahnim odobravanjem vzel na znanje.
Preds. Negovetič se delegatoma iskreno zahvali za njih trud ter zaključi, da se mora s klečeplazenjem prenehati. Hočemo čiste vode! (Burno pritrjevanje.)
Delegat g. Prek poroča o zborovanju v Mariboru z dne 1. aprila. Centrala je odposlala 4, personalna kom. 2, pokojninski sklad 1. Zastopane so bile vse podružnice, le ino-moška in lienška sta izostali, ona v Bolcanu pa se je opravičila. G. Tomschik je otvoril zborovanje. Centrala hoče, da govore vsi uradniki, če bi deputacija dobila negativen odgovor, kar se je že zgodilo. Povdarjalo se je, ostati pri 400 kronah. Ker se nam jih ne dovoli, nastane vprašanje, kaj sedaj? Debata je bila zelo živahna. Revident Klein je ostro ožigosal počenjanje direkcije in je kritiziral centralo, ki ne zna voditi uradništva. Tomschik je vedno nazadnjak. Vsled Kleinovega govora je prišlo do ostrih kontroverz. Kaj torej ? Stojimo na razpotju! Ne vprašajmo se, ali hočemo kaj deseči, temveč moramo! (Viharno pritijevanje.) Ravnateljstvo bi nam rado vrglo par goldinarjev, ker ve, da nekaj nam mora dati. Vprašanje je, ali smo sami zmožni izvesti, kar zahtevamo? Združimo se, saj smo ena družina, ker smo enih misli in enega duha, saj služimo vsi enega skupnega gospodarja. Šel sem iz Maribora s prepričanjem, da je le v tem rešitev. Ne ozirajmo, se ne na desno, ne na levo, boj se mora voditi do zmage. Nazaj ne smemo, direkcija bi se nam večno rogala. Združimo se! (Dobro!) Danes potrebujemo mi druge, drugikrat pa bodo drugi nas. Bodimo torej vsi en duh, ena misel, ena duša! (Frenetično odobravanje.) Na osrednji odbor se je odposlalo resolucijo, ki zahteva za slučaj odklonitve naših zahtev, da se skliče splošen shod uslužbencev južne žel. v Maribor. S tovarišem Kejžarjem sem se dogovoril gledč tega shoda, ki se vrši že prihodnjo nedeljo, in on želi, da se podado ta dan v Maribor vsi, ki bodo prosti. (Viharen aplavz.)
Preds. Negovetič se zahvali mariborskima delegatoma za radikalni nastop
Razvil se je živahen razgovor. Go1 p. Štefin se odločno izreče za združitev z delavskimi organizacijami. Na shod v Maribor se jih mora povabiti, ker sicer bi znale odkleniti delovanje. Govori se, da so ogrskim juž. železničarjem zahteve že izpolnjene. Pa to ni res. Slovenci smo potrpežljivi. (Po navadi!) Pravimo, bo že bog dal! (Smeh.) Mlačneže treba zdramiti, kajti boj zna priti do zadnjih konsekvenc. Bodimo kakor en mož! Ne izgovarjajmo se! Beda naj nas združi! (Viharni bravo-klici)
G. Polaj: L. 1900 je graška skupina priredila velikansk shod. Navzoča sta bila tudi poslanec Hoffman n-W e 11 e n h o f in sedanji žel. minister dr. Derschatta, ki je teJaj rekel: •Organizirajte se, organizacija je moč. Kar se nas
spoda, tam ne boš mazal s svojimi škornji; jaz se pa tudi ne bom stiskal zaradi takega kandidata!... Tihot!
Župnik. Nikar ne bodi tako trdosrčen in zakrknjen, Peter ! Saj vidiš, da je dež in mraz, kaj bi dražil ljudi ob takem vremenu! Vztmi ga no k sebi geri, pa se malo stisni, Bog ti bo povrnil na onem svetu!
Voznik. Tak stopi! Ne bom dolgo čakal.
Kandidat zleze na kozla; mraz mu je, premočen je do kosti, od klobuka in od obleke mu lije voda v tenkih curkih.
Voznik. N kar se tako ne pritiskaj k meni, saj sem že satn zadosti moker! Na!
Kandidat (se okrene in zakliče skozi okence s solzavim glasom). Gospod, tale mi pa ne da miru; zruiro>n me suje!
Župnik. Peter, Peter! Kako boš odgovarjal nekoč pred svojim sodnikom, če ne pustiš kandidatov pri miru!
Voznik. Saj ga nisem jaz naredil za kandidata !
Iz Verda zavije voz ob hribu po ozki blatni cesti proti Pritiski in Bistri. Pred bistriškim gradom potrka župnik na okence.
poslancev tiče, bomo že storili, kar je v našeh močeh. Železnicam napravimo muziko, vi pa skrbite za resonanco.* Na to n’j ‘e dr. Derschatto spomni. Štefin: V resoluciji naj se vabi druge organizacije in pa zastopnike ogrskih juž. železnic na vdeležbo.	,
Debate se vdeleže gg. Pahor, Polaj in Negovetič, na kar se sprejme resolucijo v navedenem smislu. Prek opominja, naj si vsakdo pravočasno preskrbi vozni listek. Ko se reši še nekaj drugih reči, prečita g. Prek beneficije, ki jih je vsled pasivne rezistence direkcija dovolila tržaškim železničarjem, in pravi: Delavci so vse dosegli, ker so bili vsi edini, uradnikov pa se je bojevalo le 60°/0, zato niso dobili nič! (Res je, bravo!) Predsednik se zahvali udeležencem, poročevalcem in zaključi shod.
Proti klečeplazenju.
Pretečenega tedna je uzrlo v »Slov. Narodu* in v »Slovencu* luč sveta klavrno »Poslano* treh žalostnih vitezov, ki se priklanjajo do črne zemlje ter poljubujejo roke in noge ljubljanskemu postaje-načelniku na južnem kolodvoru, češ, da je on izposloval železničarjem neke priboljške. Ta hlapčevska izjava je razburila železničarje, ki so strmeli, da je mogoča taka drzna trditev v trenotku, ko je bil zadnji boj železničarjev še v svežem spominu.
Snoči, v sredo, je bil v salonu pri »Štajercu* shod, da protestira proti klečeplazenju, ki ima na sebi vsa znamenja egoizma. Dasiravno se ni izdalo nobenih vabil, temveč je bil shod samo naznanjen v «Rdečetn Praporu*, je bil vendar salon s po-krajno sobo nabit železničarjev vseh kategorij, ki so se hoteli pridružiti protestu proti petolizenju.
Shod je bil mogočna manifestacija zavednih železničarjev, ki so glasno izrekli, da so se do dobrega naveličali angeljev varuhov, ki niso imeli nikoli drugih namenov, kakor lastno poveličevanje. Za predsednika je bil soglasno izvoljen sodrug Josip Petrič. Poročal je sodrug Kopač, ki je še enkrat rekapituliral vse dogodke, ki so bili v zvezi z zadnjo pasivno resistenco, in je dokazal, da imajo zahvaliti železničarji tudi tisto skromno zboljšanje, ki so je dosegli, svoji organizaciji, svoji zavednosti, pa nikakršni milosti ne. Govoril je nadalje sodrug Kristan, ki je opozarjal na pomen državnozborskih volitev za železničarje. Oba govornika sta žela viharno odobravanje. Shod je soglasno sprejel sledečo resolucijo:
Današnji shod uslužbencev juž. železnice v Ljubljani zavrača z ogorčenjem pasje klečeplaztvo, s katerim so poizkusili trije uslužbenci v .Poslanem* v .Slovencu” in .Slovenskem Narodu* preslepiti javnost, da je gospod višji nadzornik Gutmann izposloval pri ravnateljstvu juž. železnice svojim uslužbencem zvišanje plače, med tem ko je splošno znano, da je bilo ravnateljstvo juž. železnice vsled možkega nastopanja organiziranih železničarjev, ki so stali en teden v pasivnem odporu, prisiljeno zvišati svojem uslužbencem plače po vseh onih postajah, ki so vložile spomenice ravnateljstvu, med katerimi postajami je bila tudi Ljubljana. Shod smatra postopanje onih treh železničarjev, ki so podpisali v omenjenem časopisju izjavo, kot nekvalificirano dobrikanje iz sebičnih namenov, katero shod najostrejše obsoja. Uslužbenci so trdno prepričani, da imajo svoje zmage pripisovati edino le čvrsti železničarski organizaciji, ter izrekajo tem potom vodstvu gibanja najiskrenejšo zahvalo in zaupanje.
Potem se je rešilo še nekatere druge zadeve, izvolilo delegate in se je zaključilo znameniti shod ob 12. zvečer.
Sijajni shod v Solkanu na Goriškem.
Solkan še ni videl takega shoda. Največja dvorana natlačena, še po mostovju in stopnicah vse polno. Smelo se trdi 600 oseb. Solkan se je smatral dosedaj za trdnjavo naprednjakov; še pred tremi leti so Solkanci razgnali socialno-demokra-tični javni shod. Kak preobrat v treh letih!
Shod otvori sodrug Ropaš ter predlaga predsednikom sodr. Bratina. Sorgič (naprednjak): Bratina ni Solkanec; naj se voli Solkanca. Sodr. Milost: Naj predseduje gospod Scrgič: nam je vse-
Župnik. Odkrij se, kandidat! Pred sto leti je bil tukaj klošter!
Kandidat (se odkrije).
Voz se zamaje na strmici, ki se vije proti Dolu in kandidat skoči nenadoma na cesto.
Kaplan (odpira okence). Ali si se hudo ranil, kandidat?
Kandidat. Samo malo sem se opraskal.
Župnik. Potolaži se; bo že boljše, kadar boš poslanec. Na, pij kapljico!
Pomoli kandidatu steklenico, ko pa iztegne kandidat roko, se župnik prijazno zasmeje ter pije sam v korenitih požirkih.
Kaplan. Šlek, šlek, šlek!
Kandidat. O, gospoda, kako nagajata!
Župnik. Zdaj pa le brž gori in Petru nikar preveč nadlege ne delaj!
Kandidat se vrne na kozla, počasi in ropotaje se ziblje voz proti Borovnici.
Kandidat (hud in žalosten). Že spet me
suje!
Voznik. Cmera!
Župnik. Ti pa tudi ne bodi tako občutljiv, kandidat! Ge si tak, pa bi bil rajši doma ostal in lečo — izbiral!
Kandidat. Ge pa suje!
Sodrugi in somišljeniki, spominjajte se volilnega sklada!
eno, samo da vlada mir in da se lahko pametno, stvarno, resno pogovorimo.
Klici: Saj Sorgič tudi ni Solkanec! Smeh. Žvižganje. Bratina izvoljen.
Sodr. Milost govori poldrugo uro, kritizira zadnji državni zbor, liberalce in klerikalce; rešili so Badenija zatožbe, glasovali so za colninski tarif, za nove kanone, osmešili so vprašanje slovenskih šol v Trstu, izdali so slovenski narod z volilno reformo v deželnem zboru goriškem. Potem razvije program socijalne demokracije. Burno odobravanje in ploskanje.
Leban (naprednjak) napade socialne demokrate, češ, da so nasprotni Sokolom in slovenski trobojnici. Sodr. Ropaš ga krepko zavrne. Srebrnič (naprednjak) je proti socialni demokraciji; če se delavcem poviša plače, treba gospodarjem najti vir dohodkov. (Žvižganje, hrup, vrišč. Klici: Dol ž njim! Ven ž njim!) Predsednik komaj napravi mir, da Srebrnič nadaljuje; ves zmešan hvali mizarsko zadrugo. (Žvižganje.) Sodrug Milost odgovarja med burnim odgovarjanjem. Predsednik postavi kandidaturo sodruga Milost na glasovanje; enoglasno sprejeta.
Če bi bili naši naprednjaki res demokratični, naj nam dajo volilno pravico v tistih občinah, kjer dominirajo. (Burno odobravanje.) Govornik je nato razvil program socijalne demokracije ter končal z apelom na volilce, naj vsi do zadnjega oddajo syoje glasove stranki, ki zastopa največji razred naroda! (Burno ploskanje in živijo-klici.) Govoril je še sodrug Ropaš, ki je povedal, da je v okolici velik naprednjak župan, ki zahteva od vsakega mladeniča, ko mu pošlje vabilo za vojaški nabor, da mu za to dela tri »žornade« zastonj! (Smeh in ironični klici: živio taki naprednjaki.) Ko je potem sodrug Leban dal kandidaturo na glasovanje, je zagrmelo po veliki dvorani od burnega ploskanja in čez 500 rok je stalo v zraku. Pri poskusu, če je kdo nasproten, se ni izkazal nobeden. Shod se je na to zaključil. Liberalci in klerikalci bodo imeli dne
14.	maja tužen dan.
Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah brivnicah	JJ
Politični odsevi.
Nagodbena pogajanja. Nagodbena pogajanja teh dni so se pečala z vsem kompleksom speci-jelnih nagodbenih vprašanj. Bližnji cilj teh razgovorov je poiskati podlago za končna pogajanja. Danes je že skoro izključeno, da ta pogajanja rode kak uspeh. Ogrski ministri hočejo uresničiti Ko-šutov načrt; nagodbo do 1917 pod ugodnimi pogoji za Ogrsko, od 1917 naprej carinska ločitev, toda prijateljsko in ozko medsebojno razmerje. Stališče madjarske neodvisne stranke je umljivo: rada bi dekorirala svojo neplodovito neodvisno politiko s kakim vidnim uspehom, da si zavaruje doma hrbet. Razumljivo je pa tudi avstrijsko stališče, da ne žrtvuje svojih gospodarskih interesov Košutovi kliki na ljubo in da se noče vezati za intimno gospodarsko prijateljstvo po 1917. — Ogri računajo, da bo zopet krona posegla v pogajanja njim v prilog, kakor se je to navadno dogajalo. Toda v tem svojem političnem računu pozabljajo, da bo vpliv krone napram parlamentu, izišlem iz splošne in enake volilne pravice, neprimerno šibkejši. — Privaditi se bo treba polagoma misli, da ostane sedanje razmerje recipročnosti z Ogrsko —
Župnik. Nikar zmirom ne tožari in ne javkaj, drugače boš moral precej na cesto, tam te nihče ne bo suval!
Kandidat. Saj sem tiho!
Vsi molčč; kandidat časih pritajeno zaihti. Prikaže se včliki most, za mostom Borovnica.
Voznik. Zdaj pa le doli, kandidat; prestrm je klanec in vseh nas kobila ne bo vlekla. Stopil
Kandidat. Saj grem.
Voz se maje na kolodvoru, kandidat se maje moker in truden za njim.
Župnik (na kolodvoru). Drugi razred... za dva gospoda ... za kandidata je pa tretji razred tudi dober... Saj je kandidat zatiranega in zaničevanega ljudstva .. .
Kandidat (natihoma). Ampak tako si tega nisem mislil.
Župnik. Zdaj pa le brž v voz, kandidat, stisni se v kot in se malo ogrej, pa daj, da te nihče suval ne bo!
Kandidat se odkrije, poljubi župniku in kaplanu roko in odide s klobukom v roki proti vozu.
Kaplan (zakliče za njim). Pa varuj se, da te Kopač ne vidi.
Kandidat (se okrene žalosten). Me je že! Lokomotiva zapuha, vlak odropoče ...
v okvirju trg. pogodb z inozemstvom — v veljavi do 1917, potem pa gosp. ločitev z vsemi možnostmi, med katere spada tudi odkrit ali neodkrit carinski boj med obema državnima polovicama.
Novi šolski zakon na Ogrskem. Narodnostni zakon z 1. 1868 je zagotovljal nemadjarskem narodom skromne pravice glede uradnega jezika v nemadjarskih občinah in pred sodiščem, dalje glede učnega jezika na šolah, ki jih samo izvršujejo. V praksi ta zakon seveda ni imel visoke cene; z novim šolskim zakonom, ki ga je predložil Appony državnemu zboru, se odtegne Nemadjarom na šolskem polju tudi to pravno podlago, ki so jo do-sedaj imeli.
Novi načrt zahteva učiteljev — tudi na zasebnih šolah — popolno znanje madjarščine; učitelji morajo vzgajati otroke v patriotizmu, t. j. v madjarski državni ideji; skrbno morajo gojiti učenje madjarskega jezika, uporabljati smejo le knjige in učila, ki jih je madjarsko ministrstvo odobrilo. Učitelj, ki bi pregrešil proti eni teh zahtev, kdor bi se izrekel za odpravo zasebne lastnine ali proti instituciji zakona, bo kaznovan z visoko denarno globo, oziroma bo odpuščen; hkrati se bode duhovniku sokrivcu odtegnila kongrua. V slučaju, da bi bil učitelj na kaki nedržavni šoli odpuščen iz gori navedenih razlogov, se bode tudi dotična šola zaprla in se namesto nje ustanovila državna, t. j. madjarska šola. Načrt podaje ministru pravilo, da imenuje na nedržavnih šolah, ki vživajo državno podporo, sam učitelje — svoje kreature.
Novi zakon, ki bo seveda sprejet, obsoja ne-madjarske narode na popolno negramotnost in vodi neizogibno nemadjarskega delavca, rokodelca in kmeta v gospodarsko zaostalost in propad. Ko je rumunski poslanec Goldis branil pravico nemadjarskih narodnosti do materinščine, se je drla tolpa bečarov: Na Ogrskem velja le madjarščina. Kakšna nesramnost je ta trditev, se vidi najlepše iz tega, da je celo narodna, tedaj madjarska statistika naštela na Ogrskem 48•6% Nemadjarov.
Namen novega zakona je prozoren. Sedanje agrarno-fevdalne klike ni volja končati s svojim nečednim gospodarstvom, ohranila bi si rada še dalj časa svoj prostorček pri državnem koritu. Zato pa je treba ljudstvo tiščati v globoki nevednosti. Šovinizem pa je plašč, v katerega odeva madjarska slika svoje grdo telo.
Starčevičanski radikalizem je čudne sorte. Na shodu v Vrbici je govoril vodja Frankove »star-čevičanske stranke* sledeče: »Socialni demokratje v Sremu se bojujejo danes za materialno zboljšanje. Nad nje se pošilja eskadrone konjenikov in bajonete; prav se jim godi. V Zagrebu gredo kot zahrbtje sedanje vlade pred sabor in pred stanovanja starčevičanskih poslancev, pa demonstrirajo. Oni so danes vladna štafaža in nihče se ne more razgreti za njih boj.
Kmečki upori na Rumunskem. Pacifikacija na Rumunskem ne gre tako naglo od rok, kakor si želi vlada. Najboljše sredstvo, ki ga je nova vlada uporabila, je imenovanje prefektov, ki so vsled svojega demokratičnega mišljenja — ponekod je nastavila bivše socialne demokrate — med ljudstvom zelo priljubljeni. — Posredovanje med kmeti in velenajemniki vodijo prefekti. Najemniki so ponekod oholi in nočejo sprejeti posredovalnih predlogov, in kako naj bi ne bili oholi, ko jih je vlada ščitila s tem, da je postrelila 10.000 kmetov, 15.000 jih pozaprla. Najemniki bi radi po svoji stari navadi gospodarili dalje. Tako n. pr. so v Galacu veleposestniki in najemniki odklonili vladno posredovanje. Toda prefekt Atanasin, energičen mož, svoj čas voditelj socialne demokracije v Galacu, jih je hitro omehčal: zagrozil jim je, da umakne vojaštvo, česar so se tako zbali, da so koj sprejeli od njega predlagane delavne pogoje. — Znatno slabši kot na Moldavskem je položaj na Valaškem; ondi gospodari še neomejena vojaška oblasti in — prelivanje krvi. Izdajatelj »Adeverula* objavlja brzojavko nekega vojaškega poveljnika svojemu predstojniku v Bukarešt: «Sto sem jih umiril, dvesto pa pobožal.* Povedati, kaj pomenijo te besede v slovarju vojaškega cinika, je odveč.
Ljubljanski sodrugl, pozori
Imenik volilcev za Ljubljano je od 10. do vštetega 25. aprila — kakor že javljamo na drugem mestu — izložen na magistratu v občinski dvorani na splošen vpogled. Sodrugi volilci lahko vpogledajo v imenik v uprav-ništvu „Rdečega Prapora", Frančiškanske ulice št. 8, prvo nadstropje, prva vrata na desno. Ni treba hoditi na magistrat. Upravništvo je odprto od 9. ure zjutraj naprej, tudi ob nedeljah, nepretrgoma do pozne noči. Volilni imenik je zelo pomanjkljiv, mnogi so napačno vpisani, veliko volilcev je izpuščenih, mnogi pa so vpisani po dvakrat. Pride naj torej v upravništvo vsak sodrug, ki je do 26. februarja 1907 dopolnil 24. leto starosti, je avstrijski državljan in biva od 26. februarja lanskega leta (1906) nepretrgoma (torej eno leto) v Ljubljani. V upravništvu se je zasnoval reklamacijski urad, ki daje vsa pojasnila in brezplačno napravlja reklamacije, ki jih tudi sam oddaja na magistrat. Sodrugi zaupniki! Opozorite vse znane Vam volilce (sodruge, znance,
tovariše, sodelavce i. t. d.) na to in jih po možnosti pripeljite seboj. Vsak naj pride sam. Kdor ni vpisan, oziroma ni pravilno vpisan ali pa je pod napačnim imenom vbeležen, pa do 25. aprila ne reklamira, ne bo smel voliti, četudi bi bil ^v to zakonito upravičen. Sodrugi ljubljanski! Cas je dragocen in kratek — samo še 13 dni! — Storite torej svojo dolžnost pa se zglasite v upravništvu vsi do zadnjega!
Volilno-okrajni odbor.
Domače stvari.
Boj proti kapitalizmu je zgrešen — je dejal gospod Hribar na nedeljskem shodu. Po njegovem mnenju ne pozna ljudstvo posledic tega boja, a če bi jih poznalo, bi drugače nastopalo proti socialnim demokratom. Gospod Hribar menda pozna te posledice; da mu niso všeč, to že verjameno. Ali ljudstvo ima pač druge interese, nego zastopniki kapitalizma in zato nastopa proti socialni demokraciji tako, da se ji trumoma pridružuje, ker izpoznava, da se ne dobi od kapitalizma ničesar brez boja. Ali v Hribarjevih besedah je bilo skrito nekaj demagogičnega; „med vrsticami" je hotel povedati, vda je socialna demokracija nevarna kapitalu. Če gospod župan še ne ve, da je razlika med kapitalom in med kapitalizmom, tedaj je prišla njegova kandidatur^ le še prezgodaj. Kadar preštudira natančneje socializem in socialno-demokratični program, bode vedel sledeče : Socialno demokracija nima ničesar proti bogatstvu, tudi ne proti bogatstvu na slovenskih tleh, temveč želi veliko bogatstva, mnogo več, nego ga je sedaj. Ali socialna demokracija hoče, naj uživa ves narod svoje bogatstvo, Hribar pa zagovarja kapitalizem, to se pravi obogače-vanje na eni in beraštvo na drugi strani. V tem seveda ne moremo soglašati.	lj.
Za Utopije se ne bo nikdar zavzemal gospod Hribar. Tako je dejal na nedeljskem shodu, na katerem je sodrug Kocmur omenjal: Delavsko zavarovanje, volilno pravico za oba spola, obrtne nadzornike iz delavstva, razoroženje. Kaj smatra gospod Hribar za utopijo . . . ?	lj.
Nasprotstra naj se ne neti med delodajalci in delavci, je dejal gospod Hribar, ki hoče zastopati vse stanove. Ta recept poznamo že od papeža Leona XIII. Njegovo jedro je, da naj vržejo delavci puško v koruzo; ako jim podjetniki kaj dajo, naj bodo veseli, če ne, naj bodo pa zadovoljni. Saj zahteva to gospod Hribar tudi od svojih uradnikov.	lj,
Kaj pravimo k združitvi »liberalnega* in »klerikalnega* slovenskega kapitala. G. župan Hribar je omenjal na shodu v »Mestnem domu», da so se v neki gospodarski stvari združili liberalni in klerikalni kapitalisti. Mi jim ne moremo ugovarjati. Nasprotno, prav žalostno je, da so se šele zdaj povspeli do te odločitve. To dejstvo nam priča, da je to naravni razvoj, ki sta ga doslej ovirali »špigelfehtariji* klerikalne in liberalne stranke. Prav je tako. Pa priporočali bi še eno; nehajte slepiti delavstvo z vašo ljubeznijo do delavstva, združite se klerikalci in liberalci, recite brez skrbi, da ste oboji podjetniški stranki, pa je konec besedi. Bodite vendar enkrat toliko odkritosrčni!
lj.
Družbe sv. Cirila in Metoda 180. seja je bila 2. aprila t. 1. Otvoril jo je predsednik g. notar Luka Svetec ob treh popoludne in naznanil, da ga je obvestil bivši prvomestnik g. monsig. Tomo Zupan o nepreklicljivosti svojega odstopa. Odborniki so sklenili nato soglasno zaupnico odstopivšemu načelniku. Potem so se razmotrivale nekatere točke o slovenskem šolstvu na Štajerskem in Koroškem. Ukrepi, storjeni na podlagi temeljitih posvetov, izdatno razširijo družbi delokrog. — Konec seje ob petih.
Kregar na lovu. V sredo, 10. t. m. zvečer, je Kregar strašil po šentjakobskem okraju, in sicer si je izbral za trdnjavo Daclisovo gostilno v Florijan-skih ulicah št. 33, kamor je med drugimi povabil tudi precej naših sodrugov. Pa ljudje Kregarjevim vabilom niso nič kaj zaupali: bila so prečudna, pisana na škrniceljski papir. Shod je imel seveda informativen značaj, to se pravi, Kregar se je hotel informirati, kakšen bode polom v tem okraju. Žalostna mu majka, ker ni bilo dosti druščine, ga je malo popil ter je odšel. Kaj posebnega se ni zgodilo.
Občinski kandidat Zirkelbacb, naj novejša pridobitev liberalcev, je pravil na liberalnem shodu, da kandidira brez programa. To je vsaj komodno. Potem je pa pripovedoval polnočno povest o neki zvezi socialnih demokratov s klerikalci. Mož je pač Čutil, da igra delavec kot liberalni kandidat precej klavrno ulogo, pa je v svoji zadregi iskal opravičenja. Ali njegovo namigavanje ne naredi pri delavcih prav nobenega vtiska; cela stvar je bila zelo enostavna in nič ni bilo skrivnostnega v njej. Socialni demokratje so demonstrirali za splošno in enako volilno pravico, krščanski socialci so se pa pridružili tej demonstraciji. In ker so bili socialisti svobodomiselni, da jih niso podili proč, se je svobodomiselni gospod Zirkelbach razjezil. Kako vraga se more konsekventni mož postaviti pod komando Hribarja, ki bi celo vstopil v Šušteršičev klub, ako bi bil — izvoljen?
Ljubljanski Nemci imajo nocoj shod, na katerem odločijo, ali postavijo kandidata za državnozborske volitve. Kakor se čuje, nameravajo kandidirati gospoda Dzimskega, uradnika kranjske hranilnice.
Klerikalci nameravajo pod firmo »Obrambne zveze*, ki je prešla, kakor se kaže, popolnoma v njih tabor, postaviti lastne kandidate za občinski svet ljubljanski. Razglasiti hočejo kandidature baje jutri.
„Laibaherica“ objavlja iz »Deutschnationale Korrespondenz* komunike, ki v bivstvu dementira vsak namen glede tretje zveze s Trstom. Ta izjava je kljub svojemu diplomatičnemu tonu namenjena za desavuiranje župana Hribarja in njegovih železnic se dotikajočih obljub.
Po Štajerskem rogovilijo poleg drugih tudi doslej še »neoficielni* kandidatje »Štajerčeve* stranke ter sipljejo volilcem s tem pesek v oči, da se imenujejo socialne demokrate, ali pa trdijo, da med njimi in socialnimi demokrati ni razlike. Bodi torej povedano, da se prav lepo zahvaljujemo za sorodstvo z Ornigovo kompanijo in da so nam nemški kapitalisti in polkapitalisti na Spodnjem Štajerskem vsaj tako tuji, kakor izkoriščevalci delavstva sploh. V nekaterih ozirih še bolj.
Bratje, ljubite se med seboj! Glasilo goriških klerikalcev vošči vesele praznike prijateljem in somišljenikom na sledeči način: «... Naj mislijo indiferenti, da se danes Francoska nahaja v tako tužnih razmerah, ker so svoj čas katoličani bili zadovoljni moliti v cerkvi z rožnim vencem v roki, mesto, da bi izšli in manežirali samokres...* In dosledno po nauku miru, sprave in odpuščanja: »Ne; in tedaj; izza cerkve, vrzimo se v boj proti sovražnikom svete vere (s samokresom, kaj? op. ur.), ki so tudi sovražniki domovine . . . Kot voščilo za Velikonočne praznike je še precej »šik*.
Čuden argument rabijo goriški klerikalci v volilni agitaciji; po vseh shodih povdarjajo, da so napravili zavarovalno društvo za . . . katoliško govejo živino. Kako da jih nihče ne vpraša, če je katoliška živina več vredna kot katoliški — človek?
Socialni pregled.
Železničarske konference bodo v Mariboru, in sicer za strojniško osobje dne 18., za sprevod-niško osobje 19. aprila.
Spljetski vrvarji so predložili delodajalcem spomenico, s katero so zahtevali 15 odstotkov priboljška na plačo, priznanje prvega majnika i. t. d. Delodajalci so ugodili vsem zahtevam organizacije.
Št. Peter na Krasu. Neki delavec, ki je soci-jalni demokrat, je šel k velikonočni izpovedi. Tam se je razvil med duhovnikom in delavcem približno sledeči dialog: Duhovnik: Ali berete kakšne časnike ? — Delavec: Berem. — Duhovnik: Kakšne pa? — Delavec: »Rdeči prapor*. — Kaj ga tudi plačujete? — Delavec: Kajpada ga plačujem. — Duhovnik: Zakaj pa? — Delavec: Odkar sem socialist, se mi je izboljšala plača za 10 krajcarjev na dan. — Duhovnik; Ce vam je več 10 krajcarjev, kakor vaša duša ... — s tem je zaprl vratca, ne da bi bil dal grešniku sveto odvezo. In tako je zopet dokazano, da se pri nas ne spravlja vere v službo politike. Seveda ni bil ta delavec edini, ki ga je tako krščansko obdeloval. Zlasti žene je kaj obganjal zaradi »Rdečega Prapora«; grozil jim je, da ga same ne smejo čitati in da tudi možem ne smejo dovoliti, da bi ga brali. Poučeval jih je, naj ga vržejo v ogenj. Tudi žensk je vsled tega mnogo ostalo brez odveze. Tako je tudi trnovski kaplan izpovedoval ljudi o »Rdečem Praporu* in jim žugal s smrtnim grehom. Lahko pa povemo obema, da ne opravita mnogo, ker ljudstvo ni več tako neumno, kakor mislita. S svojo gonjo odpreta le še marsikomu oči.
Iz brežiške okolice. «Slovenski Gospodar* piše, da se je socialno-demokratični kandidat Josip Kopač 17. m. m. na volilnem shodu v Cerknici »norčeval iz svete popotnice*. Kopač je imel na velikonočni ponedeljek zopet shod v Cerknici in je vprašal, če se je res norčeval iz svete popotnice, kakor mu očita »Slov. Gospodar*, nakar je po dvorani zagrmelo, da je ta trditev podla laž. — Dogodbiea kaže, da »Slov. Gospodar»-ju v boju proti socialni demokraciji ni nobeno sredstvo pre-umazano. Toda laž ima kratke noge. Kmetje pa bomo 14. maja enoglasno volili socialno-demo-kratičnega kandidata Mihaela Cobala, ne pa dr. Benkoviča I
Kmetovalec iz brežiške okolice.
Srednje Kanomlje. 7. t. m. popoldne so sklicali klerikalci v gostilno k F iž n ar ju shod. Zbralo se je nekaj možkih, nekaj žensk in otrok. Tudi par konomeljskih in spodnjeidrijskih rudarjev je prišlo. Iz Idrije je pa prišel ves klerikalni stab ter kandidat Gostinčar, horjulski Šuštar Stanovnik ter Vojskarski župnik Gnjezda. Ni naš namen popisovati to zborovanje, ampak podati nekaj cvetk iz .govorov*. Horjulski Stanovnik je govoril:
Tudi jaz sem član S. L. S. in predstavljam se vam kakor tak. mlad po letih, star po skušnjah, in predno vam kaj naprej povem, prosim vas, da si vtisnete moje besede v srce za petdeset let. Pozdravljam vas v imenu Jezusa Kristusa, matere Marije Device in Boga očeta (se odkrije, potrka na prsi in se ozre proti nebesom!) To je moje načelo, pa križ, križ je moja zastava, in cerkev moja mati, ja, sveta cerkev! Fantje, kadar se ženite, ne smete iti zbirati dekleta v gostilno, v kavarno (!) in gledališče (!), ampak v cerkev morate iti, v cerkev, tam je pravi prostor, da si zberete družico za svoje celo življenje . . . i. t. d.
Vojskarski fajmošter Gnjezda pa je dejal:
.Od zdaj zanaprej do 14. maja je vseeno, če imam še kakšno pridigo v cerkvi ali pa nobene! Ljubše mi je po gostilnah okrog hoditi ter politične pridige držati kakor pa doma na Vojskem župljane v cerkvi podučevati krščanski nauk ter jim oznanjati bož;o besedo. Deklica, (tu je povzdignil g. Janez svoj glas!) ako tvoj fant ne bo imel na listku 14. maja napisano ime Gostinčarja, ne smeš ga več ljubiti! Žene, ve pa kar strgajte volilne listke možem, ako bi imeli voljo in namen voliti Kopača. Ko dobi vaš mož cegeljc, kar napišite Gostinčarja gor — če bi pa bil na listku Kopač gor pa strgati listek, strgati i. t. d.“
Na vprašanje rudarja M. Šinkovca: Zakaj klerikalci vedno glasujejo za morilno orožje, za kanone, za puške i. t. d., zadrl se je Vojskarski župnik Gnjezda: .Avstrija mora imeti puške in kanone, da se bode socialne demokrate postreljalo* . . .
Tako-le govore klerikalci po gorah kmetu, ko mislijo, da jih noben tak ne posluša, ki bi prevagal njih besede. Tako surovo, tako nesramno demagogično govore, da se človek čudi, kako da je to mogoče. Ubogi kmet! Kako te imajo za norca! Kako bedastega te vendar imajo?! Kedaj se boš vzdramil ter jih zapodil? Stori to 14. maja in rešil se boš velike nadloge! •	I. M. -j- R. V.
Iz idrijskega okraja dobivamo poročila, da obirajo klerikalci vsako selo ter sleparijo tamošnje revne kmetiče. Dopisov radi pomanjkanja prostora ne bomo doslovno priobčevali; porabili bomo le glavno. Čudimo se pa res brezmejni nesramnosti klerikalnih agitatorjev! Da Vojskarski fajmošter ne zna sploh dostojen biti, to je znana stvar, ali da so tudi drugi njegovi soagitatorji tako posuroveli — to je žalostno. Značilno pa je za vladajoče razmere. Mi svetujemo sodrugom v idrijskem okraju: na delo, neumorno. Pojdite tudi vi v gore ter širite povsod, kamor pridete, resnico; pobijajte klerikalne laži. Vzemite naše časopise, razdajte jih v zadnjo kočo. Uspehi gotovo ne bodo zaostali. Bojevati se proti klerikalizmu, bodi sveta naloga vsakega našega somišljenika!
Št. Peter na Krasu. V Selcah pri Slavinji je ležala pretečeni teden neka žena na smrtni postelji. Poslali so po duhovnika v Slavino; ni ga bilo doma. Poslali so ponj v Št. Peter; ni ga bilo. Eden je bil v Ljubljani, drugi v Gorici. Žena je umrla brez zadnje popotnice. Kam — gosp. kapbna — pride zdaj njena duša? In kdo bode kriv, če se zgodi tam kaj hudega?
Trst. (Dr. Slavik, gledališki stražar.) Preteklo nedeljo, dne 7. aprila 1907 vprizorilo je .Dramatično društvo* v .Narodnem domu* v Trstu šaloigro s petjem ,Pri belem konjičku*, pri kaUri je sodeloval g. Verovšek Iz Ljubljane. Radi poslednjega se je velika dvorana napolnila občinstva do zadnjega kotička. V dvorano vodi samo en uhod za pritličje in galerijo ter par stranskih izhodov. Izhod iz pritličja in galerije pa ne zadostuje, ker se pred uhodom v lopi in na stopnicah nabere toliko ljudi, da zamudi, kdor je med zadnjimi, po cele polure, preden se mu posreči oditi. Dosedaj se je pokončani predstavi — lahko odhajalo tudi skozi stranska vrata.
Vse drugače si je to' predstavljal dr. Slavik. Postavil se je mogočno pred vrata, ki vodijo z desne galerije ter branil izhod kakor neizobražen stražar, zavrnivši vsakega, to se pravi vsakega, ki ne spada k .lepi kompaniji*, oziroma .obilno blagoslovljeni* družini njegovi. Postranski izhod je porabilo kakih 10—15 advokatov, niso nič bolje plačali vstopnine kakor drugi obiskovalci predstave. Zakaj imajo prednost? To ilustrira njih farizejske govore po volilnih shodih, češ, da so bolj socijalni in demokratični nego socialni demokratje. Zakaj se pa ti doktorji boje, oziroma sramujejo ljudstva.
Volilni imeniki.
Volilni imeniki so od 1. do 14. aprila razgrnjeni na vpogled pri županstvih sledečih občin volilnega okraja ljubljanske okolice: Ježica (za vse sosednje kraje), St. Vid nad Ljubljano, Zgornja Šiška, Spodnja Šiška, Vič — Glince — Rožna Dolina, Brezovica, Moste. Vsak sodrug volilec naj se takoj prepriča, če je vpisan, če ni, naj pri županu takoj reklamira volilno pravico in z listinami dokaže, da je avstrijski državljan (domovinski list), je 24. let star (rojstni list) in da prebiva do dneva razpisa volitev eno leto v občini (pobotnica ali potrdilo hišnega gospodarja). Reklamira se lahko ustmeno ali pismeno tudi pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, zlasti če bi župani skušali delati kake težave. Pazi naj se, da ne bo kak nasprotnik neopravičeno vpisan! Torej pozor, časa je samo 14 dni. Tudi po drugih občinah naj se sodrugi pobrigajo. Vsa pojasnila daje upravni-štvo »Rdečega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 8, prvo nadstropje, ki je odprto vsak dan od 9. dopoldan do 8. ure zvečer.
Pozor, sodrugi 1 V mnogih občinah je jutri ali pojutrišnjem zadnji dan, da se vpogleda imenike in reklamira. Ne zamudite roka, da ne pridete ob volilno pravico!
Sodrugi ljubljanske okolice, pozor! V po-največ občinah ljubljanske okolice so volilni imeniki razgrnjeni na vpogled, vsled česar je vsakogar najsvetejša dolžnost, da se nemudoma prepriča, če je vpisan, komur ni kaj jasnega, naj se takoj obrne do upravništva »Rdečega Prapora* v Ljubljani ali pa na sodr. Kocmurja.
Hrušica. Volilni imenik je še na razpolago do
15.	t. m. od 10. dopoldne do 1. popoldne. Volilci naj se prepričajo, ali so vpisani; imenik je p o-manjkljiv. Županstvo ravna pristransko; poroča
se nam, da se dovoli klerikalcem vpogled ob vsaki uri, v tem ko se podi naše pristaše proč, ako pridejo le par minut prepozno. Županstvo tudi noče vedeti, da imajo zunanji volilci ravnotako pravico, vpogledati imenik, kakor tisti iz lastne občine.
Medvode. Imenik je na vpogled do 14. t. m. od 10. dopoldne do dveh popoldne za sledeče kraje : Medvode, Brezovica, Dolnja Draga, Golo brdo, Goričane, Gostečane, Gosteče, Govejek, Spodnje Medvode, Preska, Pungart, Rakovnik, Sevnica, Gorenja Sora, Studenčice, Svetje, Svilje, Tehovec, Topol, Trnovec, Voše, Zbilje. Volilcev je vpisanih 467. — V tej občini je tudi imenik za vasi iz škofjeloškega okraja, ki ostane razpoložen do 25. aprila in šteje 97 volilcev.
Ježica — Tomačevo in sosednje občine. Volilni	imenik je razgrnjen na vpogled	od 1. aprila
naprej skozi 14 dnu Vpogleda se pri županu, g. Vilfanu na Ježici »pri Alešu*.
Št. Vid nad Ljubljano. Volilski	imenik leži
od	1. do 14. aprila pri županstvu	na splošen
vpogled.
Zagorje ob Savi. V Kotredežu	leži volilni
imenik od danes naprej v občinskih pisarnah. V Aržiški občini od 6. t. m. naprej. Za Zagor ski občini se lahko reklamira oziroma pogleda v volilnem imeniku pri sodr. Cobalu ali Malovrhu v hiši konsumnega društva. Za občino Aržiše pa v filijalki konsumnega društva na Lokah. Obenem se poživlja vse volilce celega okraja, da po vseh občinah ležijo volilni imeniki, vsakdo naj se prepriča, ali je vpisan ali ne.
Notranje Gorice. Volilni imenik je razložen od
l.do 14. t. m., vsakdan od 10. dopoldne do 2. popoldne, za volilce v sledečih vaseh: Notranje Gorice, Vnanje Gorice, Plešivica in Brezovica. Vseh volilcev je v tej občini 274.
Šmartno pri Dobravi. Volilni imenik je razlo -žen od 1. do 14. t. m. in ga lahko vpogledajo od 10. dopoldne do 2. popoldne vsak dan volilci iz vasi Šmartno, Dobrava, Stranska vas, Podsmreko, Kozarje, Gabrje, Kruševo, Brije, Utrk, Sojica, Razore, Vrhovce, Osredek, Dražovnik, Vpisanih volilcev je 395.
Šmartno pod Šmarno goro. Volilni imenik se lahko vpogleda od 1. do 14. aprila od 8. do 12. dopoldne za sledeče vasi: Šmartno pod Šmarno goro, Zgornje in Spodnje Gameljne, Zgornje in Spodnje Pirniče, Tacen, Vikrice, Zavrh. Vpisan ih volilcev v tej občini je 373.
Sv. Križ. Pregledovaje volilni imenik mestne občine Sv. Križ na Vipavskem zapazil sem grozen nered, dobil sem mrtve volilce, živih pa ne. Ne vem, kako ta uzor klerikalna občina sestavlja imenike ? Treba je res poskrbeti po vseh občinah posebno klerikalnih, kajti tam se dobi blata, da vse smrdi.
V Trstu so volilni imeniki na ogled še v sledečih krajih:
na Verdeli v gostilni Mirabosco od 7. do 9. ure zvečer,
na Verdeli pri Sv. Ivanu v gostilni Amalia od 8. do 10. ure zvečer.
naBarkovljah v gostilni novega konsumnega društva od 7. do 10. ure zvečer.
V Sv. Križu pri Trstu ni izpuščenih nič manj kot 35 socialnih demokratov iz volilnega imenika.
Shodi.
Napovedani so:
Grgar na Goriškem. V petek zvečer ob 8. ur i volilni shod v občinskem domu v Grgarju. Govori sodr. Milost.
Jesenice: Volilni shod v nedeljo, 14. aprila 1.1. v dvorani gospoda Počivavška ob 2. popoldne. Poroča sodrug dr. Anton Dermota.
Bled: Volilni shod dne 21. aprila 1.1. Govori državnozborski kandidat sodr. dr. Anton D er m ot a.
Dolenja Pulskava pri Pragarskem. V nedelj o na 14. aprila javni volilni shod ob pol 3. uri po -poldan v gostilni pri gosp. Karlu Hrastniku. Dnevn i red:	Državnozborske volitve in naš
kandidat. Govornik kand. sodr. Vinko Vidmar iz Gradca.
Pragarsko. V nedeljo na 14. aprila ob pol 7. uri zvečer javni volilni shod v gostilni gosp. Fritza Malenšeka. Dnevni red: Državnozborske vo-Iitve in naš kandidat. Govornik kandidat sodr. Vinko Vidmar iz Gradca.
Vodmat pri Ljubljani. Lahko rečemo, da so socialni demokrati (vsaj v Ljubljani) svoje moč mnogo, mnogo podcenjevali, nasprotniku pa priznavali moč čez mero. Tako se da sklepati p o shodih, ki smo jih doslej priredili v Ljubljani in okolici. Povsodi neznani obrazi, ljudje, ki v svojem življenju še niso bili na nobenem shodu — zlas t na socialno-demokratičnem ne — pa so navdušeni do opojnosti, pridejo in stiskajo govornikom roke. To je pokazal tudi shod volilcev, ki je bil v petek, 5. marca, ob 8. uri zvečer y velikem salonu in v vseh ostalih gostilniških prostorih Pav-škove gostilne v Vodmatu. Sredi tedna do b ro obiskan shod je v ljubljanski okolici redka stvar, zbog česar sklicatelji nikakor niso pričakovali, da bo njih skromni poziv na shod našel toliko odmeva. Samo v salonu je reditelj naštel 129 os eb
Sodrcgl, somiižlicttIKi!
KaVartte in brivnice, Hi« i« »a razpolago Vaii
SoS za ===== Prapor!
Dopisi.
(izvzemši 6 žensk in 2 nevolilca), v predsobi in veži pa jih ni bilo mogoče sešteti, ker so bili natlačeni kakor slaniki v sodu. Na predlog nekega volilca soglasno predsednikom izvoljeni sodrug Kocmur je po kratkem uvodu podal besedo kandidatu ljubljanske okolice, sodr. Josipu Petriču, strojevodji v Ljubljani, ki je viharno pozdravljen obširno poročal o programu socialnih demokratov ter o demagogičnem početju klerikalne stranke. Samo enkrat je Petrič govoril neresnico, ko je rekel: Nimate od mene pričakovati fulminantnega govora, kajti 12 ur sem bil v službi in ne da sem kaj zavžil, prihajam med Vas, volilci, da' se predstavim ter razvijem svoj program! Ta trditev je bila v toliko neresnična, da je celo »Slovenčev* poročevalec strmel, saj se je lahko na lastna ušesa in oči prepričal, da ima Petrič, o kojem pravi »Slovenec*, da je neznan, precej več soli v glavi, kakor klerikalni kandidatje. Da je to res, piiča vsaka številka »Slovenca*, ki ob vsakem nastopu sodr. Petriča zakruli in o vsakem njegovem shodu javlja. Za Petričem je stresel sodr. Kocmur počenjanje in obljube klerikalcev v kritično rešeto. Zlasti izvrstna izvajanja o žrtvah militarizma so bila tako pretresujoča, da niti eno oko ni ostalo suho. Sodrug E. Kristan se, žal, škoda ni mogel udeležiti, ker je bil nujno zadržan. Tako kandidatura sodruga Etbina Kristana, pisatelja v Ljubljani, kakor sodr. Josipa Petriča sta bili z nepopisnim navdušenjem sprejeti; ‘nasproti je glasoval le »Slovenčev* poročevalec g. Puc, ki pa je v veliko zadoščenje in še vetje veselje navzočih moral priznati, da ni volilec, ker še ni — 24 let star! Z gromovitimi živio-klici na socialno-demokracijo je bil zaključen impozantni shod. 14. maja bo nad Vodmatom vihrala rdeča zastava! — Kako »Slovenec* laže, Vodmatčani lahko razvidijo iz tega, ker trdi, da je bilo na shodu samo 60 ljudi z ženskami vred. Bo bolje, da si njegov poročevalec prihodnjič kupi očala ali pa, če misli še naprej lagati, da se na naših shodih več ne prikaže.
Vrhnika. Na nedeljo, 7. aprila popoldne, v dvorano k Črnemu orlu sklicani soc. dem. volilni shod je bil izborno obiskan, 300 do 350 volilcev se je zbralo, da slišijo program kandidata soci-jalno-demokrat. stranke. Tudi kapelana Sušnik (svetovnoznani zmagovalec med liberalci na Vrhniki) in Sedej sta pripeljala svojo četo. Shod je otvoril ob polštirih popoldne sodr. A. Kristan iz Idrije z jedrnatim ogovorom ter je, predstavivši sodr. Josipa Kopača kot kandidata za državnozborski mandat, podelil njemu besedo. Sodrug J. Kopač je nato v lepem poldrugo uro trajajočem govoru razvil program soc. demokracije ter se dotaknil s krepko kritiko tudi stranke liberalne in klerikalne. Vihamo odobravanje je žel sodrug J. Kopač za svoja izvajanja. Navzoči klerikalci so izprva hoteli shod motiti s kašljanjem, ali prešlo jim je to prav kmalu, bajti povedalo se jim je takoj, da so minuli časi, ko se je razbilo vsak napredni shod na Vrhniki. Po sodr. J. Kopaču je govoril kapelan Sušnik ki je operiral s samo vero in vero. Proglašal se je za namestnika božjega, ki ima polno pravico vodit: verno ljudstvo v političnem boju proti brezvi rcena. Pravi Peter Amienski! Odgovarjala sta mu sodrug Anton Kristan in kandidat J. Kopač, tako — da se je gosp. Sušnik moral zopet za »edinozveli-čavno sveto vero* skriti ter jo odkuriti s svojimi najzvestejšimi s shoda. Sodrug A. Kristan je nato konštatiral, da je kapelan Sušnik lagal, da so socialni demokratje brezverci, ker vera ni cerkev, ampak notranje prepričanje človeka; pozval je vse, naj glasujejo 14. maja za J. Kopača in s slava-klici na soc. demokracijo zaključil triinpol ure trajajoče zborovanje. — Na Vrhniki se dani1 Socialna demokracija prodira čim dalje globlje, in 14. maja se bo čudil klerikalizem, ko bodo šteti glasovi za socialnega demokrata!
Sevnica na Štajerskem. V nedeljo, 24. m. m., je bil tukaj shod. Udeležilo se ga je 200 volilcev. Predsednik je bil železničar sodrug Pečnik. Poročal je kandidat sodrug Miha G o bal, ki je označil pomen državnozborskih volitev in razvil svoj program v jasnem, poljudnem govoru, ki je naredil velikansk utisk. Kandidatura sodruga Go bala je bila soglasno sprejeta.
Pragersko. Dne 9. t. m., ob 12. uri zvečer, je bil tukaj volilni shod. Poročal je sodrug Kopač, udeležba velika. Kopač je govoril izvrstno. Pragerčani bodo volili sodruga Vidmarja. Živahno pritrjevanje. O polnoči je predsednik sodrug Pičinin zaključil shod.
Trbovlje. V nedeljo, dne 14. t. m., ob 2. uri popoldan na vrtu g. Božiča in ob 4. uri po-oldan v Hrastniku v gostilni g. Bi rtič a shod. oročevalca: Sitter in Čobal.
Gliuce. V nedeljo smo imeli na vrtu prav dobro obiskan shod volileev ljubljanske okolice. Udeležba nad 150. V predsedstvo st* bila izvoljena sodruga Buda in Pajntar. Poročal je sodrug Josip Petrič, čegar kandidatura je bila z navdušenjem sprejeta. Govoril je tudi sodrug Kocmhr. Neki »siromak na duhu* je v (Slovenskem Narodu* o tem shodu nagromadil cel kup laži. Ljudje, ki so bili sami navzoči, bodo svojim ušesom in očem pač več verjeli, kakor pa tanim žalostnim vitezom.
O lepem aoc.-dem- volilnem shodu na Vrhniki poroča »Slovenec* zopet tako, kakor zna. Laže. Res bode kmalu pregovor: laže kakor »Slovenec*. Mi Vrliničanje smo sodr. J. Kopaču prav hvaležni, da nas je posetil. Dosedaj res ni bilo mogoče vsled podivjanosti Sušnikovih — podložnih zborovati v našem kraju, ali nedeljski shod je pokazal, kako pojde odslej. Na Vrhniki je ravno nedeljski shod zapustil
globoke korenine. Socialna demokracija je ž njim prav obilno pridobila. Na stotine se bo štelo soc.-dem. glasov — kaplana Sušnika bo groza pretresla! Laž ima kratke nogč; lažnjivi »Slovenec* se bo sam popolnoma skrajšal. Noben mu že več verjel ne bode.	D. K.
Prečnik na Krasu. Dne 7. t. m. je bil tukaj javni volilni shod, izborno obiskan; došli volilci iz vseh sosednih vasi: šempolaja, Ternovce, Slivnega. Predsednik sodrug Iv. Kralj. Govoril je sodr. Josip Marica jedrnato o državnozborskih volitvah in o nalogi poslancev. Volilci naj volijo moža, ki bode v resnici zastopal kraškega delavca in kmeta. Obširno poja ni delovanje soc. deraok. stranke v zadnjih letih. Primerno očrta liberalno in klerikalno stranko. Oglasil se je za besedo gosp. župan iz Šempolaja. Zagovarja liberalnega kandidata Streklja, češ, da nihče ne pozna kandidata soc. demokratov. Sodrug Marica vpraša volilce, ali poznajo gosp. Streklja? Kakor glas zadoni. N e, g a nismo videli n i k o 1 i. Govornik očrta postopanje goriških deželnih poslancev v deželnem zboru v zadevi volilne reforne. Kje so bili slovenski zastopniki, ko se je sklepalo za nas tako krivično reformo ? Govornik je žel viharno odobravanje. Kandidatura sodruga Kermolja je bila z navdušenjem sprejeta.
Vrtojba. Klerikalci so sklicali v nedeljo shod v Vrtojbo. Naprednjaki in socialni demokratje so jim vzeli presedništvo. Naprednjaki so žvižgali. Čeravno so se naši trudili, da bi se vršila debata, je neumni nastop klerikalcev povzročil razpust shoda. Kandidat sodnik Fon ni prišel do besede in gotovo je, da mesto v* parlamentu bo še zanaprej sedel na goriški sodniji. Klerikalci imajo pravi križ s temi volitvami.
Podgora pri Gorici. 500 volilcev je prišlo na včerajšnji volilni shod v Podgori. Predsedoval je sodrug Leban. Milost, burno pozdravljen, je v poldrugo uro trajajočem govoru označil vse politične grehe naprednjakov in klerikalcev na Goriškem. Omenil je deželtoczborski volilni red, katerega so slovenski klerikalci skupaj z Italijani izdelali v škodo delavcem obeh narodnosti. Gospod Gregorčič je še pred 14 dnevi hvalil na shodu »pri Rebku* to volilno reformo, rekoč, da še soci-jalni demokratje so aanjo, sedaj pa, on, Gregorčič protestira proti njej in zahteva od vlade, da je ne odobri. Kar je včeraj napravil, danes obsoja in goriški Slo venci naj še volijo take zastopnike! Kar se tiče socijalnih demokratov, naj gospod Gregorčič lepo molči in naj ne laže, da so zanjo. Kar se tiče naprednjakov, je že v navadi, da se pomlade vsikdar pred volitvami. Tavčar je glasoval za pluralni volilni sistem, Gabršek je v šestih letih trikrat odprl usta v parlamentu in še takrat je čital 8 za narod čisto brezpomembne interpelacije.
Najnovejše vesti.
Trst, 11. aprila. Sinoči so narodnjaki razglasili kandidaturo za tržaško okolico. Kandidira dr. Rybar.
Trst, 11. aprila. „Osvit“ je objavil vest, (po njem s porogljivim veseljem tudi ljubljanski .Slovenec") da je bila deputacija Ricmanj-cev pri vladiki Milašu glede prestopa v pravoslavje in da je vladika odgovoril, da ne mere ničesar storiti. Vest je popolnoma izmišljena in iz Ricmanj sploh ni izšla nobena deputacija.
Žiri, 10. aprila. Odločno protestiramo proti poročilu .Slov. Naroda" o shodih na Kljuki in na Dobračevem. Ko je dal na Kljuki idrijski župan g. Šepetavec Grudnovo kandidaturo na glasovanje, se ni dvignila nobena roka. Na Dobračevem se sploh ni glasovalo o kandidaturi, pač ker je g. Šepetavec pričakoval enak izid. To je pripravljena potrditi ogromna večina tistih, ki so se udeležili shodov.
Dunaj, 11. aprila. Uradni list je objavil uved-beno naredbo k obrtni reformi.
Dunaj, 11. aprila. Nagodbena pogajanja so danes provizorično zaključena. Ogerski ministri so se vrnili v Budimpešto. Avstrijska vlada hoče sklicati enketo interesentov, industrialcev in agrarcev, da sliši njih mnenje, preden sklene kaj definitivnega glede nagodbe.
Berolin, 11. aprila. Poslanec sodrug Ignac A u e r je včeraj umrl. Predvčerarvjem mu je padla kap. Pogreb bode v nedeljo. Ako policija ne bi dovolila, da se odloži do tega dne, bode v soboto.
(Ignac Auer je bil izmed najbolj nadarjenih in delavmh mož nemške socialnc-demokratske stranke. Njegovo ime je znano vsem, ki zasledujejo razvoj socialne demokracije in politike na Nemškem sploh. Dolgo let je bil tajnik stranke in na vseh strankinih zborih je igral odlično ulogo. Rojen je bil dne 19. aprila 1846 v Doromelstadlu na Bavarskem. Tam je obiskoval ljudsko šolo. V Deggendorfu se je izučil sedlarstva. Potem je potoval kot rokodelski pomočnik. Tu je prišel v dotiko s socialisti in kmalu so ga postavili njegovi tovariši na volilno mesto. Seznanil se je z Mostom, potem se je pridružil Beblu in Liebknechtu. Njegovemu delu je mnogo pripisati, da se je rešil spor med Lassal-leanci in Eisenachovci. Leta 1874 ga je poslala stranka na Saksonsko, da je vodil volilni boj. Takrat šele je pustil rokodelstvo in je postal žurnalist, kmalu potem pa tajnik stranke. Ob času socialistov-skega zakona je urejeval glasilo stranke »Berliner Freie Presse*. L. 1878 je moral zapustiti Berolin. Odšel jev Hamburg. , Izgnali so ga odtod, potem iz Altone in iz Hamburga. Preživel se je s skromnim sedlarskim delom. Dne 2. marca 1880 je bil v okraju Glau-schau-Meerane izvoljen za poslanca v državni zbor. Leta 1881 je izgubil ta okraj, leta 1884 gaje zopet pridobil. 1887 ni bil izvoljen, potem pa zopet 1890. Od tistega časa je ostal poslanec. Glasovit je njegov triurni govor proti takozvani »Umsturzvorlage*, ki je bila leta 1895 predložena in sramotno pokopana. Auer zapušča vdovo in dve hčeri, katerih ena je že omožena, druga pa še hodi v šolo.)
Dnnaj, 11. aprila. Nemški liberalni kandidat Klebinder je odstopil cd kandidature.
Budimpešta, 10. aprila. V F6ls5-Banya so se dogodili ob štrajku rudajev večji nemiri.
lnomost, 9. aprila. Pod vplivom socialne-de-mokratične agitacije je predložen občinski svetni načrt za preskrbno obnemoglih delavcev in mezdnih
uslužbencev, ki so bili vsaj deset let nepretrgoma v mestni službi ali delu. Po desetih letih znaša pokojnina 20% poslednje mezde in raste odleta za en odstotek do 50%. Vdovnina znaša 50 % pokojnine; legitimni otroci do 15. leta pa 15% očetove pokojnine.
Čemovice, 10. aprila. Na rusko-rumunski meji so prijeli več rumunskih kmetov, ki so zbežali preko meje; ruska vlada jsh namerava izročiti Rumunski.
Mor. Ostrava, 11. aprila, Popoln štrajk v premogovnikih bratov Guttmannov, ki se je včeraj začel, se brez nemirov nadaljuje. Udeležuje se ga do tisoč delavcev, ki zahtevajo uvedbo minimalne in e zde.
Lipsko, 10. aprila. Kazensko sodišče je oprostilo bivšega avstrijskega nadporočnika B a rt lini an n a, ki je bil v Avstriji radi vohunstva že večkrat kaznovan. Obtožen je bil, da je nameraval objaviti francoski vladi tajna poročila o topovih, municijskih vozovih in poročilo o nemškem cesarskem manevru v Šleziji. Barthmann se je izgovarjal, da je hotel zvoditi s pomočjo nemškega generalnega štaba francosko vlado na led.
Carigrad, 9. aprila. Obisk italijanskega kralja v Atenah vzbuja v turških krogih vznemirjenost, ker se boje kakih dogovorov glede Krete in Albanije. Vlada je prepovedala objavljenje brzojavk o italijanskem obisku.
Lodz, 10. aprila. Danes so bili umorjeni trije židje, trije so bili ranjeni. — V predmestju Va-luty sta se razleteli dve bombi, ne da bi povzročili kake poškodbe.
Petrograd, 11. aprila,. Konflikt med vlado in dumo še ni poravnan. Čuje se, da je Golovin pisal Stolipinu, da bode glede občevanja z zemstvi od slučaja povprašal notr. ministra za dovoljenje. Glede imenovanja izvedencev pa si pridržuje duma proste roke, ker je v zakonu to utemeljeno. Končno je stavil vprašanje, na kakšni postavni podlagi stavlja ministrski predsednik na predsednika dume interpelacije.
Petrograd, 11. aprila. Proračunska komisija, ki upa v 6 tednih rešiti proračun, je sklenila z vsemi proti dvema glasoma, povabiti k svojim sejam izvedence.
Pariz, 11. aprila. Francoska vlada je pod uplivom reakcijonarnih in kapitalističnih elementov zdrobila strokovno organizacijo poštnih uradnikov in učiteljev.
Pariz, 11. aprila. V Marzelju so stopili v štrajk. Župan je dal pekovskim mojstrom na razpolago 240 mestnih delevcev. Pričakovati je večjih izgredov.
Pariz, 10. aprila. V prihodnjem konzistoriju namerava papež — po poročilu «Eclaiza» — govoriti o cerkvenem sporu v Franciji in o objavi Mon-tagninijevih listin.
Newcastle, 9. aprila. Policija je odkrila v nekem stanovanju 31.000 patrom
Tanger, 9. aprila. Mednarodna družba pod francoskim vodstvom namerava uvesti brezžični brzojav.
po zaključku lista.
Rudolfovo, 11. aprila. V Uskokih je sneg in huda burja.
Dunaj, 12. aprila. Weckerle je bi včeraj na avdienci, za njim A h rent hal, ki je ostal nad 1 uro pri cesarju. Ogrski minister grof Ap-ponyi je prišel na Dunaj, pa se je popoldne vrnil v Budimpešto.
Bukarest, 11. aprila. V Slatini so zaprli profesorja P o p e s c u 1 a, ker so našli pri njem r e-p u h 1 i k a n s k a pisma.
Cetinje, 11. aprila. Opozicija se tudi danes ni udeležila skupščinske seje.
Peterburg, 11. aprila. Učno ministrstvo je sklicalo vodje višjih učnih zavodov na pogovor.
Peterburg, 11- aprila. V Jekaterinoslavu je 5000 delavcev odpuščenih. Nastali so nemiri. Nek orožniški častnik je ubit.
Berolin, 11. aprila. Tu preti splošen zidarski štrajk.
Pariz, 11. aprila. Shod pekov je danes sklenil z vsemi (2000) proti enemu glasu splošen štrajk.
London, 11. aprila. Dvanajst ruskih revolucionarjev kupuje tukaj orožje. Doslej so poslali baje 2 miliona pušk in milion samokresov na Rusko.
Bruselj, 12. aprila. Zbornica je sprejela s 76 proti 70 glasovom Bernaertov predlog glede delavnega časa v rudnikih, da sme rudniški svčt odnosno industrijski svčt določiti delavni čas, ako ni kraljevske naredbe. Ker je vlada nasprotovala temu predlogu, je baje celo ministrstvo predložilo demisijo.
je velika, posebno za kako gostilno pripravna
kredenčna omara.
Istotam se proda tudi dobro ohranjen
otročji voziček.
Naslov pove upravništvo »Rdečega Prapora*.
Volilci!
Sodrugi in somišljeniki!
napišite na glasovnice in volite soglasno naslednje kandidate:
na Kranjskem:
Volilni okraj: mesto Ljubljana: Etbin Kristan, pisatelj, Ljubljana.
Volilni okraj: Ljubljanska okolica: Josip Petrič, državni železniški strojevodja, Ljubljana.
Volilni okraj: Radovljica, Tržič, Kranjska-gora: dr. Anton Dermota, odvetniški kandidat, Ljubljana.
Volilni okraj: Vrhnika, Logatec, Idrija, Cerknica: Josip Kopač, delavski tajnik, Trst.
Volilni okraj: Litija, Višnja gora, Radeče: Ivan Cankar, pisatelj, Dunaj,
Nemški volilni okraj: Kočevj e: i gnjat Sltter, rudarski tajnik, Trbovlje.
na Štajerskem:
Volilni okraj: Sodni okraj Maribor, severno od Drave: Viktor Kukovec, obrtnik, Ljutomer.
Volilni okraj: Sodni okraj Maribor, južpo od Drave: Vinko Vidmar, blagu]niški uradnik, Gradec.
Volilni okraj: Sodna okraja Ptuj in Ormož: Vinko Vidmar, blagajniški uradnik, Gradec.
Volilni okraj: Sodna okraja Cel je la Vransko: Vinko Vidmar, blagajniški uradnik, Gradec.
Volilni okraj: Sodnji okraji Rogatec, Šmarje i n K o z j e: Miha Čobal, vodja konsumnega društva, Zagorje.
Volilni okraj: Sodni okraj Brežice, Sevnica in Laški trg: Miha čobal, vodja konsumnega društva, Zagorje.
Volilni okraj:	Sodni	okraji Marenberg
» Šoštanj, Slovenji Gradec in Gornji Grad: Vinko Vidmar, blagajniški uradnik, Gradec.
na Koroškem:
Volilni okraj: Borovlje, Dobrlaves, Železna Kaplja, Pliberk: Etbin Kristan, pisatelj, Ljubljana.
na primorskem:
a)	Goriiko:
Volilni okraj: Goriška okolica: Fran Milost, časnikar, Gorica.
Volilni okraj: Ajdovščina. Komen, Sežana: Vinko KermolJ, uradnik pekovske bolniške blagajne, Trst.
b)	Trst:
Volilni okraj: Trst, zunanja okolica: Anton Jernejčič, uslužbenec c. kr. glavnih skladišč, Trst.
o) Istra:
Volilni okraj: Buzet, Labinj: Pavel Buclč, rudar, Labinj.
5) Dalmacija:
Volilni okraj: Spljet: J. de Tartaglla, c. kr. deželno-sodni svetnik, Spljet.
Volilne reklamacije.
Da se zagotovi opravičenim volilcem volilno pravico, določa zakon, da morajo biti volilni imeniki razloženi na javni vpogled in da volilci, ki niso vpisani, lahko reklamirajo volilno pravico.
Ko je volilni imenik gotov in ga je pregledala poklicana politična oblast, ga mora župan razložiti v občinskem uradu 14 dni na splošen vpogled. Tekom tega časa mora biti vsakemu volilcu vsak dan prosto, vpogledati imenik ter si napravljati beležke, eventualno prepisati ga. Politična oblast določi ure, ob katerih mora biti imenik izložen.
Župan mora javno razglasiti dobo, v kateri je imenik izložen, in ure, tekom katerih se ga lahko vpogleda, ter razglasiti 14 dnevni rok za reklamacije.
Ako ima občina nad 5000 prebivalcev, mora biti imenik vsak dan vsaj 8 ur na vpogled.
Tekom 14 dnevnega roka ima vsak volilec dotičnega volilnega okraja pravico reklamirati v vsaki občini tega okraja. Reklamira se lahko:
a) da se vpiše volilca, ki je bil izpuščen iz imenika;
b) da se izbriše nevolilca, ki je bil vpisan v imenik.
Reklamira se lahko ustmeno ali pismeno pri občinskem predstojniku. Vsak volilec lahko reklamira tudi za druge volilce, ampak ne za več skupaj, temveč za vsak slučaj posebej. Ako je bil volilec izpuščen iz imenika, se mora pri pismeni ali pa pri ustmeni reklamaciji vložiti dokumente, ki dokažejo :
a) da je avstrijski državljan,
b) da je dovršil 24. leto, in
c) da prebiva že 1 leto v občini.
Vsaka listina, ki to dokaže, zadostuje. Reklamacije in priloge so koleka proste.
Paziti je na to, da so reklamacije pravilno sestavljene, da so dokazilne priloge v redu in da so reklamacije pravočasno vložene, torej preden poteče 14 dnevni rok. Vsako nepravilno reklamacijo se odbije takoj, ravnotako vsako prepozno vloženo.
Ako okrajno glavarstvo zavrne reklamacijo, je tekom treh dni prosta pritožba na deželno vlado. Proti odločitvi deželne vlade ni pritožbe, ampak samo tožba na upravno sodišče.
Ako je kdo vsled reklamacije drugega črtan iz volilnega imenika, se mu mora to naznaniti; on ima tedaj pravico, podati tekom 24urugovor pri občinskem predstojniku ali pa pri okrajnem glavarstvu (v Ljubljani pri deželni vladi).	*
Treba je torej pred vsem paziti na to, kdaj je volilni imenik razložen. V mnogih občinah se je to že zgodilo in zaupniki morajo gledati vsak dan na občinsko tablo, ali je reklamacijska doba že razglašena. Ce se je to zgodilo, morajo obvestiti nemudoma vse pristaše; oskrbeti morajo prepis imenika in gledati na to, da reklamira vsak somišljenik, ki ima volilno pravico, pa ni vpisan. Paziti pa morajo tudi na to, ali niso vpisani nevolilci, mrliči, mladoletni, taki, ki šo se izselili v Ameriko i. t. d. V takem slučaju morajo reklamirati, da se jih izbriše.
Reklamacijsko vlogo se napravi po priliti tako:
Slavno županstvo
V • • • • • •
Proti imeniku volilcev tukajšnje občine vlagam pravočasno sledečo reklamacijo:
„ Vpiše naj se v imenik mizarskega pomočnika N. N., ki je izpuščen, pa ima volilno pravico, ker je
1. star 24 let in avstrijski državljan, kakor dokazuje priložena delavska knjižica;
2. prebiva več kakor leto dni v občini, kakor dokazuje priloženo potrdilo občinskega urada.
V.............dne ....... 1907.
Natančen podpis in naslov.
Ali pa zoper neprevilen vpis:
Slavno županstvo
v............
Proti imeniku volilcev tukajšne občine vlagam pravočasno sledečo reklamacijo:
Izbriše naj se iz imenika nepravilno vpisanega posestnika N. N., ki se je že dne  ..............
izselil v Ameriko, toiej nima v občini volilne pravice.
V....... dne ....... 1907,
Natančen podpis in naslov.
Sodrugi naj tudi sami skrbč, da bodo pravilno vpisani in da ne bo nevolilcev v imenikih. Kdor ni v imeniku, ne more voliti. Torej pozor!
Umetnost in književnost.
Slovensko dramatično društvo ima v soboto, 13. t. m., zvečer svoj občni zbor. Navadno se je smatralo to zborovanje precej za prazno formalnost. Toda, če imamo videti v slovenskem gledališču zavod za kulturo našega naroda, bi bilo pač dobro, da se ogreje tudi zanimanje javnosti za občni zbor, od katerega je v veliki meri odvisna usoda našega Talijinega hrama. Kakor je šlo doslej, ne gre nikakor več naprej; mogoče je samo dvoje: Ali resignirati na vsak razvoj, ali pa se odločiti za temeljite reforme. Dramatično društvo mora prevzeti vse drugačne naloge, nego jih je imelo doslej. Zlasti mora priti v ožjo dotiko s prebivalstvom, ker le tedaj je mogoče, da se reši in povzdigne našo dramatično umetnost. Opozoriti pa moramo še na nekaj: Pri gledališču mora biti izključeno politično strankarstvo. Gledališče bodi demokratično, to se pravi, služi naj umetniškim potrebam ljudstva, ne pa živčnemu draženju blaziranih »ljudi prvega razreda»; ali ta demokracija nima ničesar opraviti s strankarstvom v politiki. Tendenca drame mora biti čista umetnost, občni zbor pa bi moral skrbeti za to, da se jo doseže. Ker je gledališče javen zavod, ki se tiče vseh razredov, bi bilo tudi želeti, da se udeležijo tega zborovanja vsi, ti imajo smisla za gledališče.
Gospa Danilova gostuje v Zagrebu. Po hr-vatstih listih posnemamo, da ima jako lep uspeh; zlasti hvalijo njen nastop v »Rdečem talarju*.
Slovenska opera gostuje v Varaždinu v družbi s Camarottom. Na repertoarju je »Lucija Lammermour*, »Rigoleto*, »Zrinjski*, »Faust*. Hrvatsko časopisje poroča zelo simpatično o tem gostovanju.
Jal b,a rnmfmmmxk!x ' 9a mvi hupo dMih. !n. ^ Jn, ta mn limfe duML.
Pristni simo v Izvirnih zivojlh z imenom Kathrelnep.
Nihče naj bi ne pil močno razburjajoče zr Bite kave nemešin* I
KaUsrelnerJeva Knejppen Blodna kavo
sama se je obnesli zi najokusnejšo primes,
Id lahko prebavna,
re.iilua in ^	.
Irrvotvorni	>■
speši zdravje
Otroke bi bilo samo b navajati Katbrelnerjeri
kave
Izkaz prostovoljnih darov.
5®. Volilnemu skladu stranke so prispevali: gosp. Ante
ioVz?	V°,k®	1 »odrug Ogris, Jesenice-Fužine
13 K 15 v. Skupaj 14 K 15 v.
Volilnemu skladu ljubljanske okrajne organizacije
so prispevali: Sodrug Gradovnik 20 vin; organizovani mizarji stavbinske družbe 5 K; sodrug Udov« nabral 2 K 10 vin., sodrug Malnič 1 K 60 vin; sodrug Anton Baggia 2 K 60 v; sodrug Josip Buda nabral 2 K; organizovani mizarji tvrdke Mathian 5 K 80 vin; sodrug Jager 20 vin; sodrug Fr. K preostanek telegrama prov. žel. v Sp. Šiški 70 vin; sodrug Fr. K. glavni zaupnik v Sp. Šiški 5 K. Skupaj 25 K 20 vin.
Izšla je v založbi časopisa »Naprej* v Idriji I. knjiga
katero je spisal bivši katoliški kapelan H. Kirchsteiger.— Gena I. knjigi, obsegajoči 312 strani, znaša 2 K 60 vin.
Vsakemu prijatelju dobrega in poučnega branja knjigo »Pod spovednim pečatom* prav toplo priporočamo. — Dobi se v Ljubljani v knjigarni L. Schwentner; v Gorici v knjigami A. Gabršček ter v Idriji pri upravi Usta »Naprej*.
^Vua dort)aca $loL>cr>sl*a piL>OL>arr?a (3. ^iticrjcuib dedičem U bjtibljarji, UJolfoDe tilicc st. 12
Ustanovljeno leta 1855.	telpfona	m
■	Naročnina:	.....
Za celo leto K 3, za pola leta K 150, za četrt leta 80 h, posamezne številke 50 h.
— Uredništvo io upravoištvo v Ljubljani. —
V založbi „Naših Zapisnikov" se še dobe:
8. številka tretjega letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin.
10. in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajo.'a 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin.
Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijateija ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu »Naših Zapiskov* v Ljubljani.
I. S. Macbar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K.
Abditus: Občina in socializem, 70 vin.
P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K.
Za agitacijo pripravne so brošurice:
Program soeialne demokracije, po 4 vin., po pošti 8 vin.
Zvišanje duhovskih plač, po 10 vin., po pošti 14 vin.
Ako se jih naroči več, se dovoljuje popust po dogovoru.
Dolžnost vsakogar, ki se zanima za politično življenje, je, da se seznani s težnjami in zahtevami socialne demokracije. Cena brožnri, ki obsega tndi narodnostni program avstrijske socialne demokracije -j:;1	4	v, po pošti 8 v.
Naroča se je pri upravništvu =»RDEČEGA PRAPORA«. =
-ij-tu-iS*"!)— T*n |—ir'!'-1.— * **'	**	^	**	*
PRAPOR
je najradikalnejše slovensko glasilo, nnjno potrebno vsakemn volilen in vsakomnr, ki hoče biti objektivno informiran o do-1 mači in splošni politiki. ——
M mifnr
v nobenem bralnem društvu ali čitalnici sssssssz ter napredni hiši.  —
Rezervni zaklad: 760.000 kron.
Stanje hranil, vlog: 22 milijonov kron.
Y	v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3
J j	poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
I a	sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do
J :	4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-
▼	kega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica
iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
----------
kjš	ZA VARNOST VLOG JAMČI POLEG LASTNEGA REZERVNEGA ZAKLADA
Jf	MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO
Y	DAVČNO MOČJO. DA JE VARNOST VLOG POPOLNA, SVEDOČI ZLASTI
Y	TO, DA VLAGAJO V TO HRANILNICO TUDI SODIŠČA DENAR MLADO
Y	LETNIH	OTROK	IN	VAROVANCEV.	4	26-21
^   '
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Y	Posoja se na xem\jiš£a po 41/*%, na menice in na vrednostne
listine pa po 5% na leto.
krojaški mojster Ljubljana, Resljeva cesta 12
sprejema in izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela. — Obleke po meri izdeluje po naj-novejži modi.	10-9
Solidno delo!	Cene	nizkeI
Tiskarna Iv. Pr. Lampret
iBifoi Kranj :: Gorenjsko Kranj ©m
	1	Vsaka	ponaredba	|g	poaatisek	le	kaznivo.
Edino pravi Je
Thiarryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 K.	4 52 lr
■ Tklerryevo cenlilolilino mazilo
ItffN DIENI	proti vsem, še tako starim ranam,
vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka bllehi snhtnr ftr‘r - ~1	& 3 6°- Razpošilja se le proti po-
1 Im Tišitn 1......'	vzetju ali za poslani denar.
.	. T..	:	To dvo domači zdravili sta po-
Milniii f * w J T,0<* *sani in šo od nekdaj sloveči. ^	Naročila	»e	naj	naslovljajo	na:
CiHarnar A.Tbitrnf * Pregradi p. KogaSKi Slatini.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zaatonj in franko.
se priporoča p. n. občinstvu v vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnovejšimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini, in sicer: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, broštrice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste, vignete i. t. d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusno in ceno. V isti založbi je izšla tudi času primerna knjižica v drugi« pomnoženi izdaji
Novi državnozborski volilni red
Tiska Iv. Pr. Lampret v krmim
izdajatelj sn odgovorni urednik Fran Bartl,