215. številka. Ljubljana, v sredo 10. septembra. XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan zvcrer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ugerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. IB četrt leta 1 gld., za ied'--n mesec 1 gld. 40 kr. — Za L f u h 1 j a n o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Istri leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne prtu-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po i kr., če Be trikrat ah večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravnifitvti naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. V Lfnbl j ji ii i 19. septembra. Ko bo Ogri dobili svoje miniaterstvo in svoj državni zbor, bila je njih prva skrb, kako bi ugonobili vse nemadjurske narodnosti. Skrbeli ko po sebno za PeŠto, kjer so se hitro zidale veličastne palače, za druge kraje se pa niti zmenili neso. Ker je skrb za Budimpešto požrla milijone, zabelo se je kazati narodno gospodarsko propadanje po deželi, narod se je jel izseljevati. Koliko delavnih Slovakov poiskalo je že novo domovino onostran oceana. Ker je jako mnogo se potrosilo samo za vnanji blišč iz državnih blagajnic in se je Ogerska hotela povsod pokazati za jedno prvih držav, davki neso zadostovali za državne potrebščine, zagazili so v velike dolgove. Državni dolg vsako leto neizmerno narašča, tembolj, ker se z ugodnimi pogoji ne more več dohiti denarja na posodo. Davki so neznosni, tako da jih mnogokrat morajo s silo iz-trjevati. Zaradi visocih davkov neso zalezli v dolgove le kmetje, ampak celo veleposestniki. Ker so upniki največ židje, smemo reči, da je že večina ogerskih, nekdaj tako mogočnih magnatov, zavisna od židovstva, ki se strašno bitro širi po deželi, kakor bi bilo našlo baš na Ogerskem drugo svojo obljubljeno deželo. Kako malo se stori za blagostanje dežele, čuli smo, ko so opozicijonalci bili spravili v zbornici velika poplavljenja v razgovor. Če tudi voda naredi slednje leto po ogerskih planjavah na milijone škode, vender se le malo stori, da bi sagradili votle. L« sem ter tja se kaj malega zgradi, a za večje vodne zgradbe manjka denarja v blagajnicah, če tudi ga za zgradbo lepih palač v Budimpešti nikoli ne manjka. Podržavala uradih seje na Ogerskem ugnezdila strašna korupcija. Da je ta ali oni uradnik izneveril nekaj tisoč goldinarjev, temu se nihče več m-čudi, kakor bi to moralo že tako biti. Večina taci h slučajev se potlači, če tudi se jih kaj lepo število izve. Da pa popolnoma potlači vsako gibanje neslo-vanskih narodnosti j, potrebovala |e vlada njej uda-nih administrativnih, sodnjih in policijskih uradnikov. Pri tem neso gledali, da bi nastavljali poštene elemente, temveč dober je bil vsak, če je le blo pričakovati, da bodo dovolj brezozirno delal za vlado. Ti možje so potem že skrbeli, da ugonobe slovansko rodoljub je. Omenimo le obsodbo srbskega rodoljuba dr. Miletiča, proti kateremu so se podkupovale priče, odpravo „Slovaške Matice", katere lepo premoŽenje se sedaj uporablja za pomadjarenje Slovakov. Ta dva slučaja dobro osvetljujeta, kaka pravica vlada onostran Litve, toda nesta jedina. Našteli bi jih lahko na „tucate". Državni uradniki so pri vsacih volitvah na vse sile delali za vladne kandidate. Na tisoče davkov porabilo se je za volilne agitacije. Denarji namenjeni za dobrodelne namene, porabljali so se pri volitvah. Mnogokrat so vladni pristaši se posluževali tudi sile. Saj je dovolj znano, kaki poboji vrše so pri vsacih volitvah. Le na ta način si moremo tolmačiti, da 2*/i milijonov Slovakov nema nobenega zastopnika v državnem zboru in so Ilumunci in Srbi pa le malo na boljem. Iver je vlada vso pozorno.it obračala le temu, kako bi zatirala druge slovanske narodnosti in pri tem ni bila izbirčna v sredstvih, je čisto naravno, da je morala zanemarjati druge bolj važne stvari. Posebno javna varnost je zelo slaba. Uradniki, kateri so dobro orodje za preganjanje Slovanov, ne-majo pravega čuta za pravico. Roparstva in tatvine se hitro množe in krivci največkrat ne pridejo pravici v pest. Policija in sodišča je pa tudi posebno marljivo ne zasledujejo. Dobro je označil nek Dunajski šaljivi list javno varnost v obliki brzojavke iz Budimpešte v katerej je bilo povedano, da isti dan v vsej Ogerskej ni bila nobena pošta oropana. O ogerskej policiji in sodiščih čitamo take vesti, da bi jih nikakor ne mogli verjeti, če bi jih ne razglašali časopisi, ki sicer navadno Ogre kaj goreče zagovarjajo. V nekem kraji hodi — kakor Čitamo v Dunajskih, sicer Madjare obožujočih listih — ropat (!) sam policijski načelnik in to v uniformi, da se ga manj upa kdo ovirati. Mož ima celo več uradnih uniform ter je pogojuje celo drugim malopridnežem. Drugej je pri policiji nastavil« n mož, ki je bil tovariš Rosze Szandorja ter je 12 let zaradi ropa sedel v ječi. Taki ljudje torej skrbe v Ogerskej za mir in red. Nič bolje ni pri sodiščih. Pri nekem sodišči imeli so v zaporu tolovajsko četo. Jeden roparjev je tudi priznal svoja llodejstva. Drug dan ja je pa zopet utajii, češ, da je bil izpovedal neresnico, ker je bil prisiljen. Na njegovem telesu so se res videle neke poškodbe, a že vrabci čivkajo na strehi, da se je sam poškodoval in da so mu dali v ječo pripravo zato. Vse roparje so na to izpustili. Žandarmerija res vestnr opravlja svoj posel, a kaj se hoče, če jej pa polica in sodišča delajo ovire. Jako označujoče za razmere na Ogerskem je, da je žandarmerija poprosila pravosodnje mini Bterstvo da bi zločincev nekaterim sodiščem več ne izročevala, ker je gotovo oproste, temveč bi je po šiljaia te. sodiščem v večja mesta. Na Ogerskem so, kakor podobno, popolnoma pozabili izrek: „Justitia fundament um regnorumtt, Tursko pravosodje bilo bi lahko ogerskemu v vzgled. Lopovom iz Avstrije kmalu ne bode treba uhajati čez morje v Ameriko, temveč našli bodo dobro varstvo na Ogerskem. Take neurejene razmere v drugi državni polo vici pa tudi slabo uplivajo na našo državno polovico. Zaradi tega mora vsak pošten Avstrijec odobravati napore, da bi se odpravil dualizem in tako Madja-rom odvzela niih prev lika oblast, ki je rodila take žalostne plodove. Iz deželnih zborov. Deželni zbor IcrsirLjslsi. (III. seja dne 13. septembra 188 8.) (Dalje.) Ne bodem tukaj našteval dacarskih sitnostij in drugih nadleŽnostij, celo kazni, ki so jih pretrpeli letos nekateri posestniki in zasebniki zavoljo pobiranja deželne naklade od doma porabljenega domačega žganja; te neopravičene nepriličnosti bodo kmalu odpravljene, ker gotovo vsi poslanci naše zbornice z menoj vred žele v deželno postavo vspre-jeti tako določbo, ki deželnih naklad op rosi uje domaČe žganje za domačo porabo. Taka določba bi deželi le malo dohodkov odtegnila, ker žganja iz drož, tropin i. t. d. se le neznatno skuha v jednem letu, slive ali druge sadje pa ne obrode vsako leto; taka določba bo na korist sad'erejeem, ki svojega sadja večkrat na trgu spečati pa tudi drugače porabiti ne morejo, da bi kaj zaleglo, razen če iz njega kuhajo žganje; taka določba bo tedaj v prospeh prevažnemu sadjarstvu, ki bo po nekaterih krajih nadomestiti moglo vinski pridelek, katerega z grozno hitrostjo uničuje trsna uš. (Žalostno !) Strah in groza me je, ko vidim po trsni uši vinograde uničene, ko čutim, da mnogim vinorejskim rodbinam v par letih ne bode ostalo druzega, kakor beraška palica in izseljavanje iz drage domovine. Sveta naša dolžnost je, z vso odločnostjo varovati koristi gospodarske produkcije, (Dobro ! dobro !) mej katere spada tudi kuhanje žganja iz domačih pridelkov, tem bolj varovati, ker bode v vinorodnih kri jih prekmalu usahnil jedini vir pridobivanju dohodkov. (Tako je!) Treba tedaj, moja gospoda, vsprejeti vsako olajšavo, ki podpira obstanek kmetijstva; mej take olajšave spada tudi, da se domače žganje sploh Oproštaje deželnih naklad, ter da se ravna pri ob-dačenji in oproščenji žganja ne pa semtrtja pretesni ministerski odredbi de dto 12. avgusta t. 1. ampak v duhu zakona, ki ima pred očmi absolutni alkohol, tedaj 100 stopni alkolometer tako, da na primer 100% žganje plača večji davek kakor 50% in da pri davka prosti množini tudi odločuje moč, jakost in stopnja žganja, kar mini Merska odredba drugače zavijati skuša; od pasti more kolikor mogoče vsaka pretesna ovira, vsaka ozkosrčna sebičnost onih nemnogih, ki sede okolu mesnih loncev, mej tem ko ogromna večina morda kmalu — še leče ne \ o imela. Davkoplačevalci težko zdihujoči pod neznosnim dvojnim žganjarskim davkom — deželnim in državnim — željno hrepene po olajšavah v zmislu de-našnjih mojih opazk, ki vsaj omogočijo da posestniki utrujeni po mučnem delu privoščilo si včasih par požirkov neobdačene oživljajoče zdrave domače slivovke ali druzega domačega žganja. Če tedaj pri domačem žganji odpade deželna naklada, bode davkoplačevalca še dovolj težko tlačil državni žganjarski davek, katerega v visoki meri 35 krajcarjev od litra žganja po 100 stopni alkolo-metrični skali so nam navalili Madjari s svojim brezupnim državnim gospodarstvom; njih žalibog premogocni upliv meril je celo na to. obdačtti tudi doma izdelano in doma použito žganje kar se jim pa vender ni posrečilo. Taka določba bi bila le mogoča v zbornici, v kateri vlada židovski denar (Klici: Res je!) in drugi breozirni pri-„tisu; v naši zbornici hvala Bogu še ni židovskega vladarja pa tudi ne premogočnega pripisa" (Hvala Bogu !) tako da lahko deželnega davka oprostimo domače žganje, židovski špirit pa ob dačimo To zahteva tudi pravica, ker špiritne tovarne (fabrike) z jako pripravnimi stroji, preračunane na veliko porabo cenejši izdelujejo žganje, kakor naši priprosti domači kotli. V tem zmislu priporočam visoki zbornici znane predloge z nasvetom, da se izroči finančnemu odseku, ki jih naj pretresu je tako, da glede prvega odstavka § 2. domače žganje sploh kakor hitro mogoče reši dacarsko more, če mogoče brez pridržka, brez omejitvi. (Občna pohvala.) Profesor Šuklje: § 2. dež. zakona o samostojni nakladi na žgane opojne pijače, kakor ga nasvetujeva tovariš Pfeifer in jaz, podpirana od svojih somišljenikov, obsega dvojno določilo. Prvi odstavek za-ukazuje, da deželne naklade ni plačati od onih količin žganja, katere se iz domačih samo pridelanih pridelkov narejajo za domačo porabo, drugi odstavek bavi se z davčno prostostjo za oni alkohol, kateri se porablja za obrtne namene, z uštetim izdelovanjem jesiha, dalje za kuho, sna-žitev, kurjavo, svečavo, za zdravilne in znanstvene namene. Prijatelj Pfeifer utemeljeval je v svojem govoru poBehno prvi del našega predloga, dovoljeno mi bodi, da se jaz najprej lotim motivacije drugega odstavka. Stališče naše je po vsem jasno. Mi se držimo načela, katero je tovariš moj že prav dobro formuliral: Pri potrošninskih objektih, po katerih segata država in dežela, in katere država primerno obdaći z državnim davkom, dežela ne sme biti bolj fiskalična nego sam fiscus. Onih objektov, torej, o katerih država sodi, da jim gre davčna oprostitev, onih davčnih objektov naj se tudi dežela ne loti s svojimi nakladami. To načelo nas je vo dilo, gospoda moja, uživotvorilo se je v prvem in v drugem odstavku onega paragrafa, kojega Vam danes nasvetujeva v bistveno spremenjeni obliki. Glede špirita porabljenega za obrtne namene bila je država do najnovejšega Časa izredno skopa. Je sicer dovolila, da se nekaterim obrtnijam povrne špiritni davek, odrajtan in uplačan za to pomožno tvarino (Hifsstoff), toda te izjemne koncesije bile so kar smešno pritlikave. Davek se je vračal le od onega špirita, kateri se je porabljal pri izdelovanji svinčenega sladorja, pri žveplenem etru, kloroforu in tako zvauem „ pokalnem srebru" (Kuallqueck-silber). Olajšave torej, ki so naravnost minimalne Iz mej obrtnij, zastopanih na Kranjskem, nobena ni imela niti najmanjšega dobička od teh olajšav. Trebalo je državni davek plačati od vsega špirita, kar ga je porabljal izdelovalec jesiha, mizar in klobučar, mazač in izdelovalec firneža, iu nešteti drugi obrtniki. — in to je je naravno podražilo produkcijo ter zaviralo razvoj dotičnih obrtnih strok. Velik napredek je bil torej, da je nov državni zakon o davku na žganje uvedel prostost davka za one količine alkohola, katere služijo obrtnim namenom, dalje katere se uporabljajo za kuho, snažitev, kurjavo, razsvetljavo in za znanstvene in zdravstvene namene. V tem oziru je na našega zakonodavca uplival vzgled sosedne nemške države, in če primerjam dotične določbe, moram celo priznavati, da smo v tem oziru prekosili nemški uzorec. Tako tedaj postopa država, — kako bode dežela ravnala s špiritom, kojega obrtnik potrebuje za svojo obrtnijo ali kateri se doma rabi in v muzeji ali v lekarni? Nikoli nesmo imeli namena, z deželuo naklado zadevati take porabe alkohola, hoteli smo prijeti le tisto žganje, katero se v istini uživa kot pijača. Toda letos se je udomačila neka praksa, katera se nikakor ne strinja z našimi nazori in nameni. Deželni zakon z dne 25. avg. 1887 (btev. 24.) tolmačil se je po zaupnikih dež. naklade tako, da so začeli pobirati naklado tudi tam, kjer se Špirit ni porabljal za pijačo, temveč zgolj za obrtne namene. Ta interpretacija je skoz in skozi neprimerna, vender bili so zavrženi vsi prizivi in vse pritožbe prizadetih strauk. Naglašam, sedanje tolmačenje dež. zakona je po mojem najboljšem prepričanji popolnem napačno, toda če ne odstranimo te zlorabe, če zakonu ne damo tako precizne oblike, da bode absolutno nemogoče, kaj drugega izvajati iz njega, nego kar smo bili nameravali ž njim, bodemo neizmerno škodovali marsikateri obrtni stroki, katera se špirita poslužuje kot pomožne tvarine. Kako če na pr. izdelovalec jesiha konkurirati s tujimi producenti, če se mu vsak hektoliter čistega alkohola obdači z deželno naklad 18 gld., dočim konkurenti njegovi izvun Kranjskega takega bremena ne poznajo! To bi naravnost neka denarna globa bila za tiste obrtnike, kateri so neprevidni dovelj, na Kranjskem baviti se s takimi obrtnimi strokami! Pa še iz drugih razlogov razvideti je neizogibna potreba, da se § 2. zakona z dne 25. avgusta 1887 primerno predrugači. Po svoji dosedanji tekstaciji naslanja se ta paragraf na stari državni zakon iz I. 1878, oziroma na § 4. tega zakona. Ali ta zakon, ki je podstava našemu določilu, je odpravljen, na njegovo mesto stopila je nova postava, iz tega sledi, da se moramo akomodirati novemu državnemu zakonu. Sicer § 2. nema nobenega smisla. Na pr. tu se še govori o „SteuerrUekver-Kiitung", o povračilu deželne naklade, katera naj uBtopi z istimi uveti, s kojimi jo država dovoljuje pri svojem davku. Ali država za Špirit, porabljen na lastnem ozemlji ne vrača več davka, temveč ona ga v vseh slučajih, navedenih v dotičnom § G. sploh ne pobira več, ona načeloma izreka za tako porabo v obrtne in slične namene prostost davka, „die Abgabenfreihejt". Naš paragraf v svoji dosedanji obliki visi tedaj;v zraku, nemogoč je postal, izvršiti se ne da! To vse je tako jasno, da se uiti ugovarjati ne da očividui potrebi, v neko soglasje spraviti § 2. našega dež zakona z dotičnim določili državne postave. Kdor se pa postavi na to stališče, pritrditi mora drugemu odstavku onega nasveta, kojega sva stavila jaz in moj tovariš g. Pfeifer. (Dalj'e prih.) K Sokolovi petindvajsetletnim. Čestitke Sokolu. 'Konec A S e m i ly. — Sokol. StavtSšice. — Podobnik. Snčžka (Schneekoppe). — (Zpčvačky klub „TovaČovsky" z Prahy pri vyletu na Snežku. Tabor. — Dr. Lang. Dr. Jehlička. Upice. — Stanislav Červeny\ načelnik So kola Hradeckeho župy vvchodočeske. Upice. — Sokol Upicky\ Vyškov. — Za Sokol Vyškovsky na Mo rave" Josef Stipek, jednatel. Že br vico. — Sokol. Železnj Brod. — Sokol. Želez ny Brod. — TčlocviČna jednotna v Loužnici. Karlovec. — Balai. Tindeis, Roksandič. Karlovec. — Dušan Sliepčević. Karlove c. — Uredničtvo „Sloga". Novi. — Dečman. Ferković. Zagreb. — Pjevački kvartet Kustura kod Mirne Kolibe. Zader. — Hrvatski Zadarski Sokol. Cirk niča. — Čitalnica. Črnomelj. — Mesto Črnomelj. Fran Šu-steršič, župan. Črnomelj. -- Črnomeljski narodnjaki. Dunaj. — Cegnar. Drukar. Gosti. Jagodic. Jerovec. Kogoj. Košenina. Papež, R»kar. Šavs. Gorica. — Solkanski. Gorica. — Dr. Aleksij Rojic. Gorica. — Uredništvo „Sočeu. Gorica. — Dr. Ant. Gregorčič. Gorica. — Goriški Sokol. Gornjigrad. — Čitalnica. Kamnik. — „Lira". Laze. — Bralno društvo. Litija. — Litijski pevci. Metlika. — Čitalnica. M oz i r j e. — Rojnik Mozirje. — Mozirjani Novom es t o. — Dolenjsko pevsko društvo. Novoine8to. — Narodna čitalnica. Novo mest o. — Virant, podstarosta. Novo mesto. — Sokoli. Pod nar t. — Filip Zailnik v Kamnigorici. Ptuj. — Odbor Ptujske čitalnice v imenu podravskih Slovencev. Ptuj. — Slovensko pevsko društvo. Ribnica na Poli o rji. — Bralno društvo. Sevnica. ■ - Raiuer. Cvenkel. Končan. Slovenji Gradec. — Dr. Hrašovec. Farski. Ropaj. Slovenji Gradec. — Šmid. Cizek. Barle. Vidic. Runovc. Št orjan. — Odbor kat. bralnega društva. Tolmin. — Tolminsko učiteljsko društvo. Tolmin. - Tolminski rodoljubi. Trst. — Jajčič. Trst. — Hrvatje. Trst. — Uredništvo „Edinnst". Trst. — Tržaško podporno in bralno društvo, Velenje. — Ježovnik. Višnjagora. — Požarna bramba. Višnjagora. — Bralno društvo. Višnjagora. — Št. Vid na Dolenjskem. Višnjagora. — Požarna bramba Šentviška. Vransko. — Gabršek, podstarosta Savinjskega Sokola. A tudi iz nam nasprotnega tabora nemškega dobil je Sokol pozdrav, s čimer se prav lahko ponaša, kajti, da bi sovragi naši ne poznali odličnih zaslug Sokolovih za Slovanstvo, gotovo bi niti take brzojavke ne poslali, kakeršno so in koja slove: Zgornji rož Sokolu želi o 25letnici le eno, pa platonovo leto. Nič! S tem brzojavom, ki je, dasi sicer ne sosebno laskav, vender jako laskavo priznanje „Sokolu", za-vršujemo čestitke s prisrčno željo, da bi vošilo Zgornjih Rožanc.ev ostalo le glas upijočega v puščavi! Po 1 i H ču i razg I ecl. \<>ir,iiu<* dežele. V Ljubljani 19. septembra. Če je „Kreuzzeitung" prav poučena, je papež pozval škofa &tro»Miuayerja, da naj opraviči svoje postopanje. Vladika je nekda že odposlal svoj zagovor v Rim. Po tem takem se Madjarom ne bode izpolnila želja, da bi Stros8mayerja poslali kar v kak samostan, ne da bi mu dali priložnosti opravičiti se. Kdaj se snide državni zbor, še ni določeno, v parlamentarnih' krogih se misli, da okrog 20 dne oktobra Dela za sestavo budgeta v mini-sterstvih hitro napredujejo in bodo kmalu končana. — Protisemiti močno agitujejo za Schonererja, če tudi ne more biti več voljen v državni zbor. Posebno zanj delujejo dijaki, ki so zdaj na počitnicah. Po hišah, plotovih iu drevesih prilepljajo Schone-rerjeve znamke, da tako spominjajo volilce nanj. Od židovske strani se pa vrši velika agitacija proti njemu. Židje vedo, da bi njegova izvolitev bila za nje nekak moraličen udarec, če tudi ne bine več v zbornico. V nedeljo bili so Miadočehi priredili blizu Kraljevega Gradca velik tabor, h kateremu sta bila prišla tudi češka poslanca Hevvera in Fišera. Tabor bil je dobro obiskan, prišlo je do 10.000 Ijudij. Vse vasi v bližini razobesile so zastave. Po slavolokih so bili napisi: „Kdor hvali vlado, ne varuje naroda svojega." Prvi je govoril mestni svetnik Formanek. Rekel je, da naj narod odloči, ali naj še podpiramo nemško madjarsko politiko, ki škoduje češkim političnim in narodnim koristim. Državni poslanec dr. Vašaty je izjavil, da le Staro Čehi goje razpor mej češkimi poslanci. Kadar so hoteli mladočeški poslanei ustopiti v češki klub, se je odgovarjalo, češ da sedaj ni umestno, doma je pa nazivljajo potem odpadnike.' Na Dunaji Mlado-čehe potrebujejo za strašilo, doma je pa zato obirajo. Havliček je trdil, da so češke koristi na Dunaji slabo zastopane, da mora biti drugače. Poslanec Toma je razkladal delovanje čeških poslancev, a je zaradi češkega prava prišel z vladnim komisarjem navskriž. Konečno se je vsprejela resolucija, v katerej se izreka, da so StaroČehi krivi razpora, in da narod ni ž njimi zadovoljen. Poživljajo se, da ostavijo vladni tabor ali pa odlože mandate. W nanje