XVIII. letnik.	V	Gorici,	10.	marca	1910.	10.	Številka.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakamali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 9 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14- v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izhaja vsaki četrtek ob 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pismi se ne sprejemajo.
Cena listu znaša ta celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu B K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
Naskok na kmečki stan.
Kmetje, pozori
Še nam je v živem spominu, kako je hotela lansko leto naša vlada pritisniti bosanske kmete s tem, da jih je hotela izročiti na milost in nemilost židovski mažarski banki. Da se to ni izvr.šilo, poskrbeli so slovenski katol. državni poslanci, na čelu jim dr. Šušteršič. Dne 6. t. m. je objavila uradna VViener- Zeitung cesarjevo pismo na skupnega finančnega ministra barona Buriana, v katerem se naroča bosanski vladi, naj izdela in predloži bosanskemu saboru načrt zakona, po katerem naj bi se bosanski in hercegovski kmetje odkupili s pomočjo d e-želnih sredstev in ne s pomočjo mažarske banke.
Tako je ta zadeva končana in smemo po pravici čestitati dr. Šušteršiču, in sploh vsem našim poslancem, ki so se postavili po robu za koristi kmečkega ljudstva.
Avstrijska vlada pa, v kateri sedita ministra Bienerth in Bilinski, pa ne miruje še proti kmetom. Sedaj hoče zadati nov udarec kmečkemu ljudstvu. Finančni minister Bilinski je predložil dne 1. t. m. državni zbornici nov načrt postave glede vinskega davka. 0 tem načrtu poročamo v naslednjem članku. Čitatelji naj dobro prečitajo posamezne točke tega načrta. Po našem mnenju bi bil to zelo občuten udarec vinorejskemu ljudstvu. Zato so se slovenski kat. poslanci v državnem zboru odločno postavili proti vladnemu načrtu. Predvče-ranjem je pričela zbornica s prvim či-tanjem vladnih finančnih predlog. Tu je
Naš H B C.
Priredil A. P.
(Dalje.)
E.
„Edinozveličavna". — Vprašan od Pilata: „Ali si ti kralj?" — odgovoril je Kristus: „Ti praviš, kralj sem". In tako pravi Cerkev — naj li odpadejo stoteri na njeno desno in tisočeri na njeno levo; naj li vstajajo njej iz naročja njeni smrtni sovražniki; naj li se zarotujejo proti njej otroci, ki jih je ona gojila in blagoslavljala; naj li je napojena z brilkostjo, ovenčana s trnjem in polna srčne bolesti zaradi odpadnikov:
—	Cerkev neomajno zatrjuje: Jaz sem edinozveličavna. Poleg drugih konfesij (veroizpovedanj) je ta izpoved tako veličastna, kakor je veličasten poleg modernega (sodobnega) Ijudsko-sou-vrčn-kraljestva kralj po milosti božji iz starih časov.
Naj !i si vse druge konfesije in sekte (verske ločine) laste karkoli že, nikoli se ni še nobena drznila prisvajati enake besede; zato (tudi) ne veruje nobena sama na-se! Kajti prepričana, da nosi v sebi polno resnico, po kateri
vstal slov. poslanec dr. Korošec in je v imenu S. L. S. odločno govoril proti novemu davku na vino. Rekel je, da bi bil novi davek smrten udarec za male vinogradnike in da bodo Slovenci odločno nastopili proti temu. Tudi nemški poslanci iz vinogradnih krajev so proti novemu davku. V nedeljo dne 6. t. m. je bil sklican velik shod vinogradnikov na Dunaju, na katerem se je soglasno sprejel protest proti vinskemu davčnemu načrtu. Še preden je finančni minister prinesel v državno zbornico načrt zakona, protestirali so proti tej nameri poslanci na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem. Vinorejci vseli avstrijskih dežela se gibljejo proti tej nakani in pošiljajo proteste ministerstvu na Dunaj. Prav store tudi naša županstva na Goriškem, ako pošljejo ministerstvu protest proti -®ov e m u d a v k u. Tu d i naša kmečka društva in zadruge naj se oglasijo. Zdaj je čas, da krepko podpremo prizadevanje naših poslancev.
Vse drugo bi bili prej pričakovali v sedanjih razmerah, ko to. Naš kmet je sedaj v veliki stiski, ker ne more vina prodati. S čim naj plača davke, s čim naj krije hišne potrebščine, ako ne spravi vina v denar? Pričakovati je bilo torej, da priskoči vlada kinelu v tem oziru na pomoč. Zgodilo pa se je nasprotno! Bogati pivovarnarji so dosegli, da se ni zvišal davek na pivo, kar bi bilo želeti, ampak da je vlada rajši predložila nov načrt glede vinskega davka. Vlada hoče novo breme navaliti na ramena kmetskega ljudstva. Iz tega je razviuno, kako malo zmisla ima sedanja vlada za dobrobit kmetskega
se človek zveliča, bi se vendar morala katera (konfesija) priznavati za edino-zveličavno in vpričo celega svetd si prisvajati ta predikat (pridevek). 0 da bi vsak, kdor svoje konfesije ne priznava za edinozveličavno, vsaj skušal spoznavati C e r-k e v s t e m imenom!
I.	gr. li. — Hali n: „lz Babilona v Jeruzalem", str. 75.
Edinost (v veri). — Vera druži tisočera srca v ljubezni do Boga; nevera pa loči od Boga in deli takci posamič tisočere, ki kakor zazidani v svojem Jaz-u obtiče.
Ista: „Maria Reg.", zv. I., str. 190.
Egallte. — ... Ako zmaga socija-lizem (ki oznanuje bratsko enakost — egaiitč), zgine vsa delavnost; kajti kjer človek ne sme prosto delati, niti uživati lastnega zaslužka, ampak je delo in užitek prisiljena reč: tu ni več misliti o kakem nagibu za delavnost (pridnost) . . . Ako zmaga socializem, postane žena sužnja; kajti kjer ne veže več družine sv. zakonsko življenje, postane šibkejša polovica člove-
stanu, ki je prvi steber državni in kako modro ravnajo naši poslanci, da jej ne zaupajo, ampak da bijejo proti njej neizprosen boj.
Podpirajmo v tem boju poslance! Kmečki stan vvinorejskih krajih bi bil z novo postavo hudo in zelo občutno zadet. Tega ne smemo dovoliti. Proti kmečkemu stanu se ne sme vladati! Zdrav kmečki stan je podlaga .človeški družbi, podlaga državi. Državfi, ki ninia krepkega kmečkega stanu, ne more obstajati. Isto velja o narodu! Zato pa naj sedaj vse dežele in občine povzdignejo se svojimi poslanci glas: Proti kmetu se v Avstriji ne ii o v 1 a d a I o I
Novo breme za kmeta.
Finačni minister Bilinski je predložil dne 1. t. m. državni zbornici nov načrt glede vinskega davka. Glavna in osodepolna prememba bi po novem načrtu bila ta, da bi davka ne plačeval obrtnik, marveč v i n o r e j e c sam. Naj navedemo iz tega načrta glavne točke:
Sedaj iznaša splošni davek 5 K 94 v od hehtolitra vina, in 1 K 48 v od hektolitra sadjevca. V nekaterih krajih je ta davek mnogo nižji. Po vladnem načrtu naj bi se vinski davek znižal na 4 K od hektolitra vina, odnosno na 3 K 60 v od vinskega mošta in na 1 K od sadjevca. Ta davek bi se pobiral v vseh kronovinah, izvzemši Dalmacijo in zaprta mesta.
Določba prvega paragrafa bi bila torej ugodna za vinogradnike. Toda na-
škega rodu (žena) samo orodje pohote in uživanja za močnejšo polovico . . . Ako zmaga socializem, bo življenje
o	t r o k o v 6 odvisno od volje surove m o č i: ne bo branila otroka roka očetova, ker otrok očeta ne bo po/.nal in tudi matere ne, da bi čula nad njim... Ako zmaga socializem, propade veda in višja omika in vse, kar je doseglo Človeštvo tekom stoletij; kajti višja izobrazba ima predpravice, katerih pa ne pripoznava socijalis‘ična družba . . . Ako zmaga socializem, je pri k o ncu (poneha) moralnost in nravnost človeškega rodu; kajti kjer se s silo zameta zakon božji, pravico narave, glas razuma in klic vesti ter se oznanja (proklamira) namesto tega železna postava absolutne (popolne) enakosti, tu ni nič več prostora /.a nravni čut, tu je zabit zadnji žebelj v krsto kreposti . . . Ako zmaga socializem, je konec blagostanju, miru, omiki in čednosti človeškega rodu : sovraštvo, trdosrčnost, preganjanje, barbarstvo, brezvladje (anarhija) bo na dnevnem redu, in koncem konca bodo vsi enaki — reveži...
T. gr. Sch.— Boccard: ..Predsodki in zmote naše dobe", str. 376.
slednje določbe so naravnost nesprejemljive. Vladni načrt namreč določa, da bodo morali vinski davek plačevati:
1. Vsakdo in od vsega vina, ki ga ali kupi ali doma pridela. Davka prosto je le tisto vino, ki prihaja v prosta	skladišča in	iz kleti v	drugo
klet istega vinogradnika v isti ali sosedni občini.
2.	Dalje bodo	morali plačevati
davek vsi mali vinogradniki, ki na drobno prodajajo vino, torej v posodah do 50 litrov.
3. Plačevali bodo davek vinogradniki,	ki	točijo svoje	vino „pod	vejo"
(v osmicah).
Ako bi vladni načrt postal zakon, bodo se vinske zaloge na ta način ob-dačiie s 1. septembrom 1910.
Vinskega davka bi po vladnem načrtu ne plačevali:
1.	Vinogradniki	od svojega	vina,
ki ga porabijo doma za družino. Torej hoče vlada pozneje določiti, koliko vina dovoli vinogradniku davka prostega. Ta določba je skrajno kruta. Finančni stražniki bi povsod v klet vtikali svoje nosove ter vinogradnikom in njihovim družinam merili Želodce.
2. Davka prosto bi bilo vino v zaprtih mestih, koder že sedaj vlada pobira vinski davek.
3. Davka prosto bi bilo vino za kis, žganje in pokušnje, ter vino, kolikor ga kdo potrebuje na potovanju.
Vlada računa, da bi se vinski davek zvišal za 6 milijonov, torej podvojil.
Posebe bi bilo obdačeno vino v steklenicah. Od steklenice raznega kipečega vina v vrednosti 5 K bi znašal davek 50 v, od 5 do 10 K cene davka 1 K, od 10 do 20 K davka 2 K, od dražjega vina pa 5 K. Kot cele steklenice veljajo one, ki drže nad 425 kubičnih centimetrov.
Steklenice z mirnim vinom bi bile obdačene v vrednosti do 1 K s 4 v itd. Merilo za nameravani davek je torej cena vina.
Od kipečega vina v steklenicah bi dobila država okroglo 1,100.000 K davka in sicer od domačega okroglo 500.000 kron, od tujega do 600'000 kron.
To so glavne točke tega načrta, ki ne sme nikdar postati zakon, ker bi to bil za naše vinorejce smrtni udarec.
Tramvaj Opčine - Sežana.
Sežana, kraška metropola, je po imenu sicer le vas, a v dejanju jeden najprijaznejših trgov .iaše ožje domovine. Sežana je slula vedno daleč na okoli radi svoje lege, svojih sejmov, lepe okoiice in snažnih poslopij.
V	zadnjem času ji je manjkalo primerne zveze s Trstom in drugo oko-
lico. Deželnemu odboru so bile te pomanjkljivosti znane, zato se je po možnosti potrudil, da bi te nedostatke odstranil. —
Vsled prošnje sežanskega županstva z dne 21. februvarja 1907 za podaljšanje ozkotirne male železnice ali tramvaja od Opčin do Sežane je sprejel deželni zbor na predlog deželnega odbora sledečo resolucijo:
1. Naroča se deželnemu odboru, da stopi v dotiko z vodstvom tržaških malih železnic v svrho, da bi se doseglo čiinpreje podaljšanje tramvaja od Opčin do Sežane.
2. Naroča se deželnemu odboru, da poroča o izidu teli pogajanj v prihodnjem zasedanju in stavi eventualne tozadevne predloge.
Ta sklep deželnega zbora je naznanil dež. odbor dne 3. julija 1907 vodstvu malih železnic v Trstu s pozivom, da se izrazi o tej zadevi.
Na to je odgovorilo vodstvo društva »Societ;'i Anonyma“ v Trstu, da je treba v to še predštudij in sklepa društvenega upravnega sveta, ki se snide pa šele jeseni istega leta. V svrho potrebnih obestranskih informacij pride medtem inženir I. Peschinger v (iorico, da bi postavil temelj nadaljnim pogajanjem.
Sklep deželnega zbora je sporočil dež. odbor tudi trgovsko-kupčijski zbornici v Gorici in županstvu v Sežani, kateremu je zajednein naročil, naj zbere in pošlje v Gorico statistične podatke, ki so v prilog novemu podjetju. Županstvo je vestno spolnilo to nalogo.
Pozneje je naznanilo vodstvo elektr. malih železnic v Trstu, da je društvo voljno izvršiti lepi načrt podaljšanja Opčinskega tramvaja do Sežane. A splošni načrt, kateregaje dalo izdelati, kaže nad 600.000 K stroškov. Z ozirom na obstoječo denarno krizo ne kaže pa baviti se za sedaj resno s tem projektom.
Deželni odbor je naznanil vse to c. kr. namestništvu v Trstu ter prosil pomoči za izvršitev podjetja. C. kr. namestništvo obrnilo seje na c. kr. tnini-sterstvo v svrho državne podpore za to podjetje; a odgovor je bil nepovoljen, češ, da ne kaže podpirati z državnim denarjem podjetje, ki bi služilo jedino le ožjim lokalnim interesom.
Vkljub temu je obvestilo društvo malih elektr. železnic v Trstu deželni odbor dne 16. novembra 1909, da je prosilo c. kr. ministerstvo za odreditev progine revizije za električno malo železnico od Opčin do Sežane, ter poživlja odbor, naj bi se isti uže pri tej priliki izrazil o visočini deželne podpore za to podjetje.
Z dopisom z dne 24. novembra 1909 je dobil dež. odbor od tržaškega namestništva vabilo k udeležbi progine revizije za dan 6. decembra istega leta. K tej komisiji je deligiral kot svojega zastopnika g. nadinženirja Glessig-a.
Komisija se je sešla dne 6. decembra 1909 v sejni dvorani c. kr. namestništva v Trstu, in iz tozadevnega zapisnika je ra/.vidno, da so se vsi v to poklicani činitelji izrekli za to, da se nameravano podaljšanje tramvaja od Opčin do Sežane uresniči.
Osobito se mora naglašati, da so se zelo ugodno izrekli za uresničenje tega načrta zastopniki akcijskega društva tržaških malih železnic, ter se vidi, da imajo resno voljo ta načrt izvesti, toda s pogojem, da bi prispevala v svrho pokritja stroškov država, dežela in občina.
Oziraje se na vse to, je predlagal deželni odbor deželnemu zboru v 15. seji dne 15. februarja sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta:
Visoki zbor skleni:
»Oziraje se na izredno važnost zgradbe ozkotirne elektr. male železnice od Opčin do Sežane ne le v gospo-
I	d a r s k e m in trgovskem oziru, marveč tudi s stališča za o b-čenje p tujcev in pospeševanje vojaških interesov, k e r je v Sežani stalna garinizija in Kras sploh letno zbirališče velikih vojaških k a rdel, poživlja se visoka vlada, da omogoči s primerno subvencijo realizira n je označenega podjetja.
Opomniti je še, da je ta predlog deželnega odbora, predložen po odborniku 1. BerbuČ-u, v lepem in primernem govoru zagovarjal in priporočal g. poslanec dr. Stepančič.
Politični pregled.
Državni zbor.
V	torkovi seji poslanske zbornice e bila na dnevnem redu točka: prvo čitanje finančnih predlog. Poslanec Korošec je rekel, da pomenja nameravani zakon glede obdačenja vina katastrofo za vinogradnike a bo silno škodoval tudi drugemu kmetijstvu. Govornik je izjavil, da bo njegova stranka glasovala enodušno proti vinskemu zagonu. Posl. Ren ne r je v imenu socialnih demokratov govoril proti predlogi. — Posl. B i e I o h 1 a v e k je izjavil, da bo glasoval za finančne predloge izvzemši davek na n ineralne vode in vinski davek. Nato je bila razprava prekinjena. Zbornica je nato razpravljala nujni predlog glede železniške katastrofe pri Uherskem. Potem ko je posl. Pad ur utemeljeval nujnost svojega predloga, je bila seja zaključena.
Včeraj je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o prvem čitanju fi-načnili predglog. Oglasil se je k besedi finačni minister Bilinski. Rekel je med drugim, da je vlada pred 9 meseci predložila zakonski načrt glede povišanja davka na pivo, hoteč na ta način sanirati deželne finance, a da ga je morala umakniti, ker je bila zbornica proti njemu. V sedanjem finančnem načrtu je povišanje davka na pivo sicer izpuščeno, a prav zaradi tega pa se ne bode moralo pomagati deželnim financam. Bilinski se je čudil, da je zbornica proti povišanju davka na vino, d po njegovem mnenju ni nobeno povišanje. kajti dočim znaša davek sedaj 5-94 K, bi znašal v bodoče 4 krone.
Minister je nadaljevaje izjavil, da bo vlada popolnoma vzdrževala svoj finančni načrt in ga branila v odseku. Minister je konečno apeliral na zbornico, naj hitro reši te dni vloženo predlogo, v kateri prosi vlada pooblastila, da si nabavi 181,740.000 K potom posojila, da jo bo možno čimprej odka-zati odseku.
Parlamentarna bitka.
..Slovanska Enota" je protestirala proti temu, da se namerava od finančnega ministra predloženo predlogo za novo posojilo v znesku 181 milijonov kron (9,500.000 K za napravo novega poljsko-artilerijskega matcrijala, 22 milijonov za domobranstvo in 151 milijonov za okrepitev državnih blagajn) takoj po rešitvi vladnih predlog o novih davkih spraviti v zbornici v prvo čitanje in potem v odsek. Predsednik državnega zbora je protest sprejel, izjavil pa je, da mora sklicati sejo načelnikov klubov, da določi dnevni red. »Slova-ska Enota" mora biti pripravljena na vročo parlamentarno bitko.
..Slovanska Unija" in vlada.
»Slovanska Unija“ je sklenila, da bo glasovala tako proti proračunu, kakor proti finančni reformi, ako se ne ustvarijo pogoji, da se razmerje med vlado in »Unijo“ popolnoma izpremeni.
Baron Bienerth se je začel glede delovnega programa s »Slovansko Unijo" pogajati ta teden.
Nov državni dolg.
V torkovi seji državnega zbora je predložil finančni minister predlogo za najetje državnega dolga v znesku 182 milijonov kron.
Proračunski odsek državnega zbora.
V torkovi seji proračunskega odseka so bili izžrebani poročevalci. Predlog, da se nakuje nove Srebrnjake po
2	K in I K, se je vsprejel.
Ogrski državni zbor.
Ogrski državni zbor se sestane naj-brže 21. t. in.; pred Veliko nočjo ga razpuste.
Avstro-srbska pogajanja.
»Tagblatt" poroča iz Belgrada, da pričnejo v kratkem pogajanja za sklep nove trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
Nad vse kritičen položaj na Balkanu.
Pariški politiški krogi sodijo, da so se spravna pogajanja med Avstrijo in Rusijo izjalovila in da je postal zato položaj na Balkanu kritičen.
Vojni sporazum med Rusijo in Bolgarijo je gotova stvar. Rusija se je zavezala, da bo branila Bolgarijo v slučaju njene vojne s Turčijo. Rusija bo v tem slučaju povečala svoje čete ob ru-sko-rumunski meji.
Razširjenje volilne pravice na Hrvaškem.
Volilno pravico za hrvaški sabor se namerava tako razširiti, da pridejo kmečki volilci do večje veljave.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i rotišče".
P. n. gg. Friderik Lenardič, vikar, na račun ustanovnine 20 K, »Novi bovški skioptikon" 15 K, I. Peternel, d^kan, letni donesek 10 K, Marija Pavlica 20 v, volilo Karola Kumar, vikarja v p. 200 K, Jos. Jarec, vikar v p. 3 K, čisti dohodek veselice društva »Zvezda" iz Sovodenj-Rubij v dvorani »Central" v Gorici 215 K, Val. Knavs, vikar v Lozeh 5 K, Rozalja Howansky v Gorici 40 vin., G. P. Avče 20 K, Anton Vidmar, Polje 30 vin., Josip Nardin, Bukovica 1 K; Miha Besednjak v Gorici 3 K, Ivan Rejec, profesor 20 vin.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1
Za „A I oj z i j e v išče"
Č. g. Štefan pl. Posarelli, kaplan, mesto venca na grob pok. Karola Kumarja, vikarja v pokoju, svojega prvega učitelja 5 K, G. P. Avče 20 K.
Domače in razne vesti.
Županstvo v Hlhenbergu
je poslalo na Visoko finančno in notranje ministerstvo na Duniju sledečo brzojavko : ^Županstvo v Rihenbergu vgovarja slovesno proti načrtu nove postave glede vinskega davka, ker bi ta postava bila smrten udarec našim vino-rejeem, ki trpe že tako vsled vinske krize. Ljudstvo, silno razburjeno, zahteva, da se ta načrt umakne in ta postava na vsak način prepreči.
Velikanski protestni shod proti novemu davku na vino se je v ned. vršil v Sofijini dvorani na Dunaju. Na shodu je bilo nad 5000 vinogradnikov vseh avstrijskih narodnosti in dežel. Na shod je došlo 106 pritrjevalnih brzojavk. Predsedoval je shodu nižjeav-strijski deželni odbornik krščanski so-cialec Mayer, ki je dejal, da morajo
vsi agrarni poslanci brez razlike narodnosti v boj proti vladni predlogi o davku na vino. Preprečiti morajo, da bi ta predloga postala zakon, ako se jim pa to ne posreči, tedaj pa pride toliko vinogradnikov na Dunaj, da jih bodo polne tudi dunajske ceste. Posegli bomo po pasivni rezistenci. Ako se je poslužujejo celo državni uradniki in zdravniki, zakaj bi ::e je ne kmetje. Župani bodo pričeli s pasivno rezistenco in odložili bodo svoja mesta. Boj bomo organizirali in odnehali ne bomo. Kdor odneha, je izdajalec kmečkih koristi. Poslanec Girstmayer iz Štajerske je pozval zborovalce, naj gredo demonstrirat pred finančno ministerstvo. Dr. Korošec je v imenu S. L. S. izjavil, da bodo poslanci S. L S. zvesto in krepko stali na stališču kmečke skupnosti in se odločno bojevali proti vsemu, kar bi bilo kmetu v škodo. Govoril je tudi dr. Ploj v imenu »Zveze južnih Slovanov". Govorili so zastopniki južnih Tirolcev, češki katoliško-narodni poslanec Šilinger v imenu vinogradnikov iz Moravske, vitez Hohenblum. Vsi govorniki so povdarjali, da je v skupnosti agrarcev njihova moč. Shod je soglasno sprejel resolucijo, ki z ogorčenjem odklanja vladno predlogo; poziva vlado, naj predlogo umakne, v nasprotnem slučaju pa naj poslanci z vsemi sredstvi delajo na to, da predloga o davku na vino, ki bi bila katastrofa za vinogradnike, pade.
Imenovanje v policijski stroki.
Policijski kancelist Florijan Orasch je imenovan policijskim oficialora in je prideljen k policijskemu oddelku go-riškega okrajnega glavarstva.
Trgovinski minister je potrdil Josipa Lenarčiča za predsednika in Ivana Kregarja za podpredsednika za leto 1910 v trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani.
Vojaška vost. Tukajšnji brigadir generalmajor pl. Sttfger je imenovan za zapovednika armadne strelne šole v Bruck-u na Litvi.
Medvedova žalolgra „Za pravdo la srce", katero je uprizorilo sovodenj-sko društvo »Zvezda" v prid »Slovenskemu Sirotišču" je uspela nepričakovano izvrstno. — Ta uprizoritev je bila za goriško mesto, ki spi v dramatičnem oziru spanje pravičnega, pravo izuena-denje. Igralci so bili brez izjeme težavnim ulogam kos in so pokazali, da zna tudi vaško dekle in vaški mladenič izražati čuvstva tako, da vzbude v slu-šalcih glasen odmev. — Katarina je s svojim mirnim, neprisiljenim nastopom in zvonkim glasom občinstvo naravnost očarala. Jasneje ni mogla pokazati niti s kretnjo niti z glasom trpljenja, katerega provzroča dvom dekliškemu srcu. Jasneje ni mogla pokazati neomajne otroške ljubezni do osivelega očeta in marsikatero solzo je izvabila njena otroška preprostost slušalcem v oko. — Istotako je bil tudi Andrej pravi tip strastnega značaja, ki združuje v sebi ljubezen do pravice, a stud nad vsakim hinavstvom.
—	Erazem, odsev blagega, rahločutnega značaja in Barbara, kruta in trdosrčna graščakinja sta izborno rešila svojo nalogo in vzbudila ob svojem porazu mnogo sočutja. Dizma, grajski oskrbnik, ki je kakor zli duh uporabljal zdaj stisko Erazma, zdaj stisko Andreja, zato da bi utešil svoje lakomno srce, je živo označil neznačajnost lakomneža. Oče Grajan je prav lepo predstavljal slepega, oslabelega očeta, ki je v slovesnem trenutku zaroke pokazal vso svojo blagohotnost, a se potem, ko se je bila udala Katarina Erazmu, pokazal neizprosnega očeta, katerega niso omehčile solze edinega otroka. — Posvetovanje tlačanov v gozdu, napad gradu, veselje tlačanov ob ujetju Barbare in Erazma, zbor deklet so bile žive slike vzete iz pre-(DalJe v prilogi.)
Priloga »Primorskemu Listu" št. 10. z dne 10. marca 1910.
teklili časov. Puške so pokale, harmonika je pela in tlačani so ukali, da se je zdelo gledalcem, kot bi zrli v pravo življenje in ne na oder. — Zadovoljstvo občinstva se je javilo v burni polivali, ki je sledila vsakemu dejanju. Domačini igralcem ie naše ljudstvo veliko bolj hvaležno nego tujim in jih veliko raje posluša, če jim tudi manjka gledališki likalnik. Neprisiljenost je za nas, in ne gledališka koketnost! Društvu „Zvezda" iskreno častitamo! Udeležba je bila velika. Velika dvorana nabito polna.
-	k —.
Vstopnino so preplačali pri nedeljski vprizoritvi sledeči: 0. Franc Vodopivec, cesarski svetnik 8 K, gospa dr. Stepančičeva 2 K, preblarodni g. baron VVinkler 3 K, gospa Josipina Mozetičeva
3	K, g. Trevižan Josip 40 vin. Mesto vstopnine sta poslala g. prof. Andrej Ipavec 2 K in okrajni tajnik g. Anton Češčut 2 K. Srčna hvala!
Drudtva in zadruge, ki so pristopile mej ustanovnike »Slov. Sirotišča" so: »Goriška zveza", »Centralna posojilnica", »Hranilnica in posojilnica" v St. Petru in »Hranilnica in ž njo združena zastavljalnica" (Mont) v Gorici. Sedaj je pristopilo še društvo »Zvez-d a" v Sovodnjah-Rubijah.
Gonja proti slovenskim delavcem v tržaški svobodni luki. Že nekaj dni sem se vrši od strani tržaških ireden-tovcev grda gonja proti slovenskim delavcem, katere bi radi popolnoma izključili od zaslužka v novi svobodni luki pri sv. Andreju v Trstu, na ljubo privandrancem in blažene Italije. Proli taki gonji se slovenski delavci pa odločno upirajo in so imeli včeraj v ta namen javen shod v »Narodnem Domu", na katerem je bila vsprejeta ta-le resolucija: »Slovenski delavci v Trstu zbrani na protestnem shodu v »Nar.'domu" protestirajo globoko ogorčeni proti divjanju in gnjusni gonji laških, s sovraštvom do slov. delavstva prepojenih vo-ditevljev laških delavcev povdarjajo slovesno, da se kot domači od pamtiveka na tržaškem ozemlju prebivajoči delavci smatrajo enakopravne z laškim delavstvom v Trstu posebno kar zadeva pravice do zaslužka, izražajo svoje obžalovanje, da. se slovensko domače delavce označuje kot tuje — italijanske državljane — smatra tržaškim, domačim elementom, in zahtevajo od uprave c. kr. javnih skladišč, naj z vsemi dovoljenimi sredstvi dela na to, da se omogoči slovenskim tržaškim delavcem zaslužek v novi prosti luki pri sv. Andreju". — Obenem je bila odposlana na trgovinskega ministra protestna brzojavka proti neznosnim razmeram.
Deželni hipotečni zavod v Gorici opozarja vse one posojilojemnike, ki imajo pač dovoljena posojila, a jih niso še realizirali, naj store to čim prej, ker je v delu spreminjava obrestne mere od 4 na 4 in pol odst., vsled česar se bodo v bližnjem času dovoljevala posojila pod novimi pogoji in bo v dotični prehodni dobi realiziranje po starem načinu dovoljenih posojil zvezano s kako zakasnitvijo, kar je pač samoobsebi umevno.
Doslej je deželni hipotečni zavod dovoljeval posojila, katerih obresti so znašale nominalno 4 cdsto, pri tem je, ker je bila obrestna mera premajhna, dolžnik izgubil po 7 odsto od nominel-nega zneska. V doglednem času pa bo zavod dovoljeval posojila po 4 in pol odsto obresti, vendar ne bo treba trpeti dolžniku tolike izgube, marveč se ista zniža od 7 na I in pol pošto.
Natančen dan, s katerim prične novo poslovanje, se naznani potom časopisov.
Slov. kat. akad. tebn. društvo „Zarja" si je izvolilo na VI. rednem občnem zboru 1/3. 10. za letni tečaj sledeči odbor: Predsed.: stud. iur. Fr. Rueh, podpreds.: stud. iur. P. Rupnik; tajnik: stud. phil. K. Oštir: bla-
gajnik: stud. iur. Fr. Vreč; knjižničar: stud. iur. .1. Leskovec; gospodar: stud. iur. Fr. Čerček; odb. namest.:- cand. iur. Iv. M i I a č.
Dr. Lueger umira. — Včeraj zvečer je bil o stanju dr. Luegerja izdan sledeči buletin: Temperatura 39 2, utripanje 100, malo in slabo, semtertje pavze v dihanju. Hropenje. Zavest prenehala.
Dr. Lueger se nahaja v agoniji. Ker ni nikake nade več, da bi se mu obrnilo na bolje, se že delajo odredbe za pogreb, ki utegne biti tako sijajen, ka-koršnega gotovo Dunaj še ni videl. Policija računa, da pride na Dunaj h pogrebu okoli milijon oseb.
Zato bodo tvorili vojaki špalir ob vsej črti, kjer se bo pomikal sprevod. Pogreba se udeleži tudi cesar in mnogo nadvojvod. Truplo bo izpostavljeno v »Volkslialli". Pred mestno palačo in parlamentom se bodo vršili govori, na kar se bo pomikal sprevod proti stolni cerkvi Sv. Štefana, kjer bodo čakali na mrtvaški sprevod cesar in nadvojvodi.
Vojaške čete bodo razpostavljene po celem mestu za vzdrževanje miru.
Po zaključku lista je prišlo brzojavno poročilo, da Jq danes ob 8. url zjutraj dunajski župan dr. Lueger umrl.
Hotel Grljan pri Miramaru prešel
v	slovenske roke. — V petek se je podpisala v prostorih ..Tržaške posojilnice in hranilnice " kupnoprodajna pogodba, s katero je prodala dosedanja lastnica Adela vdova Feder vse svoje posestvo v Grljanu konzorciju, obstoječemu iz tržaških denarnih zavodov: »Tržaška posojilnica in hranilnica", »Jadranska banka" in »Trgovsko-obrtna zadruga" za kupnino 450.000 K. To posestvo obstoja iz znanega hotela „Gri gnano" s 30 sobami in drugih gospodar-, škili poslopij, morskega kopališča in okolu 13.000 kvadratnih sežnjev zemljišča. Prorokuje se, da nastane v naj-bližjem času na tem obrežju nova Opatija. Omenjeni zavodi so se baje v to svrho zedinili v ustanovni odbor delniške družbe pod imenom »Hotelska delniška družba Grljan-Miramar pri Trstu", ki bo emitiral za sedaj, po odobrenju pravil, delniško glavnico od 1,000.000 K. Govori se, da se posebno češki krogi že sedaj zanimajo za akcijo.
»Piccolo" od nedelje se zaraditega jezi na Lahe,, zakaj niso oni kupili zgoraj omenjenega posestva.
Pozor Slovenci! Predno se je v državnem zboru začela razprava o Gra-fenaurjevem predlogu, je vlada železniški direkciji v Beljaku naročila, da mora odslej uradništvo na celovškem kolodvoru vozne listke izročati tudi na slovensko zahtevo. Vsak Slovenec je dolžan, da na celovške m kolodvoru zahteva vozni listek v slovenščini, zakaj znano je, da v Avstriji narodne pravice zastarajo že, Če se jih človek tri dni ne posluži ... Na celovškem kolodvoru se ne sme noben Slovenec več i/. komo-ditete in napačne lojalnosti posluževali drugega jezika kakor slovenščine.
Velecenjene tvrdke in trgovce o-
pozarjamo, da pridenejo znamko za 10 vin., ko prašajo našo upravo pojasnil za inseriranje. V nasprotnem slučaju uprava ne bo dajala odgovora.
Uprava ,,Prim. L."
Listnica uprave: Neki naš naročnik nam je poslal po poštni položnici dne I. marca t. I. iz Sežane 4 K za „P'iinorski List" bre/ podpisa. Prosimo,
da se dotičnik oglasi. G. Mihael Torkar, Kal, Stržišče: Denar prejeli v znesku
4	K 50 vin. Hvala lepa!
Mestne novice.
m Umrla je dne 8. t. m. v 62. letu svoje starosti gospa Vincencija Abram, vdova po ranjkem g. nadučitelju Leop. Abram. Pogreb je bil danes ob 3 pop. Pogreba se je vdeležilo z zastavo tudi društvo »Skalnica", kateremu je bila pokojnica podpornica. Naše iskreno sožalje preblagi družini! Drago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
m Vseh dohodkov pri nedeljski veselici v dvorani »Central" v (iorici je bilo 505 K, stroškov pa 290.
ni Odbor „Slovenskega katol. delavskoga društva" v Gorici je določil v zadnji seji da bodi od zdaj naprej uradna ura ob nedeljah od 10. do 11. predpoludne.
m Tatovi. — Veliko vznemirjenja provzročujejo po našem mestu v zadnjem času se vedno ponavljajoče tatvine. Posebno po noči se vtihotapijo tatovi v stanovanja, od kod odnesejo, kar se jim zdi vredno. Tako so pred par dnevi po noči udrli v stanovanje vpokojenega gimnazijskega ravnatelja vladnega svetnika dr. Gross-a ter odnesli 1200 K v denarju in nekaj srebrnine. Drugo srebrnino so bili zavili v prt, a zdi se, da so bili moteni in da so pri	begu	pozabili srebrnino. Ne	mine
skoro	noč,	da se ne bi	drug dan slišalo o	kaki	tatvini. Kot	delavno	polje
so si	izbrali ti lopovi	tekal išče	Fran
Josipa, ker vedo, da je tam premožnejše prebivalstvo našega mesta. — Policija se trudi na vse načine, da bi prišla zločincem na sled, a dosedaj je bil ves trud zaman.
Iz goriške okolice.
g Smrtna kosa. — V torek ob 1. uri in pol pop. je umrl v Dornbegu Jožef Vodopivec, posestnik in podžupan. Pogreb se vrši danes popoludne. N. p. v m.!
g Sovodnje. Deželni odbor ustano-
vi	pri nas vrtnarsko poskuševališče v večjem obsegu. V ta namen je menda uže najel potrebno zemljišče, katero obsega 4 orale. Na tem poskuševališču bo nastavljen deželni vrtnar, kateri bo poučeval učence, kmečke mladeniče teoretično in praktično gojenje raznovrstne zelenjadi. To poskuševališče bo nekaka podružnica poskuševališča v deželni umobolnici. Namen tega poskuševališča bo: širiti med kmetovalci gojenje raznovrstne zelenjadi na racijonelen način. Posebno z umetnimi gnojili se bodo delale poskušnje. Učenci se bodo baje sprejemali tudi od drugod in bodo primerno plačani za delo, ki je bodo opravljali na deželnem vrtu. Za ta vrt bo prispevala tudi država z večjim zneskom.
—	Misel o takem vrtu je sprožilo vrtnarsko društvo v Sovodnjah, kije našlo odziv na pristojnih mestih. Da ho ta deželna naprava velike važnosti za naše kmetovalce v goriški okolici, tega menda ni treba posebej omenjati.
g S Kojskega. Od 13. do 20. junija min. leta smo imeli sv. misijon. Naši liberalčki so si pri tem mislili, da so misijonarji prišli agitirat za volitve in v resnici so se grozno zbali. To je že dognano, da liberalcem ne ugajajo take pobožne prireditve. • Zalo se pa lahko z drugimi priredbami olajšajo svojo vest. 25-27 plesov smo imeli v ll'|, mescih iti še to se zdi onim, ki imajo pravico dovoljevati plese, premalo; kajti komaj čakajo, da mine postni čas. da bi se le smelo zopet plesati. Na prvo nedeljo po Veliki noči so napovedali zopet ples in potem bo šlo
skoraj vsako nedeljo tako. Kaj menite, da je to tisti napredek in tislo izobraževalno delo, katero vedno prorokujejo njih generali ? Torej s plesi hočejo vzgajati našo mladino. Ali ne vedo, da je ples ravno najboljše sredstvo za duševno, telesno in gmotno ugonobitev mladeničev in deklet. Njih uverjenost o veliki koristi plesov pa gre tako daleč, da tudi med službo božjo skladajo brjarje. Da se slovesnost še boljše obhaja, pa pohajajo dva dneva pred in dva dneva po plesu, tako da izgube po nepotrebnem pet dni svojega kratkega življenja pri škodljivem delu. Temu je pa vse kriv oni, ki ima pravico dovoljevati plese. Saj je tudi njegovo vedenje jako pomenjljivo. Pred sv. mašo ob nedeljah sedi v kaki krčmi in ko misli, da je služba božja že začela, se poda v cerkev. A postavi se tam prav zadaj, da bi pri pridigi ne slišal, kar bi jako dobro potreboval. Med pridigo pa klepeta tako glasno, da ga blizusto-ječi bolj slišijo nego gospoda župnika na prižnici. Tak je voditelj protiverskega gibanja na Kojskem.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Rihenberga. — Kakor vam je znano, g. urednik, se pri nas bližajo občinske volitve. Volilni imenik je bil na ogled razpoložen toliko časa, kot je postavno. Liberalci so ga tako prehladili, da je na drobcu obolel ali pa oni na pameti, in so ga poslali na operacijo v Gorico.
a Iz Rihemberka. -- Liberalna ali Bratinova stranka je svoje kandidate tudi že razpostavila na ogled. Ogleda si jih lahko vsakdo v mesnici g. Robiča in sicer vsako nedeljo, in praznik od 6 in pol — 7 in pol ure zjutraj in po beli nedelji, ako ne bodo poprej volitve, pa od 6—7 ure zjutraj.
a Pošta v Rihenbergu v zadnjem času menda ne skrbi dovolj pazno, da se posebno naši časopisi dostavljajo naročnikom točno. Dohajajo nam pritožbe, da nekateri naši naročniki dobe »Prim. List" šele v nedeljo. Tako n. pr. Franc Pečenko z Brji, vas Miheli, dobiva list 3 dni pozneje zamazan in raztrgan. Kdo je temu . kriv? Ako ne bodo te vrstice nič pomagale, zaropočemo na drugem mestu.
a Velike Žablje. — Najdena ovca. V pondeljek, dne 7. t. m. se je prikratila ena ovca v Velike Žablje. To ovco je neki tukajšni gospodar zaprl v svoj hlev. Oni, ki je ovco izgubil, naj se oglasi pri tuk. županstvu.
Iz kanalskega okraja.
ki Iz Kala. — Čudne reči se dogajajo pri nas. Kakor znano, imamo šolo, a bolje bi skoro bilo, da je ne bi bilo, vsaj bi se naša deca ne pokvarili’ na vzgledu našega učitelja. Preveč bi ga počastili, če bi vse pisali, kar on uganja. Za. sedaj mu povemo, da z ogorčenjem opazujemo njegovo počenjanje. Tako obnašanje ni za vzgojitelja mladine, kateri bi ji moral biti vzor v vsakem pogledu. Ali morda zato plačujemo šolske doklade? Proč s takim učiteljem, mi ne maramo zanj. (i. nadzornik, naj stori potrebne korake.
ki Iz Zapotoka. — ..Primorec" od
II.	februavarja piše, da ni bilo pri nas tri nedelje sv. maše ter da je občinstvo bilo zbrano v cerkvi, a samo duhovnika ni hotelo biti. To ni res; kajti maše nismo imeli dve nedelji in do cerkve ni prišel nikdo drugi, nego cerkovnik sam. Kriv je pa temu sneg, katerega smo imeli nad 1 m. Razume se, da pri takem snegu gospod upravitelj iz Marijinega Celja ni mogel priti. ..Primorec" naj rajši pove. kako so morali njegovi pristaši čakati pri raznih slio-
dih in predavanjih na govornike, ki bi bili prav lahko prišli, ker niso imeli težavnih in nevarnih poti a jih vendar ni bilo.
Iz tolminskega okraja.
t Iz Volčanske okolice. — Na
smrt zadeta divja žival brca in suva okoli sebe, ne zmeneč se ne za dobrotnike ne za sovražnike. Tako delajo pri nas liberalci, katere se pa lahko na prstih ene roke sešteje. Oni hočejo po vsej sili smrtno zadet liberalizem ohraniti pri življenju in slepo udrihajo na desno in levo. Najprej so se spravili na našega preč. g. duhovnika, ter si izmislili o njem tako grde laži, da se jih ne upa vsprejeti noben drugi list, kakor oni, ki je v tej stroki mojster z akademično izobrazbo. No, kot odgovor na take izmišljene in nesramne napade jim povemo, da preč. g. duhovnika visoko cenimo in ga ljubimo, ker je vsega spoštovanja vreden.
Ker je delaven v prospeh ljudstva vam ni prav. Ni vam prav, da sploh kaj koristnega obstoji. Naša društva pustite pri miru. Če so vam na poti, ognite se jim in pred tuj prag ne hodite pometat, dokler je pred vašim še do kolen smeti.
t Nova železnica od Sv. Lucije-Tolmin do Kobarida. — C. kr. železniško ministerstvo je odredilo z razpisom z dne 6. decembra 1909 št. 14217,3 glede načrta za normalnotirno lokalno železnico od postaje Sv. Lucija-Tolmin do Kobarida, da se izvrši pregled železniškega načrta, združen s postajno komisijo. Tozadevno komisijonelno uradno opravilo je določeno na dan 30. t. m. in se komisija na določeni dan sestane ob 9,30 dopoludne pri c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu.
t Podmelec — Na praznik sv. Jožefa takoj po blagoslovu bo v tukajšnjem izobraževalnem društvu predavanje o zelo zanimivem predmetu. Društveniki, pridite vsi!
t Poljubinj pri Tolminu. — V soboto po noči je po veččasni bolezni v Gospodu zaspala Alojzija Rejec. Pokojnica je bila članica tukajšnjega katoliškega izobraževalnega društva. Pogreb se je vršil v pondeljek s sveto mašo. Mnogo mladeničev, deklet in drugega občinstva je izkazalo pokojnici zadnjo čast s tem, da so jo spremili na zadnjo pot. Draga Alojzija, zemljica naj bode Ti lahka in svetila Ti večna luč!
t Iz Kala pri Stržiščih	V pe-
tek popoldne se je vtrgal visoko pod Črno Prst velik plaz. S strašnim šumenjem in grmenjem je drvil v dolino ter se ne daleč od ceste, ki vodi od Kala v Stržišče, ustavil. Škode ni bilo veliko.
samo posestniku I.uki Torkarju je odneslo nekaj mladih hrušk. I.etos smo bili prav bogato obdarovani s snegom in komaj čakamo, da se ga iznebimo. Težko pričakujemo preljubo pomlad s njenim pisanim cvetjem in s krilatmi pevci
t Iz Stržišč. — Kakor ni polja brez ljulike, tako ni skoro vasi brez kakega liberalnega zlobneža. Samo v naši vikariji niso dobili liberalci pri zadnjih dež. volitvah niti enega glasu. Zato pa liberalci zabavljajo, češ, da smo premalo izobraženi. V naši okolici ni potreba liberalnih agitatorjev iz mest in trgov. To delo poskušajo izvrševati domači »visoko izobraženi" možje. Ali jih pa prav nič ne rabimo, kajti ako že nimamo še izobraševalnega društva, imamo pa primerne časopise in knjige iz katerih si prisvojimo toliko izobrazbe, da si zamoremo pošteno zaslužit vsakdanji kruli ter da znamo svoj zaslužek bolj v prid obračati kakor naši sosedni vaščani Nemškirutarji, ki prirejajo plese in povabljajo agitatorje. Njih izobrazba se je pokazala pri pretepu, ki se je vršil preteklo zimo med fanti, ljudstvom in učenci iz učiteljišča.
Pri izobraževalnem delu pri nas se odlikuje tudi naša g.čna učiteljica, ker se trudi kolikor je v njenih močeh za dušni in telesni blagor njenih učencev, ki bodo, ko bodo odrasli, gotovo koristili svoji okolici.
Iz komenskega okraja.
km Zahvala. — C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je darovalo cerkvi na Vojščici 250 kron kot prispevek v napravo dveh novih strelovodov, enega na cerkev, drugega na fa-rovž. Leto bo zdaj, ko je namreč treščilo v zvonik ter napravilo veliko škodo na cerkvi in na farovžu.
Cerkveno oskrbništvo se s tem c. kr. visoki vladi srčno zahvaluje.
km Smrtna kosa. V nedeljo popo-ludne je umrl v Štanjelu zadet od kapi posestnik gospod Ivan Abram. Pokojnik je bil oče preč. g. Josipa Abrama, kurata v Biljah, "brat pokojnega odvetnika dr. Josipa Abrama in stric pokojnega poslanca Jeriča. Pokojnik je do minulega leta skozi dolgo vrsto let opravljal službo občinskega tajnika v občini Štanjel. Bil je obče-spošlovan in blag človek.
Odlikoval se je po bistroumnosti in bil je zaveden Slovenec že iz svojih mladih dni. Bil je že v svojih mladih letih naročen na takrat edini slovenski list »Novice" in potem tudi na druge slovenske liste, uredovane v pravem slovenskem duhu, to je na take liste, ki so širili med Slovence izobrazbo, slo-
nečo na podlagi krščanskih resnic. Bilje torej naš somišljenik in ni svojega pre pričanja nikdar in za nič menjaval Pogreb se je vršil v torek popoludnc Udeležilo se je pogreba nenavadno mnogo domačega ljudstva in prišlo je na pogreb tudi mnogo pokojnikovih znancev od blizu in daleč, posebno mnogoštevilno so bili zastopani Biljenci. Mrtvaški sprevod je vodil, ker je domači kurat preč. g. Gleščič bolan, bra-niški kurat preč. g. Šmid ob asistenci petih drugih čč. gg. duhovnikov. Pred hišo in na pokopališču so zapeli domači pevci ganljive žalcstinke blagemu pokojniku v zadnje slovo. Svetila mu večna luč! Prečastitemu gospodu kuratu Josipu Abram in sploh vsej ostali žalujoči družini naše sožalje!
Drobtinice.
Letošnji cesarski manevri. — Letošnji cesarski manevri se ne bodo vršili kakor prvotno namenjeno na južnem Ogrskem, ampak v Galiciji
Prebivalstvo Avstrije. »Statistični podatki", objavljeni od c. kr. osrednje statistične komisije, računajo v zadnji številki, da je imela Avstrija začetkom leta 1909 — 28.264.049 prebivalcev, potemtakem se je v rečenem letu pomnožilo prebivalstvo za 269.153 duš. Od zadnjega štetja (1900) se je pomnožilo prebivalstvo za 2,113.341 duš.
Senzacionalen proces. — V Benetkah se vrši te dni proces, k vzbuja pozornost vse javnosti. Glavno vlogo v tem procesu igra grofica Tarnowska, ki živi ločena od svojega moža. Pri tožbi za ločitev jo je zastopal odvetnik Pri-luko\v. Tega je znala ona tako spraviti v svoje mreže, da je vse zapustil ter pobegnil ž njo v Pariz. Ker je imela visoke zahteve, sta hitro zapravila denar, katerega je imel Prilukovv, in treba je bilo poiskati novih dohodkov. Tarno\v-ska se je seznanila z vdovcem grofom Komarovvskim. Tega je pregovorila, da se je zavaroval pri dunajski zavoroval-nici ..Anker" za 500.000 frankov za slučaj njegove smrti. Na Dunaju je tudi napravil oporoko v korist Tarnovvski. V Orelu se je seznanila s takrat 23 letnim uradnikom Naumovvim, ki se je v njo takoj smrtno zaljubil. Ona je njegovo ljubezen podžigala ter mu rekla, da se poroči z grofom Komarowskiiii. Aliade-nič je postal zaraditega grozno ljubosumen. Tarnovvska in Naumovv sla odpotovala v Benetke, kjer se je nahajal tudi grof Komarowski, in je prišel tudi Prilukovv tja. Tukaj je Tarnovvska spletkarila toliko časa, da je Naumovv sklenil, da ubije grofa Komarovvskega. Dne
4.	septembra 1907 zjutraj se je podal Naumovv v stanovanje grofa, kjer ga je
tudi ustrelil. Morilca so takoj prijeli. Komarovvski pa je imel še toliko moči, da je Tarnovvski, ki je bila pred par dnevi odšla na Dunaj, brzojavil, da ga je ustrelil Naumovv. — Tarnovvska in Prilukovv sta namreč izdelala načrt, da po smrti grofa pobereta denar, Nau-mova pa naredita odgovornega za usmrtitev Komarovvskega. Ta načrt se jima ni posrečil. Obravnava bo trajala gotovo več tednov.
Potni listi za Srbijo se odpravijo, da se tako olajša mednarodni promet.
Književnost.
Nove knjige, - Katoliška bukvama v Ljubljani je založila in izdala dve krasni knjigi:
I	Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Zbral in uredil A. Kalan.
2. Slovenska stenografija. Priredil in avtografiral Fr. Novak, c. k. ginin. profesor. Prvi del. Korespondenčno pismo. Cena nevezani knjigi K 3.
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
e to «
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe.
Bobra poceni zdrava
mora biti resnična kava za družino. ‘Go je pa 3(athreiner [Kneippova sladna kava, toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrečno povdarja ime SKathrcin.er in vzame le izvirne zavitke s tem imenom in s sliko župnika jKneippa kot varstveno znamko.
Najboljše manufahturno blago muli niti min liti i „ta|iili iitmil		Trgovina se nahaja v novih prostorih nasproti starini pod štev. 6.
»Krojaška zadruga11 v Gorici.		Via Garducci številka 6 (Gosposka ulica.
Med drugim omenjamo: Krasne SPOMLADANSKE modne volne, svile za Blouse, Zephyr za moške srajce, Perkale, Satine, Batiste, Platno Panama, sukno za moške obleke, perilo za opreme nevesti, za hotele in restav-		Zbirke vzorcev so vedno na razpolago in pripravljen sem jih zastonj in franko razposlati kamorkoli. Naš sloves glede na okus iu izbero je pač nedosegljiv in popolnoma smo prepričani, da nas ne more prekositi nobena trgovina naše stroke. Pred vsem poudarjajoč solidnost naše tvrdke ter zagotavljajoč najcenejšo postrežbo, prosim, da si ogledate našo zalogo, da se vsak sam lahko prepriča o resničnosti naših besed. TEODOR HRIBAR.
llabilo na občni zbor
,,Krnele hranilnice ir\ posojilnice" v Idrskem pri Kobaridu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, ki se vrši dne 27. marca 1910 ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Potrjcnje računskega sklepa za 1. 1 ^09.
4. Prečitanje revizijskega zapisnika.
5. Volitev nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Odbor.
♦
Odlikovana pekarija ^ in sladčičarna
♦ K. Draščik
♦
♦
♦
♦
v Gorici na Kornu
(v lastni hiti)
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince Itd. Prodaja različna dna vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
?
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Zahvala.
Podpisano se najtopleje zahvaljuje g. dr. Hinko-tn Več-u, občinskemu zdravniku v Kobaridu za veliko prizadevanje, požrtvovalnost ter izvrsten vspeh pri zdravljenju obolelih na maeuku (iifusu) na Vršnem.
Gospod zdravnik je prihajal večkrat v najslabšem vremenu in v poznih nočnih urah k bolnikom na Vrsno ter marsikaterega otel smrti.
Vsa čast takemu zdravniku!
Županstvo na Libušnjem
dne 1.
marca 1910.
IVAN BERGINC,
župan.
pRBECISOrtOf.
Martin ŠullioJ
urar in trgovec v Gorici
Via della Barriera (Pianca) pri državuem kolodvoru v novi, lastni hiši
ima v zalogi šivalne stroje najnovejšega sistema. Zastopnik or-kestrijonov in gramofonov, katere tudi popravlja. Priporoča se železničarjem in po železnici potujočemu občinstvu.
Postrežba solidna ln poštena.
JAKOB ŠULIGOJ
== urar c. kr. državne zeležnice =
GORICI, Gosposka ulica št. 25.
! priporoča zlatnino in sre-.'jbrnino vseli “vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete.--
Rojaki!
Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Doma-,,
^x][xXxIiXi][x]p
JS Priporočajte med seboj
til
i
A
9	9	9
9	9
9	9
J. Medved?;
Gorica [h] W Corso Verdi 38-H
i
A
Postrežbo strogo
solidna.
Vesele velikonočne praznike
bode vsakdo imel, ako si nakupi pri nas najboljših praških, velikonočnih, malih pršutov, najfinejših, vedno svežih delikates, izborno vino v buteljkah in različnega šampanjca.
Za poivice
pa priporočamo fino moko in najrazličnejše okusne dodatke kakor: cibebe, rozine, opaše, mandeljne, orehe, lešnike, pinjole, med, marmelade iz razliznega sadja, vaniljo in vsakovrstne dišave; fino pecivo kakor tudi vse druge sladčice, najboljši čaj, rum in likerje.
Sladkor, kava, riž, olje i. t. d.
se kupi pri nas najceneje.
Priporočamo se prav obilnemu cenj. obisku z vsem spoštovanjem
A. & F. Andervvald.
ge 00 1X> flO <30 126 dtt <X> w w w w w w w	9	d0t30d0d0t30l30i30i3ol
		
Svoji k svojim! --- Svoji k svojim!
Staroznana narodna trvdka :
Anton Iv. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26,
•postreže pofiteno in točno a pristnMmi belimi in •črnimi vini iz lastnih in drugih p ri z n a n i h vinogradov ; potom s pylzenjskim pivom .,PRAZDBOJu iz sloveče češke ..Meščansko pivovarne**, in izbornim proti« vinskim njvorn iz pivovarno kneza Schvvarzenberga v 1’roti-vinu na Češkem, in sicer v sodčukih in uteklenicah : z
em, in sicer v sodčokih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrsto, laatnoga pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vso kraje avstrijsko-ogrsle države v sodih od 60 1 naprej Iranko guriska postaja. — CENE ZMERNE.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem ustanovil v Vipolžah nov, lepo urejen mlin na benzin. Vabim p. n. trgovce in obrtnike na deželi in v mestu, naj blagovole naročevati belo in rumeno moko prve vrste ter domačo turščico v mojem mlinu. Vabim tudi naše kmetovalce v Brdih, naj se blagovole posluževati te prilike, saj v naših krajih nismo še imeli kaj podobnega. V zalogi imam tudi dobro briško ribolo, tropinsko žganje in slibovec. Na zahtevo pošiljam brezplačno tudi uzorce.
Se spoštovanjem
Vincenc Jasnlč,
posestnik In obrtnik v Vipolžah
p. Kozana.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Loterijske Številke.
8. marca.
Dunaj................ 10	6	70	54
Gradec ............. 62	22	16	79
79
36
Kuharsko
zastonj
vdobi vsakdo po poiti pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici.
:)OOOOOOOCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^
S i  n	.	_	X
Lekarna Cristofoletti
Gorici na Travniku. >
3
Trskino (fitokfiŽevo jetrno olje. Posebno sredstvo proti |>rNnlm boleznini in splošni telesni slabosti. Izvrna steklenim teira olju na riivnonienc barve po K 1 40, bele barve K £.
Trskino Železnato jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem ee ozdravijo v kratkem dom z gotovostjo vse kostne boleini, žlezni otroki, golte, malokrvnost itd.
========= Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.
Opomba. Olje, katerega naročam direktno Iz >'orveaij«9 preišče ne vedno v mojem kem. iaboratorju prodno ne napolnijo steklenim. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote In stalne sposobnosti za zdravljenje.
Criatofolettijeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju a treklnlm oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. -■
I
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberškega tn drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine
na krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
Deleunica cerhuenih posod In cerkvenega orodja
Fr. [eban Gorica,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Prva slovenska trgovina z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v coRiei Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
VIKTOR T0FF0LI
= (SORICA =
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-  ugodnejših krajev _____
MT Jedilno olje po 96 v. liter
Jedilno fino K 1-04 Marsiglia ... K 1'28 islrsko	„	„	112	Bombay .	„	120
Corfč „	„	120	Bari ................140
Puglie	„	„	1-20	Lucca..............„	160
Je«ih viniki	j	najfinejSe ...» 2’—
I Milo in luči.
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.
0f
f Goriška zveza
10
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji ,/vj 'jKr 'jxr kmetijskih pridelkov.
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gotici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32-
t
f
'
Aleksander Ambrožič,
urar In trgovec
v Gorici, Tekališče Jus. Verdija 26, v Gorici.
Podpisani priporoča svojo veliko moderno zalogo pravih švicarskih žepnih, stenskih, salonskih in budilnih ur, pravih gramofonov, dalje verižic, prstanov, uhanov, priveskov itd. v zlatu in srebru vse po jako zmernih cenah. — Popravila izvršujejo se točno in ceno.
-- Vsaka ura se Jamči eno leto. —
*
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem svojo pekarno preselil v lastno hišo v ulico FORMI CA št. 21—23 prej št. 24. Priporočam svojim in drugim odjemalcem k obilnem obisku. ..	■ .=^^m Postrežba točna in poštena. ____________ a
Z odličnim spoštovanjem udani
E. Ja
pekovski mojster v Gorici.
TRBOVIHfl s SEMENI
na debelo in drobno
v LJUBLJANI
Marijin trg. (nasproti frančiškanske cerkve)
priporočala svojo najpopolnejšo zalogo
zanesljivih semen
kakor: domačo deteljo, lucerno ali večno deteljo. velikansko krmilno peso, korenje za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ligovo, zelenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečisah po 10 in 20 v, pristno gorenjsko repo, čebuljčtk, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni karbolinej itd.
Cenovni k pošljeva na zahtevo zastonj.
IT
kr
JNfa^uanilo.
»Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo" v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 41 a° o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5V|o (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
| mr Prosiva zahtevati listke!
Največja trgovina z železjem
KON.TEDIC & IJkISD
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
C c 11 e 111 z k e, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e b 1 a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
►d
o
M
o
•-I
n
s
o
o
a
o
B
P
OCL
**
P
P«
CD
I
Prosiva zahtevati listke!
E
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	. --------
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
Čevljarska zadruga g Mirnu
naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsako-
vrstnega obuvala ter sprejema naročila po
zmernih cenah.
Z dežele.
Miha: »Katera ulica je najbolj prometna v Gorici?" — Gašpar: »Gotovo Raštelj, kajti ta je že od nekdaj znan!" — Miha: »Pa so nekateri trgovci govorili, da Raštelj propada". — Baltazar: „Ej propada! — Gotovo vsak mlinar na svoj mlin vodo napeljuje". — Gašpar: „Raštclj se vedno bolj povzdiguje — posebno pa odkar imamo tamkaj ,,prvo in edino slovensko manufakturno trgovino" FRAVG RAVNIKAR št. 16." - Balta z a r: „Saj imaš prav. Gašpar: »Včeraj sem bil v Gorici, pa sem slišal, da so začeli tudi drugi slovenski trgovci hiše kupovat v Raštelju, to se vidi. da je ta ulica najbolj prometna — ampak se mi je reklo, da se jim ni posrečilo". — Gašpar: ,,No, Miha, si slišal, kaj je Baltazar zvedel v Gorici? Torej je le moja trditev prava, da je Raštelj najbolj prometna izmed vseh ulic v Gorici, kjer se tudi nahaja slovenska manufakturna trgovina p^ANG RAVNIKAR Št. 16 (v lastni hiši) katero priporočajmo vsi in povsod, ker je prava kmetska solidna trgovina".
izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.