Partizanski iakcrn a C kroglici - prešla ta m PRIMORSKI DNEVNIK berite P&lAVO&lfc GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE UL-Stev. 211 (2521) TRST, sobota 5. septembra 1953 Cena 25 lir Beograd vidi v Dnllesovi izjavi dokaz J* stopa tržaško vprašanje na pot nove rešitve •t«i2,lTe?}ko tališče o Tr-C°»ari0; ° (Dulles je od-,end na ~na J'skovn* konfe- »4i ^enl- vprašan je o tristran- »cuje Mega Jii nekaj nespre- in da v ZDA pro- “jem V v UTU- ’e tourr 96 alternative, !t°P«ji .j Italiji, pač po Opozorilo rimskim odgovornim krogom/ da se mora Italija vrniti na realna tla - FLRJ odgovarja na italijanski odgovor na noto od 7. sep-tembra: če bo italijanska vlada podaljševala nenormalni položaj na meji, bo Jugoslavija prisiljena odgovoriti z ustreznimi ukrepi na svojem ozemlju tl|ija !)!! ^vijanja in prikri-*ti in „°hlnav*ke ogorčeno-jejo toProtes*°«- Listi ogorceno-..ju t0 ■ • označu- ,I>tinesrJPaVo za «di)oumno», Po». in celo «cinie- E>uJleS0,,„ J' se za9- zahodnih vele- >»anT?°kaj jasnem na-ki 0a «GiornaIe» > j2nc zavrača, čeprav Prni,; formo v ske ga VML. ■ '*ul Znno* i '»»i Zopet «Giornale»: 2«. r* fc Up’ sc dalija ne H u. ^ namerava sprijaz- — 9 Žnii a/1m . . _ _i.'j _ ti fa*. da zjihodno politiko, io. Boi0_ se koče izneveri- ta 0ro,,l>1- 471 zagrenje- >načg0rnale i!** ^ ^slopom "Qse Pttpie Trieste» pod uChif- r» kar bi se po *h š '8ooaw“ drn1 fe?5t!an . e^rpe papirja» ieio dr,f°Vinisti torei (Od našega dopisnika) ja, da ima tudi to svoje meje. . T. s. i »Politika« dodaja, da se Rim BEOGRAD, 4. Izjavo ar^e-1 moti, če misli «da ima vsakdo riškega zunanjega ministra Dullesa o možnosti spremembe tristranske deklaracije o Trstu so v beograjskih političnih krogih ocenili kot dokaz, da tržaško vprašanje stopa na pot nove rešitve. Politični opazovalci v Beogradu opozarjajo v zvezi s tem, da se je že zdavnaj opredelilo mišljenje, da imajo zahodne sile tristransko deklaracijo za zastarelo. Zaradi tega dokazuje vztrajanje italijanske vlade na tej deklaraciji pomanjkanje dobre volje Italije za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja. V Dullesovj izjavi vidijo v Beogradu tudi potrditev mišljenja, da se tržaško vprašanje ne more rešiti brez Jugoslavije in proti njenim življenjskim interesom. Nerazumno zadržanje in ravnanje italijanske vlade, ki zastruplja odnose z Jugoslavijo, je glavni predmet komentarjev jugoslovanskega tiska in javnosti. V Beogradu upajo, da je izjava ameriškega zunanjega ministra Dullesa dobro opozorilo italijanskim odgovornim krogom, da je čas, da se Italija vrne iz fantazije na pot pravega realizma. .... V beograjskih, političnih krogih poudarjajo, da je italijanska vlada izkoristila vest Juge; pressa, da bi sprožila gonjo. Ki io je v resnici že davno prej pripravila. To mišljenje zastopa tudi nocojšnja »Borba«, k pravi, da se motijo tisti,_ ki iščejo krivce za novo ltalijap- sko protijugoslovansko gonjo izven Rima. Glavni krivec je Rim, ugotavlja «Borba». ki je že davno pred vestjo Juaopres-sa to gonjo tudi pripravil Priprave so se začele že, ko je ^ ’ novn via- nrave ---- gospod Pella sestavil novo vlado in ko je na zahtevo seikre- t*arja fašističnega gibanja Al-miranteja govoril o Trstu m napovedal novo izzivalno gonjo .-“icori j. age, da so jim t>os‘ doslej ® papirja (kaj so C VeDetP°aanjali in kaj km rn:t- n° še počenjali, o P^zane ?ak0r . ‘cm esljiuo molči-Pa se delajo, E. '1' tristrnnPT°2abd’' da P°' ,-j^op, s^a izjaua prav do»o«orer„neiCi medna-lijn , ^'Zopnn ll da,?em P"- ?)lci v°aodba 2 Ita- tir! °bWnA,POdpisal° 21 dr-»kja. aPnaVa ^ pa_ t4, goniti t^L^arodni ‘akt ’ ki bijJe miron* fcot tudi Hali- J; E, embra e.zaiela veljati 15. T- Bm°dbfoSgj,t9,re toj“ ‘Prožit; y°- ki Poma-L. ■ j0 boi- “90 svetovno e-. . J Polož aJ je namreč leta. Ta proti Jugoslaviji. . «Borba» nadalje pravi, da si je nova italijanska vlada postavila gonjo proti Jugoslaviji za svojo najvažnejšo nalogo in da pri tem ne izbira sredstev. Zato, zaključuje «Borba» so oni diplomatski krogi in listi, ki iščejo krivca izven Rima, na zgrešeni poti, kajti krivec je v Rimu in nikjer drugje. Nocojšnja »Politika« pa pise v zvezi z italijansko izzivalno gonjo proti Jugoslaviji, da Jugoslavija ni odgovorila na italijansko rožljanje z orožjem na jugoslovanski meji, in poudar- pravico na mejah rožljati z orožjem«. Ni se treba smejati temu italijanskemu ravnanju, ker z «nespoštovanjem suverenosti drugih držav in z uporabljanjem preživelih metod spravlja v nevarnost ne samo odnos z nami, temveč tudi mir v svetu«. Državno tajništvo za zunanje zadeve Jugoslavije je preko jugoslovanskega poslaništva v Rimu izročilo danes dopoldne naslednjo noto italijanskemu zunanjemu ministrstvu: «Na odgovor |italijanske vlade na jugoslovansko noto od 1. septembra želi vlada FLRJ poudariti naslednje: 1. svobodno tolmačenje določenih uradnih in neuradnih izjav v smislu, da kažejo nova stališča in grozilna namene s strani jugoslovanske vlade, nikakor ne more biti zadostna osnova za podvzemanje najrazličnejših ukrepov, ki imajo nedvomno značaj vojaške demonstracije, posebno pa, ko obstajajo normalna diplomatsko pota po katerih se lahko zahtevajo potrebna pojasnila. 2. V noti jugoslovansko vlade ni bilo govora o »proučitvi« ukrepov, niti o pravici italijanske vlade na sprejemanje takih ukrepov sploh, temveč o tem da so bile isti že sprejeti ob določenem času na določenem obmejnem mestu proti Jugoslaviji in v določenem položaju kar jim daje nedvomno značaj vojaške demonstracije, česar italijanska vlada v svojem odgovoru ni oporekala. Tak značaj teh ukrepov potrjujejo tudi incidenti, ki so jih pripadniki italijanske vojske izzvali zadnje dni na jugoslo-vansko-italijanski meji in proti katerim je jugoslovanska vlada protestirala . 3. Ako pustimo seda] on strani razpravo o tem, kdo je krivec za sedanje splosno stanje v odnosih med obema državama, poudarja jugoslovam ska vlada ob tej priložnosti samo to. da najnovejse ravna- ukrepov, V svoji noti je jugoslovanska vlada sporočila, da pričakuje, da bo italijanska vlada prenehala s takimi metodami, ter je izrazila upanje, da bo italijanska vlada preklicala svoje ukrepe in s tem zopet vzpostavila normalno stanje na meji. Ro drugi strani, ako bo jugoslovanska vlada u-gotovila, da italijanska vlada podaljšuje nenormalno stanje na meji, bo ona prisiljena podvzeti na svojem ozemlju ustrezne protiukrepe. B. B. KOPER, 4. — V koprskem okraju so še zadnje priprave za odhod udeležencev na veliko proslavo 10-letnice primorskih partizanskih brigad na Okroglici. Vsa središča in vasi okraja kažejo že danes praznično lice. Vse je v zastavah, transparentih in slavolokih. Prve skupine udeležencev na pro' slavi so že odpotovale. Jutri zjutraj pa bo začelo prevažati udeležence na zborovanje na Okroglici 70 avtobusov in kamionov. Prepeljal} bodo okrog 7.000 ljudi. Danes popoldne je bila v Dekanih velika svečanost, na kateri so se zbrale matere in vdove padlih partizanov v narodnoosvobodilni borbi. Materam in vdovam padlih partizanov so podelili spomenice Ob koncu svečanosti so poslali tovarišu Titu brzojavko, v kateri je rečeno, da so matere in vdove padlih borcev ponosne, da so dale svoj velik prispevek skupni stvari jugoslovanskih narodov za osvoboditev in socializem, V brzojavki izražajo ogorčenje zaradi izzivanj italijanskih čet ob jugoslovanski meji. se je močno oklepila BEOGRAD, 4. — Ob deseti obletnici jugoslovanske vojne mornarice ugotavlja viceadmi-ral Mate Jerkovič, poveljnik mornarice, v časopisih «Cuva ri Jadrana« in «Mornar», da se je zadnja leta močno okrepila jugoslovanska mornarica. Poleg potrebnih ladij je mornarica dobila letalske in podvodne enote. Vsa pomorska poveljstva razpolagajo s potrebnimi pomorskimi enotami. V kratkem pa bodo dograjene še ladje, ((kakršne doslej še niso branile jugoslovanskih meja« Obiski ameriške britanske in francoske mornarice jugoslovanski mornarici in stiki med jugoslovanskimi, grškimi in turškimi mornarji so po mišljenju poveljnika jugoslovanske mornarice prispevali k zbližanju Jugoslavije z miroljubnimi silami v svetu. SLOVENCI T TRSTU PO OSMIH LETIH ZVU Narodna neenakopravnost 3. Vstanejo še občinske uprave, ki jih je šest, med katerimi je največja in najvažnejša tr- žaška. To so hkrati edina oblastvena telesa, ki so rezultat volitev. Te uprave so v štirih BEOGRAD, 4. — Po sklepu drugega zasedanja tehničnega komiteja Jugoelekeksporta so za sedaj vzeli v pretres načrt objektov za štiri hidrocentra-le, in sicer za Idrijco ob izlivu v Sočo, hidrocentralo v Hr-vatskem Primorju, ki bo izkoriščala vode Like in Gacke, hidrocentralo pri Splitu, ki bo izkoriščala reko Cetinjo, in h>" drocentralo v bližini Dubrovnika, ki bo izkoriščala vodo Trebinjščice. občinah popolnoma slovenske, v dveh pa popolnoma italijan. ske, čeprav tudi v teh dveh prebivalstvo ni samo italijansko, ampak mešano. Funkcioniranje ogromnega občinskega birokratskega aparata največje občine u — tržaške —, ki ima 272.188 prebivalcev (uradni podatki za 31. december 1352) od celotnega prebivalstva cone A, ki šteje 296.943 prebivalcev, si velja podrobneje ogledati, zlasti zaradi tega, ker so zaradi od italijanske okupacije pode-dovanega sistema tržaški ob- dali ostavko in prešli v opozicijo, tako da bo ta uprava, ki jo je izvolil 60-članski občinski svet in ki že tudi z zastopniki PSVG ne predstavlja večine volivcev, odslej v še večji manjšini. Ne samo, da so vsi člani te občinske uprave. Italijani, temveč niti župan niti podžupan in tudi noben odbornik (razen enega, ki pa noče govoriti) ne razumejo niti ene besede ene tretjine tržaških občanov, nad katerimi izvajajo snojo oblast To je primer tudi z najmanj 90 odstotki vsega ostalega nameščenega občinskega uradništva. Lahko rečemo, da je to edinstven primer na svetu, kajti celo razni imperialistični kolonizatorji v Afriki in po drugih kontinentih pošiljajo v svoje kolonije uradnike, ki vsaj za silo obvladajo jezik tamkajšnjega prebivalstva, pa čeprav so čani prisiljeni neštetokrat po-1 « prebivalci črnska plemena « . . t z' _|«A ,i v/i/j/i M /v t P - i ar. .. . I»J. ... n/i« 4 sečati občinske urade. Na ce lu občine sta župan in podžupan, ki sta oba Italijana in demokristjana; poleg njiju je še sedem efektivnih občinskih odbornikov in trije dodatni; vsi sestavljajo občinski odbor in predstavljajo štiri iredentistične stranke, D C, PLI, PRI m PSVG; predstavniki slednje bodo verjetno v kratkem po- Zadnje volilne poteze za jutrišnje uolitve 11 Nemčiji Adenauerjev predlog za regionalno zavezništvo z vzhodnim blokom m SdlllU lot ou o . j nje italijanske vlade jasno do-v«„ne. na kateri strani je od- kazuie __ govornost za stalno in sistematično zaostrovanje teh od- 4. Iz navedenih vzrokov ima jugoslovanska vlada italijanski odgovor za nezadovoljivega. Samo zaradi najskrajnejšega, potrpljenja jugoslovanske vlade ni le-ta do sedaj sklenila podvzeti odgovarjajočih proti takojšnja sovjetska reakcija - Socialni demokrati močno napadajo Dullesa zaradi njegovih izjav - Tudi Pieck je posegel v volilno kampanjo BONK. 4. — V socialnodemokratskih krogih odločno obsojajo včerajšnje Dullesove izjave v korist Adenauerja. Ol-lenhauer je Dullesove izjave označil kot eno najneverjet. nejših vmešavanj. List »Deutsche Neue Presse« piše, da Dullesove izjave predstavljajo »drugo tujo pomoč, ki jo je Adenauer dobil v sedanji volilni kampanji«. Prva pomoč, pravi list, je prišla od strani Malenkova, ko je opozoril Nemce, naj ne glasujejo za Adenauerja: ((Vsakdo, ki samo malo pozna politični položaj v Zahodni Nemčiji — pravi list — ve, da če hočejo Rusi napraviti uslugo Adenauerju, ga morajo samo napasti. Toda, kar je ameriški državni tajnik napravil včeraj, ne bi nikoli pričakovali, z vsem našim skeptičnim prijateljstvom do ZDA » Hamburški socialnodemokrat. ski župan Max Brauer je iz- °bvezvoL: ki> kot že . v prvi vrsti za mirovno hi; hi strlhi .3evala na Hitler Jterin, nt m h itn .. __ i> nzlbda ” njej po-iJh i. zakonjuje ločitev '•oio-0 9lauSLS^° od Itali' Vc>lo „ ,n osnovno .nravne ___________| Proti temu pogodbe, tu r.ansk’;en;n dokumentu 'Zjava res i «krnn “““ Tes m ntč bin,._ ^ Papirja«. 00 n " h J® )n Hc am ® r i* ^ e p a državne- jSS; usmerja- V RIMU JE PADLA MORALA zaradi Dullesovih izjav &nonriia United Press" oovori o aDritisku na Italijo, naj reši svoia S«la'“ r,oS5“ - General Gruenther nete goveritl e Tret« (Od našega dopisnika) RIM. 4. — Rimska vlada je danes 'demonstrativno pokazala užaljenost do ZDA. _ c'a,ro Luce je poklicala v palačo Chigi in jo je sprejel samo podtaj- vezniških vlad in kljub njiho. vemu resnemu namenu da jo uresničijo, še ni mogla biti praktično uveljavljena«. In dalje- «Očitno je treba razumeti omembo alternativ v Dulleso-vih besedah kot iskanje moz- nroBniPPmf } 1 lan J J ST - , w y lil k , v k/ — — - w.— ■ at nik Benvenutti. ne pa, kot se , . za praktično uresničenje včeraj Pella. Razloga za uza- - tristranske izjave«. Vse to ljenost sta verjetno dva: prvič kot toiažilno poslednje včerajšnja Dullesova izjava o . ,■ za tristransko izjavo možnosti spremembe amen-' J ledi poziv, da je tre- škega stališča do tnstranskr £eaprtristransko izjavo čimprej Usodna vest iz Rima: jugoslovansko letalo nad Solkanom! irT“ v tržaškem >t,’)KednalnTlV'd?val° JC-pb ^al«-enc»n ar°dnih obvez- ltrQ?ui PotrJiie tu sam° za S fe Stdn tri- letaP&‘ ^d< - °liiiš:TU0ainih"’ ln v P°Pol->nn,7ln(bi dndl mednarodnih Vj “ črk^ Jensko samo š X V™ da fti ki V“ b°re se le izgubila malo vredno-i,nploh lahko ime-e namene izdan V*J°90dZ01ll',kot ’e mi" zjpdar ( “ 2 čtalijo sam0 Je!>ova izjava niora '‘apoupd- Pri- S i le-Ple Ja hodo za- izjave, drugič Pa vest, ki je Rim zelo neprijetno prizadela, da, je namreč včeraj sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Washingtona Popoviča državni tajnih Dulles, medtem ko je italijanskega odpravnika poslov, ki je bil stalno na vratih državnega tajništva sprejel samo državni podtajnik Matthew. Oboje, zlasti pa Dullesova izjava, je včeraj delovala kot hladna prha v rimskih vladnih krogih, ki začenjajo razumeti, da so se s svojo izzivalno akcijo presneto zaleteli. Obisk Clare Luce pri Benve-nutiju je nedvomno v zvezj z včerajšnj. Dullesovo izjavo, izvesti. Rima tudi ni pomirila izjava Italijanska poluradna agencija ANSA je včeraj razširila naslednjo vest: «Rim. 4. (ANSA) — Včeraj ob 17. uri je jugoslovansko letalo, ki je prišlo s pod- edstavnika Foreign Offi- ročja Sella di Dol, preletelo ne« ki ie dejal, da ostaja bri- I i-. 1*1, „- x*.+» tanska vlada pri stališču, izraženem v uradnem poročilu o angleško-italijanskih razgovorih objavljenem 15. marca 1451 To poročilo pravi; ' »Britanski ministri so potrdili, da vztrajajo pri troj m iz iavi o Trstu od 20. marca 1948 luči spravljive ureditve n in’“'i mora naP°ved. Pri- 1Ka) sta govorila, ni znano, Predvsem tv L. 4 w 1,1 ^<^retno t0 Jf Poved ,L'e zn."1 Pa rt- Urcsnidile, >hJzeJJje bodo tudi Pr*°i J?r , se nas se je «5t/eb^' dn n,,i S; da ** ko ‘o Stl; ki dos po- 0K?*i ♦ JC Po iti e, vvmiKe JnoaJt'JaUji Je edanje 9 ,spre- Je politike 'nJa hJJjdno 9 v p,,... ^lPe'Ckia Vse Met’0 ti« predvsem to oh Sl’°je u' obvezr vendar ni bilo opaziti, da bi se zvečer razpoloženje uradnih krogov kaj popravilo. Nerazpoloženje v Rimu je še povečala vest ameriške agencije ((United Press«, ki pravi: »Pričakujejo, da utegne napoved, da mislijo ZDA spremeniti svoje osnovno stališče v tržaškem vprašanju, povečati pritisk na Italijo, ki naj jo prisili, da reši svoje spore z Jugoslavijo«, Vsem je še dobro v spominu obupno prizadevanje italijanske diplomacije, da bi pripravila zahodne velesile do tega. da s pritiskom na Jugoslavijo dosežejo, da bi ta popustila italijanskim zahtevam Skratka, morala je v Rimu precej na tleh. To dokazuje r«š ‘te, L italijanski ministri so izjavili, da želijo doseči o tem vprašanj prijateljsko ureditev z Jugoslavijo.« „,PSLV.v.asMm.; s ■* T,*«: zbornici 2 aprila 1952 leaaj je Eden rekel:. .(Britanska vla. da si najbolj želi rešitve celotnega tržaškega vprašanja. Po našem mnenju bi bilo to najbolje doseči 2 neposrednimi razgovori med italijansko in jugoslovansko vlado. V ne- 8mogli"ada bi opogumili take Solkan, ki leži na mejni črti med vojašnico finančne straže v Gorici in Sveto goro.« Komentar je nepotreben, l.e dve pripombi: »Sella di Dohi nismo mogli zaslediti v nobeni italijanski toponomastični nomenklaturi. V Italiji pa bo gotovo 99,9 odstotkov tistih, ki bodo to vest čitali, verjelo, da leži Solkan v Italiji, da je v Italiji ali vsaj na meji tudi uMontesanto« in da je torej jugoslovansko letalo kršilo mejo. Označbo takega poročanja prepuščamo čitateljem, javil, da pomenijo Dullesove izjave ((žalitev svobodnega naroda in zaslužijo odločno zavrnitev s strani vseh Nemcev«. Adenauer pa je ■ anes v svojem zadnjem m Is,■‘nem govoru v Hessenu obsojal socialne demokrate, ker napadajo Dullesa. Dejal je, da izjave socialnodemokratskih voditeljev »lahko povzročijo zelo neugodne posledice v zunanji politiki«. Funkcionarji ameriške visoke komisije so vznemirjeni in opozarjajo na ogorčenje, ki so ga svoj čas povzročile izjave ameriške poslanice v Italiji nekaj dni pred italijanskimi volitvami. V državnem departmaju niso uradno komentirali Dullesovih izjav. Politični opazovalci v Washingtonu so mnenja, da je Dulles napravil slabo uslugo Adenauerju, ter pripominjajo, da še nikoli ni kateri koli ameriški državni tajnik tako odkrito podprl kakega zavezniškega političnega voditelja pred važnimi volitvami. V pristojnih ameriških krogih se sprašujejo, ali ne bodo Dullesove izjave imele za rezultat, da bo demokrist-janska stranka zgubila na nedeljskih volitvah precejšnje število glasov. Liberalni list «Washington Post« ugotavlja, da ni nobena tainost, da ZDA želijo zmage Adenauerja, dodaja pa, da ni dobra politika . postaviti vse možnosti na eno 1 karto, in da Dulles ni pustil odprte nobene poti v primeru, da na volitvah zmpgajo socialni demokrati. Tudi v Parizu so precej presenečeni nad Dullesovimi izjavami, V. političnih krogih so mnenja, da bodo te izjave dosegle prav nasproten učinek ter jih primerjajo z govorom ameriške poslanice v Italiji pred tamkajšnjimi volitvami «Ce je ta govor — piše „Le Monde” — lahko imel izgovor neizkušenosti nekega poslanika, ni mogoče isto reči o iz- dobijo povsem drugačen pomen« Predsednik socialno demokratske stranke OUenhauer je danes izdal proglas, v katerem navaja vladni program v pn- ! žž« “«v« Fel0Ve^!^ed«n^dAhZae^: I peodpLZif^?en 1ogoevmore3,a’mogia Nocoj pa je moskovski radio oddajal dolgo izjavo agencije Tassjkl napada Adenauerja in označuje njegove predloge kot «volilno spletko, ki ima namen prevarati ljudstvo Zahodne Nemčije». Agencija zaključuje: kimi pravicami^„3'.^ved ppda1.1 več peljati za miroljubno dr vega socialnega in gospodar | _ _ „________., „„„a skega reda. ((Socialna demokracija nakazuje nov red v Evropi, kjer ne bo Evropejcev prvega ali drugega reda, pač pa samo skupnost svobodnih narodov in z enakimi pravicami, je dodal Ollenhauer. «Novi socialni m gospodarski red se ne bo mogel uvesti v Nemčiji, če bomo žavo. Spremenila se bo v orodje napadalnih načrtov severnoatlantskega bloka in bo končno krenila na pot pripravljanja nove vojne v Evropi. Ko bodo pariški in bonnski dogovori stopili v veljavo, bo ne^ mogoče zgraditi enotnost Nemčije«. V volilno kampanjo je danes posegel tudi vzhodnonemški No, pa si oglejmo vsaj nazive in število posameznih občinskih uradov. Predvsem imamo glavno tajništvo s šestimi odseki, in sicer županov kabinet, splpšne zadeve in arhiv, tajništvo — občinski svet in občinski odbor s posebnim tajnikom, glavni protokol z ekspe. dicijo, odsek za pogodbe in odsek za sprave. Sledi enajst oddelkov: oddelek za civilno stanje (Stato civile); personalni oddelek, ki se deli na odsek za uradnike in dnevničarje, in odsek za mezdne delavce; oddelek za industrijske javne uslužbence, kamor spada občinsko podjetje ACEGAT, služba za mestno čistočo, služba za javne oglase in lepake, mestna kopališča in občinska pogrebna agencija; oddelek oddelkoma za trošarino in za neposredne davke ter takse; oddelek za policijo in zajamčeno preskrbo z odsekom za krajevno policijo, odsekom za izdajanje dovoljenj za razne opravke; oddelek za šolstvo in skrbstvo z odsekoma za šolstvo, ki upravlja osnovne, strokovne in srednje šole, otroške vrtce, občinska zabavišča, znanstvene zavode, občinske muzeje, občinsko biblioteko. ki je samo italijanska z zelo majhnim številom slovenskih, knjig, razno učno osebje itd., kar predstavlja posebno poglavje, ker se Slovencem v tem pogledu dogajajo najhujše krivice — ter odsek za skrbstvo; oddelek za demografsko službo, odsek za notorične akte in druge zadeve, odsek za seznam prebivalstva, odsek: za potrdila, odsek za državljanstvo, rezidenco in šolski kataster; odsek za volilne sezname odsek za vojaško službo in evidenco upokojencev (ta odsek se še vedno bani tudi z nabornimi seznami in izšli ® pse.vdo;“be^iiVonnnske predsednik Wilhelm Pieck, ki servativnih koncepcij oonnstet v r,«.aoiiolre koalicije«. Adenauer pa je danes na tiskovni konferenci prebral dolgo izjavo, v kateri predlaga, naj bi države podpisnice evropske obrambne skupnosti sklenile nenapadalno pogodbo s Sovjetsko zvezo in naj bi povečale svojo trgovino z Vzhodom. Adenauer izjavlja, naj bi evropska obrambna skupnost, po sklenitvi zavezništva z organizacijo atlantskega pakta, Danes proces proti Mosadeku? razgovore.« TEHERAN, 4. — Policija je sama sporočila, da bi se morala raz- ° t6j aNSA draVome°mba Prava Pfoti Mosadeku in nje-agencija govim glavnim sodelavcem za- posrednih raz&ov .J. i četi jutri. Obtožnica navaja urpuoi cuuu' iriavi 1 juui. uuiuiniia udvdju vrednost tr'str?Tn/£n oeneral sadeče obtožbe: neposlušnost Poveljnik ..^A1^ Jre na I šahovemu ukazu, s katerim je Gruenther, ki j* je dni na obisku V Rimu, je na tiskovni konferenci na v novinarjev dejal, da vprašanje, ni bilo na __ Mosadeka odstavil, razpusti . ...... - cihenie i tev parlamenta v nasprotju . konferenci na vnet J . ' i ustavo in napoved plebiscita ; rim . da «tr2aski> .. , .. *■_____ . ____ s-s-v.j »i,ufcujv, vprašanje, »»» .. . . mo tudi poluradni komentar, ki ga redu vprašanj, o katenn oi -je objavila agencija ANSA in ral razpravljati z ,lta jaP,d„ ki pravi, da je Dulles hotel vlado«, in da to sploh ne sPa povedati samo to, da tristran- v pristojnost atlantskega po-ska izjava »iz razlogov, ki niso veljistva v Evropi, izključno odvisni od volje za- I je izjavil, da bodo nedeljske volitve izbira med mirom in vojno, ter je dejal: «Kdor bo glasoval za Adenauerja, bo glasoval za vojno, kdor bo glasoval za Adenauerjeve nasprot nike, bo glasoval za mir« V volilne imenike je vpisanih 15 milijonov moških in 18 milijonov žensk. V primerjavi z letom 1949 je več ko 4 milijone novih volivcev, vštev-ši 2 milijona in 900 tisoč mladih, ki niso še volili. Izvolili skrbstvo in odsek za izdatke.: oddelek za ekonomat z odsekom za razne zadeve, odsekom za občinsko imovino, odsek za inventar občinskih premičnin ter odsek za razne nabave; oddelek za zdravstveno higieno z odsekom za zdravstveno in socialno pomoč, za splošno higieno, za projilakso, za, šolsko zdravstvo, za veterinarsko službo in odsek za upravno službo. V vseh teh občinskih oddelkih in njihovih odsekih ni na vodilnih mestih nobenega slovenskega uradnika, a ostalih je zelo pičlo število a še za te je nevarno, če javno pokažejo svojo narodnost. Poleg naštetih enajstih oddelkov spadajo pod občinsko upravo še štirje posebni oddelki, in sicer: oddelek za ceste, kanalizacijske naprave in nasade s tremi odgovarjajočimi odseki; oddelek za občinske tovarne z odsekom za nove tovarne ter odsekom za vzdrževanje; industrijski oddelk * tehničnim odsekom in odsekom za delaunice ter avtomobilski park in končno upravni oddelek z odsekom za razne zadeve in odsekom za pokopališča. Nadalje spada pod občinsko upravo končno še občinski odsek za pomoč brezposelnim z ravnateljstvom in raznimi oddelki in odseki; zavod za dezinfekcijo in občinski tehnični urad z odsekom za občinska zemljišča in odsekom za privatne tovarne. Tudi v vseh naštetih uradih ni med uredništvom nobenega Slovenca. Posebej je treba omeniti še občinsko podjetje ACEGAT za oskrbo mesta in vse. cone z elektriko, plinom, vodo in javnimi prometnimi sredstvi. Podjetje zaposluje več tisoč nameščencev, ima svoje predi sedstvo. glavno ravnateljstvo in pet ravnateljev. Med njimi seveda ni nobenega Slovenca kakor tudi ne med uradni-štvom, ki vodijo posamezne sektorje tega ogromnega podjetja. Pod občinsko upravo spada tudi ustanova za skrbstvo, tro-šarinski urad občinska davka- rija in zakladnica ter pokrajinska blcgojna za. Trst.. Razumljivo je, da je tudi v teh uradih veliko in preveliko število uradnikov, a za italijanske iredentiste in fašiste, ki se vsi danes označujejo za najbolj demokratične dem&j krate, pa je seveda še bolj jasno, da tudi med temi uradniki ni prav nobenega Slovenca, čeprav — ponavljamo — je v Trstu ena tretjina vsega prebivalstva slovenska. No, kljub vsemu kar smo povedali, kljub vsem tem in neštetim drugim krivicam in vojaškimi podporami ter voja-lkljub takšni tako popolni ne-— ■ ■ • ■ • - I enakopravnosti Slovencev, da ... . , ■ bodo 482 poslancev v zvezni sklenila se regionalno zavez-. parlament (Bundestag) za do-mstvo z vzhodnim blokom. D i bo štirih let. Polovico poslan-lje predlaga, naj bi se razvila | , ,.___., __ _ji-„: javah, ki v ustih ministra za- stavil julija. trgovina med skupnim evropskim trgom in sovjetskim gospodarskim področjem. Clan vodstva socialno demokratske stranke Fritz Heine je izjavil, da je Adenauerjev predlog «zadnji obupen kanclerjev poizkus, da zakrije propast svoje zunanje politike«. Neki predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bodo skrbno proučili vsakršen Adenauerjev predlog glede načrta za evropski varnostni sistem, ki nudi jamstva tako Vzhodu kakor Zahodu. Dodal je, da je sedanji Adenauerjev načrt razširitev njegovih predlogov, ki jih je po- cev bo izvoljenih na podlagi škimt pokojninami, kar je « ostrem nasprotju z določbami bi_ si mirovne pogodbe, ki ne odreja obvezne vojaške službe, in bi ta odsek morala ZVU že zdavnaj ukiniti) in odsek za osebne izkaznice, delavske knjižice in potne liste; oddelek za statistiko, ki se bani s štetjem prebivalstva in drugimi statističnimi posli; oddelek za računovodstvo, ki ima poleg ravnateljstva tudi revizijske tehnične službe še šest odsekov, in sicer odsek za bilanco, zaključne račune in imonino, odsek za knjigovodstvo, odsek za dohodke, mezdni odsek, odsek za pokojnine in socialno popolnejšo na snetu težko kdo drugi mogel zamisliti, kaj šele uresničiti — vse pod zaščito angleške in ameriške vojaške uprave in ob njeni pomoči — demokristjanski župan Bartoli takšno stanje v Trstu (izjava ing. dr. Bartoli-ja Giannija dopisniku monarhističnih listou uPatrian iz Milana in «Roma» iz Neaplja od včeraj) označuje nič manj kot osemletno zatiranje Itali- janov... To posebno za angleški del ZVU in londonsko vlado poučno izjavo objavljamo skoraj v celoti in — brez komentarja. večinskega sistema, polovica na podlagi proporcionalnega sistema. Sedanji pralament je bil izvoljen avgusta 1949 in v njem ima večino koalic4|a demokristjanov, liberalcev in nemške stranke. Socialni demokrati so v opoziciji. Kandidatne liste je prijavilo 17 strank s skuno 2800 kandidati. Glavne stranke so: demo-kristjanska (CPU), liberalno demokratska (FDP), nemška stranka (DRP), socialni demokrati (SPD), komintormisti (KPD), stranka beguncev in vsenemški blok (GB-BHE), stranka nemškega rajha (DRP) in bavarska stranka (BP). Bartoli: Perfida Albi one, perfida!’ ne da bi bil po ustavi upravičen. V obveščenih krogih pa izjavljajo, da je Mosadeka popadla mrzlica in da bo razprava zaradi tega verjetno od-I ložena. i 'f i: ■■ «Zdaj je dovolj — pravi ing. Bartoli (katerega ustnice, pravi «Patria», so bile »stisnjene v grenkem krču«) — če je treba pogoltniti toliko grenkobe, postane človek po sili pesimist. Toda bodimo vedri, moramo biti vedri, čeprav nasilno raznarodovanje v coni B ne more ustvariti drugega kot prepad med nami in onimi, ki so pravili in še pravijo, da so naši prijatelji. Predvsem je angleško stališče nekaj najbolj nevrednega, kar lahko obstaja v tem trenutku v odnosih med Tržačani in ZVU. Sami Ame- ček, tudi če so jo njeni podpisniki podali, da bi vključili v takratno italijansko politiko močan vzvod. Niso bile pripomoček obljube tristranske izjave, ki so temelji politične e-tike. Tržaško ljudstvo tega ne bo moglo nikoli pozabiti. Dali so svojo besedo in naj Jo tudi držijo. Verolomni Italijani! pravijo oni. Toda če mislijo, da bodo lahko mešetarili z nami, se motijo. Ce bo potrebno, bomo šli na trge in pod mojim vodstvom, prepričan sem o tem bo tržaško ljudstvo odgo- rikanci so to razumeli; toda vorilo; odgovorilo bo, kot mu kaj storijo kaj poskušajo sto- j narekuje njegova vera, njegova riti, da bi popravili položaj, «italianita». njegova vest. v; nncfoia vcnV Han hnli ne- T»^ io eoto\ Vsa Primorska se je slavnostno okrasila za svoj veliki praznik. Na sliki pogled na ulico y Postojni. Podobna je slika v vseh ostalih krajih. ki postaja vsak dan bolj ne^ mogoč? Predvsem nas zagre-njuje to absolutno pomanjkanje človečnosti in objektivnosti z angleške strani. Angleži imajo v rokah vse, povzeli so se celo na svoje bratrance z onkraj oceana. Anglež je guverner, Anglež je načelnik pristanišča, Anglež je načelnik javne varnosti, Anglež je ravnatelj telekomunikacij. Angleška maščevalnost se kaže na škandalozen način. 2e osem let jih imamo tukaj. Osem let. In osem let so opazovalci, novinarji, diploma, ti in celo sami Angleži ugotavljali, da je v katerem koli pogledu, etničnem, političnem, trgovskem, industrijskem, u-pravnem Trst italijanski. Toda oni potrebujejo pristanišče, kot da bi mi pristanišče skrivali Kot da mi ne bi odpirali našega pristanišča vsem zastavam, kot je bilo vedno še iz časov avstrijskega gospostva. Oni pa hočejo pristanišče, povejmo to resnico. Ce bi bil Tito v Trstu, komu bi dal pristanišče, če ne svojim angle škim prijateljčkom? Perfidni Albion, perfidni!« Bartoli, ki ima «Istro v krvi« kot pravi «Patria», nadaljuje: ((Tristranska izjava iz marca 1948 ni bila volilni pripomo- Da, zdaj je Skoraj gotovo, da navdihujejo dvoumne odnose med zavezniki in Titom vojaški razlogi; okrepiti hočejo vzhodno trdnjavo in ne vedo, da se bodo v usodnem trenutku one puške in oni topovi obrnili proti Zahodu. Tito je nezanesljiv in bo do kdo ve kdaj nadaljeval svojo trojno igro. Zdaj hoče Tito začeti znova, priključiti si hoče vse Tržaško ozemlje. To hoče. Dobro, pa začnimo govoriti od začetka in potem bomo tudi mi govorili o Pulju, o Zadru, o Reki; toda medtem Trst zaradi vsega tega grozno trpi, zlasti na gospodarskem področju. Upam, da bom lahko kmalu govoril s Pello tudi o tem posebnem vprašanju, ki ga ne gre podcenjevati. Predvidevanja o Titovem govoru? To je nemogoče! — vzklikne Bartoli —. Njegov govor bo ruska salata, prilizoval se bo, grozil, ponujal roko. Vsekakor pričakujemo v mi- Videli bomo. Perfidni Albion! To pa drži. Mi branimo v Trstu tisočletno civilizacijo in oni, Angleži, se delajo, kot da tega ne vedo. Trst noče postati mesto atentatorjev z dinamitom in pistolerov.« I-.IMMIIV -KI l>.\ I.V I Na današnji dan leta 1944 je Kamniško-zasavski odred napadel sovražno postojanko v Mošeniku. m ij m M Danes, sobota 5. septembra Lavrencij. Nedamisel Sonce vzide ob 5.30 ini zatone oo 18.37. Dolžina dneva 13.07. L vzide ob 5.24 in zaide ob Jutri, nedelja 6. septembra Caharija, Radonica ZVU! Včeraj so se po mestu začele razširjati vesti, da pripravljajo za danes in jutri fašisti v Trstu izgrede večjega obsega. Istočasno so nam z raznih strani sporočili, da je bilo posebno proti večeru na običajnih mestih na Akvedotu in na Korzu opaziti skupinice znanih fašističnih razgrajačev, ki tvorijo ob podobnih akcijah nudarno silon tržaškega iredentizma. Čeprav gre zaenkrat samo za govorice (pri čemer pa je značilna vztrajnost s katero se širijo) vendar opozarjamo nanje ZVU in oblasti, ki so odgovorne za javni red in mir, da ne bi prišlo zaradi »nepripravljenosti« do reprize znanih fašistično - iredentističnih vnaprej organiziranih lanskih in letošnjih marčnih izgredov. Da je kaj takega možno (in ne samo možno) so dali razumeti iredentisti sami v spomenici, ki so jo preko političnih svetovalcev pri ZVU naslovili podpisnicam ((tristranske deklaracije« Med naštevanjem posledic, ki bi po njihovih zamislih lahko nastale v Trstu kot rezultat reakcije prebivalstva na ((zaostritev jugoslovanskega nacionalističnega stališča« omenjajo namreč možnost ((ljudskega gibanja« (movimen-ti popolari), ki bi jih politična akcija nacionalističnih -šovinističnih politični strank «ne mogla preprečiti«. Čeprav gre pri teh napovedih očitno za priljubljeno iredentistično grožnjo z izsilje-valnimj cilji in čeprav na drugem mestu zagotavljajo in apelirajo na mirno zadržanje, pa je tudi dobro znano, kakšno veljavo imajo podobni apeli in zagotovila, ki pogosto služijo iredentističnim strankam le za maskiranje zakulisne organizacije pouličnih izgredov fašistične drhali (kakor se je zgodilo lani marca). Vsekakor pa v provokator-skem vzdušju, ki ga je rimski uradni iredentizem ustvaril v teh dneh v odnosih z Jugoslavijo in pa v trenutnem stadiju njegova živčne razdraženosti na katero je včerajšnja Dulle-sova izjava o praktični neve-Ijanosti »tristranske deklaracije« o vrnitvi Trsta Italiji vplivala kakor olje na ogenj, ni noben poseg po banditizmu vnaprej izključen. partizanskega tabora Drugi vlak ob 4.30 Tretji vlak ob 5.00 POKLONITEV BAZOVIŠKIM ŽRTVAM V nedeljo 6. septembra, na obletnico mu-čeniške smrti «Bazovi-ških žrtev» se bo posebna delegacija ob 7.30 url poklonila pred spomenikom v Bazovici in položila venec. Ob 1030 uri bo v farni cerkvi spominska maša. Isti dan ob 9. uri bo delegacija položila venec tudi v Trstu na grobove mučenikov na pokopališču pri Sv. Ani. Prihodnjo nedeljo 13. septembra ob 11.30 url se poklonijo pevci društva «Lipa» iz Bazovice skupno s pevci iz Lokve, ki bodo gostovali v Bazovici. Ze danes vabimo občinstvo k u-deležbi teh spominskih svečanosti. Vlaki bodo odpeljali iz Trsta z glavne postaje (Stazione centrale) v nedeljo zjutraj dne 6.IX. po naslednjem voznem redu: Prvi vlak ob 3.50 - S tem vlakom potujejo vsi u-dele ženci z voznim listkom, ki so ga prejeli pri vpisu od št. 1 do vključno št. 950. Ta vlak se ne bo ustavil na nobeni vmesni postaji. ■ S tem vlakom potujejo vsi u-d e le ženci z voznim listkom, ki so ga prejeli ob vpisu od št. 951 do vključno št. 2.350. Ta vlak se bo ustavil na postajah Sv. Križ, Nabrežina. Prosek in Opčine (Campagna). S tem vlakom potujejo vsi u-deleženci z voznim listkom, ki so ga prejeli pri vpisu od st. 2.351 do vključno St. 3-500. Ta vlak se bo ustavil na postajah. Sv. Križ, Nabrežina, Prosek in Opčine (Campagna). v Točen vozni red povratka vlakov v Trst bo sporočen na Okroglici. Prihod vlakov v Trst se predvideva od 21. do 22. ure. Zveza partizanov STO' poziva vse udeležence, da se strogo ravnajo po gon njih navodilih kakor tudi po navodilih vodičev posameznih vlakov. Obvešča se nadalje, da mora vsak udeleženec izleta prinesti s seboj vozni listek z vpisno številko, ki ga je prejel ob vpisu, ker ne bo mogel brez njega vstopiti ne na postajo in ne na vlak. Zveza partizanov STO Izletniki iz Lonjerja za Okroglico, ki potujejo z avtobusi, bodo odpotovali izpred lonjerskega kamnoloma v nedeljo ob 3 in pol zjutraj. Udeleženci izleta iz Bazovice odpotujejo z avtobusom ob 4.30 iz vasi. Okrajni odbor OF dolinskega okraja obvešča vse izletnike okraja, ki so se vpisali za izlet z vlakom na Okroglico, da bo odhod z avtobusom do Opčin v nedeljo ob 3.45, iz Mačkovelj ob 4, iz Bo-ljunca ob 4, iz Boršta ob 4, iz Ricmanj ob 4, s Pia vi j ob 4 (tudi za Stramar) in iz Doline ob 4.15. Vse izletnike prosimo, da so točni. navodila za pevce iz Trsta za nastop na Okroglici 1. Pevci naj potujejo iz Trsta s prvim vlakom! 2 Na izhodni postaji naj gredo pevci v skupinah pod vodstvom svojih pevovodij na kraj nastopa! 3. Pevska vaja na Okroglici je ob 7. uri zjutraj iin je obvezna za vse pevce! Ta navodila veljajo za vse pevce brez razlike. POSEBNA NAVODILA ZA PEVSKE ZBORE, KI KONCERTIRAJO NA PREDVEČER: Odhod s STO: Barkovlje 5. septembra ob 15-40 z orient -expressom. Komorni zbor 5. septembra ob 15.40 z orient * expressom. Ivan Cankar 5. septembra z openskim tramvajem ter pes do bloka. Na bloku ob 17 uri. Prosek - Kontovel 5 septembra s Proseka ob 16 uri z avtobusom. Boršt 5. septembra iz Boršta ob 16 uri z avtobusom. Dolina 5. septembra iz Doline ob 16 uri z avtobusom. Nabrežina In Sempolaj 5. septembra z vlakom iz postaje v Nabrežini ob 14 uri. PROBLEMI STANOVANJSKE KRIZE V TRSTU Namesto dveh nebotičnikov raje več ljudskih stanovanj Nezadovoljiva obrazložitev politike dodeljevanja stanovanj v dveh nebotičnikih v Ui. Conti Vest, da bodo nova ljudska stanovanja v neobotičnikih v Ulici Conti dodelili bolj premožnim družinam, češ da bo stanarina nekaj višja od navadnih stanarin ljudskih stanovanj, je zbudila že pred časom ogorčenje med tisočerimi revnimi družinami, ki nestrpno čakajo na stanovanje. Tedaj je bilo rečeno, da bodo o-menjena stanovanja dana premožnejšim družinam zato. ker so bolj udobna in so bili stroški za zidanje teh višji od povprečnih. Pred dnevi pa je predstavnik zavoda za ljudske hiše (1ACP) dal nekatera pojasnila o zadevi, ki jih objavljamo zaradi nepristranosti v pojasnilo vsem interesentom, čeprav ta pojasnila nas ne prepričujejo dovolj, o nujnosti zidanje dražjih stanovanj v okviru zidanja ljudskih stanovanj, v tej veliki stanovanjski krizi Predstavnik zavoda za ljudske hiše je dejal, da so bile na kraju, kjer sta sedaj zrasla dva nebotičnika, postavljene lesene barake v katerih je stanovalo več družin brez stanovanja. Te barake so bile v središču mesta neestetske in kar je še bolj važno, nehigienske za stanovalce, ker niso imele vode v stanovanju, skupna stranišča itd . Zato je zavod za ljudske hiše sklenil sezidati dva nebotičnika, da bq zemljiška prostornina čimbolj izkoriščena in da se na kraju, kjer so bile lesene barake, sez-zida čimveč stanovanj. Toda zidanje stanovanjskih hiš v središču mesta, je dejal predstavnik zavoda, je terjalo določene višje stroške, kot zidanje stanovanj nekje v bližnjem predmestju. Pročelje stavb v središču mesta mora odgovarjati sodobnim zahtevam, nebotičniki zahtevajo dvigala, v vsa stanovanja v nebotičnikih je bila postavljena centralna kurjava za celotno stavbo na ogrevanje z nafto. Vse te u-dobnosti so zahtevale od zavoda višje gradbene stroške, kot za zidanje navadnih ljudskih stanovanjskih hiš. Zaradi tega bo stanarin« nekoliko višja od navadnih. Toda ta stanovanja, je poudaril predstavnik IACP bodo dodeljena bogatejšim stanovalcem, ki stanujejo v manj udobnih ljudskih stanovanjih že mnogo let, to je družinam, ki so na primer pred dvajsetimi dobile ljudsko stanovanje Danes pa imajo te družine odrasle otroke. ki so zaposleni in je družinski dohodek sorazmerno visok. Takšne družine bodo dobile novo dražje stanovanje v nebotičnikih, stara stanovanja pa bodo dali revnejšim družinam na podlagi lestvice točko- vanja. Gornja utemeljitev je sicer obširna, toda nas ne more zadovoljiti zaradi tega ker je danes nujno, da se z vsemi razpoložljivimi denarnimi sredstvi zida čimveč ljudskih stanovanj, ker leži v predalih komisije za dodeljevanje ljudskih stanovanj 8569 prošenj. Nismo proti temu, da zavod za ljudske hiše zida udobna stanovanja za delavce in uradnike. Nasprotno. Dobro bi bilo, da bi vsak delavec razpolagal z lepim stanovanjem Toda današnji položaj zidanja'novih stanovanj in velika stanovanjska kriza zahtevajo, da se sezida čimvečje število ljudskih stanovanj in da se štedi z vsako liro ki jo, premore sklad za zidanje ljudskih stanovanj. Zato smo mnenja, da bi zavod za ljudske hiše z denarjem ki ga je uporabil za zidanje dveh nebotičnikov. sezidal lahko bliže predmestju nekaj več' ljudskih stanovanj, kot jih je sezidal z dvema nebotičnikoma in s tem bolje zadostil svoji nalogi. NOČNA SLUŽBA LEKARN Blasoletto. Ul. Roma 16: Man-zoni, Ul. Settefontane 2: Marchio, Ul Ginnastlca 44; Rovls, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schiappa-relli 59; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli, Skedenj, TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA SKLADA ZA ZIMSKO POMOČ M10 tisoč družinskih poglavarjev je bilo laoi deležnih zimske pomoči Tudi ta številka zgovorno priča o bedi širokih plasti prebivalstva - Skupno je bilo razdeljenih nad 50.000.000 lir Včeraj popoldne je predsednik sklada za zimsko pomoč inž. De Petns imel v prostorih urada za delo tiskovno konferenco o pomoči, ki je bila razdeljena v preteklem poslovnem letu. po ustanovi ECA se je pred kratkim končalo razdeljevanje pomoči tretji skupini. Zato so sedaj napravili obračun, ki kaže, da so skupno nabrali 79.404.204 lire, in sicer dodatno pristojbino na razne vozne listke ter na vstopice za gledališča in kinematografe, ter s prostovoljnimi in državnimi prispevki. V to vsoto je vključenih tudi 24.479.167 lir iz prejšnje poslovne dobe. Skupno pa so razdelili 50.789.000 lir podpore, h katerim je treba prišteti še 7.000.000 lir kot prispevek za prodajo drv potrebnemu prebivalstvu po nižjih cenah v prihodnji zimski sezoni. Pri razdeljevanju pomoči se je nekoliko menjal način podeljevanja drugi skupini, in sicer v poizkusne namene; medtem pa so prvi in tretji skupini delili pomoč kakor prej. Za drugo skupino so namreč uvedli kriterij potrebe prosilca. Prvo razdeljevanje pomoči se je tikalo družinskih glavarjev, ki so bili brezposelni 30. oktobra 1952 in ob trenutku delitve pomoči, in sicer vseh tistih, ki niso prejemali pomoči za brezposelnost na osnovi podatkov uradov za delo na našem področju. Ker so razpolagali z večjim skladom, so povišali pomoč, ki je znašala v zimi 1951-1952 5.000 lir na 6.000 lir za vsakega družinskega glavarja. Izplačali so 5.013 podpor po 6.000 lir za skupnih 30.078.000 lir. Drugega razdeljevanja pomoči so bili deležni brezposelni družinski glavarji, ki so bili nekaj prej odpuščeni z dela ter so ostali vsaj en mesec brezposelni. Ti so morali vložiti prošnjo ter so upoštevali njih gmotno stanje. Prošnje je pregledoval poseben pododbor; Tudi zanje so zvišali pomoč, ki je leto prej znašala 4.000, na 5.000 lir za vsakega družinskega glavarja ter še po 500 lir za vsakega družinskega člana v njihovo breme. Izplačali so 287 podpor od 5.000 do 8.000 lir v skupni vsoti 780.000 lir. Prvi in drugi skupini je izplačeval podporo Zavod za socialno zavarovanje. Vsi tisti, ki niso dobili te podpore in so menili, da imajo do nje pravico, so se lahko pritožili na poseben pododbor. Tretjega razdeljevanja pomoč1! so bili deležni kot prejšnja leta posamezniki brez družine in stari ljudje (moški nad 65 leti in ženske nad 55 leti), ki dobivajo vse leto stalno-podporo od občinske podporne ustanove ECA, katera je tudi izplačevala to podporo. Tudi za to skupino so zvišali podporo od prejšnjih 3500 na 4.000 lir in podporne ustanove raznih občin tega področja so izplačale 4.756 podpor, kar znaša skupno 19.024.000 lir. V blagajni je torej ostalo v tem poslovnem letu 21.842.146 lir. Ta denar bodo uporabili za čimprejšnje razdeljevanje pomoči v zimi 1953-1954 Dos-slej je namreč že postala navada, da pridržijo v blagajni iz prejšnjih poslovnih dob določeno vsoto, da lahko začnejo takoj v začetku zime deliti pomoč prvi Skupini, in sicer v tednu pred božičnimi prazniki, saj je ta Skupina najbolj potrebna pomoči- in najbolj številna, kar ne bi bilo mogoče, če ne bi bil že od prej na razpolago za podpore zadosten sklad. Naslednji dve razdeljevanji pomoči pa se črpata iz dohodkov iste poslovne dobe. Sklad zimske pomoči je letos še bolj razširil svojo dejavnost, saj je prevzel finančno breme za prodajanje drv po znižani ceni, kar je doslej od leta 1946 dalje delala tržaška občina. Občina je namreč izčrpala fonde in je prosila sklad za zimsko pomoč, da ji priskoči na pomoč. Odbor je zato sklenil, dati občini iz svojega sklada 7 milijonov lir, tako da bodo lahko še nadalje prodajali drva potrebnim ljudem s 25-odstotnim popustom. Poleg tega pa bo ECA delila brezplačno drva tistim, ki jih ne morejo kupiti niti po znižani ceni. Od danes naprej Je v prodaji slavnostna številka Partizanskega dnevnika POSVEČENA JE OSVOBODITVI PRIMORSKE. Ima 48 strani ter stane samo 30 lir. Dobite jo pri razprodajalcih PRIMORSKEGA DNEVNIKA. ODLOČNA BORBA PROTI ODPUSTOM Danes v podjetju Standard ponovno stavka vseh delavcev Delavci ne bodo opravljali več nadur -Solidarnostna izjava delavstva iz Aquiie Po dvodnevni stavki so se včeraj popoldne ob 14. uri delavci rafinerije Standard pri Sv. Soboti zopet vrnili na delo. prav tako so šli delat tudi odpuščeni delavci, ki pa so zopet našli zaprte svoje predale za shrambo oblek. Včeraj zjutraj so se na sedežu Delavske zbornice vsi delavci podjetja zbrali na enotni skupščini, na kateri so jim njihovi predstavniki pojasnili položaj. Ker delodajalci ne marajo popustiti, so delavci sklenili, da odslej ne bodo več opravljali nadur ter da bodo ponovno proglasili stavko, ki bo trajala od 13. ure danes do 6. ure zjutraj v ponedeljek. S tem so delavci pokazali, da ne bodo odreha-i. dokler se ravnateljstvo podjetja ne premisli in ne prekliče neupravičenih odpustov. Delavci v čistilnici Aquila sb se tudi sestali na skupščini in sklenili, da bodo podprli svoje tovariše iz Standarda. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODlSCA ..Kastiljski princ6* v arhivih Interpoola Zanimiv pustolovec, ki je razen »princa" bil tudi .general', pred sodnikom zaradi ilegalnega prestopa meje «Kako vam je ime in odkod prihajate« se je agent obrnil k slabo oblečenemu možu srednje postave, ki se je prostovoljno oglasil na policijskem poveljstvu. eAljonso Fernando Maria A-! mordios De Bor bone, princ Ca-1 stiglie, sin Alfonsa XIII. Bor-| bonskega, pokojnega španskega kralja in Victorie Eugenie Mountbatenove, španske kraljice, rojen v kraljevski palači v Madridu 16. aprila 1916. leta tn osem dni kasneje krščen v madridski katedrali Atochav je bil odgovor neznanca in sicer v lepi angleščini s španskim naglasom, kadar je izgovarjal svoj kilometrski seznam imen in priimkov. «Kako, kako« se*je začudil agent, ki je presenečen izpustil pero in skoraj zaskrbljeno poslušal moža. Možu postave se je namreč zdelo čudno, da bi se v njegovi pisarni naenkrat znašel kak pretendent španskega prestola. Namesto da bi kastiljski princ še enkrat ponovil ime, je potegnil iz žepa razne listine med katerimi je bil neki dokument naslovljena na Njegovo visočanstvo Amordios De Borbone. Naravno, da agenti niso vedeli kaj napraviti. Njihov položaj je bil res mučen; kaj pa če je možak res kastiljski princ? Neki agent pa, ki je dobro poznal način obnašanja raznih pustolovcev, se je domislil da ne bi bilo slabo, če bi malo pogledali med akte. ki jih Interpool pošilja vsem policijam sveta. Tako se je tudi zgodilo in z začudenjem so o-pazili v nekem precej obsežnem aktu sliko in prstne odtise prisotnega kastiljskega princa V teh spisih je bilo njegovo ime bolj skromno in po njem se je dalo sklepati, da v ((kastiljskem princu« ni niti kapljice plave krvi. Interpool ga je kratkomalo poznalo za Wilhema Gulyasa sina Emerika, rojenega 1914. leta v Gatstelech na Madžarskem. Na podlagi teh dejstev so lažnega Spanca prijavili zavezniškemu vojaškemu sodišču prvič zaradi prestopa državne meje brez potrebnega dovoljenja in drugič zaradi lažne identitete. Pred sodiščem je obtoženec pojasnil, da je v sredo nekaj minut pred 16. uro ilegalno prestopil državno mejo in se ob prihodu v mesto prostovoljno prijavil policiji. Ker zadeva še ni popolnoma pojasnjena, posebno še kako ije mož prišel do tako donečih imen in visokih naslovov, saj je tudi izjavil, da je bil general bivše nacionalistične španske armade, ga je predsednik Ellison poslal začasno v begunsko taborišče, kjer bo ostal dokler ne bo policija končala preiskavo. Ko bo ta končana pa bo moral zopet priti pred sodnika. Tri prometne nezgode Ko je 27-letna Nada Kralj iz Lonjerske ceste hotela prehiteti s svojo Vespo neki motorni tovornik, ki ga je vozil 25-letni Silvio Seodellaro iz Ko-lonjske ulice, ji je slednji odrezal pot s tem, da je iznenada spremenil smer ne da bi na to opozoril s svetlobnimi signali. Presenečena Kraljeva je poskusila zavreti, vendar je bilo že prepozno kajti vozili sta silovito trčili. Medtem ko se je Scodellaro rešil brez poškodb, je Kraljeva padla in ker se je ranila so jo odpeljali v bolnico, kjer so jo zaradi lažjih poškodb sprejeli na o-pazovalnem oddelku. Zadeva ne bo huda. ker bo okrevala v 3 ali 4 dneh. K >i< >9 Slabše sc je zgodilo 21-letne-mu Tommasu Perrelliju iz Ul. del Pozzo, ki je med vožnjo z vespo po Ul. Revoltella prepozno opazil, da mu je tovornik, katerega je vozil 42-letni Antonio Furlanis iz Tržiča, iznenada prekrižal pot. Mladenič je takoj hotel zavreti, toda smola je hotela, da mu je noga, katero je položil na zavoro zdrsnila. Posledica tega je bila, da je fant trčil v zadnje kolo tovornika ter se zvrnil na tla. V bolnici, kamor so ga sprejeli zaradi ran in prask po glavi, ramenih in rokah, so ga poslali na opazovalni oddelek, kjer bo moral ostati v zdravniški negi 7 ali 8 dni. * 8 Med vožnjo s kolesom po Miramarskem drevoredu v smeri mesta je 17-letni Giorgio Baba iz ifl. Piccardi iz neznanih razlogov trčil v zadnji del tovornika last Gottarda Cap-pellija iz Ul. D’Azeglio, ki je tedaj stal ob cesti v bližini železniškega mostu. Baba je seveda po trčenju padel na tla in ker je bil ranjen, ga je Cappelli odpeljal v bolnico, kjer so ga morali zaradi ran na čelu, nosu in pod očmi sprejeti nu I. kirurškem oddelku, kjer se bo moral zadržati, če bo šlo vse po sreči seveda, okoli 7 dni. Poslali so jim tudi solidarnostno izjavo, v kateri jih pozivajo, naj vztrajajo v borbi ter jim obljubljajo vso svojo podporo. Počasno delo komisije za proučevanje brezposelnosti Včeraj se je na uradu za delo sestala komisija za proučevanje brezposelnosti in socialnega skrbstva, ki je bila ustanovljena že januarja meseca in bi morala do junija dokončati svoje delo. Stvar pa se je zavlačevala in šele včeraj so izbrali 250 brezposelnih, ki jih bo komisija izprašala. Mislimo, da gre delo te komisije le preveč po polževo in da ga ne more opravičiti niti sklicevanje na birokracijo. Skrčenje delovnega časa v Tržaški konopljarm V Tržaški konoplarnl Je po trditvah ravnateljstva začelo primanjkovati dela, ker ni novih naročil. Ravnateljstvo podjetja se sicer pogaja z nekim podjetjem v Švici za večje naročilo, toda doslej se še niso mogli pogoditi. Zato je podjetje sklenilo, da bodo delavci in delavke delali samo po 36 ur na teden. Razumljivo je, da je ta ukrep vodstva močno razburil delavstvo, saj je znano, da so v tem podjetju zlasti delavke zelo slabo plačane in da gre vrh tega še večinoma za družinske glavarje, ki imajo številne družinske člane v breme. Nova splovitev v ladjedelnici Sv. Justa V ladjedelnici Sv. Justa bodo danes splovili motorno ladjo ((Fredianna«, zgrajeno za pomorsko družbo «Patrisanda» «Fredianna» je tovorna ladja za prevažanje suhih tovorov in bo čez nekaj mesecev vozila na progi Trst-Benetke-grška pristanišča-Turčija, kjer že vozita motorni ladji ((Sandra Maria« in «Patrizia». Ladja je bila zgrajena pod kontrolo italijanskega pomor-skega registra in bo vpisana v najvišji razred za veliko obalno plovbo. Dolga bo 72,49 m, široka 11 m, visoka 5,7 m. Imela bo 1.800 brutto registrskih ton in bo lahko sprejela 2,490 kubičnih metrov tovora. Motor tipa Ansaldo bo s 1.350 HP o-mogočal brzino 12,5 milj ob polnem tovoru. Nevama padca dveh stark Med hojo po Drevoredu XX. septembra je 82-letna Santa Muran vd. Sancin iz Kolonj-ske ulice včeraj okoli poldne nerodno stopila in padla na tla. Starki je nekdo pomagal, da je prišla do doma, od koder pa so obvestili rešilni avto, s katerim so jo odpeljali v bolnico. Ker so ji zdravniki ugotovili poškodbo n« kolku z verjetnim zlomom kolčnega sklepa, so jo takoj poslali na ortopedski oddelek. Zdravniki se niso izjavili o njenem stanju, ki pa je zelo resno. 'k ih ik Z isto prognozo so popoldne sprejeli na ortopedskem oddelku 76-letno Carokino Fra-del por. Scoier iz Ul. Maiolica. ki so jo sprejeli v bolnici zaradi zloma levega kolčnega sklepa. Scoierjeva, ki se je zatekla v bolnico z rešilnim avtom, je izjavila, da je predvčerajšnjim zvečer med sprelvodom v spremstvu svoje hčere pQ stezah ljudskega vrta v Ul. Giu-lia stopila na figov oiupek. pri čemer je zdrsnila in silovito padla na tla. Razna obvestila ZAPRTA CESTA Od 7, t. m. dalje bo za promet zaprta Ul. Locchi iznad šole Mor-purgo do križišča z Ul. Carli in zgornji del Ul. Carli od tega križišča navzgor. NOVE ZNAMKE Od 5. t. m. dalje bo v prodaji spominska znamka v vrednosti 25 lir posvečena VI. mednarodnemu kongresu za mikrobiologijo. Za frankiranje bo znamka veljavna do 30. junija 1954, zamenjati pa jo bo mogoče do 31. dec. 1954. FILATELISTI! Tržaški filatelistični klub J. Košir sporoča: V sredo 9. t. m od 19. do 22. ure bo v prostorih SHPZ, Ul. Roma 15-11. prva zamenjava znamk (po počitnicah) in delitev revije «Nova filatelija« št. 6, 7 in 8. Vabljeni člani in filatelisti, ki želijo stopiti v naš krog. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. septembra se je rodilo v Trstu 5 otrok, umrli sta dve osebi, poroke so bile štiri CERKVENE POROKE: zidar Giuseppe Segolin in gospodinja Pavla Hrvatin; baiični uradnik Giorgio Roberti in uradnica An-namaria Dotto; pek Antonio Sa-vron in šivilja Danila Sacchi; težak Bruno Savi in gospodinja Darinka Versa. UMRLI SO: 49-letni Giovanni Labinaz in 62-letni Giuseppe Siega. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: 66 60 Gasilci: 2 - 22 Polici ia 3-23 Izšla je knjiga Bogomira Magajne 0DMEV:K0RAK0V V prodaji bo tudi na Okroglici pri kolporterjih in v kioskih. Cena knjigi je 170 din. Izleti PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH pripravlja Izlet na Bled. Prijave sprejema tov. Tedy v drogeriji. MOTOKLUB »SKEDENJ« Motoklub «Skedenj» organizira 20. septembra izlet na Reko, v Opatijo in Crikvenico. Vpišejo se lahko člani in simpatizerji na sedežu društva in sicer 7., 8., 9. in 10. t. m. med 19.30 in 20.30 uro. Cena izletu 450 lir. * * * Motoklub »SKEDENJ« sporoča, da je izlet na Okroglico prenesen na prihodnjo nedeljo 13. t. m.. Zaradi tega naj pridejo vsi pri-.iavljenci na sedež kluba v Ske-denjsko Ul. 122. in sicer 10 in 11. t. m. med 19. in 20.30. MOTOKLUB »MLADOST« NABREŽINA obvešča izletnike .na Okroglico, da je zaradi tehničnih razlogov odpadel izlet, obenem pa obvešča, da organizira v nedeljo 13. t. m. izlet v Vipavo. Kdor se misli udeležiti tega izleta, naj se javi na sedež moto-kluba v torek dne 8. septembra t. 1.. MOTOKLUB »ADRIA« MILJE-DOLINA obvešča vse izletnike, ki so se vpisali za izlet na Okroglico z motornimi vozili 6. septembra, da ta izlet iz znanih vzrokov odpade. Namesto tega bo prihodnjo nedeljo 13. t. m. izlet v Tolmin. Vsi, ki so se vpisali, naj pridejo po listke ta teden na sedež v Dolini. Odbor. IZLETI NA OKROGLICO PRIHODNJO NEDELJO Motoklub »AMATORI« sporoča, da je izlet na Okroglico zaradi tehničnih težav prenesen na nedeljo 13. t. m.. Podrobnejše informacije dobijo prijavljenci dnevno na sedežu kluba od 17. ure naprej. IZLETI PDT Dne 20. septembra izlet v Idrijo kjer si bomo ogledali rudnike in Divje jezero. Vpisovanje do 11. septembra na sedežu Planinskega društva v Ul. Machiavelli 13-11. od 16. do 17. ure. 27. septembra izlet na Razdrto, Nanos, Predjamski grad in jamo. Vpisovanje do 18. septembra. 4. oktobra izlet v Platak, Bakar in na R?ko. Vpisovanje do 25. septembra. SOLSKE VESTI Ravnateljstvo Državne slovenske nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) obvešča vse prizadete učence in njih starše, na sledeče: 1. Vpisovanje za vse razrede za šolsko leto 1953-1954 traja do dne 25. septembra 1953. 2. Nižji tečajni izpit bo v ponedeljek, 7. septembra 1953 ob 8. uri in 30 minut. 3. Popravni izpiti čez I. In II. razred v ponedeljek, dne 14 septembra 1953 ob 8. uri. Vpisni pogoji in razporedi so razvidni iz objav na razglasni deski v III. nadstropju šolskega poslopija v Ul. Montorsino št. 8. Morebitna nadaljnja pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10 do 12. ure. • * • Ravnateljstvo Državne slovenske višje realne gimnazije v Trstu sporoča: 1. Na Državni slovenski viš_ ji realni gimnaziji v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim na. Črtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1953-54 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vec-chio št. 9, II. nadstropje. 2. Začetek pismenih poprav, nih in drugih izpitov, ti zen zrelostnih, bo v ponedeljek 7. septembra 1953 točno ob 8. uri 30 minut. Vsa nadaljnja navodila in pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12 ure. * * * Ravnateljstvo strokovnega industrijskega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom javlja, da se prične v tajništvu šole, dnevno od 8. do 12. ure, vpisovanje učencev za vse razrede. Vpisovanje bo trajalo do 25. septembra. Učenci, ki se prvič vpišejo v I. razred morajo predložiti naslednje dokumente: krstni list. potrdilo za precepljenje, potrdilo o zdravih očeh, spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole. * * * Na trgovski akademiji traja vpisovanje od 1. do 25. septembra, vsak delavnik od 10. do 12. ure. P »pravni izpiti se začnejo 7. septembra, uspo-sobljenostni pa 21. septembra. Podrobnosti na oglasni deski v Ul. Lazzaretto Vecchio 9/II. * * * Ravnateljstvo Državne nižje trgovsKe strokovne šole v Trstu sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1953-54 trajalo dn 25 septembra 1953. Popravni izpiti se pričnejo 7. septembra 1953 po razporedu, ki je objavljen na oglasni desk: šole Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12 ure. * « « Ravnateljstvo Državnega strokovnega industrijskega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom javlja, da se vršijo popravni izpiti v jesenskem roku 1953 po sledečem redu: 1. Popravni izpiti za nižji tečajni izpit: v ponedeljek 7. septembra 1953. 2. Popravni izpiti čeiz I. in II. razred: v četrtek 10. septembra 1953. Razporedi so razvidni iz objav na razglasni deski na sedežu openske šole. Ravnateljstvo strokovnega industrijskega tečaja v Dolini javlja, da se prične v tajništvu šole, dnevno od 9. do 12. ure, vpisovanje učencev za vse razrede. Vpisovanje bo trajalo od 1-do 25. septembra. Učenci, ki se prvič vpišejo v I razred, morajo predložiti naslednje dokumente: krstni list, potrdilo o cepljenju, potrdilo očesnega zdravnika, spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole. Popravni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1952-53 se začnejo v ponedeljek 7. septembra 1953 ob 8.30. OBVESTILO Višja šolska uprava v Trstu sporoča, da so v dnevih od 3. do 12. sept. 1953 vključno, od 10. do 13. ure, na Slovenski nižji srednji šoli v Trstu, Ulica della Scuola Nuova št. 14-11, objavljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na slovenskih srednjih šolah za šolsko leto 1953-1954. Ravnateljstvo Slovenskega kmetijsko - strokovnega tečaja na Plavjah obvešča starše in dijake, da Je vpisovanje v I. ter II. razred od 1. do 25. septembra. Popravni izpiti se pričnejo 7. septembra ob 8 s pismenim izpitom iz slovenščine. Rossetti. 16.30: »Zelena rokavica«, Glenn Ford, Geraldine Brooks. Exc*lsior. 16.30: «lluzija», Marta Toren, Claude Rains. Nazionale. 16.30: »Pot v sramoto«, Peter Lavvford, Richard Gree- ne. Janiče Rule. Arcobaleno. 16.00: «Casablanca», Ingrid Bergman, H. Bogart. Astra Roiano. 16.30: «Kreolska ljubica«, Arturo De Cordova, Virginia Luque. Mladoletnim preppvedano. Grattacielo. 16.30: »Diva«, Bette Davis. Alabarda. 16.30: »Glas krvi«, Franca Marzl. Otello roso, Paul Miller. Arlston. 16.00: «Mademoiselle du Barry», Red Skelton, Lucllie Bali. Gene Kelly. Barvni glasbeni film. Aurora. 16.00: «Gunga Din«, G. Grant, D. Fairbanks, V. Mc Laglen. Garibaldi. 15.30: «Zaseda rdeče- kožcev«; »Lov na pume«, »Vragi smučk«. Ideale. 16.30: ((Kapitalistu, C. burn. Barvni film. riif- Impero. 16.00: «Prvi grelj • Qin. ton VVebb, Mr. Belveder . ger Rogers. u/devvsM', Ilalia. 16.00: ((Marija Waiew Greta Garbo. Charles BM«- a Viale. 16.00: ((Zadnji Via* Bombaya», John Hall, v. Kino ob morju. “^igara- potice«, Gerard Ph-1*^'.,, ne Carol. Gina LoI!obrig>»a- S Massimo. 16.30: »Je vse« Gary Grant, Betsy ^ Moderno. 16.00: »Sin jj, obraza«. Bob Hope. Savona. 16.00: «Alkohol». 1®* j Cagney. man. ,Rti#J Vittorio Veneto. 16.00. i serenada«, Claudio Bonfanti, U. Spadaro. Azzurro. 16.00: «Bela krH’wgjiii dette Colbert, Jack h \ Anthony Steel. . i(1i|J- Bclvedere. 15.00: ((Besede i«^ ba», J. Leigh. T. DraKtl(#( Rcony, Y. Allison. Barvaj. ((Pustolovec iz Macaa«, , Mitchum, Jane Rusell.Jrf Marconi. 16.30: (Poletm jjf, »Pustolovec iz Macaa«, Mitchum. Jane Russeh- p. Novo cine. 16.30: »Al*1 yi' grof«, Charles Laughton. Karloff. liti1 Odeon. 15.00: «Jantar«, j[MiJ Darnell. Cornel Wilde, * Greene, George Sander*, jj«, Radio. 16.00: ((Samotna 2 ^it. Ava Gardner. Clark Broderick Cravvford. I KINO NA PROSTEM » Arena dei fiori. 20.00: a gjriui-strasti«, I,arry ParKS, Hale. ,|iiii- Grad sv. Justa. 20.30: «D ja upanja«, Maria Fior -gesta-Ginnastica. 20.00, 21-40 nek s smrtjo«, J. Ma Tbren. „ .rji p Ponziana. 19.30, 22.00: . pji- dva«, Doris Day. Barv« beni film. _.jte ti»' Rojan. 20.00, 22.00: «LeI>“. pp mice«, Jean Crain, L» nell. Barvni film. „ -jUgJ Paradiso. 19.30, 21.30: JTp princesa«, Esther WiU,: , Johnson. Barvni Secolo. 20.15 , 22.00: ca«. Silvana Pampam"1' Dapporto. SOBOTA, 5. septembra .i lkoslovaS**/ COŠA T B * 254,6 m ali ll?8 kc f.f» 5.40 Partizanske DUt!n!,jee šj Poročila. 7.10 «He.i bn8>“ ^ te« in druge partizan *** udelef‘tiJP Pres>i tet obvestila za Okroglici. 7.30 13.30 Poročila. 13.45 mačih napevov. 14.30 ^ žene v osvobodilni bor ji, i Radijski festival primorzjKiF tržaških pevskih zborov- jo? na revija vseh zborov. * i«Vj delovali v tekmovanj"^ ’ Skozi okrašeno Pr‘ Okroglico — zvočna ra.„Q # ugueo — zvin.,,« - i,- i-'; portaža. 17.00 Slovenska glasba. 17.30 S plesomi jo po Jugoslaviji. 19- „aših vesti. 21.00 Odlomki 2 K nih oddaj pred Okrog1' Ji Nekaj plesnih motiv" •(> p Nočna glasba. 23.30 ročila. TKST U. 306.1 m ali 98° KC'5„« Cf 11.30 Lahki orkestri. e 7a ’ ifl ljube in dejstva. 12.15 ^jetd' ga nekaj. 13.00 Srame nj , pevski duet. 13.30 KuK« jp zornik. 17.30 Plesna Hačaturjan: Koncert za ^ orkester. 18.48 Ves |0.l5 19.00 Pogovor z ženo. ljubljene melodije. "“GLeKa W pianista Marjana LiP®;, spoj* Ljadov: Kikimora. 2°-3u kronika. 20.40 Lahke w p 21.00 Malo za šalo 21.30 Operetne melodije- TKST •- HU|$ 11.30 Zadnje nadalje*, m jevega romana »L0"?. ni«. 13.25 Operna gl^galjUf«) glasbenega festivala v rSvJ Mozart «Don Juan«, °P S I. O V I« w 3 J »12,4 j(' 327,1 m. 202,1 m. 31 .dl,. 12.00 Opoldanski ,3.oO,V spored. 12.30 Poročim- fiCKr turni pregled. 13.i0 CJ nSKe j-do melodije. 14.0° s]?oncerL rodne pesmi. 14.40 K nista Marjana Lipovsk ■ ju v obisku pri Franzu ,5 Sat5' Za pionirje — Erich k $ jj» Indiji Koromandiji- i v0r>- J moški zbor Slava Kt* pis>W Radijski dnevnik. 20. »jia-botni večer. 22.00 PorOC Glasbena medigra. ADEX 19. Dvodnevni in 20. hra f septe,n*> ŠTANJEL BRANIK (Rihemberk) ZALI HRIB (Dornberg) i*i«‘ vn* Eno in poldne 19 in 20. septen1 mate0Tb> PODGRAD 20. septčrnt>l POSTOJNSKO -oorai „„t. Vpisovanje za 1()i sev vedene izlete d fSt. * pri «Adria-Exp ^ J03 F. Severo 5-b IZLET OD 19. DO 21 SEPTEMBRA ly53 (Vpisovanje do 10. septembra) »ADRIA - EXPRESS». Ul. F. Severo 5-b ' k H » ob *una ©-b f@m obletnici ustanovitve k ALE BEBLER PRIMOŽ SONCE ; le* arti* JE POSIJALO f.L ,.v fiveionShC' nad Podrago je ^ da /S!,s.llsah na radiu Ir .®>doglin , kaPltulirala i tal n« preletel fronto. wkvpr?/'i??Se. današnji dan vsakemu v eaS'fali »J;Zlku-. Kako bodo P1 nas? wa Ihanski garnizoni ? "> Prim za,ost mi nimamo fe°ž'>Uh^nrS^ nikakih o- r v teku' it’ ki s° na' Pariški bataii ta 1942’ bivši t toznoir. Kn. m njegovi de- m »' P02neiša » .,ln njegovi de-ISe’ Par smr, ova peta’ pa ?*ladi 1940 v teku zime rešilo v "PPhdizirali. se je v brigadi Simona . jt„ \~ /“ Antona prešli ^ ^1Cbrignadfnt°na čVadni . —1 starVt’“ul. pa sta poleti r 2da neki 630 in se tolže-v.,e astaln i6 na Kranjskem, grških r>neteni®??nih « ti so len, Po vsem Primor- rl^ivist;6,. ^aJp°ria?e smatrajte “i i«“‘..Tedo. da je tu politič- vrste ka^^PPh vaseh za ?°nceni ve^araul9- Le najbolj S,%S ?odstv° za Slo_ !,n' tisto rrje' CePrav tudi &miran Z6S' ab cone ie Ma* b.rigad0rSdniPoCijo Matm sva_ tu menda in ■SS? G* .1 v n n tv, J- : Jc meatem ttvriCe- Del mi i® nek3e blizu h Je z nam: ■ nskega vod- ji RuDena’iami in Katja (Ma-,<» daj”iza, j AF*. Kar pa gi Se to, d®d v°iaškega vod-4»« vojaška ■ ??s drži an-tiajda Pod0fi«'®ls^a’ major z j5? je turti Clrjei?a. V tabo-«i .Bi nikal/? a^ Kusov, to-V; ujetnik? krsna misija. Vojki0 ležaji sovjetski vojaki, & eden P-red kratkim iz 0?vi Kkraii- Je Pravi Rus, >|.danlel j-e bel r°bec ^8lwVi mZlbaia prosit mir '- ^ da i ' % je objavil va- baj V?iPa za njihovo voj sPorAa?a in je prosil, " , ' ter 3° Partizanski ! ne, 1 Hai (; —j:-- bi Jesta! »JihovnaJ K rečejo, da daat * Parti»= n??ndant rad A da h=zanskim koman- i^idm e® vPrašaI- kaJ vas za predlo-Se vendar da *Sodob°. in op«° že videli- °-%i0 } Part;?a am° .se kot se P'*dLV PodmJ10™ in se spu- Va^dani naš bili' t1 Se zkJ . Partizansko je ezrenJ-° okrog 0; 4 .'‘lmAv.: Z Hlimi TVT«; nas, S k % y&kdo m - J- 5* in s!ari oran -°rda «Tiger», ^ Se P^oiiških ?lzator Podra' 1' i);-foiOKraJr Vasi- —— Pri^svj ramo ^ali minje v^Kni-imi' Največ-bi.-*?. o njih Jai,0 Angleži. ’ J n. videli pa jih h ^im^rafirJA51' Predlaga. Nei?'1 slov«®?- °d nekod zastava. nanje^J,2.Pa eni :?>i^°pienska ^rngf’ AKajši pred nas Ja m; okoli « razmestijo za i 1*3 ie dra« • Ta fotogra-i*)»V0 Je so /, ?.P°min Vj9j re«no j Zel1 italijansko ™ *kLwl\nič ne raz' KZai 'taliin« , ? vas avto-n1? Sn‘^ ne h s mi oficirji. S> s^obno“‘Poslušali tudi knTTlanrt inajo’ ?°-rai ponižno OT«/a,gram vlogo Si Sr vikonte mi še en- ^ U St ga PožiHn Sa'Utira v bas,8*- Vin, , koman- ^Sna Žslje- Žaht b' zvedel Gor”? Za prev« 4evam dva «.?• T««. °.2 dete od tod /^nente na 1Jona ^!,]*b"rs-'vK3 *js» ;■ . /ti.^nou n/olino. Jftn^iem^oPoru. % in Pa pijemo vi- bi« biin« an?ko zvezdo Mr /bo "JJbio: 8 T» kž0 it„-garnizon • k, drug Vi0|°Oic» 1U^e ort n, lmel dru-s O *e nan d ientviikega. :?rrio ba6 - Potl Proti Vi*„ na «; P.roti vipa- ‘bj Vi"-avi ital?; pred ka- :■ Edi«?dno h! A? - stra*a S«* 4«. Pom Predrz^f353- kd« /bi hZ/ala S°st nam bo bSžen talion itTP. m naj-5bg|/o /o do _ .lanov in S^ff265*,W°« trp? kat! Ja,no oi? k°man- ,&i*> ..t: s^s*- % le M 11 Pa«-Bla*no ?mAj°dimi ^ w i u , h Znctet ''^dno ve6 S asiian°v,'lse Y,iVaSeh' Si a v*i.i-?v*n»ka Je na- Si Ko kbkanje JBPa;tizan-blua ^jih gnjA H*, »e >nsko\Za danes ^X^°-Wna sle. Zas*I0«rskemPOgnati n^a dekL1^ f VSe na *^PevlPOlno' Julij10 ,Za«m l? od razmApK' i« S^mo Zb poročajo o izbruhih navdušenja nad porazom Italije. Italijani so v kasarnah, neodločni. Mest ne kontrolirajo več. Ljudje se zbirajo na ulicah tudi v Gorici. Vilfan je že govoril na takem uličnem mitingu. Kakšne so glavne naloge in glavne parole za tak trenutek? Proglasili bi-lahko splošno mobilizacijo za partizansko vojsko. To bi bilo važno ne samo zaradi moških, ki so še doma — teh ni dosti in so vsi starejših letnikov — temveč zlasti zaradi tistih fantov in mož v najboljših vojaških letih, od 20. do 40, ki so v italijanski vojski in se bodo zdaj vračali. Kdo naj tak proglas podpiše? Dobro bi bilo, da bi to bili ljudje, ki jih vsa Primorska pozna in spoštuje, čim več takih ljudi. Nekateri najbolj ugledni pa so v Gorici v zaporu Tam sta France Bevk in Jože Srebrnič. Take ljudi je itak treba osvoboditi. To spada med najbolj nujne naloge. Posebna skupina tovarišev z avtomobilom — kdo ve, od kod se je pojavil — gre v Gorico s to nalogo. Kaj pa z Italijani? Badoglio se je priključil zaveznikom. Kraljeva vojska je torej zaveznik proti Nemcem. Treba j ■> je pozvati, da se nam pridruži. Komandant garnizije v Gorici prosi za sestanek predstavnikov partizanske »komande* z njegovim načelnikom štaba. Sprejmemo in po skupnem sklepu grem drugo jutro na razgovor. Na dvorišču gostilne v bližini Rdeče hiše (na periferiji Gorice) čakajo trije italijanski oficirji, eden od njih polkovpik. Ko se naš avto ustavi, so vsi trije «postroje-ni» v stavu «mimo» Ko izstopim, salutirajo kakor pred svojim šefom. Sedemo za mizo in ugotovimo, da nam je francoščina skupen jezik. Predočim jim, da njihovo vojsko smatramo za zavezniško in pričakujemo, da se vede kot zaveznik, se pravi, da deli z nami orožje in prične s pripravami, z nami dogovorjenimi, da se skupaj upremo Nemcem, ki bodo vsekakor poskušali zasesti ozemlje, kjer se nahajamo. Polkovnik pravi, da se tudi oni smsctrajS’ za zavčžnlke, seveda, toda orožja nimajo več kot zase, nimajo povelj od komande kcrpusa. da karkoli ukrenejo proti Nemcem, Nemci prodirajo ob vseh progah, se pravi, od Jesenic proti Gorici in od Ljubljane proti Trstu v naglem tempu in njihove sile se umikajo brez boja. Celo uro diskutiramo o teh vprašanjih. Skušam prepričati Italijane, da je njihova zavezniška dolžnost, di ne gledajo mirno tega nemškega prodiranja, da prepričujejo svojo vojsko, da je njena dolžnost, da se bori proti Nemcem kot sovražnikom svobodne in neodvisne Italije itd., «colonello» pa vztraja pri svojem, čeprav dopušča, da bodo dobili iz korpusa povelja v smislu naših nasvetov in zahtev. Ko se vrnem s sestanka, poročam o njem tovarišem. So pa prispele medtem nove vesti; Večje m manjše skupine italijanskih vojakov se pojavljajo na glavni cesti Ajdovšči-na-Gorica in pravijo, da gredo dcmov v Italijo. Pričel je razpad «zavezniške» kraljevske vcjske. In drobci te vojske odnašajo domov orožje, s katerim so tri leta klali in ropali po naših mestih in vaseh Kaj storiti? Koliko imamo oboroženih mož? Tu je karaula s kakimi petimi možmi, še kakih pet zberemo v naglici in to skupino postavimo ria glavno cesto pri Ajševici. Navodilo ima, da ustavi vsako italijansko enoto, majhno ali veliko, in ji predloži dvoje na izbiro: ali se priključi borbi partizanov proti Nemcem, ali pa odloži orožje, da bi ^e mogli partizani bolje oborožiti. Prišel je France Bevk. In še nekaj drugih uglednih ■ mož najdemo, da se razširi Pokrajinski odbor OF. Ta sestavi in podpiše proglas o splošni mobilizaciji. Tiskarna v Renčah ga tdska kot lepak, ki se kmalu pojavi po vaseh in v Gorici. Kdo ve, kako smo dobili še nekaj avtomobilov. Jaz imam zdaj svojega in pobegli ruski ujetnik je moj šofer. Po raznih opravkih se vozimo po dolini. Vse vasi so že okrašene in v zastavah. V neki vasi nam pravijo, da so gospodinje prenehale kuhati obroke Pridružile so se vsem drugim, ki so Po ves dan na ulicah v veselih razgovorih in v petju. Pravi praznik, praznik, ki so ga ljudje čakali skoraj 25 let. Ljudem se svetijo oči in obrazi od radosti in ponosa. Od ponosa tembolj, ker gledajo ponižano italijansko vojsko, ki sp v vedno večjem številu pomika po cesti v smeri Gorice. Italijanski vojaki korakajo počasi, s povešenimi glavami in zadovoljni, da nosijo celo kožo domov. Le kak oficirček se skuša petelinčiti, pa se hitro potuhne, ko vidi naše rdeče zvezde in orožje v avtomobilu. Kaj se godi na Ajševici? Peljemo se pogledat, Partizani poročajo, da se še ni našel italijanski vojak, ki bi izbral borbo proti Nemcem, niti tak, ki bi se branil oddati orožje. Vsi ga odlagajo ob cesti na prvi poziv. Naš uspeh kažejo kupi pušk, mitraljezov in granat. V prihodnjih dneh ti kupi naglo naraščajo Niso veg samo puške, mitraljezi in granate. Tu so celi kamioni municije P°ložai za"ie. kamioni ročnih granat, vsilcelo nekaj topov — celi trav- obljublja, v najkraj-prašuje Prugim par-t»ir,r"’j bodo ne-,dneva prišle Izognem jemo Podraža- do cmo? ? Vse in' Ahac se- niki vsakovrstnega orožja. Fantje in možje iz bližnjih vasi prihajajo po orožje. Vedno delj seže glas o tem, da je na Ajševici orožja, kolikor ti srce poželi. Vedno večje skupine prihajajo ponj. S Krasa in z Banjške planote prihajajo cele kolone moških (pa tudi kako dekle med njimi), da bi se tu oborožili. Ena kolona pride celo s Tolminskega. Kdor vzame orožje, se hoče takoj prepričati, če je dobro. Strel ali dva v zrak, to je najmanj. Tako se začne pokanje, ki narašča od jutra do mraka, in iz dneva v dan. Italijani so vedno bolj ma-lodušni Zdaj jih lahko na cesti razoroži že kdorkoli. Tega posla se lotevajo celo dekleta. Tudi one nosijo orožje in tudi one ga preizkušajo. Dolina, ki je vriskala in pela, zdaj tudi poka po ves dan. Vso to oboroženo množico bi bilo dobro organizirati v vojsko. To pa ni lahka naloga. Postavljamo jo vsej organizaciji OF in postopoma nastajajo krajevne čete. Nekatere formiramo kar sami na Vogrskem. Spominjam se precejšnje skupine tržiških italijanskih delavcev, ki je prišla na Ajševico po rožje. Formirali smo jo v italijanski bataljon (Nadaljevanje na 4. strani) Odredba o ustanovitvi komande mesta Trst vont 0 8^**** It korpus* t Ib P .i i i. . m** • O t I I I I b Vojn* oblMt IX.korpus* K07 1B*P0J k o« in d o uit* T»R'S»T. Z• koo*nd%nt» nest* TRST Je tmacov*® a»jt>r tov.B*0.D*»I OiB-X.XaP.Zs nje rov* g* ponroo»Ifc»-p* fc»prt*>n P©*.STB'M'F A T>*A 0‘T'l. Valog* kasarn'* s**ta ^»takojso* V£post*vltev V O J B S 0-D LA S TI B'S*ats P^S'? .I«nF*nd» ®e»t* Trtt J« noi^rejena direktno *tabu Il.korpo** HOV in PO-T.ter J* etJinol«- od n.leR* u- t pira^cena crejesatl vb* direktive* 8«rt fatissu- svobodo narodu* Pol l&knslsar* laeelnlk štaba ppolkovniki%>T &S Voaandant gener^aiajpr* ”s'< v*** mmm Spominska plošča na poslopju y Gorenji Tribuši V slovenskem Objavljeno štev. 280 letnik II. 23. X. 1944 Trst. Tisoč misli se utrne ob imenu mesta, ki je bilo vsa leta borbe naša tajna želja in ki je po jasnih in odločnih besedah maršala Tita vstalo pred nami kot simbol naše zmage in moči. Vendar pa je težko razumeti, kaj govor maršala Tita pomeni za Tržačane in kaj se v teh dneh dogaja v njihovem srcu. Na organizacijskih sestankih naših organizacij dobi človek vtis okrožja, kakršno je vsako drugo okrožje. Govorimo o delu, najdemo tisoč pomanjkljivosti, poročila so suha in stvarna, sklepi odločni in spet se začne delo. Utripa naših ljudi ne začutiš. Vendar so me presunili očitajoči pogledi naših aktivistov, ki so tako zelo sigurni v vstajenje Trsta, ko jim skušam dopovedati, da je treba še marsikaj popraviti in narediti. Zanimalo me je, odkod črpajo to gotovost in nekega popoldneva sem si vzela čas, da kot povsem neznan in nezainteresiran človek obiščem in obhodim naš Trst. Nekam bom Se prišla. sem si mislila, vsekakor je treba v predmestja, če hočem začutiti utrip našega, utrip slovenskega Trsta. Stopim na tramvaj, ki pelje do Sv. Ivana, kjer je domobranska kasarna. Mahnila sem jo naravnost proti kasarni in se vpraševala, kakšni so v Partizanskem dnevniku TRSTU neki ti tički, ki so še po 15. niti v Barkovljah, nikjer niti septembru ostali zvesti svoje mu krvavemu gospodarju. Gotovo so polni samozavesti, da bodo vendarle to preklicano OF nazadnje le ukanili s pomočjo Angležev. . Pred vhodom zagledam oficirja, kateremu pravkar poroča pojak. odsekano pozdravlja in govori kot lesena lutka. Straža dolgočasno gleda v zrak kot vse naveličane straže po kasarnah. Pa pokukata izza vogala dve majhni glavici, vidi se, da je za njima še nekaj smejočih se oči. To je pa gotovo njihova de-ca, gotovo so jih že zastrupili s svojo propagando, sem si mislila. Kar mi udari na uho glasen vzklik in potem cela ploha: «Domosranci!y> in nato zmagoslaven hura in že jih ni bilo več. Pogledala sem oficirja, kako je reagiral na psovko. Skoro mi je bilo nerodno, ko sva se srečala z očmi, toda povesil je pogled, zardel in naglo odšel v kasarno. Ce je pa tako, sem si mislila, pa ne bo več veliko preglavic s to sodrgo in sem mirno znova ponovila v mislih poročila rajonskih sekretarjev: «Pri nas nimajo nobenega vpliva, ljudje sto stoodstotno za nas.s Tako je, niti pri Sv. Ivanu, niti v Lonjerju nitj v Skednju na Primorskem in ne v Ljubljani nimajo več vpliva, No, pa jo zavijem po kolovozni poti. skoro sem pozabila, da nisem v naših hribih, med hišami. vinogradi in travnimi jasami proti Lonjerju in Katinari in naprej v Skedenj. Ob škarpi, na kateri je veličasten napis: Živeli partizani! Živel Tito! — stoji gruča starčkov, ki se grejejo na poznem jesenskem soncu. Drugih moških ni več doma, večina je v partizanih; tiste, ki so predolgo oklevali, so pred nekaj dnevi pobrali Nemci za gradbo utrdb. Ustavim se. gledam na morje in prisluhnem. Slovensko govorijo in seveda o politiki. Beograd. Vso fronto so najbrž že prerešetali in spet so v Beogradu. Vsakdo ga vzame po svoje, a toliko ljubezni za našo vojsko in Tita veje iz tega razgovora, da sem mimo ugotovila: Naši so, bolj naši kot kjerkoli drugod v Sloveniji. Naredila sem se, kot da jih nisem razumela in krenila dalje. Prehitela me je skupina kmetic iz okoliških vasi. Govore o zastavah. ki jih niso mogle dobiti v mestu. Ena pravi, da ji je italijanski trgovec, ki jo pozna, pokazal več desetin metrov slovenske in jugoslovanske zastave, sešite iz tra- PARTIZANSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PRIMORSKO IN GORENJSKO Podvig junaka Dušana v vojašnici pri Sv. Ivanu Preden je tovariš Dušan, član okrajnega odbora ZSM odšel iz Trsta v partizane, je sklenil zagosti Nemcem še eno prav drzno in obenem oborožiti svojo četico s švabskim orožjem S tovarišem Danilom, Stojanom in Gorazdom so jo niki najbrž odrezati. Toda tržaški junak, 20-letni SKOJ-evec hrabro prenaša vse bolečine, ko čaka v bolnici, da ga zavezniška letala prepeljejo v Bari. Ko sem ga obiskala, da se od njega poslovim, mi je rekel; ((Bolj od mojih ran me mahnili, oboroženi z ročnimi j pe£e to, da ob tistem velikem granatami, zaplenjenimi še v prejšnjih akcijah, in enim samim revolverjem proti vojašnici pri Sv. Ivanu. Na stražo so postavili tovarišico Ivanko ter ji zabičali, da mora ustaviti vsakogar, ki bi iim hotel delati sitnosti, s tem, da pogumno potegne iz žepa bombo in mu jo vrže pod nos. Ivanka se je postavila kot vojak; v rokah bombo in oči pozorno uprte na dolgo ulico. Trije spremljevalci s tovarišem Dušanom pa so se splazili na njivo za vojašnico. Dušan je zlezel čez zid in se prekradel v skladišče. Spodaj so ga tovariši nestrpno pričakovali. Kmalu so se začuli koraki po dvorišču. Cez zid je pogledala cev popolnoma nove strojnice. »Primite!* jim zakliče Dušan z one strani zidu. Sestero rok je zagrabilo orožje in ga spravilo na varno v vrečo, Dušan se je ponovno vrnil v skladišče, a brž nato zopet polnih rok nazaj k tovarišem za zidom. To pot je prinesel tri puške. Se tretjič je krenil v kasarno in vreča je pogoltnila zadnji plen. Ko je krenila Dušanova četica iz mesta v partizane, je nesla s seboj strojnico z 2500 naboji, 5 pušk, 4 revolverje ter mnogo ročnih bomb. Tovariš Dušan pa ni bil junak samo v Trstu. Tudi zunaj je- bil med najboljšimi borci Pred nekaj dnevi je pri nekem napadu na bunker na Gorenjskem izgubil levo nogo. Tudi desno ima tako poškodovano, da mu jo bodo morali zdrav- dnevu, ki je že tako blizu, ne bom mogel v vrstah naših zmagovitih brigad vkorakati v osvobojeni Trst!* LUČKA Objavljeno v Partizanskem dnevniku št. 276. 1. II. 19. okt. 1944. Skupaj skupaj borbi bodočnosti (Dopis iz tržaške tovarne) f jani, smo bili enodušno prepri-naši tovarni je zavrelo, čani, da je mislil maršal Tito 2e nekaj dni je ležala v zraku težka mora. Nemci vpokli-cujejo vse moške od 15. do 60. leta v delovno službo. Vedeli smo vsi, da se to pravi pomagati Nemcem podaljšati vojno, vedeli smo, da bomo morali graditi utrdbe, ali pa nas bodo odvlekli v Nemčijo. Potem so se pojavili letaki v slovenskem in italijanskem jeziku s Titovim govorom. Na desetinah sestankov odborov Delavske enotnosti smo ga pretresali. Vsi, Slovenci in Itali- Tržaška brigada v boju s sovražnikom Istočasno, ko so si druge edi-nice naše vojske priborile tako sijajno zmago z zavzetjem Trnovega, je tudi italijanska tržaška brigada žela uspehe v boju proti Nemcem nad Vipavsko dolino. Izvršila je več napadov na sovražnikove pa-trole ter večji napad na nemško avtokolono. Največji u-speh pa je doživela 18. t. m., ko je razbila močan nemški napad na njene položaje. Sovražnik, ki je štel nad 300 mož, je napadel okoli devetih zjutraj položaje naših tržaških tovarišev. Napad je spremljal močan topniški ogenj. Čeprav je sovražnik močno pritiskal in čeprav so se morali boriti v pravem dežju bomb in granat iz topa in metalcev min, so Garibaldinci vztrajali na svojih položajih in odgovarjali švabskemu ognju. Med bojem so večkrat sabotirale strojnice. Ko so jih tovariši popravljali, so ostali borci zadrževali sovražnika samo z ognjem iz karabink. V triurni borbi se naši tržaški tovariši niso u- maknili niti za ped. Sovražnik se je umaknil, ko je spoznal, da ne bo mogel prodreti črte, ki so jo Tržačani tako žilavo branili. Garibaldinci so ga zasledovali in sovražnikov umik se je spremenil v paničen, krvav beg. Y borbi je junaško padel, ko je pozival svoje borce na juriš, tov. Giovanni Žigon, komandir čete, eden najboljših borcev tržaške brigade. S svojo junaško smrtjo je dokazal, kako brez podlage so laži, ki jih od časa do časa širi sovražna propaganda o tržaški brigadi. Tržaška brigada se je v zadnji sovražni' ofenzivi prekalila, se očistila nekaterih slabih e-lementov ter je zopet dobila tisto svojo solidnost, zaradi katere je že lani imela veliko uspehov in je večkrat tudi dobila priznanje od štaba divizije in korpusa. MECAZOV Objavljeno v Partizanskem dnevniku št. 23 1. III. 27. januarja 1945. Prva partizanska tehnika v Skednju ’ -m*' •* V*1; Tehnika v Ul. Carpineto v Skednju je delovala že v I. 1M2 tudi na Trst, ko je govoril o Primorski. Slovenci so se oddahnili; ((Vendarle že enkrat jasna beseda. Da, borili se bomo za Trsti* Malo nezaupno so pogledali italijanske tovariše, kaj bodo porekli oni. Nekaj dni so molčali. Pa prinese nekdo novico, da je italijanski komentator londonskega radia govoril nekako tako, da so Slovenci imperialisti, če zahtevajo, da sodijo v združeno Slovenijo tudi predeli, ki so bili po prvi svetovni vojni tako nasilno in krivično odtrgani od ostale Slovenije in Jugoslavije. Takrat se je sprožil plaz; Kaj, kdo so imperialisti? Ali se ljudem po svetu sploh sanja, kaj so Slovenci pod fašizmom pretrpeli? In danes, ko se že tri leta in pol borijo za svoje pravice, ko so dali toliko dragocenih življenj za svobodo in združitev, ^e upa kdo trditi, da slovenska zemlja ni slovenska. In še tisoče vprašanj in odgovorov. Nazadnje so se odločili. Prišli so k slovenskim tovarišem in razburjeno pripovedovali, da hočejo sedaj tud"i oni povedati svojo besedo in so se izpraševali, kaj naj store ((Začnimo pobirati podpise*, je predlagal prvi. Drugi pa pravi; ((Pošljimo resolucijo maršalu Titu, da želimo živeti skupno s Slovenci v svobodi in napredku, da hočemo, da se Trst priključi k novi Jugoslaviji. Mi, italijanski delavci, se nismo nikdar prepirali s slovenskimi tovariši, skupno smo se borili, kar priča tudi naša skupna organizacija Delavska enotnost. Želimo in hočemo, da živimo tudi v svobodi skupaj. Tudi nas morajo poslušati.* In še nekaj je postalo popolnoma jasno v teh dneh. V delovno službo za Nemce ne sme nobeden zaveden delavec več, ne glede na to, ali je Slovenec ali je Italijan. Nekaj dni. mogoče tednov, nas še loči od svobode. Tudi mi tržaški delavci moramo doprinesti svoj del. In zavrelo je. Eni organizirajo podpisno akcijo za priključitev Trsta k Titovi Jugoslaviji, drugi organizirajo sestanke, za sprejem resolucij, kjer izražajo italijanski delavci neomajno voljo, da se Trst priključi k Titovi Jugoslaviji, kot gospodarsko in kulturno središče Slovenskega Primorja. Slovenci pošiljajo zahvalne brzojavke maršalu Titu za jasne in odločne besede in za skrb za toliko let zatirane in ne-osvobojene brate, tretji organizirajo odhod delavcev v partizane, četrti se pripravljajo za borbo v mestu, Vse je zajel plamen pravične osvobodilne vojne, hočejo pripraviti in ukreniti vse, da bomo delavci čimprej deležni svobode in napredka, ki nam ga jamči nova, Titova Jugoslavija. MARIO, delavec iz tovarne Kdo pa so tl mladi fantje, ki korakajo skoz vas? Kdo pa so ti mladi fantje, ki jim tak žari obraz? To so mladi partizani, neupogljivega duha, To so mladi partizani, borci novega sveta! Kdo pa so dekleta mlada, puške imajo na ramah, kdo pa so dekleta mlada, ali ni jih prav nič strah? To so mlade partizanke, slušale so glas srca, to so mlade partizanke, strah pustile so doma! Kakšna Je ta mlada vojska ki zapela je skoz vas, kakšna je ta mlada, vojska, druga vsa kot prejšnji čas? To je prava naša vojska, to je silna nasa moč, to je partizanska vojska, jutro znani nam pojoč! Kosec koso brusi, a ženjiea žanje, kmet pravico terja, ali Je ne najde. Naprej v borbo, za pravdo in svobodo, za pravdo in svobodo, slovenskega naroda! Kmečki fantje in dekleta, vi ste naša hrabra četa, vkup se zbirajmo, naprej marširajmo za svobodo naroda! Naprej v borbo— Pohvala in priznanje komandi mesta Sežana Objavljeno v Partizanskem dnevniku št. 275 1, II. 18. oktobra 1944. Sabotažna grupa komande mesta Sežane je izvršila naslednje akcije v oktobru: Dne 6. oktobra je v vasi Praprotno obveščevalec te komande v neki hiši vzel puško nemškemu vojaku, kateri je prav v tem trenutku stikal v hlevu za kurjimi jajci. Obveščevalec se je umaknil iz vasi zaradi nevarnosti. Istega dne so minerei iste komande .minirali progo med postajama Redipulja-Devin. Na dolžini sto metrov so postavili 14 min, zaradi česar je ob prihodu vlaka nastala eksplozija, pri kateri sta bili uničeni dve lokomotivi in 6 vagonov, ubitih pa 5 vojakov. Dne 7. oktobra so isti tovariši pod vodstvom tovariša Zorka minirali progo na mostu pri Tržiču. Eksplozija je vrgla vlak čez most v globino približno trideset metrov. Uničena je bila lokomotiva in pet vagonov. Sovražnik je imel okoli 60 mrtvih in več ranjenih, Dme 8. oktobra je patrola v bližini Tomaja minirala železniški most, ki se je zaradi eksplozije popolnoma porušil. Hkrati so odnesli vse tračnice v dolžini 150 metrov. Dne 9. oktobra je ista patrola s požaganjem 6 telefonskih drogov prekinila telefonski promet med Tomajem in Opčinami. Dne 10. oktobra je sežanska patrola v zasedi blizu Opčin ubila iz patrole fašistov oficirja in dva vojaka. Stab IX. korpusa NOV IN POJ štev. 672 Na položaju, dne 19. X. 1944. DNEVNO POVELJE Komanda mesta Sežana je do sedaj izvršila že toliko u-spelih akcij v uničevanju sovražnikove žive in materialne sile da jo postavljamo za vzgled vsem ostalim Komandam mest. Pri teh podvigih se je najbolj izkazal komandir tovariš Zorko s svojo ostrostrelsko skupino. Za uspešnost, iznajdljivost in hrabrost izrekamo pohvalo in priznanje/ Smrt fašizmu — Svobodo narodu! Politkomisar; AVBELJ VIKTOR 1. r. Komandant p. polkovnik: POTOČAR STANE 1. r. kov, a je ni mogel dati, ker pravi, da so jo shranili pri njem za njegovo ulico. Skoraj zaskrbljeno ugotavljajo, da bo Beograd kmalu osvobojen, tudi Trst bo kmalu na vrsti, a one še nimajo dovolj zastav. Mikalo me je, da bi se spustila z njimi v razgovor, pa sem se premislila. Bilo mi je jasno, da so organizirane v SPZZ, ki vodi v Trstu široko kampanjo za šivanje in pripravljanje zastav ter titovk. Našo vojsko bo sprejela v Trstu Titova vojska Narodne zaščite, v kateri je mnogo žena in deklet in pa morje zastav. Za mano poganja mlad tenak glasek kravo na pašo. Ozrem se in vidim, kako cela procesija otrok žene kravo. U-stavim se in komaj jih razumem. Čudna mešanica slovenščine in italijanščine je to njihovo žlobudranje. In ko zavijejo s ceste, nekam v zadregi pogledujejo name, Ne izdam se in gledam mimo. Pa posedejo in presenečeno ostrmim; začnejo šolo. Učijo se slovenščine, popravljajo drug drugega, čeprav jim v govorico uhajajo italijanske besede, ki jih sploh ne opazijo. Nastane zadrega, nekdo vrže italijansko besedo in vsi napenjajo možgane, kako bi se to reklo po slovensko. Takrat me premaga, pristopim in jo povem. Začudeno me pogledajo, hitro se znajdem in vprašam za pot v mesto. Led je bil prebit in pogovarjali smo se, pasli kravo in se učili. Snedli bi me najrajši, toliko so hoteli vedeti. A marsikaj so že vedeli; večkrat sem jim morala opisovati besedo ki je niso razumeli. Zagotavljali so me, da bodo znali dobro slovenski, ko pridejo partizani. Smeje smo se poslovili z obljubo, da še pridem. Na nadaljnji poti sem premišljevala: še ena naša šola, kjer so si otroci sami vzeli pravico, da se učijo. In takih šol bi našli v Trstu in na Primorskem ,še nešteto. Tedaj sem v resnici trčila na vprašanje, kod naprej. Nad mano so odmevali udarci lopat in krampov, težke eksplozije so od časa do časa presekale ozračje; gradijo utrdbe. V pristanišču pa se je kadilo od jutranjega bombardiranja mesta. Nerodno bo. če bi imela le preveč opravka z Nemci. Odločim se, da povprašam za pot. Ustavim se pri vodnjaku na križpotju, kjer so prale perice očitno perilo mestne gospode, ker so se okrog in okrog sušili kosi perila, Tei so prelepi za tak okoliš. Nagovorim jih in vprašam za pot. Slovenska govoric o jih je takoj osvojila, vendar sem opazila malo nezaupanja. Kaj, če sem domobranka? Tipala sem in vrgla med nje: «No, zdaj bo pa res kmalu konec. Kaj bo le s Trstom?» In takrat sem dokončno spoznala, kje jemljejo naši aktivisti tako samozavest in gotovost, da je zmaga že naša. Brez pridržkov so mi pripovedovale in dopovedovale, da je vendar jasno, čigav bo Trst. Saj je bilo vendar prestano toliko ponižanja in gorja, prelite toliko krvi in saj j c Tito povsem jasno povedal. Skoraj na pamet so mi citirale Titov govor in zahvalo Predsedstva SNOS, razne članke iz naše literature. In koliko ognja in upanja je bilo v teh besedah, koliko hvaležnosti do NOVJ in do Tita, koliko vere v veliki dan osvobojenja, za katere, ga se pripravljajo! Toliko volje, da se borijo za Trst in Jugoslavijo do zadnje kaplje krvi, da mi je bilo jasno, da ves slovenski Trst živi z enim samim velikim srcem za Jugoslavijo in za Tita, Niso dokončale misli, zamahnile so z roko. Saj je že prestavo in sedaj bo kmalu vse dobro. Kaj naj vam še povem? O naši mamici, ki šteje že nad 80 let in sprejme vsakega «partizana» pod streho in zagotavlja, da bo nesla v sprevodu slovensko zastavo. Vsak grižljaj, ki ga poje, deli v mislih s partizani, vse noči pretrpi z našimi fanti, ko divja zunaj burja in dež, in ki junaško zagotavlja, da se ne boji umreti, ce sliši, da Švabi spet divjajo po mestu. Ali o branjevki, ki pobožno pripoveduje o partizanih in prepričuje druge, da komunisti ne bodo preganjali vere. In o mlekarici, ki do večera hrani dobrote, ki jih ne moreš kupiti v Trstu, če bi slučajno prišel v njeno mlekarno kdo naših. Ali o kuharju v restavraciji, ki ti še posebno zabeli, če vidi, da je naročil kosilo kdo naših tovarišev. Ali morda o služkinji, ki nam s posebno ljubeznijo pogrinja mizo, če zaradi alarma ne moremo s sestanka na obed. In še in še. In o sestankih štiridesetih italijanskih prebivalcev hiše, ki spontano sprejemajo resolucije za priključitev Trsta k novi Jugoslaviji, In o široki akciji za priključitev med italijanskimi delavci, mladino itd. O javnih razgovorih po lokalih in ulicah, kjer se brez pridržka o-predeljujejo za Jugoslavijo in za Tita, ko človek presliši, da govorijo italijansko. Vse to je «slovenskis Trst, ki sega iz predmestij v središče, iz središča na obalo in v tovarne in šole. In sedaj razumem, zakaj so naši aktivisti tako gotovi zmage in tako samozavestni. Objavljeno v Partizanskem dnevniku St. 280 1. II. 23. oktobra 1944, 5. septembra^ FRANCE BEVK 'POT V SVOBODO (ODLOMEK) Zopet sem bil med znanci v stari celici. Sonce, zrak razgovor — neprecenljivi užitki po dolgem mraku, zatohlosti in molku. Ce bi bil vedel, da me le še nekaj dni loči od svobode, bi bila sreča popolna. Svoboda! Pogosto smo besedovali samo o nji, kakor zaljubljenec ne zna govoriti drugega kot o svoji ljubezni. Po padcu fašizma smo vsak dan pričakovali vojaškega zloma Italije, O tem so nas vedno bolj prepričevali dogodki na bojiščih Strastni bralci listov so odkrivali med vrsticami nič koliko slabih obetov. Vendar ta odkritja niso bila zmeraj zanesljiva. Mnoga navidezna namigovanja so se pozneje izkazala za prazne utvare. Srce je le pre-rado po svojih željah obračalo in prikrojevalo pomen besed. Tiste dni pa je nekaj obetajočega viselo v zraku. Nekaj, kar se ni dalo zgrabiti, a je bilo vendarle otipljivo. Gledalo je že z obrazov paznikov, iz njihovega govorjenja in vedenja. Vsako novico, ki se je vtihotapila od zunaj, smo bolj kot kdaj prej hlastno zgrabili, jo vrteli in prikrojevali toliko časa, da nam je bila po duši. Nihče bi nam ne mogel vzeti vere, da se nam bliža prostost. Kdaj pride? Morda v pozni jeseni, morda na zimo... In prišla je, ko je še nismo zatrdno pričakovali... Neko noč, ko so že davnaj potihnile vse celice, se je odprla linica v vratih. Paznik, ki je bil pravkar prevzel službo, se je razgledoval po posteljah. «Italija je kapitulirala.)) Nismo še spali. Eni smo se pogrezali v dremavec, drugi v razmišljanje, te tri besede so nas do kraJa zdramile. Italija je kapitulirala'. Gledali smo se od obraza do obraza, kakor da ne morejo verjeti. Bila je resnica. Paznik je bil ves zresnjen, ni se šalil. Novico je še svežo prinesel iz mesta, slišal jo je po radiu. Ni bilo treba veliko besed. Govorili so široko nasmejani obrazi. Novica ni ostala pri nas. Razširila se je po vseh celicah Jetnike je zajel nemir; glasno, vedno glasnejše govorjenje se je širilo kot zubor vode. Tisoč različnih mnenj, o jutrišnjem dnevu, ki so vsa imela en sam pripev — svoboda Bila je, kakor da je njen dih že stopil med mrke tidove, za železne krize. Bit je strogo prepovedan vsak glas v urah, ko je zvonec zapovedal tišino in se je poslopje pogreznilo v molk m spanje. Tisto noč pa ni nthce stopil na dvorišče in kričal v okna, nihče ni s ključi trkal na vrata, da bi zajezil tok besed. Sedel sem na blazini, z rokami objemal kolena in z blaženimi občutki premleval v sebi tri besede: Italija je k a* pitulirala. Pred mojimi du- ševnimi očmi je stal Mussolini, kako grmi o osmih, milijonih bajonetov in hoče prestrašiti ves svet. Spomnil sem se velike, s posteljami na gosto natrpane sobane taborišča v Isernii, v katero je udarjal z ulice hreščeči glas radia z vsemi grenkimi podrobnostmi o razsulu Jugoslavije To je bilo zdaj že preteklost Kakor da je med tistim in tem dnem preteklo že več desetletij. Oči so iskale v bodočnost. Ali je vojne konec? Ali se nam bodo odprla težka, okovana vrata? To vprašanje mi je trgalo spanec z oči, ko sem znova legel, in me venomer prebu-jalo, se mi kot pripev vpletalo v slednjo misel... Dramilo me je prav do prve zarje svežega septembrskega jutra. Zjutraj so celice zašumele bolj zgodaj kot po navadi; bile so glasnejše kot kdaj prej. Pazniki so nekam potišani in zaskrbljeni postajali po hodnikih in šepetali med seboj. Le redkim je smeh zadovoljstva igral v očeh. Bili so mehkejši ir> prizanesljivejši, gledali so, s čim bi nam u-stregli. Bali so se nas. MZdatf je Konec,» so nam gostobesedno zatrjevali. ((Domov pojdete Cimprej, se razume. Politični bodo izpuščeni...)) Ko so nas spustili ((na zraks, smo se vsi nasmejani vrteli v krogu, ni bilo konca besed. Vzklikali smo jetni-cam v drugem nadstropju. Ce so zaškrtala vrata, ki so vodila na dvorišče, smo se vsi hkrati ozrli. Ali se nam že odpirajo v svobodo? Nič. Znova smo se vrnili, v celice, za zaklenjene duri. Glasen razgovor pa ves dan ni potihnil. Pazniki in pometači, ki so imeli stik z zunanjim svetom, je slovenska zastava. Vilfan in Vojko sta z nekim angleškim generalom pri karabinjerskem majorju. Takoj boste izpuščeni...)) Ugovarjal sem, da bi bil poleg tudi Vojko. Nekateri izmed nas smo že nekaj časa vedeli, da je bil hudo ranjen . in je umrl. O tem smo dotlej I molčali, da bi za njegovo smrt ne izvedeli Italijani, ki jim je že zgolj Vojkovo ime vzbujalo strah. «Pri moji dušitn je užaljeno prisegal kriminalec. ((Vojko! Videl sem ga s temi očmi. Ali ga mar ne poznam?)) Pometač Vojka ni poznal. Slišal je le legende o njem, vse drugo je bila njegova domišljija- Toda na vsem, kar nam je pripovedoval, je bilo nekaj resnice. Pred karabinjersko komando so res stali trije avtomobili in je bil eden res okrašen s slovensko zastavo. Namišljeni angleški general je bil navaden major za zvezo. Partizansko vodstvo je zahtevalo od karabinjerskega majorja, da naj izpusti politične jetnike. Mož pa je cincal in okleval, kakor da se boji odgovornosti. Raznesel se je glas, da nas bodo izpustili še pred večerom. A nastal je mrak, razburljive govorice so potihnile, ječa pa se nikomur ne odprla. Tisto noč je le malokdo zaspal. Zjutraj pa je bilo vse, kakor da se ni nič zgodilo. Postali smo nemimi, zmeraj huje razdraženi. Ko so nas, kakor po navadi, za eno uro spustili na dvorišče, se je razburjenje še stopnjevalo. Paznik nam je z lepimi besedami zaman prigovarjal, da naj se sprehajamo v krogu, kot je terjal hišni red. Postajali smo v tesnih gručah in se razgovarjali Večja skupina fantov se je sredi dvorišča postavila v krog in začela prepevati narodne in partizanske pesmi. Prišel je ravnatelj z dvema uradnikoma. Ostal je v bližini priprtih vrat, da bi v skrajnem primeru lahko pobegnil. Bil je na videz miren, s pogledom je šel od skupine do skupine, od obraza do obraza, kakor da presoja položaj. Disciplina je bila porušena, nič več bi je ne moglo vzpostaviti. Bili smo kot tleča žerjavica. Vsaka trda beseda bi lahko zanetila požar. Tako tiho kot je prišel, je ravnatelj tudi odšel. Za njim je odmevala pesem, ki je vedno netila čustvo upornosti. Razburila nas je novica, da je vhod v zapore zastražilo vojaštvo. Skozi okna pisarne nas je iz radovednosti opazovalo nekaj oficirjev. Sredi ulice je stala strojnica. Ta je zdaj pa zdaj zalajala za grožnjo množici, ki je pritiskala k poslopju. T{ streli so nam šli do mozga in nam burili kri. Ali bodo na nas streljali, namesto da bi nas izpustili? Vrnili smo se v celice, a petje ni utihnilo, vedno glasneje je odmevalo skoz okna. Spočetka je vsaka celica pela po svoje, nato pa je vso ječo zajela sama pesem, od pritličja do drugega nadstropja. Vmes so padali vzkliki, ki so bili vedno bolj glasni, grozeči in besni. Slednjič je pesem popolnoma utihnila, odmevali so le vzkliki in kriki. Nekdo je začel s pestmi nabijati na vrata. Nato je u-porno zabobnelo vzdolž vseh hodnikov. ((Pokličite ravnateljal Ravnatelj naj pride! Ravnatelj! Ravnatelj!)) Pazniki so kot brez uma tekali po hodnikih, odpirali linice v vratih in vsaki celici posebej vneto dopovedovali: «Potrpite! Ravnatelja ni■ Sel je k majorju po dovoljenje, dg vas izpusti. Takoj se vrne. Začeli vas bodo izpuščati. Vsak trenuten! Vsak trenutek...» Res. Ob enajstih so nas začeli izpuščati v skupinah po pet. Vrata pa se nam niso odprla le na našo zahtevo. V Šempetru se je bila natekla velika množica in se valila proti Gorici. Te množice, ki je vse kordone trgala pred seboj so se zbali bolj kot nas, ki smo bili za rešetkami, Izpisovanje, računanje, izročanje hranjenih predmetov —, šlo je počasi, za nas stokrat prepočasi. Najrajši bi videli, da bi se vsi hkrati zgrnili na cesto. Raznesel se je glas, da so Nemci že v Solkanu in da bodo vsak čas v Gorici. Ta novica nam ni bila prijetna, a bolj kot nas je vznemirila uradnike in paznike, da so pospešili postopek. «Vi greste, mi pa ostanemo,» so nam govorili s samo-pomilovanjem. Ravnatelj mi je sladko, prijazno, skoraj očetovsko stisnil roko, kakor da mi ni še pred nekaj dnevi grozil z mučenjem. «Da sem na vašem mestu, bi takoj izginil v gore,» mi je rekel. «Pa kaj bi vam pravil! Saj sami. najbolje veste, kam in kako...)> Pravkar je zvonilo poldan, ko' sem po enajstih mesecih zopet stopil na ulico. Cesta pred ječo je bila prazna, sredi nje je stala strojnica, njena cev je napošev molela v jasno nebo. Na koncu ulice je za kordonom vojakov stala množica. Z vzkliki je pozdravila vsakogar, ki je stopil na sonce, v svobodo. Za množico je plapolala slovenska zastava, ki so jo nosila dekleta v svečanem sprevodu. Odi o/c o razveljavljenju fašističnih predpisov owobo41X»l mrtti S722 KA prrVRV.O .VV/TV.; 36 lil; c i .sioTonska družinska, imana.Slovenska imena sa 2ATaiVSrtlo ima DravAco A.da i v.A-.s .►*.. 3.?reiaeinba posebnih iiaen,katera je okupator izsilil,in vpis očeh • ^ ilV A M 'M 4 T 4 A 4 A M A /»>»<••< 4' rl <»»►« 4 1 4 /» •-< /Sr y 4 V 4 Ssv A : :in. oblasti SOV in £03* tS jPološh;! v > tt r r ta i J cmL.j i* i&Sa«® •/ P..A ■> Priborili so si nasbvij CETA Avguštin Zerjal-M* cfc« bte padli © f o’t l' i sn /j V ©c* c** r'jf,©6r*r/r» l*i užival t't[Jia. Heroj Ivan Turšič: Komandant XXX. divizije IZTOK (+ 29. VII. 1944 — Lokve) Padel je komandant XXX. divizije major tov, Ivan Turšič — Iztok, ko je vodil svoje edinice v napad proti sovražniku, ki je prodiral na o-svobojeno ozemlje Primorske. Tov. Iztok je bil borec posebnega kova. V njem so bile združene vse najboljše lastnosti hrabrega vojaka in premišljenega komandanta. Kot tak predstavlja za nas ideal borca. Kot osemnajstleten fant je odšel Iztok, doma z Rakeka, k partizanom. Z lahkoto se je iztrgal iz nazadnjaškega o-kolja družbe, ki je povzročila polom Jugoslavije 41. leta in ki je pozneje 'dajala sile proti naprednim borcem, ki so dvignili orožje za osvoboditev domovine. Iztok se je kot mlad in bister fant instinktivno odločil za sile, ki so organizirale in vodile domovinsko borbo. Njegove izredne prirod-ne sposobnosti so mu določile izredno vlogo v tej borbi. Korakal je na želu osvobodil- Obračun enega meseca V Partizanskem dnevniku štev. 276 od 19. oktobra 1944 je ob. javljen izvleček o rezultatih akcij, ki jih je izvršila diverzantska skupina mesta Sežane v enem mesecu. Akcije so bile izvršene po Krasu, v Trstu, v Tržiču in v neposredni okolici teh mest. V teh akcijah je skupina ubila 57, ranila 62 ln ujela 69 sovražnih vojakov. Zaplenila je 6 brzostrelk, 44 pušk, 2 strojnici, 170 bomb, 16 pištol, 52000 kosov municije za puške ln 5000 za strojnico. Uničila je 405 m železniške proge, 7 električnih drogov, J železniških vagonov in 1 transfor mator. Zaplenila je še 2 kamiona, 2 motorni kolesi itd. Poročilo dodaja, da je imel mnogo zaslug za uspehe diverzantske skupine komandant tov. Fabijan Ivo — Niko in njegova desna roka tov. Zorko, vodnik obveščevalnega voda. ki je znan širom Krasa po svojih drznih akcijah. nega pokreta, na Primorskem se je razvil v idealnega komandirja in vodnika partizanskih edinic, vzornika mladine in ljubljenca primorskega ljudstva. V domovinski vojni «e je začel udejstvovati Iztok kot mitaljezec. 'Notranjska Pivka in Kras sta polna njegovih junaških podvigov. Blesteča njegova zbrojevka zadeva v polno. Akcije iz te dobe so bogate mladostne udarnosti, iznajdljivosti in zvijačnosti. Iztokovo razumevanje velikega dogajanja v teku osvobodilne borbe, krasnega odnosa do tovarišev in ljudstva, je povod, da postane kmalu komisar bataljona, odreda, brigade. Premeščen je na Primorsko. Komisarsko vzgojno delo združuje z vojaškim. Vodi številne trde borbe z veliko odločnostjo in premetenostjo kljub vsem težavam, ki jih stavlja fašistična okupacija na Krasu, Idrijskem in Tolminskem. V dobi masovnega narodnega upora na Primorskem, po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943, postane komandant brigade. Vodi XIX. brigado iz borbe v borbo, jo krepi, po-množuje in ustvarja neizčrpne zaloge borbenih režerv v niej. odbija uspešno srdite ofenzive sodeluje na pohodu v Benečijo, se udeležuje s svojo brigado vseh ofenziv in operacij naših divizij in korpusa. T.z mladeniča Iztoka se razvije v dveh letih zrel mož Iztok ni samo borec, ampak tudi organizator. Postavljen je za načelnika Štaba XXXI. divizije, kjer uspešno vodi delo za utrditev in razvoj te za Primorsko in Gorenjsko najvažnejše, velike udarne enote Kot načelnik sodeluje v trdih bojih XXXI. divizije na Gorenjskem. Iztok dozori popolnoma. Izkušnje ga dvignejo do mojstrstva. Imenovan je za komandanta XXX. divizije. Pod nje, govim vodstvom udari divizija v Vipavsko dolino, kjer li kvidira fašistične gnezda v Dorenbergu, nato belogardistično svojat na Razdrtem, razbije železnico in most pri Avčah. Kot komandant divizije pade v ofenzivi pri Lokvah. Zaradi osebne hrabrosti, junaških podvigov in zaslug v narodnoosvobodilni borbi, je štab IX. korpusa predlagal tov. majorja Iztoka za imenovanje narodnim herojem. Iztok je bil junak. To priznanje so mu dali borci partizani na Primorskem, ki so se radi borili z njim in pod njegovim poveljstvom. Za narodnega ju. naka ga priznava primorsko ljudstvo, ki ga je spoštovalo, cenilo in ljubilo kot svojega sina. Za herojem Vojkom se je razvil heroj Iztok. Potrebno je. da njegovo delo in veliko žrtev cenimo in spoštujemo. Heroj Iztok naj postane vzor slovenskim borcem in mladini po svojem junaštvu in premišljenosti. Velika žrtev junaka Iztoka pa je eden temeljnih kamnov za vselej osvobojene Primorske. Pod Matajurjem je padel Rudi Mahnič-Brkinec Napisal gen. major Lado Ambrožič, komandant IX. kor. pusa v brošuri ((Leto borb ob Soči#, ki jo je izdal prop. odsek IX. korpusa l. 1944 spomladi} -(-Novembrska ofenziva 1943 v Benečiji Rudija — rojenega v Rojanu — je usoda premetavala po vsej Jugoslaviji od Štajerske do Srbije. Povsod se je kot nameščenec trdo boril za vsakdanji kruh in še našel čas, da je študiral na visoki trgovski šoli. Pomladi leta 1942. je prišel v partizane. Udeležil se je bp_ jev skorai v vseh delih Slovenije, ko je šel s slavno II-grupo odreda na njen težavni pohod iz Dolenjske čez Gorenjsko na Štajersko. Naključje je hotelo, da se mu je pozneje izpolnila želja in je z Loškim odredom prišel v svojo ožjo domovino, na Primorsko. Tu mu je bila dana naloga organiziranja narodnega upora v Brkinih. Tam ga • pozna kot prvega klicarja v novo dobo, dobo svobode, do mala vsaka vas. Ob naši prvi o- osvobodilni svet za Primorsko Slovenijo kot eden izmed najboljših organizatorjev O-svodilne fronte v južnih o-krožjih Pimorske. Pozneje je bil poklican na vojaško funkcijo političnega komisarja XVII, divizije »Goriške«. V novembrskih bojih 1943 v Benečiji ga je podrla krogla fašističnih razbojnikov, ko je kot vojaški vodja novega kova na čelu svojih tovarišev odbijal napade hitlerjevskih tolp. Primorski poročevalec Leto 1. št. 14 Partizanski dnevnik št. 284 od 27. oktobra 1944. prinaša pod ru-briko »Drobne novice# vest, da so v prvi polovici oktobra 1944 mladinci v Trstu razstrosili 8.500 letakov in 1700 slovenskih in jugoslovanskih zastavic z zvezdami. Izvršili so tudi celo vrsto napisnih akcij. Na javnih cestah so ob svoboditvi letošnjega septem- belem dnevu na petih krajih pr e bra je bil sprejet v Narodno 1 trgali telefonske žice. Po razpadu fašistične vojske 8. sept. -1943. je vse primorsko ljudstvo stopilo v oboroženo borbo proti ostankom italijanskega fašizma in nacističnim kolonam, ki so zasedle Trst, Gorico, Tržič in ki so skušale prodreti skozi osvobojeno Primorsko: Vodile so se ostre borbe na goriški in kra-ški fronti. Sele potem ko so nacisti poslali oklopno divizijo «Princ Evgen# šo naše sile prisilili na umik v gozdove. Mislili so, da so «upornik.e» pregnali, uničili in razbili. Na pohodu čez Primorsko so si skušali poiskati zveze po trgih in vaseh z upanjem, da bi našli nekaj kolaboracionistov, s pomočjo katerih bi si utrdili svoj položaj na Primorskem. Primorci pa smo bili politično že dozoreli in borbeno pripravljeni. Nacifašistom ni u-spelo pridobiti Primorcev razen posameznih izdajalcev. Ze med ofenzivo in takoj po njej smo se borci hiteli zbirati v svoje in druge edinice, ki so bile v bližini. Zbirališče I. bataljona Kosovelove brigade je bilo v gozdiču med Pliskovico in Vel. Dolom. Takoj potem ko se je formiral štab II. čete tega bataljona, smo krenili v drugo taborišče med Pliskovico in Krajno vasjo. Takoj smo začeli z akcijami proti poizkusom nacifašistov, da bi vzpostavili prometne in poštne zveze iz Trsta čez Kras in Vipavo v Gorico in naprej v Ljubljano in Dunaj. Tako je že 5. oktobra II. četa uničila avtobusno in železniško zvezo Trst-Rtanjel-Gorica; sodelovala je tudi pri likvidaciji kolone karabinjerjev v Pliskovci. Novembra 1943 smo krenili v sklopu bataljona na Pivko. Iz taborišča pri Sajovčah smo hodili na akcije z namenom, da uničujemo sovražnikove prometne zveze, napadamo postojanke in tudi patrole ali skupine sovražnikov. Nekega večera v začetku novembra leta 1943 je odredil komandant bataljona tov. Stanko skupino desetih borpev z nalogo, da izvrši nekaj letečih akcij. To smo bili tovariši Emil, ki je padel kot komandant bataljona, Alfonz, padel na Opčinah v borbi za Trst, Karl, umrl po vojni zaradi bolezni iz vojne, Stanko, junaško padel v gostilni v Ce- povanu, kjer je stom iz rok nern^i[ in 91 »polenovko#, jo sp ko je bomba ubila ikovih 1 zraven pet sovražnik- ,. cirjev, ki so ga kot partizanskega kurirja zJ vali, France, Ivo, Edvar -. komandant Stanko in Odšli smo naslednje k, Najprej smo napadu osebni avtomobil na p, Senožečami in Razdrt« ^ li smo tri nemške °^1CI ;SP koračili smo nato ces smo prišli v vas Vra skoraj mimo nas P $ nemški osebni avtomo ’ ^ menjen v Polje. Ve_ li] jt! da se bo poii*.: vrnil Vrabče, zato smo nil‘g( j1 sedo pod vasjo, -a pridrvel, smo ga n. ■, ubili SS-ovskega *aJ° jges* poročnika ter nekeg* OVRA v civilu. Cez nekaj dni .. čet« f 1 Pil‘, padla vlak na p ni. Na božični večer "- ^ borci II. čete druglC pptrf du na vlak pri v*sl fcje! na progi Trst-LjublJ* (jr smo vrgli vlak. s tra vJf bili lokomotivo ib P -e( f nov. Na Silvestrov smo bili že tretjič v gf progi Trst-Ljubljana . zraven mosta v vasi_ jji Ko smo prišli v zadržali nekega _ze„rjjr m ga vprašali, kdaj P »( vorni vlak. Povedal n^ ^ ob pol dvanajstih, zraven proge je članica SKOJ, „ Uš ki Je . terenske pomočjo lereiiaiv- . ^ , je pripravila večerjo cS fr četo Tudi sladkega jkalo. Spominja* J, kakšnim užitkom sin° Jji, f ga nekaj kozarcev P°N v«5' tem pa še lepo zape jj»v stvom našega «četne t, :■ ka» tovariša Vrabca Pliskovice. Bila je polnoč * na«" smo si novo leto 1" krat pa pridrvi vodj3 ce tov. Edi in zavpd^ ^ se že sliši...#. Bore1 ,e,r nili k progi na Pol° hiteli f. '50 V<| dina in žene pa spravljat posodo 'n V, Čakali smo dobro,vV,r°'to7£ vlak ki ga je Edi,’je bil še zel°vendar slišal J (f daleC; f dobro uro pa je f sopihal bliže. . r8vK Vse je bilo že PrlP jr $ pus)«.Jf proga minirana, Ppap«' traljezi v gnezd^scin^ ^ li proti prihajajoč Y 01.0 IM .1 sin Like-posinovljenee Benečije Patrola Delavske enotnosti Podel nad Vitovljami na Vipavskem so nam vsak, hip prinašali svežih novic. Vsaka je bila bolj razburljiva in manj verjetna od prejšnje. Pripovedovali so, da je velika množica okoličanov pridrla prav do sodnije in z vzkliki zahtevala izpust političnih jetnikov. Z njimi da je bil Vilfan, ki jih je navduševal s plamtečimi besedami ... Rad bi bil to verjel, a si nisem upal, preveč se mi je zdelo fantastično, četudi je bilo res. «Pred karabinjersko komando stojijo trije partizanski avtomobili,» nam je v eni sapi pripovedoval neki kriminalec, ki je bil paznikom, za nosača, ko so nakupovali za kuhinjo. fNa enem izmed njih Tržaška mladina piše TITU Tut : it-vss l.S H & v Ti tj i I TT' . a. Arvu, jjuwU* i A 4J-0 (v ^0 & ?.*■: -A v Faksimile prepisa pisma, Irt Ra Je mladina v Trstu poslala maršalu Titu 25. aprila 1945 Padel sredi marca 1944 na Vipavskem nad Vitovljami. Volodja!... Volodja grel... je završalo med vrstami. Oči vseh borcev so se zaiskrile. Lahen trepet je spreletel lica. Sleherni si je popravil opasač, si otepel prah in naravnal puško. Radostno pričakovanje je prešinilo vse. Kaj bo povedal?... Kaj bo rekel?... «Kako junači?-. Kako živite?... Idi ti do intendanta, da dobiješ nove cipele! .. Ilija Pazi, da ti preteča četa ne za-bušava!-.. Komandanti i komi-sari! Dalj održavate politične i vojničke časove?... Harmoni-kaš, razvuci! Neka se začuje pjesmal... Ajd, zdravo!...#. Naš Volodja.. Morala se je dvignila kot živo srebro v toplomeru. Pozabljeni so bili vsi marši, vse hajke, mraz, dež, sneg in lakota. Nekaj njegovih besed je zaleglo več kot deset političnih ur. Kdo Te ni poznal? Vsi borci, vsi terenci, vsa dekleta, vsi možakarji, vse mamice. Ko si se po dveh mesecih vrnil na Matajur, Te je sedemdesetletna ženica objela in poljubila kot rodnega sina. «Zdravo Volodja.# so klicale beneška dekleta z oken. Kje so prijetne debate v štabu sedemnajste, ko si s svojimi besedami dokazal izredno življenjsko izkušenost, politično zrelost, inteligenco, izobrazbo in načitanost kljub Tvoji mladosti. Na Topolovem je bilo... Obkoljeni smo bili z vseh strani. «Naprej! Bombe u ruke! Juriš! Ziveo Tito!# Rešil si nas v najkritičnejšem trenutku. tovske slava! ljubezni večna Ti JOVO VASIC Iz brošure ((Leto borb ob Soči#, ki jo je izdal prop. odsek IX. korpusa 1944. Ce Tebe ne bi bilo, bi nas nacistični roparji vse žive polovili in pobili. Podobni primeri so se ponovili *e neštetokrat. S prestreljeno nogo si vodil borbo, vzdržal štirinajsturni marš in nas rešil iz smrtnega objema, poleg tega pa pripomogel, da je imel sovražnik neprimerno večje žrtve kot mi. Isti vzkliki so vreli ir Tvojih ust v trenutku, ko Ti je banditska krogla pretrgala nit Tvojega dragocenega življenja. Kot vedno si tudi te^al reT Seval življenje drugjh. Zato si padel. Ti, naj nepozabni junak iz Like, lik nadčloveške hrabrosti, neizmernega tovarištva, izrednih strateških sposobnosti, nečuvene energije m iz-držljivosti, brezmejne predanosti naši sveti borbi in bra- SONCE JE POSIJALO (Nadaljevanje s 3. strani) ga poslali nazaj proti Tržiču. Nemci pa so medtem prodr-že do Solkana. Zasedli so most in severni goriški kolodvor, Tako je nastala čudna situacija. Severni kolodvor so držali Nemci, južnega naši, sredi mesta pa je čepela italijanska posadka, ki najbrž še vedno ni dobila povelj od korpusa. Iniciativo so imeli Nemci. Prodirali so v mesto, izkoriščajoč pasivnost Italijanov. Tam je metal naše letake hra. ber italijanski pilot z malim šolskim avionom. V letakih smo pozivali italijanske vojake v boj proti Nemcem in na obračun s tistimi oficirji, ki se temu zoperstavijo. Toda nič ne pomaga. Od kraljevske vojske je bilo toliko koristi, kolikor da kozel mleka. Pričel se je boj za južni kolodvor. Tu so se naši že mnogo bolje upirali, Ce se ne motim, je ta borba trajala dva dni. Medtem so Nemci našim prišli že tudi za hrbet in sc približevali letališču v Mirnu. Tu je bilo na desetine avio-nov raznih tipov, med njimi tudi bombarderji »Savoia#, ki so jih italijanski «kraljevski» piloti zapustili. Ker pilotov tudi mi nismo imeli, smo dali povelje, da se avioni polijejo z bencinom in zažgo. Cete, ti smo jih sami formirali in vedno večje število tistih, ki so jih formirali od. bori OF, so omogočile, da se vedno krepkeje zoperstavljamo Nemcem, ki so iz mesta rinili v dolino. Nastajala je frohta, goriška fronta, ki se je držala celih sedemnajst dni. Kri, prelita na tej fronti, ni bila prelita zaman. Goriška fronta je omogočila, da se iz množice oboroženih ljudi po vse) Primorski organizirajo čete in le tako je mogel nastati slavni Deveti korpus. Omogočila pa je tudi, da se organizira od tal do vrha na ., ša ljudska oblast, ljudski od-' bori po vaseh in za vso Primorsko —- Narodno osvobodilni svet za Primorsko Slovenijo. V dneh vstaje na tržaških ulicah Vsi so nestrpno čakj^' zl,ji As 1 lir komandirja ki 130 -.riS^nl ko bo v u. nje za ogenj, ko ^ komotiva točno naa trf) odločnem klicu _ jil, : «Pali!», je minerec V vjJ,. komotiva in prednJ ^\\ so zleteli s tračn*. .j je »j | se zabili v prednje. . „eii. tovorni vlak z ^vas pr^ vagoni, natovorjen^,^! ? gom, železom, rn0I^']T0giiL?"ino5,'H »j vzajemnosti sp se IM)1 dviganje vojaške (dg in udarnosti P - -1 Smrt f%"b> H« SvobO' " r . f PoliTAl^f> BORIS Komandant-C*Aj at »A«c .V. fes Iz brošure -- j ^ zoviška#, ki J* tj.dcu jjv'! v ciklostilnem gandni odse* NOV IN P°J- Afii ** IV »''13 X Partizanski d»*vB jft i A.lr4nhra J* A e' A ' 18. oktobra 'Ip, (.krajevnimi vtf^JeJjA tudi vest. da* j Ir sestala *Ru^nem katerega Je«; zovISkega okra.1*,„ d».„ * solucijo, v Jo neomajno Yugibve[J" Ijjjitrf tl v ___________ valotvo izraž* vbljfov? 21 P r, d‘ 110, Cit* „ _ lig s tem k Titovi m v” naše vodsiVO’ '* ns^rajl uresniči v priključ :enl '^iji' Primorja k vselej željo: prikl. mm naraščanja obliudenosti sveta teL prebiva'stva lahko Ptebijj'. s kontr«lo prirastka Un, , ’ da bo primerno povtff liiVa živila- in 2. s Ja k„j m pridel°vanja živil, jjf,:-0 }al,Ro krite zahteve ajocega prebivalstva. Oba •flita ct Pevc, medsebojno ozko tvezi ,na’ pole8 le8a pa še v nimi raznimi socialnimi, etič- °kalnosterSklmi in tehničnimi S'Venim> izsledki. Postmi ter raznimi znan- fcdnVni? 5 Predloži,, ^° sa društva so štiri znanstvene raz- sestankih Ame- 0 »Problemih razvoja Ptave •8Wt° obliudenih področij »znanstvenih m ecanje preskrbe okviru prvih razprav štiri za •znanstvenih možnostih ^res^r^e sveta z ‘“»^nasel’ Myrdel- da ie za 110 sorazm Jene dežele značilni km«*- frno revno, PO veči-datk^i živlienje. Po po- *'tvil]re zadni*d let so ostale Pesnrpm0 porokah in porodih i? Pa J”1!118' umrljivost se Ijivosti a“ la' Padanje umrli Po m imelo za posledico tudi n„S a.prel>ivalstva, ampak «arostiVvtnie Števila liudi v in s ’ kateri lahko rodijo Večalo tifa ^ - avl°matično po-rojstev. »»deva* Skppina razprav pa Pndelk™ ®.ozn°sti povečanja ra2Pravl 21Vl1' Profesor Spoehr viru živi]4 ,° algl Rioneli kot ^ i!itosintSPOehr poudana, da ii vir vse -13- k^ub temu> da 'fati naše hrane * fotor;-r°CeS' k- - zelo po- sint - —' večine Up°rabliaeZ0 nastalih snovi ne lil° Potr la prehrano. Zato bi »ost , febno Proučiti 'ončne4C'nkovitejše m ^mijot8"6’ k' Sije na kop" aige «moz-uporabe zelo i»Ž°Sin^o v°di Enocelične zelene učinkovito izrablja-le eZ°’ za svojo rast ra,.„ »ekaJ preprostih v i°*’' ogliiu-P Jenib neorganskih • Ti 0r°V di°ksid in svetlo-Pr°teine fiap.'zmi sintetizirajo to ° ove hidrate in ? ali s°Je snovi z maščobami last^StaVinami s Podob-' idoreip UStmi- Glede upora-6ne od zelenih alg, i » ra ° Se ze vršijo inten-, 9IW °Vanja- Klorela spos°bnost, da s 5(stai° °ko*ja spremeni ° laHbo .0.s.v°jih celič. Tako olieino lipidov, ki jih proizvaja, povečali od 5 do 75 odstotkov. Poročilo dr. Stamma se u-kvarja s produkcijo hranilnih snovi iz neužitnih ogljikovih hidratov in razpravlja o izkoriščanju sedanjega tratenja z rastlinami, ki ga omenja Spoehr. Omenja tudi izkoriščanje odpadkov poljskih rastlin, lesa in žag. Druga zbirka razprav o teh svetovnih problemih ima naslov «Problemi prebivalstva sveta in kontrola rojstev«, s prispevki 19 sodelavcev pod vodstvom C. G. Hartmana. Te razprave obravnavajo razna vprašanja kot so na primer povezanost javnega zdravstva s porastom prebivalstva, mednarodni vidiki v razvoju rodbine in podobno. Da je plodnost človeka v zvezi s položajem prehrane dotičnega naroda, pač ne preseneča. Splošno znano je, da vodi daljša ostra podhranjenost do zmanjšanja hotljivosti in da povečuje sterilnost. Popolnoma nasprotno stališče pa zavzema de Castro v svoji ((Geologiji lakote« (izšli v založbi Little, Brown and Comp., 1952). Ta knjiga zagovarja tezo, da je preobljude-nost posledica nezadostne prehrane. Svetovne probleme prehrane in obljudenosti bi torej bilo moči rešiti s povečanjem dobave živil področjem, na katerih ljudje na pol stradajo. To da bi spet avtomatično zmanjšalo število porodov in vse bi bilo dobro. Pisec podpira svojo tezo z vrsto dokazov: tako objavlja razpredelnico, ki prikazuje odstotek rojstev in dnevno potrošnjo živalskih proteinov v 14 državah sveta, iz katere izhaja, da je odstotek rojstev tem nižji, čim večja je potrošnja proteinov. »Čeprav proteini ne kontrolirajo izključno plodnosti, je iz tega razvidna značilna povezanost med plodnostjo in potrošnjo proteinov«, zaključuje pisec. Podobno napačno tolmačenje dejstev in številk uporablja za podporo trditve, da lakota povečuje plodnost. Psihološki mehanizem, ki ga pisec uporablja v podporo svoje trditve, pa na nesrečo ni združljiv z dejstvi. Tako razlaga, da je «proces matere narave, ki pospešuje reprodukcijo posamezne species, ki ji grozi izumrtje, logična veriga dogodkov in posledic podhranjenja, ki povzroča jetrne bolezni, ki spet povzročajo povečanje hotljivosti in plodnosti. Pomanjkanje proteinov vodi do zamaščene degeneracije jeter«. «Pri degeneriranju jeter začno jetra delovati manj učinkovito, kar ima za posledico povečanje ženske reprotuktivne sposobnosti«, je pač trditev, ki je ne moremo sprejeti. Poleg dejstva, da število gladujočega naroda pada in se ne veča, je znanstveno dognana stvar, da imajo jetrne bplezni za posledico zmanjšanje hotljivosti in plodnosti. IZ SLAVNIH DNI... i AA • v \ -SP trm. . Jjfmt: MEDICINSKA RAZISKOVANJA V IROPSKIH DEŽELAH Kjer sije sonce najmočneje so bolezni najbolj razširjene Štab pregleduje položaj. — Na sliki, prvi od leve, je narodni heroj pokojni Ivan Turšič-Iztok. Tropske in podtropske dežele nudijo medicinskemu znanstveniku posebno zanimivo priliko. V tropskih deželah je pisana bolezen, zlasti v vseh njenih parazitskih oblikah, v tako velikanskih črkah, da sorazmerno ni težko citati njene zgodovine. Tropične temperature ustvarjajo naravni laboratoriji, v katerih se bakterije, praživali in ličinke raznih vrst razmnožujejo tako čvrsto kot je mogoče to doseči v zmerni klimi samo v umetnem vališču. Ni torej le naključje, da so zgodovino malarije, rumene mrzlice, gobavosti, kuge in mnogih drugih bolezni razmotali raziskovalci v deželah z vročim podnebjem. r IZ PRAVKAR IZŠLE ZBIRKE BOGOMIRA MAGAJNE: - da bo delo-!la°hele tov« J” razdaljo. Prve ». to o » fiSPravp hnrln nn- ^ ab«ojiin;irihAapa: in ?n*ene za oddaja-inr$einmkaeje,r'?anie si8nalnv' inrja Omskega platna „depltuzL (SUU0BNI SONETI Vsak ve, kaj bi ne znal, kako dojila volkulja je bojda dva otročiča, ker ni slutila, kakšnega malica' bo s pankrtoma svetu zaredila. Cim sta od sescev padla, sta učila kulturo, ki edina le zveliča, tako petičnika kot nemaniča. Naslednikom potem sta zapustila dokaj značilnosti,-recimo: dlake, štrleče gobce, no, pa tudi take, ki nič ne kažejo, da bi dvojica z živalskim mlekom zrasla med junake. Sodeč po tem — nemara pa volčiča ni bila zver, marveč — navadna psica. M. L. mitih — ne v tistih slovitih alpskih Dolomitih, ki so polni hotelov, ampgk v naših ubogih in komaj znanih Dolomitih — ko so fašisti ujeli dečka parti-zančka. Pribili so ga za roke na drevo in ga prebadali živega z nožem, dokler ni izkrvavel. Vs.ak fašist si je štel v dolžnost, da tudi on zabode otroka z nožem. Preden so se vsi zvrstili, je deček umrl, o-stali 'so ga potem prebadali mrtvega. Tako se je zgodilo tudi sredi prometne ulice v Ljubljani, tako se je dogajalo vsepovsod, tako so delali sinovi dvatisočletne kulture — Vsi? Ne vsi. Pozabiti ne smemo, da je bilo v času naj hujšega preganjanja Slovencev in drugih Jugoslovanov tudi okrog tri sto tisoč Italijanov po ječah in da so mnoge med njimi■ doživeli silno kruto usodo. 2la Matteottijem je sledila dolga, da, neskončno dolga vrsta mrličev in tisoči lobanj kričijo danes s svojim belim smehom: Nismo umrli niti za novi red niti za blagor Italije. Umrli smo zato, da je conte Vol-pi di Misurata, eden glavnih tvorcev fašizma, lahko postal stokratni milijonar, da je lahko pokupil ne samo vrsto latifundij po Tri-politaniji, ampak tudi pol Kalabrije, da je lahko gradu svoje ogromne električne naprave, pristanišča, tunele, nasipe, ne da bi se iz njih stekal denar v korist italijanskega ljudstva, ampak le v njegovo nikdar sito molohovsko blagajno. Umrli smo zato, da je conte Ciano, Mussolinijev zet, lahko pokupil-polovico hiš ■ v Livornu, medtem ko je Livorno crkaval od gladu v najbolj strahotni revščini, ki si jo je mogoče misliti. Zgkaj so ti ljudje, ki sp trdili, da hočejo dvigniti italijansko ljudstvo, tako zelo ljubili grofovske naslove! Sedaj, ko ponovno prepisujem te vrstice, sem se spomnil na Cianove spomine, v katerih se dela nedolžnega svetnika. Niti z eno vrstico ne omenja nikjer, kako zelo je obogatel na račun italijanskega ljudstva. Zviti Ciano le zaslutil propad in se je hotel poprej oprati. Ce bi fašizem žma-gal, bi bil Ciano prav tako surop. kot je bila surova zločinska.. banda okrog njega. Preden je poginil, je lahko še videl strahotne procesije strašno sestradanih žena Livorna, ki so do kosti shujšane od gladu, v raztrganih oblekah bežale iz gorečega mesta v revne vasice proti Piombinu in Grossetu in glasno preklinjale njega in očeta njegove zene: Mussolinija, — Mnogi so umrli zato, da je Mussolini lahko razkošno opremljal telesa in vile. filmskih II. Srail;!6 ba, bled, Jcar siu in „a° žiup ' kakor mrličev, e-tCi’ namir,<0 k’!e » njem črne etn je le in zbegane. Tudi rliČa ani*šljeno opazovala Iet let :,0d^0 otroke Je Nepoznani junaki , .vtfufte, duaj- zbirno zanje in jih Kak;« na2adtt)e pobi-v°hiai H sir°šen nesmisel ,Ttoica m’ sUeueJe°zrio. Svetli las-S, kitah okoli I1 ? ^ nhJ^ nac* mehkim % V w Ustnice dn Sp ni . ‘ulcy ;luu. •' 3e it jokati. Ven- i i W0kafc° se “bzoza kakor zlato. ie zategnila, ka- njcne poteze Slo Z'I vsake Ntb. avie a teta “° življenja ur,. - se »i* nehcte pomisliti st°zorn p ujema s tem »bkaj- ' °d njeno podobo _si>ka '“«dh hudo ■» Szničin Mladost. fili i * SzhičbTA Ummi tak0 ljUK‘e: «Kn k obraz Je govorni'' kžitial \ tak0 rad živel’ - • hi o Soiero drobnih JVX prinaša življe. i r'a3a (. r£n'' p«loJjjelea!a,'. V nie> 80 trn k°hec r z^isli. «To je to-kiT; 4pzcmen^z>š tako mrzel, str'x °hler v brezčuten »je, Ata 1#tu2? r°zPad„ne 2aČne tlst0 <^ bi- se nQ bi' Ob bolj1*!« taka? O, ona je a in zapušče- li »je, “ m zap *a(, *.a »i ie ii .nan30» Wt- e b, Je 'n njenu 31 °esede a°7VPr'la tople, tal>na°,tB0Varja rt-.'0 ,e t> Sh od drUga k, mtsel, rt • 7~ 0n' drugi mrtvec, je videla le- ln brez- lp«t ?.b)ela rrt-J^ jati. Srce Iabko »Jri, trudna ia- >»rtau z. »jim3 Nea,P0Zabl. "a .S.?:1«-' 'n‘*diaak' ]Ty,a mrzii' ] a na vel je dotaknila kakor bi je odšla te zku vel od St ‘tZPOko^u s ia hru ari»ski t,J° je motni ra:pet a »jo to ^»»ielur ane n°-UStapda firntea in ji položila roko na rame. Ne I naznanjalo, da nemirne^ še ne spjj a kmalu je povsem utihnil in Maja je ugasila luč. Počakala je trenutek, a ko se ni več oglasil, je odšla v sosednjo sobo in tiho zaprla vrata za StS°peči jo je pozdravil visok dekliški glasek: Maja, boš povedala pravljico?# Z blazine se je dvignila zlatolasa glavica z razpletenima kitkama ob straneh, za njo pa še druga, temnejša kratko pristrižena. Smešno globok glas je zagodrnjal izpod kuštrov: ((Pravljico! Ze ves večer čakava nanjo«. «Se malo bosta počakala, da pospravim, potem pa jo bom povedala. Tako. da se vama bodo k ar lasje ježtli«. Mali ni bil zadovoljen. «Ne potem, zdaj! Potem bo stara mama hotela moliti». Starec, ki je dremal v zapečku je dvignil glavo tn zagodrnjal: «Bosta že tiho z vajinimi pravljicami m ti, Maja ju nikar ne nori z njimi, saj sta že čisto zmešana od njih. Naj raje molita!« Maja ni odgovorila. Z urnimi gibi je pobrisala smeti z oken in klopi ter spravila v red kup knji g. Eno izmed njih je željno podržala v rokah, a jo je z obžalujočo kretnjo zopet odložila, ko je videla, da starec strogo motri. S povzela pletenje in sedla da bi se ozrla k njej, je sprego vorila: «Kako strašno je pomisliti na to. Štirje mladi fantje — še včeraj so bili živi, a zdaj leže tako negibni in brezčutni. In mi vsi sm0 jim tako vroče želeli rešitve ko so se tako sami borili s pobesnelimi stotinami, pa jim vendar nismo mogli pomagati!» Vedela je, da gleda Emica tja, kakor ona — v zeleni pas smrekovega gozda, ki se je vzpenjal pod vrh Roden, po sredi pretrgan z belim pasom metine. «Prvi so, ki so padli v teh krajih, zato je tako težko. A kmalu se b orno privadili smrt i, krvi in požarom. Ta pesem se je šele začela, toda ne bomo vedno mi jokali». Teta, ki je odhajala z gručo žena proti cerkvi, je zaklicala: «Ne sedi na kamnu, Maja, da ne zbolišh) Emica se je dvignila: nPojdiva v cerkev! Maša se bo začela«. ((Danes se mi ne ljubi k maši. Ostaniva raje tu. Ne morem poslušati župnika, ki bo poldrugo uro grmel s prižnice, kakšne strahote nas čakajo na tem in na onem svetu za grehe, ki nobeni grehi niso. Vmes bo trosil stare, obrabljene šale. a o tem, da se nam duše trgajo ujete v kolesje muke. ne bo spregovoril. In še vse tiste vreščeče pevke s svojim: lice je Marija, pomagaj! Kar slabo mi na peč je že ob misli na to«. ((Dvignita Emica je začudeno pogledala prijateljico. «Pa ostaniva tukaj, če ti je tako prav. Samo zeblo naju bo«. V njenem glasu ni bilo prepričanja. Vznemirjala jo je misel, dq bo na božič brez maše, a tega ia nič ne bi priznala. >'t * * »Zdaj pa tiho tn zaspi, sit-nez!« je mirila Maja malega bratrančka. Toda svarilo je bilo že nepotrebno. Ob enakomernem pozibavanju košare, so se zaspane očke počasi za-i pirate. Slabotno godrnjanje je jo se«, je nagovorila otroka, «in spravimo se v kot!« Naglo sta vstala m se pomaknila k zidu. Dvojica široko-razprtih oč. je obvisela na Ma tinem obrazu, kakor da vidi tam čuda, ki j.h opisuje njen glas. Ko je bila pravljica končana sta zahtevala: «Sle e-nt>!» Toda Maja ju Je za»r,ld“ z glasom, ki ni obetal, da bi nadaljnje prošnje uspe b ene več! Za nocoj je Užaljeno sta obmolknila, fantič je zapodrnja!:«Sajvem, da zaradi mene nočeš v i P povedovati, ker misliš. premajhen». V tem so se odprla vrata, ki so vodila v vežo in vstopila je teta Vika. «Kaj imate zopet?)) se je ozrla na peč. Deček je potožil: «Maja noče povedati nobene pravljice več. Miri jih bo pa pripovedovala, ko bosta šli spat. Jaz bom tudi spal pri njih v novi kamri!« Vika se je posmejala: «Glej ga, pa vendar ne boš šel k dekletom spat?« Poražen je povesil zardela lica. vendar je še ugovarjal: «V stari kamri pa tudi ne bom spal. Stari oče celo noč smrči, stara mama pa piha kot meh v Pavletovi kovačiji«. «Ti bom že pokazala, smrkavec, kdo piha!» se je oglasila majhna, bojevita starka, ki je neslišno vstopila za Vikinim hrbtom. «Zdaj pa molimo!» S koščenim, skrivenčenim palcem se je pokrižala, ek imen’ Boga o-Četa... No, bo kaj? Mi vstaneš takoj, Mira! Miloš, lepo se pokrižaj!« Miloš je nabral obraz v kisle gube: sNe bom molil, zaspan sem«. «Pa se poberi spat!. Ne, Mira, ti pa ostani tu in moli. Ježeš, ti otroci! Samo v greh spravljajo človeka. V imen’ Boga očeta in Sina in svet’ ga Duha. Amen«. Starkin razklani, enolični glas je molil angelovo češčenje in nato očenaš ga očenašem: v čast Troštarju svet’ mu Duhu. za verne duše v vicah, ki se našim prošnjam priporočajo, svet’ mu Antonu, de b’ ohranu ljubo jivinco zdravo in k vsem svetnikom in svetnicam božjim. Končno je začela še tisto staro molitev, ki je Majo tako neizmerno zabavala: ((Priporočimo se gospodu Bogu, Mater’ božji in mojmu 'zvestmu ajnglcu varhu...». Skrbno jo je izgovarjala za starko, posnemaje njeno izgovarjajo: »Gospod Bog nam je ukazal dol leč, tri ajnglce k nam poslat, nič hudga se ne bat. Ta prej nas bo vižav, ta druj nas bo špižav, ta trejč nas bo varvav brez sv. Rešnga telesa umret». Vika jo je s pogledom posvari, la, a v očeh se ji je hudomušno zaiskrilo. Starec in starka nista zapazila ničesar. Slednjič je bila molitev končana Maja je predramila Miro, ki je medtem zadremala in skupaj sta šli spat. Za njima sta se dvignila stara dva, nesoč pod pazduho pregrete odeje, da vanje zavijeta premrle kosti. Vika je stopila še v hlev in se prepričala, da je z živino vse v redu. Nato je zaklenila vežna vrata in šla v svojo sobo. Pogledala je po otroku, ki je mirno spal, nato se je raz-pravila in legla. Od vseh strani so navalile nanjo skrbi, ki jih je čez dan pregnalo delo. Razmišljala je, da bo morala poslati zavoj možu in svaku m še temu znancu in še oni sorodnici, «Le kje bom vzela za vse, ko še sami komaj živimo«, je pomislila. «Ah, bo že nekako!» Zdele se ji je, da je ravno zaspala, ko jo je nekaj predramilo. Dvignila se je na postelji jn se ozrla po otroku, ki Pa je globoko in enakomerno dihal v spanju. Hotela je znova leči, ko je kratko in nestrpno potrkalo na okno. Nekdo je pridušeno poklical: sVika! Vika! Odpri!« Zdelo se ji je, kdo more biti, vendar je stopila oknu in vprašala: «Kdo je?« Glas, ki je odgovoril, ji je bil neznan in zdelo se ji je, da tudi besede zateguje drugače, kakor domačini. «Tovarišica, odpri! Samo je ranjen«. skat eri Samo?), Spomnila se je Samo-Lojze. »Takoj od prem«. Ogrnila si je volneno ruto in šla odpirat, ne da bi prižgala luči. Narahlo je odrinila zapah, ter pomislila: sin če je past?.,. Ne, ni«. Val mrzlegi zraka je buhnil vanjo, da je vzdrgetala. Tik Za vrati je stal neznanec in podpiral skljute no postavo. Priskočila je podprla ranjenca, ki je ob njenem dotiku tiho zaječal. «Ali si ti, Lojze?« ga je vprašala in posvarila: «Previdno, da kdo ne zbudi!« (Nadaljevanje sledi) RADA JELINČIČ div iz filmskega mesta-Medtem, ko je ljudstvo stradalo, je kupil filmski divi klavir za nekaj sto tisoč lir. Ni bila zadovoljna z njim. Mussolini je trgovcu zagrozil s smrtjo, če ji ne preskrbi takega, kot si želi. V celi Italiji ni bilo takega — morali so ga pripeljati iz Nemčije. Hoteli so zgraditi italijanski imperij, pa so zgradili le imperij nepopisnega strahu in grozovitosti. Res, dosti ljudstva, zaslepljenega po kovačevem sinu, ni moglo spoznati tega. Se nobeno ljudstvo ni bilo tako zapeljano in osleparjeno. Mnogi so prihajali rjovet v Rim pred beneško palačo in so točili solze besnega ginjenja, ko se je duce prikazal np balkonu. Istočasno se je duče srdU nad neurejeno tolpo, ki ne zna niti korakati tako kot Nemci, nemški fašisti. Vendar je znal v tej masi zanetiti sovraštvo, kakršnega dotlej zgodovina od Dioklecijana, ki je poklal pol Evrope, ni poznala. Začeli so graditi nove amfiteatre in koloseje najmodernejših oblik v Rimu in po celi Italiji. Ce bi zmagal trinog, bi po teh teatrih po par tisoč letih zopet tekla v potokih kri «barbarov». M or up bi se duče ne zbal niti živih bakel, niti levov in pantrov, da bi se naslajal nad krvjo, ki bi rdečila beli pesek aren. Sicer pa bi tisočere in tisočere celice italijanskih ječ znale pripo-vedati o težjih- usodph, kot sta jih poznala Neron in Dioklecijan. Trinog pa. o katerem so mnogi, zlasti pisatelji kapitalističnega sveta menili, da je genij in ga poveličevali nad Nppoleona, ni poznal niti najpreprostej-Sih zakonov razvoja; ni vedel, da se zgodovina nikoli ne ponavlja, ampak da se zaganja v revolucionarnih skokih naprej, pometajoč neizprosno s figu- rami, ki jo hočejo zaustavljati in premakniti čas nazaj, Duče je hotel biti heroj in si je že naprej dovolil postaviti svoj čisto nagi kip v areno, hotel je biti podoben cezarskim bogovom. Nag Mussolini iz marmorja — še Neron bi se premislil, preden bi dopustil nekflj takega, in ta je znal vsaj malo brenkati na svojo liro. Duče je uvedel rimski pozdrav. z dviganjem roke. Italijanski u-čenjaki so skrivaj šušljali. da je ta pozdrav dospel v v stari Rim iz vzhoda in dg. je znak ponižne predanosti, s katero so se klanjali sužnji v Bizancu in Babilonu, pa se tega nihče ni upal glasno povedati. Hotel je biti heroj, in ko so Italijani in Nemci do-speti~V'bližino NttUve delte, je 'skrivaj odletel tja k četajp, 4« PiJih, po zmagi v triumfu pripeljal e Egipt in bi potem vsa Italija rjovela. da je prav on povzročil zmago. Vtnil se je v I-talijo ves besen nad klavrnim porazom, a še bolj nad tem, da je ljudstvo izvedelo za njegov polet. Rekel je duče: "Ko pojdem naprej, sledite mi, če me ubijejo, maščujte me, če pobegnem, ubijte me!» Leto potem, ko je bila pisana ta zgodba, je pobegnil. Ljudstvo ga je ubilo, ne tisto, katerega je pozival, naj ga ubije, ampak tisto ljudstvo, katerega se je bal in ga sovražil. Na mesarski stojnici je visel imperator, obešen nag za pete, z glavo navzdol, na kraju, ki ga je prejšnja leta sgm barval s krvjo delavcev. Ze ko je Italija kapitulirala in je bil prvič zajet, je prosil,, naj mu dovolijo pisati, in je jokal. Sploh je imel ta avelikan» tudi svetle trenutke že poprej in taki trenutki so ga navdpjali z grozo. Takrat se je spomnil, da je bil včasih pisatelj, po svojem mnenju velik pisatelj. (Nadaljevanje sledi) Tropski kraji privabljajo raziskovalce s svojo ogromno množico bolezni in podnor-malnim zdravjem vsega prebivalstva, izjema so le redki primitivni narodi. Naravno je torej, da se znanstveniki vseh velikih narodov zanimajo za ta področja. Z mnogimi problemi te vrste se ukvarja med drugimi tudi britanski urad za kolonialna medicinska raziskovanja. Ta urad se mora pri tem boriti s težavami, ki izvirajo iz pomanjkanja specializiranih pomočnikov in iz pičlih denarnih sredstev. Velik del problemov je istočasno tudi socialen in gospodarski in je zato iskati njih rešitve v produkciji, kmetijstvu in civilni tehniki. Zato sodelujejo pri reševanju takih vprašanj posebni odbori za raziskovanja na področju socialnih ved, gospodarstva, kolonialnih proizvodov, ribolova, kmetijstva in gozdarstva, glede sredstev za uničevanje mrčesa, muhe «ce-ce» in glede boja proti kobilicam- Vsa ta vprašanja imajo svojo zdravstveno stran in pričakovati je uspehov le od napada na vseh frontah. Prvi korale za stvarna raziskovanja je pregled področja, ki naj se preišče. Skupine zdravnikov, bolniških sester, laboratorijskih tehnikov in pomožnega osebja potujejo po teh področjih ter opazujejo in preiskujejo prebivalstvo, da s tem odkrijejo razširjenje in značaj bolezni, ki so razširjene v večjem obsegu. Tak pregled so med drugim napravili tudi na otoku Uka-ra sredi Viktorijinega jezera; otok ima 750 kvadratnih kilometrov površine in živi na njem 17.000 oseb. Prebivalstvo je revno, mnogo ljudi boleha na kronični malariji. Trideset odstotkov prebivalcev je okuženo s parazitskima boleznima filariasis in scistosomiasis, zdi se pa, da ti bolniki s tem ni so hudo prizadeti. Več kot 15 odstotkov je imelo sifilis, kapavica je splošna bolezen. Čeprav je kmetovanje otočanov zelo napredno, se prebivalstvo množj tako hitro, da je točka preobljudenosti otoka že prekoračena in ima prebivalstvo zdaj- - le -malo hrane, in še ta hrana je slabe kakovosti. Zdravniške preglede izvajajo istočasno z veterinarskimi. Mnenje vseh znanstvenikov je, da so glavni problemi bolj gospodarski kot medicinski. Dokler se ne izvede obsežna reorganizacija, je zdravljenje bolezni le podrejenega pomena. Drug rod Viktorijinega jezera so pa pregledali, ker se je zdelo, da nazaduje zaradi velike razširjenosti spolnih bolezni, zlasti sifilisa. Ta rod resnično nazaduje v primeri z drugimi, množi se v manjši meri kot je 0,8 odstotka. Ven- dar je število spolnih bolezni, čeprav visoko, le malo večje kot pri krepko se množečem rodu Ukare. Spolne bolezni torej ne morejo biti odločilen vzrok nazadovanja rodu. Materinska statistika kaže. da žena preneha roditi približno s 25 leti. Temu je vzrok ločitev zakoncev, do katere navadno pride, ko doseže žena približno 25 let, zaradi nemoralnih razvad moških. V tem vprašanju so zdravniki prepustili torišče raziskovanj sociologom. Ti pregledi so na drugi strani pokazali, da okužba s posebnimi paraziti ni nujno povezana z očitnimi boleznimi. «Zdi se, da filariasis vzhodne Afrike ne povzroča važnejših motenj... Do resnih komplikacij, kot je elefantiasis, pride le pri zelo močnih in hudih infekcijah.« Tudi tu izvirajo navidezno medicinski problemi iz socialnih in gospodarskih vzrokov. Cesto je življenjski ciklus človeškega življenja odvisen od drugega gostitelja. Znebiti se komarjev pomeni znebiti se malarije. Drugi gostitelj ličinke gvinejskega črva je vodna bolha. V Nigeriji so ugotovili, da so z uničevalnimi sredstvi v ribnikih in stoječih vodah te ličinke uničili in da kopanje globokih vodnjakov preprečuje človeško okuženje s tem nevarnim črvom. Skrbni pregled džungel severnega Bornea kaže, da so glavni prenašalci malarije komarji, ki se pojavijo nepričakovano. Istočasno pregledujejo vse prebivalstvo v pogledu vranice, kajti povečanje vranice je znak kronične malarije. ŠTUDIJ TEMPERATURE ZLATIH RUDNIKOV V Oshodiju v Nigeriji študira laboratorij tropične fiziologije stopnjo odpornosti A-fričanov in Evropejcev proti zelo visokim temperaturam. Posebna topla soba ima točno iste pogoje kot zlati rudnik v Ashantiju. V tej sobi preizkušajo zlasti reakcijo tistih, ki se ie niso prilagodili silno vlažni vročini v rudniku. Preizkušajo nova zdravila proti gobavosti. Uporabljajo nova sredstva za uničevanje komarjev. Delajo preglede hrane, poizkušajo prilagoditi razne potrebne ukrepe navadam domačinov. Sestavljajo grafikone razširjenja hudih okuženj z virusi. Opazujejo miši na Malaki, ki prenašajo parazite, kateri prenašajo pegasti legar. Vsako odkritje uporabijo v vseh tropskih deželah in ne samo v Common-wealthu. Vendar so potrebne podrobne in krajevne študije, kajti razmere so tako različne, da ni mogoče raznih problemov reševati povsod na isti način. Ob priliki X. obletnice ustanovitve primorskih partizanskih brigad najiskreneje pozdravljamo vse delovne kolektive, ki se borijo za dvig in izboljšanje produkcije, ter za uveljavljenje socialističnih načel. nKMIVIVI K0LBKTIV «itiiua» d. d. IZOLA Delovni kolektiv gostinskega podjetja^ HOTEL »CENTRAL* PORTOROŽ želi vsem svojim gostom, prijateljem in znancem, ob priliki proslave na Okroglici se več uspeha pri delu Delovni kolektiv n M J Portorož Ob priliki X obletnice ustanovitve primorskih brigad čestita vsem borcem in ljudstvu iz Primorske in Trsta TRST, sobota 5. septembra 1953 VKOIE Vremenska napoved za danes: Jasno z delnimi pooblačitvami v popoldanskih urah. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 29,5 stopinje; najnižja pa 20,1 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.00: , , ,. v tetono- Zaključna revija vseh zborov, ki so .‘s»de‘°^ ' Lipov. vanju. — Trst II.: 20.00: Koncert pianista Marina ? jka — Trst I.: 20.30: Mozart: »Don Juan«, op dei' — Slovenija: 14.00: Slovenske narodne pesmi. DELAVKE BODO MORALE DELATI NA 20 STATVAH j J[lnenje beneških SlolenceV Paritetna komisija ugodila0 zahtevam delodajalcev v predilnici Zaradi pristranskega sklepa komisije bodo delavke najbrž v kratkem ponovno stavkale sciplinske kazni za morebit- j reda. Zato bo vsaka nova za-ne napake pri tkanju. ‘ hteva po izboljšanju blaga do- Zastopniki uslužbencev so I vedla uslužbence prav gotovo zahtevali, da se v zapisnik ko. , do novega stavkovnega S'ha-misije vnesejo vse tiste pri-, nja, ki ga ne bo mogel nihče prave, ki jih je v predilnici j preprečiti. pred prihodom komisije izved- Ker je inšpektor komisije lo vodstvo predilnice samo za. odbil, da komisija prouči po- to, da bi vplivalo na komisi- ! ložaj v drugih oddelkih prejo in bi ta dovolila poveča- J dilnice, kakor je bilo sklenje-nje števila statev, do česar je i no v sporazumu prejšnjega tudi prišlo. Nadalje je zastop- tedna, bodo najbrž delavci in V četrtek dopoldne se je v predilnici v Ronkah sešla paritetna tehnična komisija, da dokončno reši spor med uslužbenci in vodstvom predilnice. Njena naloga je bila, pregledati delovne pogoje u-služebenk, ki so nastali zaradi povečanega števila statev, katere je vodstvo predilnice dodelilo delavkam, ne glede na pravila, ki urejujejo delovne odnose. Kot je znano, je tak postopek vodstva predilnice naletel na odločen odpor uslužbencev, ki so stavkali več kot teden dni in nehali s stavko s pogojem, da njihovo stanje v predilnici prouči paritetna tehnična komisija. Tehnični komisiji je v četrtek predsedoval inšpektor za delo iz Vidma Minucci, v njej pa so bili De Simone kot predstavnik FIOT in Bruno Pro-speri, predstavnik CISL; ravnateljstvo predilnice pa so za. stopali: Guaitani in Mantovani. Tehnična komisija je pregledala 10 skupin po 20 statev, dodeljenih 10 delavkam. Ob zaključku pregleda je komisija, kljub nasprotnemu mnenju zastopnikov uslužbencev, ki so glasovali proti njenim zaključkom, ugotovila, da delovni odnosi, nastali s povečanjem števila statev, niso v nasprotju s členom 15 splošne delovne pogodbe in da seveda proti temu ni razloga a« protest. Komisija je v svoji izjavi še dodala, da ne sme priti do spremembe delovnih pogojev, kakršni vladajo sedaj in da se ukinejo vse di- stvo delavstva zahtevalo, naj vodstvo tovarne dopusti večje sodelovanje obeh strank, ki bi prineslo do izboljšanja produkcije, kajti dodelitev novih statev je v neki meri sicer zmanjašala stroške produkcije, toda poslabšala je kvaliteto blaga, obenem pa povečala izkoriščanje delavskega raz- delavke stopili ponovno v stavko, da dosežejo uresničenje tistega, za kar so se borili in kar jim je bilo obljubljeno. Zaradi položaja, ki je nastal v zvezi s postopkom tehnične komisije, ki se je pristransko izrekla v prid delodajalca, je pričakovati novo stavko. Po poročilu, ki ga ie dala jugoslavonska agencija Jugo-press o možnosti proučitve jugoslovanskega stališča glede rešitve tržaškega vprašanja, je nastalo v italijanskih vojaških in političnih krogih tako vznemirjenje, da se je zdelo, da bo Italija storila proti Jugoslaviji to kar je storila pred dvanajstimi leti. Beneški Slovenci smo bili zaskrbljeni, ko smo videli po naših dolinah krožiti tanke, okloP-ne avtomobile in vojaštvo, ki se je premikalo proti italijansko - jugoslovanski meji. Naše ljudstvo se je spraševalo, kaj sz bo zgodilo. To priliko so trikoloristični prvaki hoteli izkoristiti v svoje umazane politične namene. Takoj so začeli letati po vaseh in strahovati ljudstvo, da bodo Jugoslo■ vani zasedli Beneško Slovenijo in da gorje tistemu, ki jih bo čakal. V torek, ki je bil v Kozici praznik vaškega patro-na sv. Egidija, je prišel tja cel r liiiFliPai! nop izbruh Šovinistične nestrpnosti Odhod avtobusov na Okroglico Vsem udeležencem, ki so se prijavili za Okroglico, javljamo, da bodo odhajali avtobusi z Goriškega P<> naslednjem redu: ZA GORICO bo odhod danes, v soboto ob 14. uri od garaže Droč v Ul. Silvio Pellico. IZ DOBERDOBA odhod prav tako danes ob 13.30 z Glavnega trga Ta avtobus bo vozil skozi Poljane, Dol, Peč. Sovodnje in Standrež ter bo pobiral udeležence iz teh vasi in z Vrha. IZ STEVERJANA odhod avtobusa danes ob 15.30 s postankom na Oslavju in Pevmi za udeležence iz teh vasi in iz St Mavra. Opozarjamo, da bo v bližini Okroglice preskrbljeno tudi za prenočišče, toda samo za starejše ljudi Italijanski policaj prepovedal novincem peti slovenske pesmi Ker se je osmešil pred vsem občinstvom no južni postaji, je prepovedal peti tudi italijanskim novincem, ki so skupno s slovenskimi odhajali na službovanje vojaškega roka Jubilejna številka «Partizanskega dnevnika* Za deseto obletnico vstaje Primorske je izšla posebna jubilejna številka «Partizanskega dnevnika«, ki ima nad 40 strani. Ta številka vsebuje članke vodilnih tovarišev osvobodilne borbe, spominske članke naših (borcev s spomini na NOB ter je opremljena s številnimi slikami in fotografijami. Dobite jo lahko tudi v Gorici na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli št. J/L in po naših vaseh pri poverjenikih «Soče». Ker je ta številka zgodovinskega pomena in je le malo izvodov na razpolago, pohitite z nakupom, dokler ne poide. V ponedeljek zvečer je bilo na južni postaji v Gorici zelo živahno. Mladi fantje iz goriške občine, novinci so odhajali na nova službena mesta v različne kraje republike. Bili so veseli, kot je že stara navada novincev, ki se poslavljajo od svojih dragih in rodnega kraja. Med novinci je bilo razen mladeničev italijanske narodnosti tudi precej Slovencev, iz mesta in okolice. Dva fanta iz Pevme in Podgore je spremljala skupina desetih tovarišev, ki so pred odhodom želeli’ prebiti z mladeničema zadnje trenutke. Spremili so ju do postaje. Pred poslopjem so skupno zapeli slovensko pesem- «Dekle, daj mi rož ru-dečih...« Veselo so peli, čeprav ganjeni ob slovesu, do katerega je manjkalo le še nekaj mi- | nut Zatem so se spravili na postajo in ko je iz daljave bilo opaziti vlak, poln novincev iz ostalih krajev, so se naši fantje še zadnjič zbrali v krog in po lepi slovenski navadi zapeli na ves glas; ((Delaj, delaj dekle puseljc...« Na postaji je bilo vse polno ljudi; tu so bili novinci italijanske in furlanske narodnosti in seveda tudi slovenski fantje pripravljeni na odhod k vojakom. Polno je seveda bilo tudi staršev in znancev mladih vojakov, toda nihče se ni zgražal nad pesmijo slovenskih fantov, ki se je razlegala daleč naokoli. Toda možu postave slovenska pesem ni bila všeč. Stopil je do skupine pevcev in dejal: «Che carne-vale č questo?» Fantje so mu lepo obrazložili, da je to stara navada domačih fantov, ki pred odhodom k vojakom ved. no radi zapojejo svoje najbolj priljubljene pesmi. Toda kaže, da je možu šlo to zelo na živce, začel je vpiti in zbudil pozornost tudi tistih, ki bili v vlaku, ki je medtem privozil na postajo. Toda fantje so nadaljevali s petjem in začeli že drugo kitico. Tedaj pa je k njim stopil častnik policije in od fantov zahteval, naj vendar Že prenehajo peti. Eden skupine je nato vprašal pa se sploh ne sme peti na postaji?« Mož je bil seveda v zadregi, gledal je naokoli, kjer so tudi drugi fantje italijanske narodnosti ob prihodu vlaka začeli peti svoje pesmi, ter nt vedel, kaj bi odgovoril. Končno je skoraj polglasno s trpkim izrazom na licu izustil: «Na postaji se sploh ne sme peti«. »Potem pa prosim, naj nehajo peti tudi ostali mladeniči«, je od častnika zahteval slovenski fant. Možak postave se je znašel v neljubem položaju, rad bi videl vse slovenske fante na policijski stražnici, v katero je hotel še pred tem odpeljati tri fante samo zato, ker so peli in ker ni mislil, da bodo tako odločno nastopili. Sedaj pa so ga ti mladeniči prisilili, da pokaže, ali res spoštuje postave, za katerih varstvo je določen. S sklonjeno glavo, zaripel \ obraz od jeze je ukazal prekiniti petje tudi ostalim novincem italijanske narodnosti. Vlak je kmalu zapiskal, novinci so se zadnjič objeli in z drugimi skočili vanj. Na postaji pa so ostali še dolgo njihovi znanci in starši ter jim mahali v pozdrav. Mnogo jih je bilo, ki so kritizirali početje organov javne varnosti, ki jim je slovenska pesem še edno v napoto in bi jo naj-aje udušili, pa čeprav vedo, da proti njej nimajo niti orožja niti zakonov. Zato pa nastopajo z nasiljem, katerega pa se slovensko ljudstvo v Italiji več ne plaši. Dovolj je namreč krvavelo in prestalo prevelike preizkušnje, da bi klonilo pred grožnjami raznih šovinistov v uniformi ali v ci-vilu. 2.000, na planinah nabrali 8.400. Vsem darovalcem iskrena hvala. Za »Dijaško Matico« so darovali: L. M., Doberdob 500 lir, Jotsip Vogrič, Gorica 900. M. Ferjančič 2.000, V. Petejan 1000, D. Grčar 1.000, Vlado Ci-čigoj 3.000, V. G. 800, N. N*, Gorica 5.000, L. Vrhovec 1 500. • V blagu so darovali: A. Ste-kar. Steverjan 1 košaro hrušk, družina Sošol, Pevma 1 košaro fig, Brajnik na Rojcah 32 kg paradižnikov in 40 kg krompirja. Vsem darovalcem najlepša hvala. trikoloristični štab z Olivieri-jem na čelu. Ta trikoloristični prvak je imel v cerkvi govor, v katerim je opozarjal ljudi, naj so budni in previdni, in rekel: «1945. in 1946. leta smo vam poslali orožje, da ste se branili pred slovenskim na-valom in proti grizljivim volkovom! Danes to ni več potrebno, ker imajo orožje vojaki, ki bodo znali braniti meje naše domovine. Naši ljudje sovražijo vojno in nočejo več slišati o orožju, zato se ne bodo dali zapeljati tistim ljudem, ki hodijo kalit čisto vodo po Beneški Sloveniji. Napredni beneški Slovenci pravijo, da italijanski tiojaški manevri niso posledica novega stališča, ki ga je zavzela Jugoslavija do tržaškega vprašanja. «ltalija — pravijo napredni Benečani — bi se rada maščevala za poraz, ki ga je doživela na slovenskih tleh pred desetimi leti. V Italiji je vsem znano, da bo na Okroglici pri Vogrskem 5. in 6. sept. velik partizanski tabor, na katerem se bodo zbrale vse tiste partizanske brigade, ki so pregnale italijanske zatiralce iz Slovenskega Primorja. Seveda, to Italijane hudo jezi in je zanje velika žalitev, da zmapo-valci praznujejo njihov poraz. Svoje užaljenosti in jeze niso mogli zakriti, zato so dvignili toliko prahu. Toda nihče se ne boji njihovih groženj». Minili so namreč časi, ko je lahko «duce» narekoval stari Jugoslaviji svojo voljo. Prav zato se bo moral tudi ves ta hrup poleči, italijanski šovinisti pa ostanejo pred vsem svetom osramočeni. JANEZ JURMAN Odkup žila do 10. septembra Z odlokom goriške prefekture je bil podaljšan rok za oddajo žita v odkup do 10. t. m. S tem hočejo dati možnost vsem pridelovalcem žita. da bodo izročili količine, ki so jih najavili- KINO VERDI. 17: «Ona ga je hotela«, W. Chiari in L. Base’. CENTRALE. 17: «Strelec puščave«. G. Cooper. VITTORIA- 17: «Tujska legija«, V. Romance in A. Famese. MODERNO. 17; «Kora Terry». M. Rokk. LETNI. 21: «Samo zate Lucija«, M. Lotti. DANES IH JUTRI V ZAGREBU LAHKOATLETSKI DVOBOJ Jugoslavija-Nemčija Ženska reprezentanca bo nastopila v Augsburgu Ovire, ki jih Italijani navajajo, lahko dejansko obstajajo. Ni nam znano, kaj bo odgovorila Jugoslovanska plavalna zveza, vendar pa dvomimo, da bi mogla v razmeroma kratkem času — dvoboj bi naj bil v dneh 26. in 27. septembra — preurediti vse priprave za gostovanje v inozemstvu (potni listi, finančna sredstva itd.). Po vsem tem je verjetno, da bo odgovor iz Jugoslavije negativen. V poročilu italijanske zveze ni povedano, ali bi v primeru jugoslovanskega negativnega odgovora Italijani vseeno odšli na pot oslabljeni ali pa bi prav pod pretvezo oslablje-nosti dvoboj odpovedali. Skoraj gotovo se bodo Italijani odzvali vabilu avstrijske plavalne zveze za gostovanje moštva, ki si bo osvojilo prvenstvo v vaterpolu, na Dunaju 9.—11. oktobra. Tam bo namreč v teh dneh mednarodni turnir v vaterpolu, ki se ga bodo udeležili prvaki Avstrije, Belgije, Zapadne Nemčije, Italije in Jugoslavije. Dinamo že v Firenzi V nedeljo tekma s Fiorentino za Grasshoppersov FIRENZE, 4. — Semkaj je že prispelo moštvo zagrebškega Dinama, ki bo v nedeljo nastopilo proti Fiorentini v tekmi za pokal Grasshoppersa. Proti večeru bodo imeli igralci na občinskem stadionu lahek trening. in Španije. Na turnir so P bili tudi NK Partizan. K 1 *>‘“inlPSS»- niso znani nastop, je Partizan mo načelno. Nemški tekač na 5000 m SCHADE bo nastopil na tekmi z jugoslovansko lahkoatletsko reprezentanco v Zagrebu (danes in jutri). Letošnji najboljši čas nemškega atleta na 5000 m je 14:15,6. Tekma iz II. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva BSK - Dinamo, ki bi morala biti to nedeljo, je zaradi gostovanja Dinama v Florenci preložena na 17. sept. DEŽURNA LEKARNA: Dane« posluje ves dan in po. noči lekarna Urbani-Albanese jj iz ------ - - »Al Corso«, Ul. Rossini št. 1 - častnika: »Radi bi vedeli, ali t j 24-43 1 se ne sme peti slovensko, ali Vsa Vipavska se je odela v zelenje : / ■ Obvestilo davkoplačevalcem Goriško županstvo sporoča, da je od 1. do 15. septembra na vpogled na: protokolnem uradu (soba št. 17) izvleček seznama za leto 1954 vseh dav. koplačevalcev, ki so obdavčeni z združenimi davki v poljedelstvu (contributi unifica-ti nell'agricoltura). Interesenti si lahko ogledajo seznam 'v dopoldanskih urah. PO DVEH PNEH BOLNICE Smrt starega mizarja ki je padel po stopnicah Vzrok nezgode je bila vinjenost starčka Nove knjige V Gorico so prispele in jih lahko dobite na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1/1. in po slovenskih knjigarnah, naslednje knjige: V. Dedijer: Življenjepis maršala Tita. Ivan Renko: Vojkov vod Prva knjiga, ki sežna, tiskana na lepem papirju in opremljena s številnimi slikami izven teksta, nam na zanimiv način pripoveduje življenje voditelja jugoslovanskih narodov maršala Tita in številne epizode iz borbe naših narodov za narodno in gospodarsko osvoboditev. Knjiga stane 800 lir. Druga knjiga opisuje junaške boje narodnega heroja Janka Premrla-Vojka in njegovih tovarišev ter stane samo 100 lir. Obe knjigi vsem goriškim rojakom toplo priporočamo. Pred dvema dnevoma so sprejeli v krminsko bolnico 65-letnega mizarja Antona Donda iz Morara, ki si je zaradi padca po stopnicah pretresel možgane in prebil lobanjo. Donda je prišel v noči 2 septembra vinjen pozno domov Da je prišel do spalne sobe, je moral po stopnicah / prvo nadstropje, od koder je v trenutku zmede padel in zadel z glavo najprej v zid, nato zletel s prvega nadstropja v pritličje, kjer je ponovno zadel z glavo v predzadnjo stopnico ter obležal. V ip zelo oh- i takem stanju ga je našel nje-gov stric, ki poskrbel, da so ga takoj odpeljali v bolnico, kjer se je njegovo zdravstveno stanje še poslabšalo. V prvih popoldanskih urah je Donda zaradi notranje krvavitve v glavi in udarcev, ki jih je dobil pri padcu, podlegel poškodbam. Jugoslovanska lahkoatletska reprezentanca, ki bo nastopila proti nemški reprezentanci danes in jutri v Zagrebu (moški) in Augsburgu (ženske). Zenske: 100 m: Babovič, Bogič; 200 m: Bogič, Butja; 800 m: Safer, Stefanovič; 80 m o-vire: Babovič, Butja; >4- krat 100 m: Knez, Butja, Bogič, Babovič; višina: Sima, Kovač; daljina: Butja, Majcen; krogla: Radosavljevič, Kotlušek; disk. Matej, Homolja; kopje: Kalu-ševič, Koška. Moški: 100 m: Jovančič, Pecelj; 200 m: Pecelj, Benjak; 400 m: Sabolovič, Grujič; 800 m: Hočevar, Mugoša; 1500 m: Mugoša, Knstlč; 5000 m: Mihalič Ceraj; 10000 m: Mihalič, Jovanovič, 110 m ovire: Zupančič, Rebula; 400 m ovire: Radulovič, Cipčič; steeple - chase: Ste fanovič, Štritof; 4- krat .00 m. Jovančič, Madjarevič, Benjak, Pecelj; 4- krat 400 m: Sabolovič, Grujič, Radulovič, Hočevar; višina: Dimitrijevič, Marjanovič; daljina: Radovanovič Pokorn; troskok: Radovanovič, Milovanovič; palica: Milakov Roca; krogla: Sarčevič, Jelisije-vič; disk: Krivokapič. Krnjajič; kopje: Dangubič, Vujačič; kla divo: Gubijan, Berec. Pri sestavljanju moške reprezentance zaradi bolezni nista prišla v poštev Ottenheimer in Segedin. Nov državni rekord na 4 krat lOOm-ženske Jugoslovanske atletinje, ki se mude na skupnem treningu v Mariboru, so imele izbirno tekmovanje v štafeti 4-krat 100 m, kjer so dosegle v postavi Knez, Butja, Bogič in Babovič, nov državni rekord v času 48,4. V teku 80 m ovire pa je zma- Z jugoslovanskega plavalnega prvenstva navajamo še naslednje rezultate: moški: 200 m metuljček: Barbieri (Jug) 2:47,6; 4 krat 200 m: Mladost 9:32,3; ženske: 100 m prosto: Eša Ligorio (Jug) 1:10,7; 4 krat 100 mešano: Mladost 5:37,9 (nov državni rekord). V ekipnem plasmaju je prva Mladost pred Jugom in Mornarjem. Goppi premagal Pattersona MILAN. 4. — Coppi je zmagal v tekmi s Sidneyem Pat-tersonom. Prevozil je progo v 6:6,2 s povprečjem 49,153 km na uro. GORIŠKI ŠPORT Udinese-Pro Gorizia 7:1 Pred bližajočim se pričetkom prvenstva sta moštvi Udinese in Pro Gorizia odigrali prijateljsko tekmo v Vidmu. Zmaga je pripadla seveda Videmča-nom, kajti prevelika je razlika med tema dvema ekipama, da bi Pro Gorizia mogala misliti na uspeh. V petnajstih dneh treniranja pa je znal goriški trener Vale izluščiti že nekoliko skupinsko moštvo iz mladincev, ki niso prej nikdar i-grali skupaj. Prav gotovo bomo že v prvih tekmah prvenstva videli dobro ekipo, ki bo verjetno še boljša od lanske. V prvem polčasu je bil v go-riških vratih Tomasella, nato ga je zamenjal Videmčan Puz-zoni. Največ uspeha je imel Videmčan Virgili, ki je sam zabil kar štiri gole. Izmed Goričanov so se odlikovali Tommasi-ni, Godeas in Del Negro. Partizan v Urugvaju in v Angliji? Sredi januarja prihodnjega leta bo v Montevideu velik no gometni turnir, na katerem bodo sodelovali prvaki in najboljši klubi Urugvaja, Brazilije in Cila. Prireditelj si je zagotovil tudi udeležbo klubov iz Francije, Avstrije, Madžarske Še tri zmage v Indoneziji f Na turneji po IndonfOT^, jugoslovanski nogome a . grali svojo tretjo tekmo meranigu proti mestni 7:0 jšajl r zentanci in zmagali s Četrto tekmo pa so Surabaji proti tamkaj ' jf prezentanci in znia^1^, ji (2:0). To je bila brzk y vseh štirih najtežja te večja izkušenost Jug ^ v je nadvladala izredno Jjgj*. požrtvovalno igro do , , Prvi gol je dal VeseM* j 8’, drugega pa čez P°* lutinovič. -ugasle V sredo 2. sept. so -j, vani igrali proti okrep ^ne« moštvo mestne repr*L,uj l> Djakarte. To je bila d ^ mlade jugoslovanske j|fJ. taše v Indoneziji najte Bili so .sicer v prem061’ ni pa na tej tekmi obra opravila svojega dela ^ zadovoljivo. Prvi g°* ^fci p* gel Milutinovič, ---50 v prvem polčasu ^ V drugem polčasu e® f J zaporednih kotih ve(J-’ celo prešli v vodstvo, ^ pa so Jugoslovani takoj ^ tinapadu izenačili- Dve pred koncem pa so OJ* zmagonosni gol. TAMPA, 4. — P°lk°V"'j 'f chael Mac Coy je dan«s pr«1 ■let" Šahovski turnir kandidatov v meuhausenu Slab start Kotova in Szaboja Tudi Euweju grozi v igri iz tretjega kola poraz V prekinjenih partijah III-kola so nekatere situacije, iz katerih se da skoraj z gotovostjo prerokovati izid partij. Tako bo najbrž tretja partija za dr. Euvveja označena s prvim porazom po prvih dveh zaporednih zmagah. Njegov nasprot- nik v tem kolu je bil Smislov. | odrgraU 14 partij Pač pa se zdi. da bo Kotov šel j še v III. kolu vztrajno po za-j črtani poti — porazov; poraz Kotova bi bil zmaga Boleislav-skega. Stahliberg in Geller bosta najbrž remizirala. 1953: Bukarešta; deli V. do VI. mesto. * * * Stanje matcha za žensko svetovno šahovsko prvenstvo med ,Bykovo in Rudenkovo (obe SZ) je sedaj: Bykova 5 točk; Rudenkova 2,5. Sahistki morata stavil nov rekord P®1 K ip čez Atlantik. Letel J® jg, f glije na ameriško op® j & Floridi v času 9 ur,in._ za de Michelinija iz Marjana Ul. Manzoni št. 35, ter odnesli ’ s‘Ya30'm [2,2 mnogo kokoši. Da so prišli na cilj, so neznanci najprej prerezali jekleno žično ograjo dvorišča ter se neopaženo prikradli v kokošji hlev, kjer so neslišno zavili vrat kar štiridesetim kokošim in jih odnesli. Tatvino je drugo jutro opazila gospodinjska pomočnica družine Michelini, Antonija Di Zorz, ki je takoj šla na bližnjo orožniško postajo in prijavila stvar orožnikom, ki so začeli takoj preiskavo. Slavolok v Podnanosu, rojstni vasi narodnega heroja Janka Premrla - Vojka. Darovi Za Dijaško Matico so daro* vali: KI- H. - Podgora 1.000 lir, T. S. ■ Podgora 1.000, Gergolet Andrej - Doberdob 1.000, Jarc Franc - Doberdob 1.000, Černetič Marija Prosnid 1.000, Prem-rou Antonija - Gorica 400, N.N. - Gorica 200, N.N. - Gorica 5.000. Martinuč V. 2.000, Vižintin P. Krma v plamenih V četrtek popoldne okrog 16. ure se je na njivi v bližini Majnice, iz neznanih vzrokov vnel snop krme. Ker je pretila nevarnost, da se vname še ostala krma na njivi, je bilo nujno poklicati gasilce, ki so takoj pogasili ogenj in tako preprečili večjo škodo. Skoda, ki jo utrpel Jožef Marega, lastnik krme, znaša okrog 30.000 lir, ker računajo, da sta zgorela 2 stota krme. Tatvina 40 kokoši v Marianu Prejšnji večer so neznanci vdrli na dvorišče dr. Vincen- Gesta zaprta za promet Goriško županstvo sporoča, da bo zaradi del za gradnjo odtočnega kanala v Ul. Bo-schetto del ceste, ki gre od Drevoreda Virginio in križišča z Ul. P. Zorutti zaprt za promet od petka 4. t. m. pa vse do konca del. Cestni promet se bo v tem času preusmeril po Ul. Giosuč Borsi. I av/lo S/,niso * * * Merta Uda, pripadnik češkoslovaške vojske, je z metom diska 50,84 postavil nov rekord CSR. Prejšnji rekord je imel Kormuth z 49,87 od 1. 1950. • * • Poljak Stawczyk je postavil nov poljski rekord v peteroboju z rezultati: 100 m: 10,8; 400 m: 49,4; daljina: 6,91; višina: 1,69; krogla: 10,39; Skupno 3730 točk. • * » Na bolgarskem lahkoatletskem prvenstvu so bili izboljšani državni rekordi: kladivo: Popov 53,99; 400 m zapr.: K. Takev 55,6; hoja na 10 km: Sasov 47:13,0; ženske — disk: Angelova 40 m, daljina; Antonova 5,29 m. Prometna nezgoda V četrtek okrog 13. ure se je na Korzu Verdi v bližini zelenjadnega trga pripetila prometna nesreča, ki pa na srečo ni imela hudih posledic. Maja Monzano iz Gorice, Ul. Monache št. 11, je hotela čez cesto, ko se je naenkrat zaletel vanjo motociklist ter jo podrl na tla. Takoj so ji priskočili na pomoč ter jo odpeljali v bolnico pri Rdeči hiši, kjer so ji obvezali rano na levi nogi in na čelu. Ozdravela bo v nekaj dneh. Kaj bo s plavalnim dvobojem Jugoslavija - Italija? Pred dnevi je zasedalo predsedstvo Italijanske plavalne zveze. Med drugim je bilo sklenjeno, da se predlaga Jugoslovanski plavalni zvezi, da bi hotela blagohotno pristati na to, da bi se plavalni dvoboj mladinskih reprezentanc obeh držav vršil v Milanu namesto v Splitu, kot je bilo določeno. Italijanska plavalna zveza se pri tem predlogu opira na skoraj nepremostljive ovire, ki ji nastajajo zaradi dejstva, da je velika večina tekmovalcev, ki pridejo v poštev za reprezentanco, vezana s polaganjem iz pitov v jesenskem roku. Danes vam predstavljamo znanega madžarskega velemojstra Szaboja. Szabo je znan po vsem svetu po predvojnih u-spehih. Bil je nekajkrat gost jugoslovanskih in slovenskih šahistov. Čeprav je gotovo nevaren konkurent, pa njegov začetek na turnirju v Neuhause-nu ni najboljši. Velemojster Szabo se je rodil 19.3.1917. Po letu 1945 je imel naslednje najvažnejše u-spehe; 1946; Groningen: deli IV. do V. mesto z Najdorfom, 1947: Budimpešta: II. mesto za Barezo, 1948: Hastings; I. mesto, Bu- Bo uspela tudi na povratku Florence Chadwick ? CALAIS, 4. — Ameriška plavalka Florence Chadwick je uspela pri plavanju čez Ro-kavski preliv. Plavala je iz Anglije in je ob 14,03 dospela na francosko obalo pri rtu Blanc nez. Rekla je sicer, da se počuti ((nekoliko trudna«, vendar pa je že čez tri minute spet zaplavala v valove, da preplava progo še v nasprotni smeri Iz Anglije je odplavala včeraj zvečer ob 23.20 ter je s časom 14 ur in 43 minut izbolj šala za 52 minut svoj prejšnji rekord. Po poznejši vesti je morala Chadwick pri plavanju v nasprotno smer odstopiti. Opustiti je morala nadaljnje plavanje predvsem zaradi mraza in pa ker je zašla v roj meduz. Vendar pa je tudi v tem dosegla rekord; preplavala je namreč že 2 milji in četrt povratne poti, kar je več, kot je uspel do sedaj preplavati Tom Blo-wer, ki je imel doslej rekord. (Tomu Flowerju pripada še tudi uradni rekord za plavanje čez Rokavski preliv — 15 ur in 31 min., dokler ne bo priznan rekord Chadwiokove. Egipčan nut. Prejšnji rekord 1* ( polkovnik Elliot De 9.53. uspehi Dolinarja in Harfl# Na turneji po Cilu..^* tft>\ slovanska namiznoten>s ca Dolinar in Harang grala več tekem v raz ^ef1’ stih države. Oba sta lepe uspehe, ki jih jf 0 čilenski tisk. Prvo te« ^ imela v Consepcipomu p Cila z državnima prva verosom in Manuelor® it • lasom. - Rezultat: ** 9 Gonzales 14:21, 21:1«- ilV rangozo : Riveros 2 ■ (f V Puertomonju Pa 5°go*4 ', zultati naslednji: Ha1 ,i(l8r1 Riveros 21:14. 21:111 -.jj. Gonzales 21:13, 16:21. V Osornu sta dosegi3 _ nje rezultate: Dolin3^ . V oi.ir 01*17 in HarnHft 21:15, 21:17 in Hara: iolinai prvaka Cila z res 21:4.21:9. Dolinar ie - * gal 21:11. Harangozo P* lesom dosegel rezu«3 2L12. nar}9' Potem sta Dolinar v gozo odigrala še ® ^ mouku, ki je blla..a ; CL srečanje Jugoslavi) 0 J Igrali so po Dawis si yj, P, goslavija je zmagal® ^n** zultati so naslednji: -j P* Riveros 11:21, 21:1»- ji- rangozo : Gonzales - tfa V parih sta Dolinar o gozo igrala z Riv®ro ° jj.l* zalesom z rezultat®1* 21:15. T E N I s gr FOREST HILLS. zultati tretjega ko1* ve®8' i) ga mednarodnega P (ZP , Mulloy (ZDA)-Sa““VA[j; 6-2, 6-3, 6-1; Goldw 6-3' Willey (Kanada) 0^ (A , Ulrich (Dan.) - (ZOv.J, 7-5, 6-2, 6-4; %r)N) > Stewart(ipA)'P3t George 6-3, 6-4; Barrett t«'*' g-l, bac (ZDA) 2 ;«• ®7Hugt*> Richardson (ZDA) Abu Heif je sicer potreboval | 2enske: Connoll/ g4; ^ letos 2. avg. le 13 ur 45 min., i steivart (ZDA) —A) vendar pa ni imel s seboj (ZD\) - Bowan (Z" .- P ^ wart 6-1, 9-7, 6-3; Clark j-6, ^ Perry (ZDA 6-4, ’(JpAL vendar pa ni imel s seooj (ZDA) uradnega časomerilca in zato njegov čas ne bo priznan kot rekord). Na plavalni prireditvi v Pragi so bili postavljeni med drugimi naslednji rezultati; 400 m prosto: Badura 4’58”2; 1500 m: Kopriva 19’47"2; 100 m hrbtno: Bacik 1’9”5; 200 m hrbtno: Bacik 2’35”5; 100 m metuljček: Stari 1T2”5; 200 m dimpešta: I. mesto, Saltjoba- Komadel 2’42’T; 200 den; II. mesto za Bronsteinom, 1949: Trenčanske Teplice II.-III. mesto (I. Stahlberg), Benetke; I. mesto, 1950: Hastings; I. mesto, Budimpešta: I. mesto, 1951; Marijanske Laznje: II. mesto, 1952: Saltjobaden; deli V. -VIII. mesto, m prsno: Skovajsa 2’47”3. — Zenske: 400 m prosto: Maagova 5’46”; 100 m hrbtno: Bubniko-va 1’20”3. KOPENHAGEN, 4. — Z zmago nad Nemcem Handkejem je Danec Johansen uspel obdržati naslov evropskega boksarskega prvaka lahke kategorije. ,,, Bowan . . FOREST HILLS-_ ^ pl* tati nadaljnjih *8er v četrtfinale: Trabert - Ayre Rosewall - Rr?'v,n .vi 6-^L, 6^' n.osew09 teko« račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 . T . 892 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska : ™ pirje. Ul. 8. Pellico Ml. TO. »82 - Rokopisi s« ne vračajo. ' Ljubljana* ....................................................... ■ ■ - — predal 502. «^c»"\aCeJ£ °vfr^ograirv Yo K, dim - Tiska Tiskarski zavod ZTT