215. številka. Ljubljana, v sredo 10. septembra. XXI. leto, 1888.
Izhaja vsak dan zvcrer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ugerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. IB četrt leta 1 gld., za ied'--n mesec 1 gld. 40 kr. — Za L f u h 1 j a n o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Istri leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne prtu-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po i kr., če Be trikrat ah večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravnifitvti naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
V Lfnbl j ji ii i 19. septembra.
Ko bo Ogri dobili svoje miniaterstvo in svoj državni zbor, bila je njih prva skrb, kako bi ugonobili vse nemadjurske narodnosti. Skrbeli ko po sebno za PeŠto, kjer so se hitro zidale veličastne palače, za druge kraje se pa niti zmenili neso. Ker je skrb za Budimpešto požrla milijone, zabelo se je kazati narodno gospodarsko propadanje po deželi, narod se je jel izseljevati. Koliko delavnih Slovakov poiskalo je že novo domovino onostran oceana.
Ker je jako mnogo se potrosilo samo za vnanji blišč iz državnih blagajnic in se je Ogerska hotela povsod pokazati za jedno prvih držav, davki neso zadostovali za državne potrebščine, zagazili so v velike dolgove. Državni dolg vsako leto neizmerno narašča, tembolj, ker se z ugodnimi pogoji ne more več dohiti denarja na posodo. Davki so neznosni, tako da jih mnogokrat morajo s silo iz-trjevati. Zaradi visocih davkov neso zalezli v dolgove le kmetje, ampak celo veleposestniki. Ker so upniki največ židje, smemo reči, da je že večina ogerskih, nekdaj tako mogočnih magnatov, zavisna od židovstva, ki se strašno bitro širi po deželi, kakor bi bilo našlo baš na Ogerskem drugo svojo obljubljeno deželo.
Kako malo se stori za blagostanje dežele, čuli smo, ko so opozicijonalci bili spravili v zbornici velika poplavljenja v razgovor. Če tudi voda naredi slednje leto po ogerskih planjavah na milijone škode, vender se le malo stori, da bi sagradili votle. L« sem ter tja se kaj malega zgradi, a za večje vodne zgradbe manjka denarja v blagajnicah, če tudi ga za zgradbo lepih palač v Budimpešti nikoli ne manjka.
Podržavala uradih seje na Ogerskem ugnezdila strašna korupcija. Da je ta ali oni uradnik izneveril nekaj tisoč goldinarjev, temu se nihče več m-čudi, kakor bi to moralo že tako biti. Večina taci h slučajev se potlači, če tudi se jih kaj lepo število izve.
Da pa popolnoma potlači vsako gibanje neslo-vanskih narodnosti j, potrebovala |e vlada njej uda-nih administrativnih, sodnjih in policijskih uradnikov. Pri tem neso gledali, da bi nastavljali poštene elemente, temveč dober je bil vsak, če je le blo pričakovati, da bodo dovolj brezozirno delal za vlado. Ti možje so potem že skrbeli, da ugonobe slovansko rodoljub je. Omenimo le obsodbo srbskega rodoljuba dr. Miletiča, proti kateremu so se podkupovale priče, odpravo „Slovaške Matice", katere lepo premoŽenje se sedaj uporablja za pomadjarenje Slovakov.
Ta dva slučaja dobro osvetljujeta, kaka pravica vlada onostran Litve, toda nesta jedina. Našteli bi jih lahko na „tucate". Državni uradniki so pri vsacih volitvah na vse sile delali za vladne kandidate. Na tisoče davkov porabilo se je za volilne agitacije. Denarji namenjeni za dobrodelne namene, porabljali so se pri volitvah. Mnogokrat so vladni pristaši se posluževali tudi sile. Saj je dovolj znano, kaki poboji vrše so pri vsacih volitvah. Le na ta način si moremo tolmačiti, da 2*/i milijonov Slovakov nema nobenega zastopnika v državnem zboru in so Ilumunci in Srbi pa le malo na boljem.
Iver je vlada vso pozorno.it obračala le temu, kako bi zatirala druge slovanske narodnosti in pri tem ni bila izbirčna v sredstvih, je čisto naravno, da je morala zanemarjati druge bolj važne stvari. Posebno javna varnost je zelo slaba. Uradniki, kateri so dobro orodje za preganjanje Slovanov, ne-majo pravega čuta za pravico. Roparstva in tatvine se  hitro   množe in   krivci   največkrat   ne pridejo
pravici v pest. Policija in sodišča je pa tudi posebno marljivo ne zasledujejo. Dobro je označil nek Dunajski šaljivi list javno varnost v obliki brzojavke iz Budimpešte v katerej je bilo povedano, da isti dan v vsej Ogerskej ni bila nobena pošta oropana.
O ogerskej policiji in sodiščih čitamo take vesti, da bi jih nikakor ne mogli verjeti, če bi jih ne razglašali časopisi, ki sicer navadno Ogre kaj goreče zagovarjajo. V nekem kraji hodi — kakor Čitamo v Dunajskih, sicer Madjare obožujočih listih — ropat (!) sam policijski načelnik in to v uniformi, da se ga manj upa kdo ovirati. Mož ima celo več uradnih uniform ter je pogojuje celo drugim malopridnežem. Drugej je pri policiji nastavil« n mož, ki je bil tovariš Rosze Szandorja ter je 12 let zaradi ropa sedel v ječi. Taki ljudje torej skrbe v Ogerskej za mir in red.
Nič bolje ni pri sodiščih. Pri nekem sodišči imeli so v zaporu tolovajsko četo. Jeden roparjev je tudi priznal svoja llodejstva. Drug dan ja je pa zopet utajii, češ, da je bil izpovedal neresnico, ker je bil prisiljen. Na njegovem telesu so se res videle neke poškodbe, a že vrabci čivkajo na strehi, da se je sam poškodoval in da so mu dali v ječo pripravo zato.   Vse roparje so na to izpustili.
Žandarmerija res vestnr opravlja svoj posel, a kaj se hoče, če jej pa polica in sodišča delajo ovire. Jako označujoče za razmere na Ogerskem je, da je žandarmerija poprosila pravosodnje mini Bterstvo da bi zločincev nekaterim sodiščem več ne izročevala, ker je gotovo oproste, temveč bi je po šiljaia te. sodiščem v večja mesta. Na Ogerskem so, kakor podobno, popolnoma pozabili izrek: „Justitia fundament um regnorumtt, Tursko pravosodje bilo bi lahko ogerskemu v vzgled. Lopovom iz Avstrije kmalu ne bode treba uhajati čez morje v Ameriko, temveč našli bodo dobro varstvo na Ogerskem.
Take neurejene razmere v drugi državni polo vici pa tudi slabo uplivajo na našo državno polovico. Zaradi tega mora vsak pošten Avstrijec odobravati napore, da bi se odpravil dualizem in tako Madja-rom odvzela niih prev lika oblast, ki je rodila take žalostne plodove.
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor IcrsirLjslsi.
(III. seja dne 13. septembra 188 8.)
(Dalje.)
Ne bodem tukaj našteval dacarskih sitnostij in drugih nadleŽnostij, celo kazni, ki so jih pretrpeli letos nekateri posestniki in zasebniki zavoljo pobiranja deželne naklade od doma porabljenega domačega žganja; te neopravičene nepriličnosti bodo kmalu odpravljene, ker gotovo vsi poslanci naše zbornice z menoj vred žele v deželno postavo vspre-jeti tako določbo, ki deželnih naklad op rosi uje domaČe žganje za domačo porabo.
Taka določba bi deželi le malo dohodkov odtegnila, ker žganja iz drož, tropin i. t. d. se le neznatno skuha v jednem letu, slive ali druge sadje pa ne obrode vsako leto; taka določba bo na korist sad'erejeem, ki svojega sadja večkrat na trgu spečati pa tudi drugače porabiti ne morejo, da bi kaj zaleglo, razen če iz njega kuhajo žganje; taka določba bo tedaj v prospeh prevažnemu sadjarstvu, ki bo po nekaterih krajih nadomestiti moglo vinski pridelek, katerega z grozno hitrostjo uničuje trsna uš. (Žalostno !)
Strah in groza me je, ko vidim po trsni uši vinograde uničene, ko čutim, da mnogim vinorejskim
rodbinam v par letih ne bode ostalo druzega, kakor beraška palica in izseljavanje iz drage domovine.
Sveta naša dolžnost je, z vso odločnostjo varovati koristi gospodarske produkcije, (Dobro ! dobro !) mej katere spada tudi kuhanje žganja iz domačih pridelkov, tem bolj varovati, ker bode v vinorodnih kri jih prekmalu usahnil jedini vir pridobivanju dohodkov. (Tako je!)
Treba tedaj, moja gospoda, vsprejeti vsako olajšavo, ki podpira obstanek kmetijstva; mej take olajšave spada tudi, da se domače žganje sploh Oproštaje deželnih naklad, ter da se ravna pri ob-dačenji in oproščenji žganja ne pa semtrtja pretesni ministerski odredbi de dto 12. avgusta t. 1. ampak v duhu zakona, ki ima pred očmi absolutni alkohol, tedaj 100 stopni alkolometer tako, da na primer 100% žganje plača večji davek kakor 50% in da pri davka prosti množini tudi odločuje moč, jakost in stopnja žganja, kar mini Merska odredba drugače zavijati skuša; od pasti more kolikor mogoče vsaka pretesna ovira, vsaka ozkosrčna sebičnost onih nemnogih, ki sede okolu mesnih loncev, mej tem ko ogromna večina morda kmalu — še leče ne \ o imela.
Davkoplačevalci težko zdihujoči pod neznosnim dvojnim žganjarskim davkom — deželnim in državnim — željno hrepene po olajšavah v zmislu de-našnjih mojih opazk, ki vsaj omogočijo da posestniki utrujeni po mučnem delu privoščilo si včasih par požirkov neobdačene oživljajoče zdrave domače slivovke ali druzega domačega žganja.
Če tedaj pri domačem žganji odpade deželna naklada, bode davkoplačevalca še dovolj težko tlačil državni žganjarski davek, katerega v visoki meri 35 krajcarjev od litra žganja po 100 stopni alkolo-metrični skali so nam navalili Madjari s svojim brezupnim državnim gospodarstvom; njih žalibog premogocni upliv meril je celo na to. obdačtti tudi doma izdelano in doma použito žganje kar se jim pa vender ni posrečilo.
Taka določba bi bila le mogoča v zbornici, v kateri vlada židovski denar (Klici: Res je!) in drugi breozirni pri-„tisu; v naši zbornici hvala Bogu še ni židovskega vladarja pa tudi ne premogočnega pripisa" (Hvala Bogu !) tako da lahko deželnega davka oprostimo domače žganje, židovski špirit pa ob dačimo
To zahteva tudi pravica, ker špiritne tovarne (fabrike) z jako pripravnimi stroji, preračunane na veliko porabo cenejši izdelujejo žganje, kakor naši priprosti domači kotli.
V tem zmislu priporočam visoki zbornici znane predloge z nasvetom, da se izroči finančnemu odseku, ki jih naj pretresu je tako, da glede prvega odstavka § 2. domače žganje sploh kakor hitro mogoče reši dacarsko more, če mogoče brez pridržka, brez omejitvi. (Občna pohvala.)
Profesor Šuklje: § 2. dež. zakona o samostojni nakladi na žgane opojne pijače, kakor ga nasvetujeva tovariš Pfeifer in jaz, podpirana od svojih somišljenikov, obsega dvojno določilo. Prvi odstavek za-ukazuje, da deželne naklade ni plačati od onih količin žganja, katere se iz domačih samo pridelanih pridelkov narejajo za domačo porabo, drugi odstavek bavi se z davčno prostostjo za oni alkohol, kateri se porablja za obrtne namene, z uštetim izdelovanjem jesiha, dalje za kuho, sna-žitev, kurjavo, svečavo, za zdravilne in znanstvene namene. Prijatelj Pfeifer utemeljeval je v svojem govoru poBehno prvi del našega predloga, dovoljeno
mi bodi, da se jaz najprej lotim motivacije drugega odstavka.
Stališče naše je po vsem jasno. Mi se držimo načela, katero je tovariš moj že prav dobro formuliral: Pri potrošninskih objektih, po katerih segata država in dežela, in katere država primerno obdaći z državnim davkom, dežela ne sme biti bolj fiskalična nego sam fiscus. Onih objektov, torej, o katerih država sodi, da jim gre davčna oprostitev, onih davčnih objektov naj se tudi dežela ne loti s svojimi nakladami. To načelo nas je vo dilo, gospoda moja, uživotvorilo se je v prvem in v drugem odstavku onega paragrafa, kojega Vam danes nasvetujeva v bistveno spremenjeni obliki.
Glede špirita porabljenega za obrtne namene bila je država do najnovejšega Časa izredno skopa. Je sicer dovolila, da se nekaterim obrtnijam povrne špiritni davek, odrajtan in uplačan za to pomožno tvarino (Hifsstoff), toda te izjemne koncesije bile so kar smešno pritlikave. Davek se je vračal le od onega špirita, kateri se je porabljal pri izdelovanji svinčenega sladorja, pri žveplenem etru, kloroforu in tako zvauem „ pokalnem srebru" (Kuallqueck-silber). Olajšave torej, ki so naravnost minimalne Iz mej obrtnij, zastopanih na Kranjskem, nobena ni imela niti najmanjšega dobička od teh olajšav. Trebalo je državni davek plačati od vsega špirita, kar ga je porabljal izdelovalec jesiha, mizar in klobučar, mazač in izdelovalec firneža, iu nešteti drugi obrtniki. — in to je je naravno podražilo produkcijo ter zaviralo razvoj dotičnih obrtnih strok. Velik napredek je bil torej, da je nov državni zakon o davku na žganje uvedel prostost davka za one količine alkohola, katere služijo obrtnim namenom, dalje katere se uporabljajo za kuho, snažitev, kurjavo, razsvetljavo in za znanstvene in zdravstvene namene. V tem oziru je na našega zakonodavca uplival vzgled sosedne nemške države, in če primerjam dotične določbe, moram celo priznavati, da smo v tem oziru prekosili nemški uzorec.
Tako tedaj postopa država, — kako bode dežela ravnala s špiritom,   kojega  obrtnik potrebuje za svojo obrtnijo ali kateri se doma rabi in v muzeji ali v lekarni?   Nikoli  nesmo  imeli namena, z deželuo naklado zadevati take porabe alkohola, hoteli smo prijeti  le tisto žganje, katero  se v istini uživa kot pijača. Toda letos se je udomačila neka praksa, katera se nikakor ne strinja z našimi nazori in nameni. Deželni zakon z dne 25. avg. 1887 (btev. 24.) tolmačil se je po zaupnikih dež. naklade tako, da so začeli pobirati  naklado tudi tam, kjer se Špirit   ni porabljal za pijačo, temveč  zgolj za obrtne namene. Ta interpretacija  je skoz  in skozi neprimerna, vender bili  so zavrženi  vsi   prizivi in vse pritožbe prizadetih strauk.   Naglašam, sedanje tolmačenje dež. zakona je po mojem najboljšem prepričanji popolnem  napačno, toda če ne odstranimo te zlorabe, če zakonu ne damo tako precizne oblike, da bode absolutno nemogoče, kaj drugega izvajati iz njega,  nego kar smo bili nameravali ž njim, bodemo neizmerno  škodovali marsikateri obrtni stroki, katera se špirita poslužuje kot pomožne tvarine. Kako če na pr. izdelovalec jesiha konkurirati s tujimi  producenti,  če se  mu vsak hektoliter čistega alkohola obdači z deželno naklad 18 gld., dočim konkurenti njegovi izvun Kranjskega takega bremena ne poznajo! To bi naravnost neka denarna globa bila za tiste obrtnike, kateri so neprevidni dovelj,  na Kranjskem  baviti se s takimi obrtnimi strokami!
Pa še  iz drugih razlogov  razvideti je neizogibna potreba, da se § 2. zakona z dne 25. avgusta 1887 primerno predrugači. Po svoji dosedanji tekstaciji naslanja se ta paragraf na stari državni zakon iz I. 1878, oziroma na § 4. tega zakona. Ali ta zakon, ki je podstava  našemu določilu,  je odpravljen, na njegovo mesto stopila je nova postava, iz tega sledi, da se moramo  akomodirati novemu državnemu   zakonu.    Sicer   § 2. nema nobenega smisla.  Na pr. tu se še govori o „SteuerrUekver-Kiitung", o povračilu deželne naklade, katera naj uBtopi z istimi uveti, s kojimi  jo država dovoljuje pri svojem davku.   Ali država za Špirit, porabljen na lastnem ozemlji ne vrača več davka, temveč ona ga  v vseh  slučajih, navedenih   v dotičnom  § G. sploh ne pobira več,  ona načeloma izreka za tako porabo v obrtne in slične  namene prostost davka, „die Abgabenfreihejt". Naš paragraf v svoji dosedanji obliki visi tedaj;v zraku, nemogoč je postal, izvršiti se ne da! To vse je tako jasno, da se uiti ugovarjati ne da očividui potrebi,   v neko soglasje
spraviti § 2. našega dež zakona z dotičnim določili državne postave. Kdor se pa postavi na to stališče, pritrditi mora drugemu odstavku onega nasveta, kojega sva stavila jaz in moj tovariš g. Pfeifer. (Dalj'e prih.)
K Sokolovi petindvajsetletnim.
Čestitke Sokolu.
'Konec A
S e m i ly. — Sokol.
StavtSšice. — Podobnik.
Snčžka (Schneekoppe). — (Zpčvačky klub „TovaČovsky" z Prahy pri vyletu na Snežku.
Tabor. — Dr. Lang.   Dr. Jehlička.
Upice. — Stanislav Červeny\ načelnik So kola Hradeckeho župy vvchodočeske.
Upice. — Sokol Upicky\
Vyškov. — Za Sokol Vyškovsky na Mo rave" Josef Stipek, jednatel.
Že br vico. — Sokol.
Železnj Brod. — Sokol.
Želez ny Brod. — TčlocviČna jednotna v Loužnici.
Karlovec. — Balai. Tindeis, Roksandič.
Karlovec. — Dušan Sliepčević.
Karlove c. — Uredničtvo „Sloga".
Novi. — Dečman. Ferković.
Zagreb. — Pjevački kvartet Kustura kod Mirne Kolibe.
Zader. — Hrvatski Zadarski Sokol.
Cirk niča. — Čitalnica.
Črnomelj. — Mesto Črnomelj. Fran Šu-steršič, župan.
Črnomelj. -- Črnomeljski narodnjaki.
Dunaj. — Cegnar. Drukar. Gosti. Jagodic. Jerovec. Kogoj. Košenina. Papež, R»kar. Šavs.
Gorica. — Solkanski.
Gorica. — Dr. Aleksij Rojic.
Gorica. — Uredništvo „Sočeu.
Gorica. — Dr. Ant. Gregorčič.
Gorica. — Goriški Sokol.
Gornjigrad. — Čitalnica.
Kamnik. — „Lira".
Laze. — Bralno društvo.
Litija. — Litijski pevci.
Metlika. — Čitalnica.
M oz i r j e. — Rojnik
Mozirje. — Mozirjani
Novom es t o. — Dolenjsko pevsko društvo.
Novoine8to. — Narodna čitalnica.
Novo mest o. — Virant, podstarosta.
Novo mesto. — Sokoli.
Pod nar t. — Filip Zailnik v Kamnigorici.
Ptuj. — Odbor Ptujske čitalnice v imenu podravskih Slovencev.
Ptuj. — Slovensko pevsko društvo.
Ribnica na Poli o rji. —  Bralno društvo.
Sevnica. ■ - Raiuer. Cvenkel. Končan.
Slovenji Gradec. — Dr. Hrašovec. Farski. Ropaj.
Slovenji Gradec. — Šmid. Cizek. Barle. Vidic. Runovc.
Št orjan. — Odbor kat.  bralnega društva.
Tolmin. — Tolminsko učiteljsko društvo.
Tolmin.   -   Tolminski rodoljubi.
Trst. — Jajčič.
Trst. — Hrvatje.
Trst. — Uredništvo „Edinnst".
Trst. — Tržaško podporno in bralno društvo,
Velenje. — Ježovnik.
Višnjagora. — Požarna bramba.
Višnjagora. — Bralno društvo.
Višnjagora. — Št. Vid na Dolenjskem.
Višnjagora. — Požarna bramba Šentviška.
Vransko. — Gabršek, podstarosta Savinjskega Sokola.
A tudi iz nam nasprotnega tabora nemškega dobil je Sokol pozdrav, s čimer se prav lahko ponaša, kajti, da bi sovragi naši ne poznali odličnih zaslug Sokolovih za Slovanstvo, gotovo bi niti take brzojavke ne poslali,  kakeršno so in koja slove:
Zgornji rož Sokolu želi o 25letnici le eno, pa platonovo leto.  Nič!
S tem brzojavom, ki je, dasi sicer ne sosebno laskav, vender jako laskavo priznanje „Sokolu", za-vršujemo čestitke s prisrčno željo, da bi vošilo Zgornjih Rožanc.ev ostalo le glas upijočega v puščavi!
Po 1 i H ču i razg I ecl. \<>ir,iiu<* dežele.
V Ljubljani 19. septembra.
Če je „Kreuzzeitung" prav poučena, je papež pozval škofa &tro»Miuayerja, da naj opraviči svoje postopanje. Vladika je nekda že odposlal svoj zagovor v Rim. Po tem takem se Madjarom ne bode izpolnila želja, da bi Stros8mayerja poslali kar v kak samostan, ne da bi mu dali priložnosti opravičiti se.
Kdaj se snide državni zbor, še ni določeno, v parlamentarnih' krogih se misli, da okrog 20 dne oktobra Dela za sestavo budgeta v mini-sterstvih hitro napredujejo in bodo kmalu končana. — Protisemiti močno agitujejo za Schonererja, če tudi ne more biti več voljen v državni zbor. Posebno zanj delujejo dijaki, ki so zdaj na počitnicah. Po hišah, plotovih iu drevesih prilepljajo Schone-rerjeve znamke, da tako spominjajo volilce nanj. Od židovske strani se pa vrši velika agitacija proti njemu. Židje vedo, da bi njegova izvolitev bila za nje nekak moraličen udarec, če tudi ne bine več v zbornico.
V nedeljo bili so Miadočehi priredili blizu Kraljevega Gradca velik tabor, h kateremu sta bila prišla tudi češka poslanca Hevvera in Fišera. Tabor bil je dobro obiskan, prišlo je do 10.000 Ijudij. Vse vasi v bližini razobesile so zastave. Po slavolokih so bili napisi: „Kdor hvali vlado, ne varuje naroda svojega." Prvi je govoril mestni svetnik Formanek. Rekel je, da naj narod odloči, ali naj še podpiramo nemško madjarsko politiko, ki škoduje češkim političnim in narodnim koristim. Državni poslanec dr. Vašaty je izjavil, da le Staro Čehi goje razpor mej češkimi poslanci. Kadar so hoteli mladočeški poslanei ustopiti v češki klub, se je odgovarjalo, češ da sedaj ni umestno, doma je pa nazivljajo potem odpadnike.' Na Dunaji Mlado-čehe potrebujejo za strašilo, doma je pa zato obirajo. Havliček je trdil, da so češke koristi na Dunaji slabo zastopane, da mora biti drugače. Poslanec Toma je razkladal delovanje čeških poslancev, a je zaradi češkega prava prišel z vladnim komisarjem navskriž. Konečno se je vsprejela resolucija, v katerej se izreka, da so StaroČehi krivi razpora, in da narod ni ž njimi zadovoljen. Poživljajo se, da ostavijo vladni tabor ali pa odlože mandate.
W nanje <li"/avc.
Srl»sJka vlada gre pri Vsakej priliki Itol-garftkcj na roko. Obe dobro vesta, da jima preti nevarnost od tiste strani. Sedaj hoče srbska vlada izročiti tri begune bolgarskej vladi, ker se je dokazalo, da so roparji in torej nema vlada nobenega povoda, ravnat' ž njimi, kakor s političnimi beguni. Srbska vlada hoče s tem le uslug narediti bolgar skej vladi. Dotičniki so pa najbrž le ustajniki, katere pa v Srbiji in v Bolgariji kaj radi proglase za roparje, ker potem ložje proti njim z vso strogostjo postopajo.
Itolgai'skcgii ministra Načevića napadovalec ni baš hudo ranil. Minister je že odpotoval iz Ru-ščuka v Sofijo. Napadovalec ua ministra ni streljal v Ruščuku. ampak na rumunski železniški postaji Baneassa. O njem se pripoveduje, da je rojen v Si* stovu. Oženjen je z rumunsko bojarinjo Filipescu, katero je pa že pred šestimi leti zapustil. Poslednji čas je neki bival v Bukureštu in mnogo občeval z osobstvom ruskega poslaništva. Vozil se je iz Bu-rešta z istim vlakom, kakor Načević. Preiskovalnemu sodcu v Giurgjevem je izjavil, da je hotel maščevati zatirano domovino svojo.
Knslti car je na svoj imendan več častnikov imenoval generale in več generalom in častnikom podelil visoke rede. Odlikovauci so največ slovanofili mej njimi Kuropatkin, Obručev, Radecky in drugi. Pomenljivo je, da je car sedaj častnike pred vsem odlikoval z Vlademirjevim redom. Ta red car posebno čisla kot narodnega. S tem redom bilo je odlikovanih 17 generalov. i
Člani budgetnega odseka rnincoskc zbornice so jako razburjeni. Poslanec Numa Gilly je trdil v nekem govoru pred svojimi volilci, da je mej njimi najmanj 20 Wilsonov, ki se dajo podkupiti v škodo države in so že jako obogateli. Jeden odsekov član je zahteval, da naj imenuje imena dotičnikov. Gilly mu je odgovoril v dolgem pismu z raznimi frazami, imena pa ni nobenega imenoval, a izjavil je, da ostane pri svoji trditvi.
Domače stvari.
— (Vsa n a r o d na d r u š t v a Ljubljanska) vabi „ Pisateljskega društva" odbor, da se udeleže pogrebnega sprevoda pokojnega profesorja A. RaiCa, ki bode v petek p o p o I u d n e ob 5. uri s kolodvora državne železnice.
— (Gospod Avgust Leskien,) profesor slovanskih jezikov v Lipskem, potuje sedaj po Dalmaciji. Obiskal je otoke Vis, Brač in Hvar, potem pa odšel v Boko, od koder pojde v Cetinje. Nazaj-grede pohodil bode Dubrovnik, Korčula, Splet, Zagreb, naposled pa Dunaj, da obišče kolego svojega prof. dr. Jagiča.   Zaderski   „Narodni List"  ima o
njem obširen dopis, ki opisuje, kako laskavo se je izražal Leskien, rodom Nemec iz Kiela, o slovanskih jezikih in o slovanski literaturi. Rtkel je mej drugim, da je današnja ruska literatura, kar se tiče romana in nevele, prva na vesoljnem svetu, da je srbsko-hrvatski najmuzikalneji mej vsemi slovanskimi jeziki, da je bedasto, v Dalmaciji govoriti o italijanskej narodnosti. V Dalmaciji je samo jeden narod. Res je, da se ob morji mnogo italijanski govori, ker trgovina tako nanaša, a tudi v Leskieno-vem rodnem primorji (okolu Kiela) govori se veliko angleški, radi tega pa še nikomur ni prišlo v glavo, trditi, da je Anglež. Jako laskavo se je tudi izrekel ob jugoslovanski akademiji in ob „akademij-sketn rječniku", glede Slovencev pa je menil, da bi morali posnemati Stanka Vraza.
— (Zoper ponemčevanje slovenskih šol) sklenila je jednoglasno občina S t. Pavi v Savinjskej dolini postavne korake v seji dne 12. avgusta t. I., ter je dotična uloga na deželni šolski sovet oziroma na ministerstvo za uk in bogočastje odposlala. Sklep je toliko važniši, ker se dotika 4 razredniee, v katerej bi se moralo ne samo nemški jezik poučevati, nego v katerej bi moral biti nemški jezik celo poučni jezik.
— (Dramatično d ruš t vo) priredi v čast veleslavnemu deželnemu zboru v nedeljo dne 23. septembra t. 1. v dvorani Ljubljanske čitalnice slavnostno predstavo. Igrala se bode prvikrat »Sveti nova hči" igrokaz v treh dejanjih. Po Adolfu Wilbrandtu poslovenil Anton Trstenjak. Začetek ob 7. uri . — Sedeži se dobivajo v društveni pisarni in v nedeljo od 10 do 12 ure dopoludne in zvečer pri kasi.
— (»Glasbena Matica"). Kakor se je že poročalo, se je vršilo upisovanje v glasbeno šolo „Glasbene Matice" 15 in 17. t. m. Ker se pa oglasila za vsprejem še vedno množe, stavi podpisani odbor vsem, ki hočejo ustopiti v glasbeno šolo, zadnji rok za upisovanje v četrtek, to je 21. t. m. od 2. do 5. ure popoludne s pristavkom, da se po šolskih vodilih za tekoče leto ne vsprejme pozneje nikdo, na kar se posebno stari gojenci opozarjajo. Objavlja so tudi onim, ki žele ustopiti v stalni pevski zbor glasbene šole, da se upišejo v soboto, to je 22 t. in. zvečer od 6Va ure do 7*/i v prostorih „Glasbene Matice" pri Virantu.
Odbor „Glas. Matice".
— (V nunski cerkvi) pripetil se je danes dogodek, ki bi bil lahko piouzroidl grozno nesrečo. O 8. uri bila je v cerkvi sv. maša za deklice, katerih več stotin pohaja nunsko šolo. V cerkev prišla je tudi Terezija Keršič, 42 letna posest-nica vdova (po Antonu Keršiču), iz Moravč. Je li že prej bila blazna, ali je še le v cerkvi zblaznela, tega ne vemo, le toliko je dognano, da je h ki a tu zavihrala pred altar, ondu gospoda župnika, aluže-čega sv. mašo. potegnila za ma ni plašč in hotela ga objeti in polj ubiti. Posrečilo se je, odpraviti jo iz cerkve. A kmalu pri divjala je skozi druga vrata zopet nazaj in zdaj začela je hudo razsajati. Deklice začela je tepsti, tolkla jih je z glavami vkupe, nekatere deklice celo trdijo, da je imela nož v rokah, kar ni gotovo. Naravno je, da je vsled tega mej malimi dekletci, ki so še večinoma izpod 10 let, nnstal grozen strah, jok in stok. Vse skočile so po konci, nekutere skakale po klopeh tet bežale k izhodu, da se otmo grozne ženske. Izhod pa je bil za toliko množico pretesen in ker je vse trlo naprej in pritiskalo na spredaj stoječe, popadale so te na tla, druge nanje in tako se je hkratu nagroinadil cel kup nežnih deklic. Krik in vik opozoril je v „Zvezdi" nekoliko odraslih ljudij, da so hitro pritekli na pomoč, vzdignili na tleh ležeče in preprečili večjo nesrečo. Najbolj poškodovana je 10 letna Ivana Smerekar, tovarniškega delavca hči, katera ima nogo zlomljeno in katero so takoj odnesli v bolnico. Neko Miciko Novak odpeljali so v Šiško, zato ne vemo, kako je poškodovana. Veliko je več ali manj poškodovanih, vse učenke pa so bile skrajno prestrašene iu prepadene, bral se jim je prestani strah z bledih obrazov. Prouzročiteljico te nezgode, blazno Terezijo Keršič, prijela je policija in odvela jo na rotovž, kjer jo bode preiskal mestni fizik in se bode odločila njena usoda. Skoro veseli smemo biti, da nezgoda ni bila še večja. Kako lahko bi se bilo zgodilo, da bi bilo v silni gneči par otrok našlo smrt in bi jih bilo še več in še nevarnejše ranjenih. Zatorej pa treba skrbeti, da se kaj tacega več ne dogodi. Več sto deklic ne sme se puščati samih.   Par odraslih ljudij zabranilo bi
bilo gotovo vso današnjo nezgodo in utešilo strah, ki se je polotil nedoraslih otrok.
— (G. Evgenija W o h S m u t h, ) član društva pisateljic in umetnic na Dunaji, pronašala bode jutri zvečer ob l/»7 uri v bralni dvorani v Rudolf inu mu razne pesniške proizvode kakor: Odlomki iz Baumbachovega „Zlatoroga", iz Shakespeara, Eeksteiua, Halma. G VVohlmuthova poskušala se j 3 že tudi na nemškem Parnasu in izdala letoB „Im Freiheitskampfe". Gedicht aus dem ser-bischen Volks- und Kriegsleben", o kateri smo či tali v „Naši Dobi" prav ugodno oceno.
— („Obrtnika") izšla je 5. prav zanimiva številka. Obrtniki nahajajo v njej raznega poučnega gradiva.
— (Pregledni shod vojaških dop ustnikov in reservistov bode v Ljubljani 11. dan oktobra t. 1. ob 9. uri v sv. Petra vojašnici. Naknadni shod pa 2. novembra ob isti uri in na istem kraji.
— (Pregledni shod dežel, brambov-c ev) bode za v Ljubljani bivajoče brambovce 1. dan oktobra t. 1. ob 9. uri dopoludne v bramhovski vojašnici Poljanski trg štv. 1. Tega shoda so zavezani udeležiti se vsi brambovci, kateri v tem letu niso bili v dejanski službi, t ud i br a mb o v c i, kateri so bili potrjeni leta 187 6. Naknadni kontrolni shod je 10. dan novembra t. 1. ob isti uri in na istem kraji.
— (Iz Vodic) se nam piše: Precej močen potres, sledeč podzemskemu gromenju, vznemiril nas je VodiČane danes 18. t. m. zjutraj ob polu štirih.
— (Z Vranskega) 18. septembra zjutraj ob 3. uri 26 minut je bil tu precej močan potres, trajajoč 5 — 6 sekund od severovzhoda proti jugozapadu.
— (Iz Cerknice:) Pri slavnosti v Cerknici četeridesetletnega vladanja cesarjevega bile so sledeče številke izžrebane: 1685, 367, 229, 2792, 2889, 961, 170, 1473, 6, 1282.
— (Konkurz) je napovedal Karol Hof-bauer, lesni tovarnar pri sv. Ani pri Tržiči.
— (V Lukovi) so pretekli torek ribiči zopet ujeli velikega morskega volka, oziroma volkuljo, dolgo 4 metre 40 santimetrov. V trebuhu našli so 7 mladičev, ki so bili že precej godni. Ujeto morsko volkuljo pripeljali so s parobrodom „Hrvat" na Reko
— (Vabilo k slavnosti,) katero priredi Šmarijska občina združena s požarno hrambo, bralnim društvom,  krajnim  šolskim  svetom  in farnim uradom v spomin štiridesetletnega vladanja Nj. velečastva presvetlega cesarja Frana Josipa I. v nedeljo dne 30  septembra 1888 v Šmariji. Vspored : 1. Ob 9. uri zjutraj vsprejem tujih gostov in društev na Razdertem. 2. Ob 10. uri slovesna sveta maša z asistenco v farni   cerkvi v Štnariji z zahvalno pesmijo.   3. Po sveti maši defiliranje vseh društev, občinskega odbora, krajnega šolskega sveta, Šmarijskih deklet v narodni noši in^ šolske mladine z godbo na čelu   pred blagorodnim gospodom c. kr. okr. glavarjem.   4. Šolska mladina se poda z gg. učitelji v šolo, kjer bodo govori in deklamacije učen cev in učenk.   5. Ob 1. uri banket, (kateri se želi udeležiti banketa, naj se blagovoli oglasiti do 26. sep tembra pri odboru.   Kuvert za osobo stane 1 gold. 50 kr.)   v gostilni Vinka Ogorelca na Škofelci. 6. Po banketu ob 3. uri pozdrav vseh slavnostnih gostov na slavnostnem prostoru na Škofelci.   7. Ob 3. uri  slavnostni  govor,  katerega Jgovori cesarski svetnik deželni poslanec in častni občan občine Šnia-rije, g. Ivan Murni k.  8. Govor in pozdrav blagorodnomu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju, kot namestniku Nj. veleča8tva, od Šmarijskih narodnih deklet, kateremu podelijo šopek cvetlic. 9. Petje, tombola (dražba) in prosto razveseljevanje. 10. Ob 7. uri zvečer se zberejo požarna bramba z drugimi društvi in odličnjaki ter napravijo naklado od  Laniš proti Škofelci, kjer priredijo pred stanovanjem gospoda c. kr. okr. glavarja, kot namestnika Njih velečastva cesarja Frana Josipa L, serenado s petjem in godbo ; potem razsvetljava hiš po vsi občini in po hribih ko prižgejo kresovi in na Škofelci se prižge bengaličen umetelni ogenj.   Slavnost se vrši pri vsakem vremenu.   K obilnej udeležbi najuljudnejo  vabi odbor.
— (Vabilo k veselici,) katero priredi trg Žužemberk v spomin 40 letnega vladanja Nj. velečastva in uživotvorjenja „ Prostovoljne požarne hrambe" v Žužemberku s sledečim sporedom : Dne 22. septembra zvečer ob 9. uri: Razsvetljava trga, UŽiganje umetalnega ognja in mirozov. Dne 23. sep-
tembra: a) Ob o. uri zjutraj budnica, b) Ob 9 uri dopoludne vsprejem došlih gostov c) Ob 10. uri slovesna sv. maša, katere udeleži se „ Prostovoljna požarna bramba Žužemberška" polnoAtevilno; po maši blagoslovljenje brizgalnice. d) Ob polu 1. uri popoludne banket v gostilni gospe Vehovčeve. e) Ob 3. uri posvetovanje o ustanovitvi posojilnice za Žužemberk in okolico, f) Ob polu 4. uri začetek ljudske veselice pri ugodnem vremenu na „Velikem vrtu", pri neugodnem v gostilni gosp. Fr. Pehanija. Godbeni del oskrbuje vrla godba Novomeška pod osobnim vodstvom izvrstnega gospoda kapelnika. Ko-vert pri banketu stane l gld. 20 kr, — Radi udeležbe k banketu oglasiti se je vsaj do 21. septembra pri odboru požarne brambe. K obili udeležbi vabi p. n. občinstvo najuljudneje veselični odbor.
— (Razpisane učiteljske službe.) Na Sv. Gori za Savo služba učitelja. Plača 450 gld., priklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 10. oktobra t I. — Pod Velikim Gabrom služba 2. učitelja. Plača 400 gld. in soba. V Št Vidu |>ri Zatičini služba 4. učitelja. Plača 400 gld. Prošnje do 5. oktobra t. 1.
= (Razpisana) je služba druzega učitelja na Vačah. Plača 400 gld. Prošnje do 5. oktobra. — Na novi jednorazredniei v Motniku razpisana je služba učitelja in vodje. Plača 450 gld., priklada 30 gld. in stanovanje,   Prošnje do 2. oktobra t. I.
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Dunaj 18. septembra. „Pol. (Jorrespon-deriz" ima dopis iz Pariza, v katerem se poudarja izvrstni utis, ki so ga napravile za Francijo prijazne in miroljubne besede kralja Um-berta povodom poroke princesinje Leticije v francoskih vladnih krogih, to tembolj, ker so italijanska oboroževanja vznemirjala francosko javno mnenje. Vender se na Francoskem še čujejo glasovi, zahtevajoči, da se v očigled italijanskim utrdbam na otoku Madaleni in v Me-sinski ožini utrdi San Bonifacio in Inka v Bi-zerti.
Berolin 18. septembra. Časopisi bavijo se s preosnovo državne ustave in delajo daleč sezajoče sklepe. „Borsencourier" piše, da je iz „zanesljivega" vira poizvedel, da se pripravlja odstop Bismarckov.
Zahvala.
Slavna kmetijska podružnica v Po s toj in i sklonila jo v svojom občnem zboru v spomin štiridesetletnemu vladanja Njegovega Velečastva presvetlega cesarja Fran« Josipa I. podariti nekaterim šolani po jedno garnituro vrtnarskega orodja.
Ker je tudi naša šola dobila ta lep spominek, kliče podpisani vsem čestitim udom Postojinskc kmetijsko podružnico: Brina hvala!
Krajni šolski svet v Trn j i na Pivki,
dne 1H. septembra D 88.
Jcl«'ii«>c<, učitelj.
Zamenljivo z«lniviliio srciM vo. Osobe s slabim prebav ljenjem, ki trpć na pomanjkanji slasti, napenjanji, tififianji v želodci in nerednem iztrebljenji, zndobe zopet /dravje, če rabijo pristni „Moll-ov S eidlitz-prašeku. Skatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar iu e. kr. dvorni založnik, na Du nuji, Tucblaiiben S'. V lekarnah po deželi zabtevaj se izrecno Moli ov preparat z njegovo varstveno znamka in podpisom. 11 (31—12)
— (/iisl«'ileni ponore jolci  us|in> vodo.) Bilo
je že omenjeno, da v oliče po vsem civili/.ovanein svetu tako priljubljeno in razširjeno Anatlierin ustno vodo zobozdravnika dr. J. G. Popp-a na Dunaji zlasti na Ogerskem v velikoj meri ponarejajo in kvarijo.   Ko je izdelovatolj v
Budimpeiti osnoval generalno zastopstvo za Ogersko, zma-
tral je načelnik generalnega zastopstva za dolžnost, svojo, nastopiti večje potovanje po Ogerskej, da jedenkrat naie.di koneo tem sleparijam, uspeh tega potovanja je bil čudovit. Do sedaj je dal v i) krajih na 10 mestih kaeih 180 steklenic ponarejene Anatlierin ustne vode koufiskovati iu proti ponarejalcem začeti sodnic korake. To stane sicer precej dcnaiju, toda izdelovatelj hotel je jedenkrat prav korenito potrebiti, ker hi dober glas te že 40 let preskušene vode utegnil trpeti zaradi nespretnih ponarejanj dobičkaželjnih ljudij. Da se ponarejalcem del.j oteži in koristi veliceiiiu občinstvu, sklenil j i izdelovatelj, steklenice povekaati za pob vico prejšnje količine. Izdelovatelj rad to žrtvuje z nado, da se bode občinstvo v bodoče bolj varovalo pred pokvarjenimi, ponarejenimi Iti druzimi ničvrednimi in nekoristnimi sredstvi. Cena Anatheriuovej ustnej vodi dr. J. G. Popiva je po velikosti steklenico f>0 kr. do gld. 1.— in gld. 1.40. Zahtevaj le dr. Popp-a Anatlierin ustno vodo. ker to sicor iahko prevarijo. To ustno vodo ima dvorni zobozdravnik dr. J. G. Popp na Dunaji, kjer naj se pismeno naroČi, in vse lekarne, droguerije in parlunierijo.       ((>17—1)
Mtoji (831—215) «
ji   za vse leto gld. 4.60; za pol leta |j gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. J
i mrl! mm \ Ijiil>U«»ni :
17. septembra: M rja Jesenko, ^estija, »kS 1,-t, Stre-liške ulice št. 8, /.a oslabljenjem. — Aleksander Orešek, trgovcev sin, 2 let, sv Petra cesta St, -H, za škerlatico pri davico.
18. septembra: Amalija Orešek, trgovre va Ini, l leta sv. Petra cesta šr. -Iti, /a Skrlittieo po davici.
iy.   septembra:   Ferdinand   Suhadobnik,   da\karski kontrolor, 68 >er, Rožne idiee ši. 31, za bramorico. v dež e I n e j bolnici:
17. septembra : Karol Znpevee, agronom, 2(i let, za pliieno tu^erkul zo.
MHeorolo^iiiio [»oročilo.
5 —	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
o. i 00 »—i	7. zjutraj 2. popol. 9, zvečer	740 1 mm. 740 O mm. r \H 0 m n.	132" C 1«I80C 13o° 0	si. »zh si n/. ■1. s/.b.	d. lat. d. jas. jas.	0 Ot; mm. de >.',-.'..
Srednju temperaturu 15*8°, za 1 5" nad normalotn.
dne 19 septembra t i (Izvirno telegratično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.   81-fi'S     — gld,
Srebrna renta......82*95 —
Zlata renta...... „    110* 0     — ,
b     m are i m renta ....     „     97-40     — B
Akcije narodno banke.   .   .     n   878*—     — „
Kreditne akcije......214-7r>     — „
London........ »   191*96     — „
Napol.......... M8«/| — ■
C kr. cekini   .... t      577     — „
Nemške marke..... ,     ay-5"> —
4 '   državne srečke iz 1. 1854     250 gld. 133 gld
Državne srečke iz I. 1864 tOU   , 170 ..
Ogerska /.lata renta 4° „       .        ... 100 „
Ogerska papirna renta .'>" ,   .        ...     90 „
i /„ štajerske zemljišč, odvez, oblig.   . 105 „
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 119 „
Zeralj. obe. avstr. 4"./ , zlati zast. listi. 121 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice      — „
Prior, oblig  Ferdinandove sev. železnice 100 „
Kreditne srečke.....IGO gld. 183 „
Hddolfove srečke..... 10 .,       22 „
Akcije  anglo-avstr. banke 120 „ 1 10 ,,
l'rammway-dniSt. velj. 17o gld. a v. 227 ,,
danes
81- 60
82- 75 11045
97-45 879«— 314 10 181-90 '.»♦..•( 5-77 68 5 2' 76 kr. it
16 „ 45 ., 50 „ 50 „
60
50
25 75
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
je izšla knjiga:
Otci in sinovi.
Kuski  spisal J. ». Turgenev.   Preložil Ivan (Gornik.
Mala Hu, 867 stranij.    Cena 50 kr., po poiti kr.
4 4
F. P. VIDIC & COMP.
I  priporočata ]>. D. občinstvu zi  »alone« kavarn«, gostilne, pritatim Mtniioviin jn i. t. d«
jlončeue peči
J  po jako nizki ceni ter lis najboljšega blaga
%  izdelane. (44o—25,
4       Zaloga: v Slonovili ulicah št. \).
4r w       w v trvv vv^rv w^
M M
¥ -K M M M •K *
•K M M
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja
.je gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vankemn, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da no smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki 8«> natn dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, tla daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedai, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (n. pr. V 40 . 50. ali (JO. letu), ali pa njegovimi dedičem, ko bi utegnil umreti prej
Vse te načine zavarovanja upeljane ima v/,*.»j«*iiiiio ju «-rovulim bail ti a „S L ^."VIJ A." v l*rau;'<9 katere prednost je še to da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10°, 0, v prejšnjih letib pa tudi že po 20%, 25°,0, celo 48°/p-
Konci leta 1886. bilo je pri banki BSIAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835 193 goldinarjev.
Vsa pojasnila daje brezplačno (288—51)
glavni zastop banke „SLAYIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (Gospodske ulice 12).
jf
rt * W
hr
rf
rf W Hr rt «• Hr ri H"
mgM.   ProfesorJ i o« kr. k;<- iUr  na I »u mij i.  |irol'eMor Dnisclic.
proli s<>r Selinil*.ler. |M>lt. i>rot'i hoi- Oppol/.iT. kakor liuli » vi- »I i-u/.i li Nlov«-4'ili r.«lra vni kio «n ejo i«i pi ipoi-oeujo
l *■  prlsiuo   in   svetovno »lavno  <-. kr. dvarneva Kobozriravitika
L
vodo
rgr
sakdatrjo porabo, k<-r je boljfta, nego vsaka druga zobna voda, kot pre* itivno sredstvo proti vsem zobnim tn u t im boleznini, prisnaua voda za arije pri kronični!) vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih vi.d, kater«, če se bkratn rabi z
Dr. POPP-a zobnim praškom ali sobno pasto,
ohrani vedno zdrave in lepe zobe.
i"' i'ri neprestani raiti dr« i*«»pi»<ovili z<»l>aih siredMtev no pre-El" preil in odstrani rust »i.oi.-nh ultvlo« za katere }<<■ iiMtua pt'.-    votlina titUo u^oiln.i 1 a. kateri1 se lotijo i.iib, <la /.a<-ao piliti.
jo  najboljfta,  'ž njo si   vsak sam lahko »anaafli votle zobe.
po
P( ji|i-(s zobna plomba
Piintl.fl '' <»i l i >,* M (' mila proti spuSeajein vsako vrste in i rf>|l|J-d   /eiJISI.IMI   IMIM)      sebno priporočljivo za kopeljl
Cena: Anatlierin nnirta >oila v dvojno povekšanih Steklenicah po 50 kr., >fld. 1.- in tf I * 1. 1 1". Anatlieria /oltna pasta v pušrie.ih po >;ld. 1.22. — AroniHt iena KObm pasta i 35 i. - / i> i ptu-eU v šk.it 1 jicah po O.'i kr. — Kobna  plomba /Id. 1. —. — Zeljinea » milo a t'{0 kr.
aJSf 1'rvil knpoi »i> «'■■■ ponarejene Aiinllierin iiMtnc* »<.il«-. ki |e po unali/.i   i**  i/, l.isiii«   iiit|>rio I jinl preparat, n kitlcriiii »e /.ohje
p"<--u«i<{ 11 unlćl|Of se Izrecno H\»ri.
(til5—1)
I
Dr. J. G. POPP, VVien, L, Bognergasse Nr. 2.
Dobiva so r l/ttthljm\i pri lekarjih .J. Svoboda, V. Abivr, U. pl. Trokoczy, E. Blr-Bchltz, (J. Picooli, daljo pri trgovcih C. Karinger, vaso Petrlcič, Edvard Uanr, Peter Lassnik, bratje Kriaper; r 1'ostojhii: Fr. Haeeari.h, lekar; na KrAketti: V. BOmohes, lekar; R. Engolsberger, trgovina % galanterijskim blagom; v litiji: J. WartO, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar: Mart n 1'ettan. trgovec; r Shofjej Loki: C. Fablani, lekar; r Kbčmtfi: J, Braune, lekar; v AjdovHini: M Gluglielmo, lekar: v Litiji: J. Beneš, lekar; Metliki: Pr. Wacha, lekar; r Radovljici: A. Roblek, lekar; <• Novem uuatu: P. Halka, D. RUzOlI, lekarja; A. Gustin, trgovina /- galanterijskim blagom; v Kamniku; J. .Močnik, lekar; » Trebnjem: J  Ruprecht, lekar; v Crnomlji: •'. Blatek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar.
FRAN CHRISTOPH-ov
(474-19)
svetli
i
S. -i lat jfjifu
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teb praktičnih laatnostlj in jednostavnoga latiljenja se posebno priporoča, kdor hoće sam lakirati tla, — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva BO V različnih barvab (prav kakor oljnate barve i in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah.
Dobiva se v Ljubljani pri FRAN CHRISTOPH,
TVAKTTT T TTPTTTVr A XT"NT TT izumitelj in jedim i/.delovate!J pristnega IV AJN U    JLU^JVIVIAJNJN - U.    Bvetlega laka za tla, PRAHA & BEROLUf.
I
Izdajatelj in odgovorni urednik: I) r a g o t i n Hribar.
Čudež sedanjosti!
Najboljša in naj- Z*9"^       ^   tcenejaa angleika
vremontoir
Samo ^ g-lcfU
"Ml
Bfesto gl<l. l;'r—.
tole i no janiNtvo za Nvetilnu mor lta/alni<e.
ura z Diiialom!
Mesto gld. lfr
ii leln<» jauist \ o. ilu ura dobro Kre.
Ta l devetimi zlatimi, srebiiiiioi in bronastimi svetinjami preuiijuvana ura ima polii ano okružje 1% bakraste zlutokiu i.i.-, narejeno prav po zgornjem narisi f patentovano strokovnostekteno kazavnico, ki ima čudovito lastnost, <la v zavsem temni noči
^JlP'   Hveti svelbi kukor ineMee, ""•U
Poli-g te^'u ima zvoneno budilo, ki a<^ In ko h Stavi na kateri eai kdo hoee, inia dva bronasta uteia. Ker jej je oena, oštevil leseni zaboj ček, v katerem se udpo Ije le 4 Kl«I., nci: štiri goldinarje, more vsakdo omisliti si tako izvrstno, trajno uro, ki je kras vsakemu stanovanju. — RaspoSflja proti gotovemu deuarjo ali c. kr. prstnemu povzotjn
Exporthaus I., „Zur Kaiserin Maria Theresia", VVien, VVeissgarber, Krlegergasse II, Parterre, Thur 5, VVien. (641—12)
i
..i^-il—• v.*.« . •/»«.•-*•«•...aH'..V ». :
1 /W.*?TlBBC.yiJJ."JW!BU
RTaJ€'€*n«\j«i Izvor za lisapovainjo wa\ ziiiiskc& sedijo in B«xi»xic i
J. & S. Kessler v Brnu,
Ferdinandove ulice št. 7 sn.,
rstz^50šilja,ta, po poštnem, povzetji: —■■■■■■I—■■—11 'Hl  MU II     III        I II
10 metrov zimskega lodna /.a ženske obleke, dvojne širokosti ald. ;'i..'i()
10 uietroV Vallerio-flanele za ženake obleke, najnovejši nzorec gld. 4.-^~
10 na-tr.rv kalmuka, težke baze, najnovejši nzorec_ gld. 2.70
gld. 8 —
10 uudiu\ barhanta za obleke, rezke baze, najnovejši nzorec Ti) "metrov blaga za ponoćne suknje, križastega, najnovejši uzorec tfld. 2.50 L".) vatlov Prostojevskega barhanta, moder iu rujav gl. 5, bel in rudeč gld. 6.— 810 in tri blaga za moiko obleko za zimo. Ia. tfld. 5.50, Ha. jrld. .'l.7f>
2-10 metri blaga za zimske suknje, modnega, la. gld. lo.—, Ha. 2-10 metra blaga za ogrtače, modnega (j kap iz pliia za gospode in deeke
gid.
_gld.
gld. 1.50
1 zimska posteljna odeja i/. Konge, kompletna pid. 8.—
1 žabraka, n*0 e m. dolga, 130 em. široka, Ia. golta gld. 2.50, HaTsiva g'd. I fiO 1 Angora-ogrinjalo, za z:mo '"/,, la. gld. t!.—, I Ia gld. 2.M)
1 ženski Jopič iz ovčje volne, (.1 ersey . vseli modne barve Ia. gl. 3, Ilu. gld. 1.50 ■i krili iz klobučine, bogato tamliurirani, rudeei, sivi in rujavi gld. 3.—
i> parov zimskih nogovlo, pletenili, v vseh barvah, progastih 1 platnena rjuha, 2 metra dolga, brez Siva l   ■■ 11 trm- posobne preproge, težke h.iže gld. 3.50
1  molka srajca,  bel. in barvasta. Ia. gld. l.HO, Ila. ghi. L20
:> delavske srajce iz težkega oksibrda gld. 2.—
gld. 1.50 gld.T 50
3 pare gač iz harbantii, platna Ia. gbl 2 50, Ila.
gld. 1.80
zimskih kratkih nogovlo, pletenih, v vseli barvab
gld. l.io
6 ženskih grajo iz močnega platna ali~8ifona, Ia. gld. 5.—, Ila^__ gld .12
8 nočni korseti iz fiifona, vezani Ia. gld. 4.—, Ila gld. 1.8ČT
l zastor Iz Jute, turški naris, Ia. gld 3.50, Ila. ~~ gld. .10
1 garnitura pregrinjal, 1 prt in 2 post pregr , iz rijisa gld. 4.5->, iz jute gld :<.5()
29 vatlov domačega platna, teško baze, 6/4 gld. n.50, «/4 2!) vatlov oksforda, najnovejši naris"
gld. 4.20
gld  1 5 I
20 vatlov kanafasa, najnovejši naris, najboljše hažo 3 prti, vseh barv, •/* gld. 2.—, n/4 l3T7T*-
gld. <•--
Uzorci zastonj in franko.
gld. i.
(580—2)
Lastnina in tisk .Narotlm* Tiskarne14.