PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. Destale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 196 (9198) TRST, torek, 26. avgusta 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izliajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi DRŽAVNI TAJNIK BI HOTEL ČIMPREJ DOSEČI SPORAZUM Egipčani izročili Kissingerju odgovor na izraelske predloge Nepričakovan povratek v Izrael - Optimistične izjave šefa ameriške diplomacije - V Jeruzalemu že izdelujejo novo obrambno strategijo na Sinaju ALEKSANDRIJA, 25.. — Ameriški tajnik Kissinger je odpotoval danes zvečer iz Aleksandrije v Jeruzalem, da bi nadaljeval s svojo posredovalno akcijo med Egiptom in Izraelom. Pred odhodom je Kissinger izjavil, da so v teku pogovorov z Egipčani zabeležili do-Kajšen napredek ter premostili nekaj težav. Nato je sporočil, da se bo vrnil v Aleksandrijo jutri popoldne ali kvečjemu v sredo zju-tfaj ter potrdil, da bo pred koncem meseca obiskal tudi Saudsko Arabijo ter Jordanijo, nakar bo odpotoval v New York, kjer se bo udeležil zasedanja generalne skupščine svetovne organizacije. Obstaja možnost, je dejal ame- ' riški zunanji minister, ponovnega obiska na Bližnjem vzhodu. Egipčani so sporočili, da je predsednik Sadat izročil v teku današ-njega pogovora Kissingerju svoj odgovor na izraelske «ideje» v zve-2i z drugim sporazumom o raz-•riejitvi sil na Sinaju in da sta Sa-oet in Kissinger razpravljala o ne-^at_erib zelo pomembnih točkah. Da-oašnjih pogovorov so se z egiptovske strani udeležili, poleg predsednika Sadata, podpredsednik Hosni . barek, predsednik vlade Salem ln zunanji minister Ismail Fahmi, z ameriške strani, poleg Kissingerja, podtajnik za zunanje zadeve in izvedenec za bližnjevzhodna vprašanja Joseph Sisco ter ameriški veleposlanik v Kairu Hermann Eilts. Po nekaterih vesteh naj bi Egipčani začeli z izdelavo dokončnega besedila sporazuma, kar pa so iz u-radnih krogov demantirali ter poudarili, da je še vse prezgodaj, da bi govorili o dokončnem besedilu in da bo treba še premostiti celo vrsto bistvenih in proceduralnih sporov. V zvezi z egiptovsko-izraelskim sporazumom je tajnik arabske socialistične unije Mahgub podčrtal njegov vojaški značaj ter poudaril, da h urah o C?',. da hodo v prihod- rnembnih sldenov* VrSt° izredn° po' sedanje vlade V ZVezi z usodo Spiegelrij«3 nemškemu tedniku «Der Costa Gomes* Predsednik vlade generala r 1naloga sedanje tekoče posip Goncalvesa opravljati Pluralistično n?,-. 1 medtem izdem kateri bo «i P10 dlcno Platformo, na «Oi kabinet nal^h—0&J Vlada' Seda' den značaj Colta1,'™6 Zg°lj preho' 0 krizi v Jh ta G°mes govori tudi gibanju oboroženih sil, ki načelnika generalnega j® Po nieenv'lJa,IJU oporoženih sil, «»a'na reali "1 mnenju' povsem "ur-v držam, odin, ^ P°litiČni položai Sati tej ali nrv 0rllosti ne Sre pripi- "o, £llZiTl’kelkpačnuj- do izraza r??r- k S0Clahzmu pridejo »oljijo m 3‘ C"e,alter"ative, ki te-nje oborožetdh ln • llOZOfiiah- Giba-ski Predsednik ^ Je de,,al Portugal-nih ambici,' t' mma nobenih politič-opustiti ®”ptno Pa ne more bene druse 5;i d°lznosth ker ni norela. le’. ^ bi jih lahko pre- Mitterrand podprl Soaresov predlog Sociabstične'* «t 1Ta'inik trancoske torrand i?eHfranke Franc°is Mit-App Podpri nremV 1Zjavi agoPcije SocialiltičnesaP vnditS i .po^rugalskega resa o skiie» y°djtelja Maria Soa-stavnikovk JU- ko.nference pred-stičnih stranUmpmS,tiem,h in sociali-franciie Portugalske, Španije, stranka Fran„-tabje: Socialistična rand -! noH "Clje - ie deial Mitter-Podpira vse, kar bi utegnilo ne gre za mirovni sporazum, temveč za korak na poti k miru. Mahgub je dodal, da je Egipt odločen doseči osvoboditev zasedenega ozemlja ter uveljavitev pravic palestinskega ljudstva. Po prvotnem programu bi Kissinger danes moral ostati v Egiptu, nepričakovano pa je sklenil vrniti se v Izrael. Iz tega sklepajo, da je ameriški državni tajnik pospešil svoja prizadevanja. Vzrok za Kissingerjev sklep naj bi bil pozitiven potek pogajanj za ponoven sporazum na Sinaju, ki bi ga šef ameriške diplomacije hotel doseči še pred 1. septembrom. Naslednjega dne se bo namreč moral udeležiti odprtja generalne skupščine organizacije Združenih narodov, zaradi česar je možno, da bo začasno prekinil svojo posredovalno misijo in jo nadaljeval v prvih dneh septembra. Dejstvo, da je pospešil svoja potovanja med E-giptom in Izraelom, pa naj bi pričalo o njegovem prepričanju, da bi sporazum lahko dosegli še pred koncem avgusta, kljub številnim podrobnostim, ki jih je treba še določiti. Ta čas proučujejo v Izraelu načrte za novo linijo, do katere se bodo morali Izraelci na Sinaju umakniti. Kot poročajo iz vojaških krogov bodo I-zraelci opustili dosedanji togi obrambni sistem in bo njihova strategija na Sinaju temeljila odslej na hitrih premičnih enotah. Za uresničitev tega obrambnega sistema naj bi Izrael zahteval od Združenih držav pomoč v skupnem znesku nad 150 milijonov dolarjev. Izraelci so imeli vzdolž Sueškega prekopa močno utrjeno obrambno linijo, načrt za katero je izdelal takratni načelnik glavnega štaba izraelskih oboroženih sil general Bar Lev. To črto so Egipčani za časa oktobrske vojne leta 1973 z dokajšnjo lahkoto pregazili. Po prvem sporazumu o odmiku sil, ki so ga dosegli januarja 1974, so Izraelci zgradili novo obrambno linijo (z u-trdbami, miniranimi polji, jarki, protitankovskimi obrambami) kakih dvajset kilometrov od prekopa. Kaže, da so sé sedaj odločili za bolj prožen obramben sistem tudi zato, ker bi zgraditev nove obrambne črte terjala mesece in mesece dela ter o-gromne investicije. Izraelci so medtem sprejeli vrsto ukrepov pred vrnitvijo petrolejskih vrelcev v Abu Rodeisu Egiptu. Namenili so ogromne vsote denarja za geološke raziskave, kaže pa, d«, bodo kaj kmalu začeli graditi velike podzemeljske rezervoarje za petrolej, v katere bodo shranili uvoženo nafto, ki mora nadomestiti tisto, ki so jo doslej črpali na Sinaju in s katero so krili polovico svoje potrošnje. Pogovori med egiptovskim predsednikom Sadatom in ameriškim zunanjim ministrom Kissinger jem v Aleksandriji so trajali več kot štiri ure. Polovico tega časa sta se Sadat in Kissinger pogovarjala brez prisotnosti svojih sodelavcev. Po končanem pogovoru ie Kissinger nepričakovano takoj odletel v Izrael, kjer bo tamkajšnjim voditeljem obrazložil egiptovsko stališče. NESOGLASJA NA NEDEUSKEM ZASEDANJU V BENETKAH PUH rezultati sestanka finančnih ministrov EGS Deljena mnenja glede protikonjunkturnih ukrepov in glede vprašanja stalnih ali nihajočih tečajev BENETKE, 25. - Finančni ministri evropske deveterice, ki so se sestali v Benetkah, da bi razpravljali o najbolj kočljivih vprašanjih gospodarskega in valutnega položaja, so se sinoči razšli, ne da bi dosegli otipljivih rezultatov. Italijanski zakladni minister Colombo, ki je predsedoval zasedanju, je na zaključni tiskovni konferenci poskusil prikazati sestanek kot uspeh, vendar je bilo iz njegovih izvajani jasno, da se deljene pozicije udeležencev niso bistveno zbližale. Glavni argument na dnevnem redu je bila gospodarska kriza v zahodnem svetu in v tej zvezi ukrepi za njeno premostitev. Čeprav zaključno poročilo poudarja potrebo po koordiniranju teh ukrepov med člani deveterice, ni bilo o oblikah in metodah tega koordiniranja nobenih sklepov. V bistvu so se ministri omejili na oris ukrepov, ki so jih sprejeli v raznih državah, pri tem pa so morali tudi ugotoviti, da so ti ukrepi sila razbčni in da po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiinuHiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii MINISTRSKA KONFERENCA V PERUJSKEM GLAVNEM MESTU Znatna krepitev gibanja neuvrščenih s pristopom številnih novih držav V Limi je prisotnih 78 držav članic, devet opazovalk in trije gostje - Kriza na Bližnjem vzhodu ena glavnih točk na dnevnem redu - Intenzivni stiki jugoslovanskega zunanjega ministra Minica z voditelji drugih delegacij MOSKVA, 25. - Predsednik sovjetske vlade Kosigin je sprejel severnokorejsko delegacijo, ki jo vodi podpredsednik hanojske vlade Le Thanh Nghi in ki se že od četrtka mudi na obisku v Moskvi. Govor je bil predvsem o gospodarskem sodelovanju med obema državama. LIMA, 25. — Perujsko glavno me- in dejavnosti neuvrščenih, sto je popolnoma pripravljeno za slovesni začetek 5. ministrske konference neuvrščenih držav.. Najveé*-je politično zborovanje na tleh Latinske Amerike doslej se bo začelo ob 18. uri po krajevnem času (ob enih ponoči po našem času), in sicer s pozdravnimi govori perujskega zunanjega ministra Miguela de la Flora in alžirskega zunanjega ministra Abdelaziza Buteflike kot predstavnika države - gostiteljice zadnje konference na vrhu, nato pa bo spregovoril še perujski predsednik Ve-lasco Alvarado. Konference v Limi se udeležuje 78 držav s polnopravnim članstvom v gibanju neuvrščenih (med njimi so tudi štiri mlade afriške države, bivše portugalske kolonije Mozambik, Gvineja - Bissau, Zelenortski otoki ter Sao Tome in Principe), Devet držav - opazovalk in trije gostje: Avstrija, Švedska in Finska kot ne-blokovske nevtralne države. Ministri bodo na prvem plenarnem sestanku razpravljali o razširitvi velike družine neuvrščenih, saj je precej držav izrazilo željo, da se na ta ali oni način pridružijo gibanju ifiiimiiimimmiiimmiiiiiimitiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiMiiimiiifmiiiiiimiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtimiiiiiiiR V RIMU JE SPET ZAŽIVELA POLITIČNA DEJAVNOST Možnost predčasnih volitev v središču polemične debate Proti predčasnemu razpustu parlamenta so se izrekli Taviani (KD), Orlandi (PSDI) in Napolitano (KPI) RIM, 25. — Politična dejavnost v Rimu je spet zaživela po kratkih ve-likošmarnih počitnicah. Prvi se je vrnil z oddiha ministrski predsednik Moro, ki je imel danes daljša ločena razgovora z zunanjim ministrom Rumorjem in z notranjim ministrom Guiem. Tudi podpredsednik vlade La Malfa se je danes vrnil v Rim in takoj začel opravljati svoje vladne funkcije. Jutri pa se bo vrnil v glavno mesto tajnik KD Zaccagnini, ki se bo pojutrišnjem sestal s tajnikom socialdemokratske stranke Tanassi-jem. Kot je znano, se je Zaccagnini še pred velikim šmarnom razgovar-jal s tajnikom PRI Biasinijem in nato s tainikom PSI De Martinom. Eno od glavnih vprašanj, ki je na dnevnem redu vseh srečanj in razgovorov, je bodočnost Morove vlade. Politična moč vlade se je namreč znatno ošibila, potem ko so številni predstavniki strank vladne večine, predvsem pa KD, in celo dva ministra, Gui in Donat Cattin, opozorili na šibkost sedanje vlade in izrazili prepričanje, da Morova vlada ne bo kos sedanjim težavam, predvsem na gospodarskem področju, ker ji manjka trdna parlamentarna baza. Nihče od tistih, ki so se izrekli proti vladi, pa niso znali nakazati konkretne alternative, razen Donat Gattina, ki se je izrekel za predčasne volitve, češ da bi te bile «manjše j pa se je danes izrekel tudi bivši zlo» glede na veliko politično negoto: j tajnik PSDI Orlandi v članku y vost in zmedo sedanjega trenutka. Toda treba se je vprašati, ali bi predčasne volitve zares omogočile razčiščenje položaja, ali ne bi nasprotno privedle do še večje zmede s frontalnim spopadom med naprednimi in konservativnimi silami. Proti sklicanju predčasnih volitev se je danes izrekel bivši notranji minister Taviani v sicer nepodpisani noti v genovskem dnevniku «Corriere del pomeriggio», ki pa navadno izraža mnenja genovskega demokrščanske-ga veljaka. V noti je rečeno, da morebitni predčasni razpust parlamenta ne more biti vprašanje posameznih strankinih struj ali strank, ampak da gre za usodo države. To bi namreč bil že drugi predčasni razpust zbornic, kar bi bilo že samo po sebi nevarno. Še bolj nevarno pa bi bilo razbitje Italije na dva nasprotujoča si bloka, kot se je dogajalo za časa hladne vojne. Toda z razliko od leta 1948 bi taka bloka ne imela dane” nobenega vzroka za obstoj, niti na notranjem niti na mednarodnem področju. Če to prevedemo v bolj razumljiv jezik, se Taviani ne izreka samo proti predčasnim volitvam, ampak tudi proti kontrapoziciji s komunistično partijo, kot bi nasprotno želeli nekateri njegovi strankarski tovariši. Proti sklicanju predčasnih volitev strankinem glasilu «Umanità». Orlandi pravi, da predčasne volitve nikakor ne morejo biti same po sebi rešitev in da bi vsekakor morale dajati volivcem možnost izbire med jasnimi alternativami, kar pa je v sedanjem negotovem položaju nemogoče. Položaj pa je negotov ne po krivdi volivcev, pač pa zaradi dvoumnih stališč najbolj reprezentativnih strank. Po Orlandijevem mnenju namreč KPI igra z dvema adutoma levičarskega zavezništva in splošnega kompromisa: PSI še ni pojasnila, niti v lastni sredi, svojih izbir glede zavezništev: in končno KD niha med preteklostjo, ki je ni več, in sicer občuteno, toda še nejasno potrebo po prenovitvi. Član tajništva in vodstva KPI. Na politano pa je v izjavi strankinemu glasilu «Unità» izrazil zadovoljstvo, ker so se številni predstavniki večine in same KD izrekli proti predčasnim volitvam, češ da je to prvi odgovor pustolovskim pobudam nekaterih demokrščanskih voditeljev in ministrov (Napolitano očitno misli na Guia in Donat Gàttinà). Te ministre predstavnik KPI opozarja, da sedanji položaj prav gotovo ne degenerira zaradi sestave levičarskih krajevnih uprav, pač pa zaradi nejasnosti v KD in njene nesposobnosti, da bi se lotila perečih problemov države. Prošnje za polnopravno članstvo so predložile Demokratična republika Viet-,nam, Demokratična ljudska republika Koreja, Republika Južna Koreja in Panama. Status opazovalca med neuvrščenimi želijo dobiti Filipini, Gvatemala, Salvador in Granada, medtem ko se za status «gostov» zavzemajo Romunija, Portugalska, Kostarika, Honduras in Avstralija. Na konferenci sodelujejo tudi predstavniki osmih osvobodilnih gibanj ter zastopniki Združenih narodov, Organizacije afriške enotnosti. Arabske lige in mednarodne organizacije za solidarnost z narodi Afrike in Azije. V krogih konference pred njenim začetkom veliko razpravljajo o vprašanjih v zvezi z državami, ki bi želele tako ali drugače pridružiti se neuvrščenosti. Medtem ko v zvezi s Severnim Vietnamom in Panamo ni nobenih nejasnosti in sta njuni proš nji naleteli na polno podporo, pa je pri obeh korejskih državah položaj nekoliko bolj zapleten. Nekateri si namreč prizadevajo, da bi o prošnjah Pjongjanga in Seula glasovali skupaj, vendar trezna večina meni, da se za južnokorejsko zahtevo spet skriva ameriški manever tako kot je bilo nedavno v Združenih narodih, ko je Washington skušal spraviti Južno Korejo v Združene narode skupaj z obema vietnamskima državama, ker pa mu je to spodletelo je vložil veto na sprejem vietnamskih držav. Deljena so tudi mnenja glede povabljenih gostov, saj na primer Romunija in Portugalska pripadata vojaškima blokoma, kar naj bi bila ovira za njuno kakršnokoli sodelovanje na konferenci. Vendar pa trezni politiki opozarjajo, da velja upoštevati trenutne politične razmere in interese v teh državah in jim omogočiti, da se ministrskega srečanja udeležilo kot gosti. Dokončno sodbo o vseh spornih vprašanjih v zvezi z novimi državami bodo sprejeli na ministrskem sestanku koordinacijskega odbora in verjetno na neuradnem srečanju vseh voditeljev delegacij tik pred začetkom konference, tako da bi samemu zborovanju olajšali delo. Sicer pa pred začetkom zborovanja v kongresni palači «Crillon» v središču perujske prestolnice prevladujejo številna posvetovanja in izmenjave mišljenj med posameznimi delegacijami neuvrščenih držav. Veliko pozornost so med drugim namenili celotnemu sklopu problemov Bližnjega vzhoda, med drugim pravici palestinskega naroda do lastne domovine in nezadovoljstvu zaradi izraelskega odpora, da bi sprejel resolucijo Združenih narodov o umiku z zasedenih arabskih ozemelj. V zvezi s tem razpravljajo tudi o u-krepih, s katerimi bi Izrael prisilili k izvajanju dosedanjih sklepov svetovne organizacije. Tudi zunaj arabske in afriške skupine na široko razpravljajo o predlogu, da bi neuvrščene države ustanovile širšo delovno skupino desetih ali petnajstih držav, ki bi neposredno spremljala razvoj krize na Bližnjem vzhodu in prevzela nase odgovornost za usklajeno akcijo vseh neuvrščenih držav. Naloga te delovne skupine bi bila, da dosedanjo «diplomacijo pogajanj korak do koraka» nadomesti z razgibano politiko reševanja vseh vidikov bližnjevzhodne krize, in sicer z vključevanjem neuvrščenih kot odločilnega dejavnika svetovnega mi- ru v vse procese za gašenje vojnih žarišč na Bližnjem vzhodu. Tudi stiki in posvetovanja šefa jugoslovanske, delegacije,, zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Miniča v Limi so zelo razgibani. Danes se je ločeno sestal z južno-vietnamsko zunanjo ministrico Ngu-yen Thi Binh in s šefom tunizijske diplomacije Chatyjem. Z obema je razpravljal o vprašanjih z dnevnega reda ministrske konference. Minic je imel že sinoči daljše srečanje s severnokorejskim zunanjim ministrom Ho Damom, pred tem pa se je sešel z zunanjimi ministri Peruja, Indije in Sirije, Miguelom de la Florom, Čavanom in Kadamom. šanju novih dobav ameriškega o-rožja Južni Koreji. Med svojim o-biskom bo Schlesinger pregledal a-.meriške in južnokerejske čete vzdolž demilitariziranega področja'med o-bema Korejama. Sdslesmger v Seii!u SEUL, 25. — Ameriški obrambni minister James Schlesinger je prispel na tridnevni obisk v Seul. Razgovori s predsednikom Parkom bodo v prvi vrsti posvečeni vpra- Grška vlada za pomilostitev pobudnikov fašističnega udara Grška vlada, ki se je sestala na izredni seji pod predsedstvom Konstantina KaramanUsa, je sklenila, da bo priporočila predsedniku države pomilostitev pobudnikov fašističnega u-dara Papadopulosa, Pattakosa in Makarezosa. Le-te je v soboto posebno pirejsko sodišče obsodilo na smrt zaradi oborožene vstaje in veleizdajstva. Grške opozicijske stranke so zelo ostro obsodile prenagljeni Karamanlisov sklep, Andreas Papandreu pa je celo zahteval razpustitev parlamenta in nove volitve. Opozicija namreč dolži premiera, da je grobo prestopil mejo svojih pristojnosti. Poročilo na 6. strani. Tito sprej?! parlamentarce iz ZDA LJUBLJANA, 25. - Predsednik republike Josip Broz Tito je danes na Brionih sprejel delegacijo predstavniškega doma ameriškega kongresa, ki jo na enotedenskem o-bisku v Jugoslaviji vodi predsednik predstavniškega doma Carl Albert. Predsednik Tito se je z ameriškimi kongresniki zadržal v daljšem prijateljskem {»govoru, nato pa jim je priredil kosilo. Popoldne je ameriška delegacija prispela iz Pulja na brniško letališče pri Ljubljani. Pričakala sta jo predsednik slovenske skupščine M. Brecelj in predsednik izvršnega sveta Andrej Marinc. Proti večeru so se ameriški kongresniki sešli s predstavniki slovenske skupščine. V pogovoru so se seznanili z družbenim in gospodarskim razvojem republike ter z možnostmi za razširitev sodelovanja med Slovenijo in ZDA. gostoma gredo v različne smeri. Padle so tudi kritike na račun «paketov» ukrepov, ki sta jih pripravili Francija in Zahodna Nemčija in ki predvidevata priliv «samo» 1.500 o-ziroma 2.000 milijard na notranje tržišče, medtem ko na primer italijanski ukrepi predvidevajo vlaganje dvakratne vsote, od 3.500 do 4.000 milijard lir. V razpravah o novem ustroju mednarodnega monetarnega sistema je ostalo nerešeno glavno vprašanje tečajev. Francija vztraja na zahtevi po povratku k fiksnim tečajem, češ da bo samo tako mogoče premostiti kaos, ki je nastal po sklepu ameriške vlade avgusta 1971, da začasno ukine konvertibilnost dolarja, Zahodna Nemčija pa ne odstopa od stališča (ki ga zagovarjajo tudi ZDA), da bi bil tak povratek preuranjen in da je za sedaj treba ostati pri nihajočih tečajih, kar pa seveda favorizira samo bolj trdne proizvajalne sisteme. Glede na to nesoglasje so se finančni ministri strinjali, da za sedaj črtajo to vprašanje z dnevnega reda v pričakovanju bolj ugodnega trenutka. Pač pa so se dogovorili o nekaterih točkah, ki zadevajo skorajšnje zasedanje Mednarodnega monetarnega sklada v Washingtonu. Udeleženci beneškega sestanka so dosegli soglasje predvsem o treh točkah: o izkoriščanju rezerv v zlatu monetarnega sklada (eno šestino naj bi vrnili državam članicam, drugo šestino pa naj bi namenili državam v razvoju), o vlogi zlata v izmenjavah med osrednjimi bankami (možnost prodaje zlata po tržni ceni, ki je znatno višja od uradne) in končno o porazdelitvi kot sklada. Glede slednjega vprašanja pa bo treba videti, ali bodo ZDA privolile v novo {»razdelitev kot, ki bi znatno omejila dosedanjo shegemonično pozicijo Američanov v skladu. Novo zvišanje indeksa cen Omejena udeležba v stavki železničarjev RIM, 25. — Ob desetih zjutraj se je v vsej državi začela stavka železničarjev, ki jo je proglasil avtonomni sindikat FISAFS, kateri pa se tokrat ni pridružil fašistični sindikat CISNAL. Namen stavke, ki bo trajala do 31. avgusta, je povzročit, polurno zamudo pri odhajanju vlakov. Poročila, ki prihajajo iz vse Italije o udeležbi v stavki in o njenih posledicah so še nepopolna, kaže pa, da je bila udeležba pičla in da je stavka povzročila samo manjše zastoje. Podtajnik v ministrstvu za prevoze Degan je pozval sindikat FISAFS, naj prekine stavko, da bi omogočil začetek pogajanj o njegovih zahtevah, poziv pa je bil zavrnjen. RIM, 25. — Osrednji urad za statistiko sporoča, da se je splošni indeks potrošnik cen v juliju 1975 zvišal za 17,1 odstotka v primerjavi z istim mesecem lanskega leta in za 0,4 v primerjavi z letošnjim junijem. V zadnjem letu so zabeležili naslednje zvižanje indeksa: julij 1974 2 odstotka, avgust 2,2 odst., september 2,9, oktober 1,9, november 1,9, december 0,8, januar 1975 1,3, februar 1,5, marec 0,1, april 1,3, maj 0,8 in junij 0,8 odstotka. ISTAT objavlja tudi podatke, ki se tičejo zvišanja indeksa cen v raznih državah od maja do junija letošnjega leta. Na prvem mestu seznama je Kanada, kjer se je indeks zvišal za 2,9 odstotka. Sledijo Jugoslavija (2,5), Avstrija in Norveška (1,1), Italija in ZDA (0,8), Francija in Zahodna Nemčija (0,7), Švedska (0,6), Belgija in Švica (0,4), na zadnjem mestu pa je Nizozemska (0,2 odst.). GENOVA, 25. — Genovski levičarski občinski odbor, ki je doslej razpolagal samo- s polovico glasov v občinskem svetu, ima sedaj absolutno večino: 41 glasov na 80. Socialdemokratski občinski svetovalec Carbone je namreč izstopil iz PSDI in zaprosil za vpis v PSI. 167 ljudi umrlo prejšnji teden na italijanskih cestah RIM, 25. — Od ponedeljka 18. avgusta do nedelje 24. je na italijanskih cestah umrlo 167 ljudi. Tako poudarja v svojem sporočilu poveljstvo prometne policije, ki dodaja, da so agenti v tem tednu našteli 2.686 prometnih nesreč, od katerih je bilo 144 smrtnih. V istem času so ugotovili 136.058 prometnih prekrškov in odvzeli vozniška dovoljenja 26 avtomobilistom. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiinmiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinmmnunnmnp Ameriški državni tajnik Kissinger se je nepričakovano vrnil v Izrael, potem ko so mu Egipčani izročili svoj odgovor na izraelske predloge o besedilu sporazuma. Dejstvo, da je Kissinger pospešil tempo svojega posredovanja, pripisujejo njegovi želji, da čim prej doseže sporazum, po možnosti še ta mesec, pred začetkom zasedanja generalne skupščine OZN v New Yorku. Če ne bodo sporazuma dosegli ta mesec, se bo Kissinger po vsej verjetnosti vrnil na Bližnji vzhod v začetku septembra. Z udeležbo delegacij iz 78 držav — polnopravnih članic, devetih opazovalk in treh gostov (Avstrije, Švedske in Finske) se je v perujskem glavnem mestu Limi začela peta ministrska konferenca neuvrščenih držav. Prvo vprašanje na dnevnem redu bo vstop novih članic v gibanje neuvrščenih. Za polnopravno članstvo so zaprosile Severna In Južna Koreja, Severni Vietnam in Panama, status opazovalk bi želeli imeti Filipini, Gvatemala, Salvador in Granada, za status gostov pa se potegujejo Romunija, Portugalska, Honduras, Kostarika in Avstralija. Včerajšnja stavka železničarjev, ki sta jo v okviru vsedržavne akcije tudi v Trstu napovedala avtonomni sindikat FISAP in fašistični CISNAL, je klavrno propadla. Le nekaj vlakov je ob odhodu s tržaške postaje imelo krajše zamude, krajevna federacija sindikalnih organizacij železničarjev CGIL, CISL in UIL pa je stavko obsodila kot neodgovorno dejanje in kot odkrito provokacijo, saj ne koristi upravičenim zahtevam železničarjev in je naperjena tudi proti potnikom, zlasti emigrantom. Dva mednarodna seminarja v Trstu: včeraj se je v miramar-skem centru za teoretsko fiziko začel seminar o uporabi termo-nuklearne energije v miroljubne namene. Udeležuje se ga 26 znanstvenikov iz 10 držav, vodi ga sovjetski znanstvenik Belože-rov; danes pa se na tržaški u-niverzi začne XVI. mednarodni študijski tečaj o organizaciji evropskih prevozov. Civil la poroka v slovenščini, ki jo je pred dnevi po pooblastilu župana opravil odbornik tržaške občine dr. Dolhar, je sprožila postopek državnega pravdništva v zvezi z vprašanjem zakonitosti civilnega poročnega obreda v slovenščini. članek o tem berite na tržaški strani. TRŽAŠKI DNEVNIK i DANES NA TRŽAŠKI UNIVERZI Začetek XVI. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropi V ospredju tudi vpliv ponovnegu odprtja Sueza - Tečaj se bo zaključil S. septembra Na tržaški univerzi se bo danes dopoldne ob 10. uri začel XVI. mednarodni študijski tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Za razliko od prejšnjih let bo začetek letošnjega zasedanja povsem tehnične narave, brez uradnih slovesnosti. Začetni govor bo imel glavni ravnatelj komisije EGS dr. Le Goy, ki bo podal daljši pregled o najnovejšem razvoju prevozov tako v okviru evropske deveterice, kakor tudi v zunanjem svetu. Njegovo poročilo bo tako obsegalo tudi vprašanja, ki zadevajo ponovno odprtje Sueškega prekopa, vprašanje energetske krize oziroma stroškov, ki jih ta kriza ustvarja na področju prometa, vprašanje postopnega nazadovanja v obsegu svetovnega potniškega Ldjevja in druge sorodne probleme. Program prvega tedna obsega naslednja poročila: jutri bosta na vrsti, po vljudnostnem obisku pri prof. Origoneju, ki je bil prvi pobudnik za vsakoletno srečanje evropskih strokovnjakov s prometnega področja v našem mestu, dve poročili, in sicer pregled delovanja avstrijskih železnic in njihove vloge v stikih tned zahodno in vzhodno Evropo (predaval bo glavni ravnatelj avstrijskih železnic dr. Pycha) in poročilo o poslovanju italijanske državne letalske družbe Alitalia (dr. Di Lapiglio); v četrtek bo nastopil predsednik evropske komisije za promet dr. Scarascia Mugnozza, ki bo spregovoril o splošnih vprašanjih gospodarskega in pravnega značaja: v petek bo nemški strokovnjak dr. Woelker predaval o glavnih prometnih zvezah v Evropi s posebnim poudarkom na transibirsko železnico; v soboto bosta zopet na vrsti dve predavanji, in sicer predavanje o prometu vzdolž vzhodnoafriške o-bale (predavatelj dr. Matznetter iz Zahodne Nemčije) in predavanje o problemih pristaniške politike v sredozemski Evropi s posebnim poudarkom na Suez (predavatelj dr. R. Caidassi, predsednik tržaške trgovinske zbornice). Zasedanje na univerzi se bo zaključilo 5. septembra. konzulto za štramar, ki obsega področje Štramarja, Žavelj in Beloglava. Omenjeni odbor se je že sestal z Ustanovo za tržaško industrijsko cone in z raznimi predstavniki u-stanov, ki se bavijo z ekologijo in njenimi problemi. Tu so obravnavali predvsem problem močvirja pri Orehu, ki spada pod industrijsko cono in katerega neko bolonjsko podjetje že zasipava, da bi tam opravilo prostor za gradnjo manjših objektov. V tem močvirju živijo razne Lpične živali, predvsem iz ptičjih družin, kot je izredno redek primer bele čaplje. Odbor predlaga, da bi del močvirja pustili nedotaknjenega, ali pa, da bi v bližini uredili naravni park, ki bi moral povsem u-strezati življenjskim pogojem, da bi se te redke živali ohranile. O tem in nekaterih drugih ekološki!: problemih bodo obširneje razpravljali na že omenjeni četrtkovi seji v Žavljah Lansko poslovanje Tržaškega arzenala V Tržaškem arzenalu - Sv. ■ Marku so delavci v lanskem letu opravili 1,7 milijona delovnih ur, kar predstavlja nazadovanje za 24 odst. v primeri z letom 1973. Obrat je lani prejel za 17 milijard lir raznih naročil, od tega 47 odst. iz tujine. Med pomembnejšimi naročili v karnetu je gradnja posebnega plovila za prevažanje težkih tovorov, predelava treh starih ladij v kontejnerske enote in gradnja posebnega plovila za polaganje cevi «Castoro VI», ki ga je naročila Italcantieri. Lansko poslovanje tržaškega obrata ni bilo posebno ugodno — pravi poročilo u-pravnega sveta — zato pa si arzenal obeta večji uspeh v bližnji prihodnosti, Simpozij o termonuklearni energiji V miramarskem Centru za teoretsko fiziko se je včeraj začel mednarodni simpozij o uporabi termo-nuklearne energije v miroljubne namene. Simpozij prireja mednarodna agencija za nuklearno energijo z Dunaja in bo trajal do petka, 29. t.m. Udeležuje se ga 26 znanstveni- kov iz desetih držav: Francije, Zahodne Nemčije. Nizozemske, Japonske, Poljske, Švice, Anglije, Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze in Italije. Vodja simpozija je sovjetski znanstvenik Beložerov, Italijo pa zastopajo znanstveniki Caru- so, Solimene in Tandello. Sestankov se bosta udeležila tudi predstavnika miramarskega centra Salam in Budini. Na sliki: sovjetski znanstvenik prof. Beložerov (v sredini) med včerajšnjim predavanjem. Ob njem sta Japonec Yamanaka in Američan McCall. .........................................................................................................................»mn........................m.....................................................mm...................................................m,n,.., Zaskrbljenost PSI za tržaško gospodarstvo Tajništvo tržaške federacije PSI je včeraj proučilo nekatere aspekte gospodarskega položaja v tržaški pokrajini. Ta položaj se po mnenju tajništva iz dneva v dan slabša zaradi naraščajočih težav pri kreditiranju male in srednje industrije ter obrtništva in zaradi pomanjkanja u-streznih naročil pri državni industriji. Zelo zaskrbljujoče je tudi stalno zmanjševanje delovnih mest, kar je za našo pokrajino, ki že dolga leta gospodarsko in demografsko stagnira, še poseben udarec. V tem okviru je treba omeniti še položaj tržaškega pristanišča. Tudi glede bodoče usode tega objekta izraža tajništvo PSI zaskrbljenost. Velike se je namreč govorilo o raznih posegih v njegovo korist, rezultatov pa doslej ni bilo videti. Rok za plačilo avtomobilske takse Avtomobilski klub iz Trsta opozarja, da te dni zapade štirimesečni rok prometne takse za avtomobile, Id imajo več kot 9 KM. Avtomobilisti lahko plačajo takso na sedežu ustanove v Ul. Cumano 2 od 8. do 12. ure in od 15.30 do 17.45 vsak delavnik, v sobotah pa samo zjutraj; ali pa vsak delavnik, razen v sobotah, na agencijah ACI s sledečim urnikom: pri FIAT v Ul. Campo Marzio od 8.30 do 12 in od 14. do 16.30, v Žavljah in na Trgu Duca degli Abruzzi 1 od 8.30 do 12. in od 16.30 do 18.45. Ohraniti naravni «park pri Orehu» V NEDELJO SE JE V KRIŽU ZAKLJUČIL PRAZNIK ŽENSK Ob prazniku ZŽI govornice podčrtale pomen ženske v družbenem žlilpip Pozdrav čilske borke Silvie Liggio - Predstava skupine «Gruppo lavoro di teatro V nedeljo se je v Križu zaključil reševati te probleme, ki so med i» tridnevni praznik žensk, ki ga je ob mednarodnem letu žensk in ob 30. obletnici ustanovitve priredila tržaška sekcija UDI — Zveze žensk Italije. Program zadnjega dne praznovanja je bil osredotočen na govor predstavnic ženske organizacije in na predstavo dramske skupine «Gruppo lavoro di teatro». Poleg tega so prišli na svoj račun tudi otroci, ki so se lahko pomerili v raznih igrah, kot so vlečenje vrvi in tek v vrečah. «Pomen udejstvovanja žensk v družbenem življenju» je bila tema govorov, ki jih je začela univerzi- seboj tako močno povezani, skupaj in celovito. Govornica je potem o-menila pomen sklepa Združenih narodov, ki so proglasili letošnje leto za mednarodno leto žensk in mednarodno konferenco žensk, ki je bila pred kratkim v Mehiki in katere so se udeležile predstavnice žensk iz vsega sveta. Ob koncu se je Pahorjeva še zahvalila za u-spelo praznovanje 30-letnice ženske organizacije, katere prvi odbori in komiteji so nastali že v prvih dneh osvobodilnega boja in odporništva. Ester Pacor, ki je tudi članica širšega vsedržavnega organa UDI, je govorila v italijanščini predvsem o pomenu Zveze žensk Italije. Ženska organizacija ima strukturo množične organizacije, saj združuje ženske raznih političnih prepričanj in tendenc. Ne smemo pa jo primerjati z nekaterimi feminističnimi organizacijami, ki se borijo proti «moškemu» in'njegovemu vplivu v druž- benem življenju, ker se UDI — Zveza žensk Italije bori za splošne cilje, za dosego katerih je nujna združitev in sodelovanje vseh demokratičnih sil. Pacorjeva je v zaključku govora še poudarila vlogo, ki so jo odigrale ženske, in predvsem mlajši ženski rod, najprej pri glasovanju o referendumu in potem na zadnjih upravnih volitvah, kjer so s svojim glasom odločilno pripomogle k premiku v levo. Zvečer se je v dvorani, Ljudskega doma predstavila skupina «Gruppo lavoro di teatro» z delom «Spomniš se, jutri?». Predstavo si je ogledalo veliko število ljudi, tako da je bila dvorana natrpana do zadnjega kotička. Občinstvo je ob koncu nagradilo občuteno izvajanje igralcev z navdušenim aplavzom. V okviru praznika je UDI —- ZŽI priredila še zanimivo razstavo knjig in slik o vlogi ženske. Za veselo razpoloženje je do poznega poskrbel ansambel Praprot. RflBfl SLOVENSKEGA JEZIKA V JAVNOSTI Zaradi poroke v slovenščini zainteresirana sodna oblast Občinski odbor je izrekel politično soglasje z odbornikom Dolharjem, vendar so vprašali za mnenje državno pravdništvo Poroka med časnikarjem našega dnevnika Bojanom Brezigarjem z Vivijano Luxa je vzbudila med tukajšnjo javnostjo precejšen odmev, saj so o njej, ali točneje o rabi slovenščine na njej, že razpravljali na seji tržaškega občinskega odbora in’ bo sedaj svoje mnenje povedalo državno pravdništvo. Celoten obred je bil namreč samo v slovenščini, saj je slovenska no-voporočenca poročil odbornik tržaške občine in županov zastopnik dr. Rafko Dolhar, prisotni priči na sta bili tudi slovenske narodnosti. Samo zapisnik so naredili občinski uradniki v italijanščini in so ga nato odbornik, novoporočenca in priči podpisali. S tem pa naj bi kršili sklep tržaškega občinskega odbora še iz 1966. leta, ki za take primere (ko so novoporočenci Slovenci in žele obred v slovenščini) predvideva, da se svečanost najprej naredi v italijanščini in se jo nato ponovi v slovenščini. i M'' >>iv Na Gradu sv. Justa Po festivalu magije nastop Patty Pravo Z nedeljsko predstavo na Gradu sv. Justa se je zaključil 1. mednarodni festival čarodejstva, ki ga je organiziral «Club Magico Italiano» s pomočjo krajevne letoviščarske in turistične ustanove. Na festivalu, ki je s svojimi številnimi prireditvami navdušil Tržačane, je sodelovalo nad 40 čarodejcev iz dvanajstih držav. Osrednja točka nedeljske prireditve pa je bila proglasitev najboljšega italijanskega čarodejca. Po o-gorčenem «boju» z dvojico Goldin & Eve in čarodejcem Babà Ali, je o-svojil prvo mesto in «Zlato helebardo» Tržačan Nevio Martini. Prireditev je napovedovala Mariolina Cannuli. Se se ne bo popolnoma poleglo magično vzdušje, ko bo Grad spet rprizorišče zanimive prireditve. V četrtek se bo namreč predstavila tržaškemu občinstvu znana italijanska pevka Patty Pravo s svojim poletnim showom, ki nosi naslov «Magico incontro». Plavolasa pevka iz Benetk bo nastopila v drugem delu programa, medtem ko bosta najprej zabavala gledalce komika Mario in Pippo Santanastaso s skupino «New Starš». Predprodaja vstopnic pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 (tel. 36-372). V primeru slabega vremena bo predstava v gledališču Rossetti. .......................................,H»niiMiiiHiMHi»HMi,»inMMM»»M»HHnH»»»MM»M»»i,»unn»!»M»»"bn»»»»»»,n,»a|»a",,u»»,l,*,M»1»“»»»UO,»,HH,Hn,B V OKVIRU SKORAJŠNJE JESENSKE SEZONE Naša dežela bo uradno prisotna na vrsti domaiih in tujih sejmov Najavljena udeležba v Zagrebu, Gradcu, Koelnu in na Dunaju Marmor iz naših krajev v Veroni in obrtniški izdelki v Milanu Govori Nadja Pahor tetna študentka Breda Pahor. Za njo je občinstvo pozdravila čilenka Silvia Liggio, ki je pred tremi meseci prispela iz rodne dežele v I-talijo. Liggiova je članica čilske socialistične stranke in je bila po fašističnem državnem udaru v Čilu več kot leto dni zaprta v zaporu pod obtožbo protidržavne dejavnosti. Nato je prevzela besedo članica tržaškega vodstva in tudi razširjenega vsedržavnega organa UDI Nadja Pahor. Pahorjeva, ki je govorila v slovenščini, je poudarila pomen in aktualnost ženskega vprašanja, ki je prav gotovo splošno socialno vprašanje, saj zadeva cel kup družbenih problemov, kot so problem šolstva, otroških vrtcev in drugih. Prav zaradi tega je treba V šoli v Žavljah bo v četrtek zvečer ob 20. uri sestanek med odborom «Park pri Orehu» in rajonsko klavrn rezultat pobude fisap in fašistične cisnal Velika večina železničarjev obsodila neodgovorno stavko Na tržaški postaji včeraj le krajše zamude nekaterih vlakov - Enotni sindikat označil stavko za provokacijo Na tržaški železniški postaji se je včeraj odvijal promet brez ob-čutnejših zastojev, kljub stavki strojnega osebja, včlanjenega v avtonomno sindikalno organizacijo te kategorije, FISAF. Stavka avtonomnih železničarjev, ki jih v tej akciji podpira fašistični sindikat CISNAL, je vsedržavnega značaja in se bo zaključila v nedeljo, 31. avgusta. Včerajšnji, prvi dan stavkovnega gibanja, se je vsaj v Trstu bolj klavrno obnesel. Akcije se je namreč udeležilo le pičlo število železničarjev, medtem ko je velika večina stavko odločno obsodila. Kljub temu je imelo nekaj vlakov polurno zamudo. kajti pri železniškem prometu je vselej tako, da tudi odsotnost manjšega števila osebja povzroči zamude ali celo ukinitev posameznih voženj. Odločno obsodbo stavke avtonom- nih in fašističnih sindikatov, ki jo je izrekla večina železničarjev (in ne samo v Trstu temveč po vsej državi) je potrdila tudi okrajna federacija sindikalnih organizacij železničarjev, včlanjenih v CG IL, CISL in UIL. Enotni sindikati so namreč označili to stavkovno akcijo za neodgovorno dejanje in odkrito provokacijo ter v popolnem neskladju s sedanjo strategijo delavskega razreda za izboljšanje svojih pogojev. Kot so se desničarske sile doslej posluževale nasilja za uresničitev svojih protidemokratičnih naklepov, se sedaj poslužujejo taktike ustvarjanja neredov v delavskem gibanju, da bi ošibile njegovo moč. Poleg tega je stavka naperjena tudi proti potnikom, predvsem proti emigrantom, ki se z juga države vračajo na svoja de-, lovna mesta na severu. Po poletnem premoru, ki traja — razen nekaterih izjem — ves avgust, se v začetku septembra vsako leto obnavlja tudi mednarodna sejemska dejavnost. Tako je tudi letos na koledarju za prihodnje tedne cela vrsta beležk, ki opozarjajo na domače in mednarodne jesenske prireditve. Med temi naj omenimo najprej dva vinska sejma, in sicer enega v Ljubljani in enega v Veroni. Na Gospodarskem razstavišču v glavnem mestu Slovenije bodo 29. avgusta odprli 21. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme, ki bo trajal do vključno 7. septembra. V Veroni pa pripravljajo 9. ponovitev znane prireditve z naslovom «Vinitaly», ki se bo odvijala v času od 21. do 28. septembra. Zanimivo je, da bo naša dežela v septembru uradno sodelovala kar na šestih sejmih, in sicer na štirih sejmih v tujini in na dveh sejmih v notranjosti države. O sodelovanju na skorajšnjem jesenskem velesejmu v Zagrebu (od 12. do 21. septembra) smo že obširneje poročali, kot dopolnilo pa naj omenimo, da bo do takrat po vsej verjetnosti natiskana tudi publikacija «Kje_ investirati» v hrvaščini in slovenščini, tako da jo bodo lahko delili že na zagrebški prireditvi. V Zagrebu bodo ob priliki «dneva Furlanije - Julijske krajine» (19. septembra) predvajali tudi film o vinogradništvu in vinarstvu v naših krajih. Ta dan si bo ogledal razstavo deželni odbornik za finance in splošna vprašanja Coloni. Dežela bo nadalje uradno prisotna na jesenskem vzorčnem velesejmu na Dunaju, ki bo od 10. do 14. septembra. Slovesnega odprtja prireditve se bo udeležil predsednik deželnega odbora Comelli na čelu širšega odposlanstva, naslednjega dne pa bo na tiskovni konferenci orisal razloge za uradni nastop Furlanije - Julijske krajine na dunajski prireditvi. Deželni stand, v katerem bodo prikazane zlasti prometne zmogljivosti in turistične privlačnosti naših krajev, pripravljajo strokovnjaki tržaške trgovinske zbornice. V času od 13. do 18. septembra bo v Koelnu mednarodni sejem prehrane in gastronomije «Anuga». Naša dežela bo v njegovem okviru uredila poseben stand — z njegovo opremo bosta poskrbeli trgovinski zbornici iz Gorice in Vidma — i kjer bodo razstavljene tukajšnje specialitete in pijače. Slovesnega odprtja prireditve se bo udeležil odbornik za industrijo in trgovino Stoper, ki se bo 15. septembra srečal tudi s predstavniki krajevnih gospodarskih krogov. V Gradcu pa bo od 27. septembra do 5. oktobra tradicionalni sejem jugovzhodne Evrope, kjer bo naša dežela zopet uradno prisotna s standom, ki ga bo pripravila trgovinska zbornica iz Trsta. Stand bo poudaril iste teme kakor na Dunaju: promet, zlasti pristaniški, in turizem. Tudi tu bo deželno u-pravo zastopal odbornik Stopper. Dan naše dežele bo na sporedu 29. septembra. Domača sejma, na katerih bo naša dežela uradno prisotna v tej jesenski sezoni, pa sta Razstava marmorja in ustrezne mehanizacije v kraju Sant’Ambrogio di Valpolicella pri Veroni in Mednarodni salon obrtništva v Milanu. Na prvem sejmu, ki bo na sporedu od 6. do 14. septembra ,bo v deželnem paviljonu, ki ga bo uredila trgovinska zbornica iz Vidma, razstavljen mar- mor, ki ga pridobivamo v naših krajih, predvsem na Krasu in v Karniji, v Milanu pa bo širši prikaz obrtniških izdelkov iz Furlanije - Julijske krajine uredila deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA. Končno naj med skorajšnjimi sejmi omenimo še Vsedržavni vzorčni sejem v Pordenonu, ki ga bodo odprli 3. septembra, in razstavo z naslovom «Sodobni dom», ki bo v Pordenonu od 11. do 21. septembra. Obeh prireditev se bo udeležil tudi deželni odbornik Stopper. • Malo po 0.30 to noč so morali gasilci posredovati z dvema motornima brizgalkama v Androni di Romagna 2, kjer se je skozi okna skladišča rabljenih avtomobilov valil gost dim. Obseg požara zaradi pozne ure ni znan. • Okrog 23. ure so neznani vandali razbili izložbeno okno trgovine Valli v Pasaži Protti 4/a. O dogodku je obvestil policijo čuvaj Giuseppe Šuligoj. Škoda še ni ocenjena. Ker so bili v tej zvezi funkcionarji anagrafskega urada v dvomu, če so' kršili sklep občinskega odbora ali ne, je o vsej zadevi že na prvi seji občinskega odbora, ki je bila v sredo 6’. avgusta, poročal odbornik dr. Rafko Dolhar. Svoj postopek je med drugim utemeljil tudi s slikovitim primerom, da ima vsaj toliko pravic kot funkcionar italijanske republike, ki je zrasla iz odporniškega boja, kot jo je i-mel pod fašizmom vsak župnik, ki je tudi takrat poročal v slovenskem jeziku, samo uradni dokument o izvršenem obredu je naredil v italijanščini. Z odbornikom so soglašali vsi člani odbora, ki so tudi podčrtali, da ne more biti sporna veljavnost poroke. Na zahtevo občinskega tajnika, kot varuha zakonitosti, pa so zastavili vprašanje strogo formalne pravilnosti postopka, za kar pa za anagrafske zadeve kot nadzorni organ odgovarja državno pravdništvo. Iz f zapisnika o poroki ni bilo razvidno, da se je vršila v slovenščini, zato je o tem odbornik Dolhar uradno pismeno obve-sil podžupana Giuriccirik (ki nadomešča župana Spaccinija v njegovi odsotnosti) in ki je zapisnik o poroki, Dolharjevo pismo in zapisnik seje občinskega odbora posredoval sodnim oblastem, da se izrečejo o formalni pravilnosti postopka. Na vsak način gre za nov zanimiv primer rabe slovenskega jezika v javnosti, ki slikovito priča o pravilnosti zahteve državljanov slovenske narodnosti, da se konča z nevzdržnimi zahtevami o uveljavljanju «uradnega», italijanskega jezika, ki jih ne predvideva noben zakon. Tudi tokrat se je namreč izkazalo, da ni nobenega pravnega predpisa, ki bi določal, da je treba rabiti samo italijanščino, v praksi je celo slikovito prišlo do izraza dejstvo, da pravice, da se poročajo v slovenščini (in na Južnem Tirolskem v nemščini), celo fašizem ni zanikal. Nevaren padec 2-mesečnega otroka Iz otroške bolnišnice Burlo Garofalo so včeraj prepeljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice komaj dva meseca starega Andrea Firmija. Dete je padlo materi, Au-rori Cosuli por. Firmi iz Ul. Volta 8, iz ročne košarice, potem ko se je nepričakovano utrgal pas. Nesreča se je pripetila že v nedeljo, 3. avgusta, v neki barkovljanski gostilni. Mali Firmi je padel na glave in so ga zato nemudoma odpeljali v otroško bolnišnico. Ker pa se je njegovo zdravstveno stanje iz dneva v dan slabšalo, so ga včeraj premestili v glavno bolnišnico. Zaradi hudih notranjih poškodb so si zdravniki pridržali prognozo. niiiuiiiiiiiiiiimuiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiHiiiimuiimiiiiiiiiMniHiiiiiiiiiiiuiHiHiiiiMiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiumiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiii V NEDELJSKIH POZNIH VEČERNIH URAH POŽAR UNIČIL SEMAFORSKO KABINO NA OPENSKEM KRIŽIŠČU Plameni pokvarili tudi svetlobne semaforske naprave, zaradi cesar so morali redarji urejevati promet ročno Stanovanjske miši spet na delu Tatovi so v noči od sobote na nedeljo obiskali stanovanje 68-let-nega Giuseppa Putigne v Ul. Zanetti 1. Tatvino je odkril šele včeraj, ko je iskal svoj brivski aparat. Aparata namreč ni bilo nikjer. Takoj je zasumil, da se je moralo v njegovi odsotnosti nekaj pripetiti. Pogledal je namreč v neki predal, kamor je shranil 190 tisoč lir ter presenečen ugotovil, da denarja ni več. Vprašanje je le, kako so tatovi vdrli v stanovanje. Preiskovalci menijo, da so se poslužili ponarejenih ključev. Včeraj-danes Danes, TOREK, 26. avgusta BERNARD Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 18.56 — Dolžina dneva 13.38. — Luna vzide ob 20.32 in zatone ob 9.53. Jutri, SREDA, 27. avgusta ZLATKO VREME včeraj: Najvišja dnevna temperatura 24,3, najnižja 19,7, ob 19. uri 21 stopinj, zračni tlak 1006,5 stanoviten, vlaga 72 odstotna, veter 4 km na uro severozahodnik, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 24.. , in 25. avgusta 1975 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 69-letna Iolanda Accar. di por. 'Saniilippo, 83-letna Giuseppina Zanini vd. Benini, 75-letna Giuseppa Santangelo por. Torrisi, 73-letna Iolanda Buda por. Ingala. 77-letna Anna Bisi, 83-letni Giacomo Člani, 79-letna Maria D’Ambrosi por. Ca-luzzi, 51-letni Luigi Tessaris. JBBL MIRAMARSKI PARK - LUCI In ZVOKI - Danes počitek. Ariston 21.30 «Tommy». Barvni dramatični film. Pop glasba. Zadnji dan. Grattacielo 16.30 «L’insegnante». Barvni film, v katerem igra Edwige Fenech. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Mark, il poliziotto». Barvni film, v katerem igra Franco Gasparri. Fenice 16.00 «Simone e Matteo: Un gioco da ragazzi». Barvni film. Igrata Paul Smith in Michel Coby. Nazionale 16.30 «I guerrieri». Barvni film za vse. Igrajo Glint Eastwood, Telly Savalas, Donald Sutherland. Eden 16.30 «Per favore, non toccate le vecchiette». Barvni film. Igrajo Mei Brooks, Gene Wilder. Ritz 16.00 «Continuarono a chiamarlo Trinità». Barvni film. Igrata Teren-ce Hill in Bud Spencer. Aurora 16.30 «Operazione Costa Brava», barvni film, T. Curtis, R. Moore. Capitol .16.30 «I bianchi cavalli d’agosto» Barvni film, v katerem igra Renato Cestié. Cristallo 16.30 «Police story». Barvni film za vse, v katerem igra U. Morrr Modem I «Smashing il raket del crirn: —■ b. «raword in J. GabrieL Barvni iilin. Impero 16.30 «Il fantasma del pirata Barbanera». Barvni Walt Disneyev film. Filodrammatico 16.30 «Et mourir de desir» (Morire di desiderio), barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Zorro, la maschera della vendetta». Charles Quiney in Lea Nanni. Vittorio Veneto 16,00 «L’esorcista». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.30 «Trade Hom, il cacciatore bianco». Rod Taylor in Anne Keyword. Barvni film. Abbazia 16.30 «Blu gang e vissero per sempre felici e ammazzati». Jack Palance in Tiba Aumont. Barvni film-. Razstave DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) All’Angelo d’Oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Al Due Lucci, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. i ANCA Dl CHEDITO D! TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P A . , URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 666.— Funt šterling 1405.— švicarski frank 249,— Francoski frank 151,25 Nemška marka 259,— Avstrijski šiling 36,60 MENJALNICA vseh tujih valu t V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità je odprta razstava najnovejših del tržaškega umetmka Alda Bressanuttija. Razstava bo trajala do vključno 29. avgusta. V soboto, 30. avgusta, se bo zaključilo vpisovanje na risarski in slikarski tečaj, ki ga prireja Deželno združenje umetnikov. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 1. septembra ob 18. uri v dvorani v Drevoredu Ippodromo 2/2 — pritličje in bo trajal štiri mesece. Vsak teden bodo na sporedu tri predavanja. Interesenti se lahko vpišejo v tajništvu Združenja na Trgu Papa Giovanni 6, drugo nadstropje, soba 32 v delavnikih od 9-do 12. ure in od 17. do 19. ure razen v sobotah popoldne. mmmmm S P D T.-priredi v soboto, 30. in ne-dèljo, 31. avgusta, izlet na Škrlatico z osebnimi avtomobili. Vpisovanje pri ZSŠDI v Ulici Geppa 9. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» in priključne vzgojiteljske šole sporoča, da se popravni izpiti začnejo 2. septembra s pis-meno naloga iz slovenščine. Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo od 1. do 14. septembra 1975 vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice - Ul. R. Manna 29, tel. 418605. Pričetek pouka v ponedeljek, 15. septembra 1975. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu sporoča, da se pričnejo popravni izpiti dne 2. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih pismenih in ustnih izpitov je na oglasni deski šole. Razna obvestila Slovensko dobrodelno društvo obvešča, da se vrnejo deklice iz kolonije v Nabrežini v četrtek, 28. t.m.. z avtobusom, ki odide ob 11. uri iz Nabrežine. Svojci jih lahko počakajo na postaji Križ in Prosek — ostale pa na zadnji postaji PD na Trgu Oberdan ob 11.30. Mali oglasi VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici L teL 211-489. JAKOB CIJAK (CIANI) Lassi Zgorela kabina Nenaden požar je v nedeljo pozno zvečer popolnoma uničil semaforsko kabino ob glavnem križišču pri Opčinah. S tem je seveda poškodoval in začasno onesposobil tudi avtomatske svetlobarvne naprave, ki so jih za silo popravili šele včeraj dopoldne. Do tedaj pa so morali občinski stražniki ročno urejevati promet, ki je na tem pomembnem križišču posebno občuten. Požar je nenadoma izbruhnil o-krog 22.30, to je ob uri, ko so redarji že zdavnaj zaprli kabino ter namestili samo avtomatske svetlobne naprave z rumenimi lučmi na samem križišču ter petsto metrov v vseh štirih smereh od križišča. Preden so do križišča prispeli gasilci z bližnje openske postaje, je bila semaforska kabina ena sama goreča bakla z zublji, ki so se dvigali vi- soke v nebo. Kljub veliki toploti, ki jo je požar sproščal vse naokrog, se je promet odvijal naprej brez zapietljajev. Seveda so k temu veliko pripomogli tudi mestni redarji, ki jih je poveljstvo nemudoma poslalo na Opčine. Gasilci pod poveljstvom podčastnika Bidussija so se trudili skoraj eno uro preden so dokončno pogasili plamene. Čeprav se po vseh znakih sodeč da sklepati, da je požar povzročil kratek stik, preiskovalci ne izključujejo možnosti namernega zažiga. Stransko okence kabine je bilo namreč razbito in je lahko skozenj kdorkoli podtaknil plamene. To so zaenkrat le ugibanja, dejstvo pa je, da so v uničeni kabini zgoreli tudi vsi zapiski redarjev, vključno z zapiski o raznih prometnih globah in podobnem. zapustil naš dragi Pogreb bo danes, 26. t.m., . 12.45 iz mrtvašnice glav-bolnišnice naravnost v kontovelsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hči in zet (odsotna), vnukinja Adrijana in družina Domio. Kontovel, 26. avgusta 19® (Občinsko pogrebno podjetje) V ČETRTEK SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Ves teden na Sežanskem slavja v okviru občinskega praznika Glavna slovesnost bo pri Gornji Branici v spomin na protifašistično zborovanje pred 31 leti SEŽANA, 25. — Na Sežanskem se ki povezuje Kpvčice in Rotomeče. bodo ves teden vrstile prireditve v Čeprav gre le za poltretji kilometer. okviru občinskega praznika. Slavnostna seja občinske skupščine bo v četrtek ob 16. uri, v nedeljo dopoldne pa bo veliko partizansko slavje v gozdu pri Gornji Branici v spomin na protifašistično zborovanje pred 31. leti. Prve prireditve so bile že v soboto in včeraj. V Lažah so namreč odkrili spomenik padlim partizanom in terenskim aktivistom. Ob tej priložnosti je govoril predsednik občinskega združenja zveze borcev Sežana Miro Škapin. Hkrati so izročili namenu obnovljeni kulturni dom ter dva kilometra asfaltirane ceste, ki povezuje Laže z glavno cesto. Za vsa ta dela so vaščani vložili nad 10 tisoč prostovoljnih delovnih ur. V okviru praznika je tudi slavila di-vaška godba 20-letnico ustanovitve. Včeraj so priredili promenadni koncert, na katerem je sodelovala tudi niladinska godba iz Križa pri Trstu. Enaidvajsetim zaslužnim godbenikom so izročili Gallusove značke. * * * V vasi Kovčice v Brkinih so izročili namenu novo asfaltirano cesto, je vendar tudi to pomemben korak naprej pri prizadevanjih za razvoj Brkinov. Pri tem je treba posebej poudariti veliko požrtvovalnost samih vaščanov, ki so vložili v gradnjo ceste nad tri tisoč ur prostovoljnega dela. * * * V Piranu se je včeraj končal deseti mednarodni slikarski ex tem-oi e, na katerem je sodelovalo nad sto umetnikov iz Jugoslavije in iz tujine. Posebna komisija je ocenila dela in podelila prvo nagrado Henriku Marchelu iz Kranja. Drugo na grado sta prejela Zdenko Kuzjan iz Ljubljane in Miloš Volarič iz Kobarida, tretjo pa Isabella Tin iz Trsta in Veljko Toman iz Ljubljane. Najboljša dela so razstavili v piranski mestni galeriji. * * * Čez soboto in nedeljo so zahtevale primorske ceste kar sedem smrtnih žrtev. Nedvomno je deloma botrovalo takemu visokemu krvnemu davku slabo vreme in premajhna pazljivost na mokrih cestah. Na križišču v I-zoli je zapeljal iz Bazoviške ulice na NA TRADICIONALNEM RIBIŠKEM PRAZNIKU Prodoren uspeh Tržaškega partizanskega zbora v Izoli Koncert je poslušalo okrog 15.000 ljudi ■ 30. av-gusta nastopi zbor v Ljudskem vrtu na Pončani Prireditelji letošnjega ribiškega. redil navzočim kulturno - prosvet- praznika v Izoli — krajevno turistično društvo, kombinat Delamaris in Zavod za turizem Portorož — se menda niso nadejali takšnega obiska. Nekateri pravijo, da se je na trgih in nabrežju zbralo že v soboto blizu 40.000 oseb (praznik se je namreč nadaljeval v nedeljo, in sicer takorekoč nepretrgoma, saj je trajal živžav po Izoli tja do jutra). Za jedačo m pijačo je bilo izvrstno poskrbljeno, zlasti vabljiv Pa je bil kulturno - zabavni program, ki je obsegal nastope portoroškega folklornega ansambla, godbe na pihala iz Slovenskih Konjic, izolske godbe ter zabavnih ansam-blov Ottavia Brajka, Fantov treh dolin in Proarte. Osrednja točka so-botnega kulturnega sporeda je bil SSS&afeUL celovečetni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki ga je z običajnim poletom vodil neutrudni Oskar Kjuder. Nedvomno gre tudi našemu zboru zasluga za tolikšno množico ljudi, ki je dobesedno preplavila trg pred Dortičem. Koncertu je prisluhnilo nad 15.000 oseb vseh starosti, med njimi so bili tudi predstavniki krajevnih in republiških oblasti. Izvajanje skoraj 20 partizanskih m revolucionarnih pesmi v slovenskem, italijanskem, ruskem, srbohrvatskem, bolgarskem in španskem jeziku, ki tvorijo «Partizansko balado», je sprožilo med Pozorno množico val navdušenja in komentarjev. Ansambel ii 1 Z (pevce, orkestraše — 6 harmonik, balalajka, 2 fiati, 5 kitar, 2 kontrabasa, trobenta, «timpani» in rsta drugih tolkal — mlada solista L=ona tondo in Fabija Ražma ter ^ mot0rja Drai?a Gašperlina) je . nagradila z dolgim ploskajo V i-0 je zbor moral zapeti nn lljansko «Bella ciao». Zlasti fežnIČp?a odobravanja sta bila de-ezna Egon in Fabjo; ko ju gledaš bi rn UioS’ si ne moreš kaJ' da ne bi pomislil na nekdanje kurirčke . . . Predsednik domačega turističnega društva Bogateč je v priložnostnem govoru poudaril, da je šlo za umtmt; koncert in za čudovit zbor £entnrvke\ posebno Priznanje diri- bf TPpKž1Udl'U' Zfže,el ie tudi' nai Izoli ^ cimPrej zopet nastopil v Po koncertu so gostitelji pripra-clanom tržaškega ansambla ve- nim in političnim delavcem predstavnik republiških oblasti SR Slovenije. Slednji se je zelo pohvalno izrazil o našem zboru in pripomnil, da opravlja pomembno in dragoceno kulturno in politično poslanstvo. V soboto, 30. avgusta čaka TPPZ nov nastop, tokrat v Ljudskem vrtu na Pončani v okviru festivala komunističnega tiska. Izvajal bo «Partizansko balado» v celoti (začetek ob 21. uri). Ob tej priložnosti bo zbor prejel posebno priznanje od zveze italijanskih partizanov. Sobotni koncert bo torej toliko pomembnejši, saj se bo odvijal v duhu solidarnosti in bratstva med narodi v trajnem boju zoper fašizem. Za ta nastop bodo imeli pevci in drugi člani zbora posebno vajo v petek, 29. avgusta ob 21. uri v Bazoviškem domu. Odbor TPPZ jih levo proti domu Vladimir šmerc. V tem trenutku je pripeljal nasproti avtobus avstrijske registracije in trčil v njegovo vozilo. Takoj zatem se je zaletel v Šmercejev avtomobil še voznik z italijansko evidenčno tablico. Na kraju nesreče je umrla voznikova žena 34-letna Elda, njegova 11-letna hčerka Jasna pa je podlegla zaradi poškodb med prevozom v izolsko bolnišnico. Voznik je bil lažje ranjen. IZ DOLINE Sporočilo sekcije Slovenske skupnosti V sredo, 20. avgusta, je sklicala dolinska občinska uprava v Boljuncu javno zborovanje, na katerem naj bi bile dane informacije glede razvoja industrijske cone. Uradno besedo je imel novoizvonjeni župan, ki je poleg že znanih stvari veljavnega splošnega regulacijskega načrta dejal, da zahteva EZIT od dolinske uprave gradbeno dovoljenje za izgradnjo novega obrata znane tržaške pivovarne Dreher. Navzoči predstavniki slovenske skupnosti so se takoj zoperstavili na-daljni škodljivi industrializaciji in predlagali, da se enotno nastopi proti nadaljnjim razlastitvam in škodljivemu industrijskemu vplivu. Poleg tega so predstavniki Slovenske skupnosti poudarili, da bi se moralo globlje in načrtno proučiti zadeva v občinskem svetu, kjer so zakonito in demokratično izvoljeni predstavniki ljudstva. Prisotni občani so z nezaupanjem sprejeli novico o novem industrijskem obratu in novih razlastitvah in zahtevali večjo jasnost in odločnejši nastop občinske uprave. Sekcija Slovenske skupnosti Dolina IZREDNA SKUPŠČINA VINSKE KLETI V KRMUNU Letošnja odkupna cena briškega grozdja bo znašala 220 lir za kg Cena se bo v primerjavi z lansko zvišala za 28 odstotkov V prihodnjih dneh izplačevanje naprejščine za lanski pridelek V Gradežu ne marajo tržaških ostrigarjev V Trstu se bo danes dopoldne sestalo na izredni seji deželno upravno sodišče, da bi razpravljalo o vrsti posebno nujnih zadev. Med temi je tudi rekurz, ki ga je vložila skupina poklicnih ribičev iz Gradeža, proti izdaji dovoljenja za gojenje ostrig v gradeški in maranski laguni. Dovoljenje je pred kratkim izdalo pristaniško poveljstvo v Gradežu, in sicer tržaški organizaciji «Compagnia triestina bštricoltura». Ribiči zahtevajo preklic dovoljenja, češ da bi delovanje tržaških ostrigarjev povzročalo stalno kalnost vode v laguni naproša, da se vaje udeležijo polno-, in s tem onemogočalo naravno ob-stevilno. j navijanje ribje populacije. DELOVANJE ZGONIŠKE OBČINSKE UPRAVE ODLOČNO BODO NASTOPILI PROTI SPREMINJANJU OKOLJA Občinski odbor je obravnaval nujna vprašanja Po kratkem premoru se je sestal odbor zgoniške občine ter obravnaval nekatera nujna vprašanja. V prvi vrsti je bilo ugotovljeno, da so nekatera popravila in pleskanje učilnic otroškega vrtca v Gabrovcu v polnem teku, tako da bo vse nared za 1 september, ko bosta letos prvič mesec dni prej kot sicer zaživela otroška vrtca v Zgoniku in Gabrovcu. Poleg tega je občinska uprava zaprosila osrednji tehnični urad, da bi po hitrem postopku odobril namestitev raznih pricomočkov za igranje na dvoriščih otroških vrtcev. Pereč je tudi problem, ki zadeva razpoložljivost dveh učilnic za italijanske otroke pri Briščikih, saj lanska zasilna rešitev nikakor ni ustrezala potrebam in so zaintere-£ . -»-oo-vega anstirnoia ve- sirani starši ter didaktični ravnatelj df'lp5:i °Z‘'' ^bor TPPz pa se je u- postavili zahtevo po primernejših iuan cfSa doP°vedati, da moti po-Rohpr?an£Valcev' Mladenič 19-letni frausin- /ojen v Avstra-stu indaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|M|||m„llimilllllll|||1||H ZARADI POPRAVIL V ŠOLSKEM POSLOPJU Otroke iz Podgore bodo vozili z avtobusi v razne druge šole Krivda za to pada na prepozen začetek popravljalnih del Kmečka zveza priredi v soboto, 6. in v nedeljo, 7. septembra, dvodnevni poučni izlet po Sloveniji in Hrvat-ski. Izletniki si bodo ogledali kraje Mengeš, Trebnje, Brežice, Čatež, Kumrovec, Laško, Celje in Ljubljano, Vpisovanje in vsa podrobnejša pojasnila dajejo na uradu KZ v Ulici Malta 2. tel. 24-95. Kako bo s šolskim poukom v Podgori? Občinska uprava je letos spomladi obljubila, da bo temeljito popravila šolsko poslopje, v katerem sta slovenska in italijanska šola. Obljubljeno je bilo tudi, da bodo pričeli s šolskimi popravili takoj po zaključku šolskega leta in da bodo skušali poslopje usposobiti do začetka šolskega leta. A kaže, • da ne bo tako. Občinska uprava je gradbenemu podjetju dela izročila šele konec julija in se bodo brez dvoma zavlekla čez vso zimo. Zato bodo letos slovenske otroke vozili s šolskimi avtobusi v šolo v Pevmo, italijanske pa v razne druge šole, kjer bo zanje dovolj prostora. Tako prevažanje seveda ne bo koristilo šolskemu u-spehu. Tudi dosedanja dobro u-rejena služba šolskih prevozov bo potrebna enoletne preosnove. Nadja Sošol iz Pevme «bela dama» 1975 za izvolitev «bele dame», legendarne goriške lepotice, ki je bila predmet tolikih polresničnih zgodb. Razna obvestila Slovenski dijaški dom «Simon Gregorčič» v Gorici (Svetogorska cesta št. 84, tel. 83-495) obvešča: 1. prošnje za šolsko leto 1975-76 na posebnih obrazcih sprejemajo vsak delavnik od 10. do 13. ure; 2. redni gojenci lahko postanejo učenci osnovnih šol ter dijaki nižjih srednjih ter višjih srednjih šol; 3. vpisovanje do zasedbe razpoložljivih mest traja do 20. septembra. Kino Drevi v Tržiču izvolitev odbornikov V Tržiču se sestane drevi občinski svet, da izvoli štiri' odbornike Nadja Sošol por. Grinover iz Pevme je bila prejšnji večer izvoljena za «belo damo» (dama bianca) 1975 na plesnem večeru, ki sta ga na goriškem Gradu priredila občinsko športno društvo ter društvo bara «Municipio». Praznovanje na Gradu se je pričelo s predstavitvijo tipičnih goriških jedi ter pokušnjo briških vin. Največje pričakovanje pa je vladalo Gorica VERDI 17.00—22.00 «Il piccolo grande uomo». D. Hoffman in M. Bal-sam. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «Jugernaut». R. Weris in O. Shariff. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Tutto Quello che avreste voluto sapere sul sesso ma non avete mai osato chiedere». W. Alien. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.30—21.30 «Niente sesso, siamo inglesi». R. Corbett in k. Lowe. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 «I desideri di Emanuelle». G. Claire in R. Denise. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 «Il ritorno di Zanna Bianca». Barrai film. PRINCIPE 18.00—22.00 «Big boss». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Sodnik za obešanje», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Rop in slepilo», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Pazi da ne bo gneče», ameriški barvni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini. Korzo ItaUja 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ulica Cosulich 117, tel. 72-480. Častitljivi jubilej Edvarda Sosiča zavednega slovenskega učitelja Naš tržaški rojak Edvard Sosič, ki živi kot upokojeni prosvetni delavec v Murski Soboti, je pred nedavnim dopolnil 90 let. Rodil se je pri Sv. Ivanu v Trstu 11. avgusta leta 1885. Oče Jože in mati Apolonija, roj. Gerdol iz Rocola, sta oba prav tako dočakala visoko starost. Ko je sin dopolnil osnovno šolo, sta ga dala v pripravnico za srednje šole, nato je začel na nemški klasični gimnaziji in nadaljeval študij na učiteljišču v Kopru, kjer je maturiral leta 1906. V letih 1906-1915 je učiteljeval na Proseku, nato do leta 1918 v Bar-kovljah in pri Sv. Ivanu. Po prvi svetovni vojni je poučeval spet na Proseku, dokler ga niso italijanske šolske oblasti odpustile kot zavednega slovenskega učitelja. 45 let star je moral zapustiti svoj rodni svet, za katerega je dotlej živel; leta 1930 se je z družino preselil v Jugoslavijo. Na robu skrajnega slovenskega panonskega sveta, v Prekmurju, je našel svoje zatočišče in delovno področje, kateremu je posvetil še drugih 45 let. V Jugoslaviji je začel najprej v Selcih nad Škofjo Loko, nato je učiteljeval vrsto let v Puconcih pri Murski Soboti do 6. aprila 1941. Med madžarsko okupacijo je moral v Medžimurje. Po osvoboditvi je služboval v Dokležovju in Rakičanu do leta 1947, ko je stopil v pokoj. Tudi kot upokojenec id mogel zapustiti mladine. Vrsto let je z rednim delovnim časom delal v mladinski knjižnici v Murski Soboti, kjer je bil predan pedagoški vodja in skrben mentor dijakom - vozačem, ki so čakali na pouk, ko so jih vsako jutro avtobusi pripeljal: v šolo, ali pa so po pouku čakali na avtobuse. Že na Proseku in Kontovelu je bil med ustanovitelji oziroma med sodelavci obeh knjižnic, katerima je podaril mnogo svojih knjig. Učitelj Sosič je pri svojem delu in še posebej med mladino izgoreval. Ni poznal meja. Na opravljeno delo in uspehe svojih učencev je bil in je še danes ponosen. Rad se spominja svojega nekdanjega učenca Bogomila Gerlanca, uglednega publicista in urednika. Sosičev učenec je bil France Husu, katerega je življenjska pot že kot 14-letnega fanta zanesla med Italijane n živi kot redovnik v Rimu. Od mladih let nosi s seboj dragoceno dediščino, zaklade slovenske duhovne kulture in se oplaja zlasti z biseri poezije Franceta Prešerna. Prešernov «Krst pri Savicb je prevedel v italijanščino, izdale so ga Mladinska knjiga, Založba Lipa in Založništvo tržaškega tiska v lepi reprezentativni dvojezični izdaji. France Husu pripravlja italijanski prevod celotnega Prešerna, ki bo, upamo, tudi kmalu izšel. Svojemu narodu zvest in predan učitelj je torej našel zvestega in predanega učenca. Sosič se je 1. 1910 poročil z Ivano iz znane Pertotove družine. Bil je ljubeč in čuteč oče svoji družini, v kateri sta rastli hčerki Darinka in Sonja. Družina se je končno ustalila v Murski Soboti, kjer si je zgradila prijazno hišico. Stroške za novi dom je delno krila iz izkupička za hišo na Proseku, prodano za namene Slovenskega kulturnega doma, katerim stavba še danes služi. V mirno in idilično življenje So-sičeve družine pa je v hipu posegla neizprosna usoda: v treh letih (1971-1973) je Edvard Sosič izgubil tri izmed svojih najdražjih: Sonjinega moža Janeza Kardoša, leto za njim še hčerko Sonjo in koj nato ženo Ivano. Ostal jC v Soboti pri svojih vnukinjah in pravnukinji. Kljub letom stoji čvrst kakor hrast sredi gmajne in kljubuje viharjem. Svojim preostalim razdaja svojo skrb in ljubezen. Ko mu svojci, stanovski tovariši, prijatelji in znanci čestitajo k visokemu jubileju, mu iz srca želijo, da bi ta plemenit in kremenit človek kljuboval usodi pri dobrem zdravju še mnogo let! A. Šavli St DODATEK K «SPOMINOM PROGRESIVNIH UČITELJEV» Na tem mestu smo že poročali o dveh knjigah zbornika spominov na progresivno učiteljsko gibanje Slovenije in Jugoslavije med obema svetovnima vojnama. Obe knjigi je izdalo zvezno društvo za preučevanje dejavnosti naprednega u-čiteljstva Jugoslavije v Beogradu pod skupnim naslovom «Učesnici. i očevidci». Zaradi lažje orientacije v obsežnem gradivu, objavljenem na 1477 straneh obeh knjig, je sedaj izšel v redakciji Pavla Šegula še poseben dodatek, ki naj omogoči učinkovitejšo rabo obeh knjig. Teža in vrednost tega dodatka je zlasti v tem, da objavlja posebno kazalo vseh 39 prispevkov, ki osvetljujejo progresivno dejavnost slovenskega učiteljstva med obema svetovnima vojnama 'ter k temu še temeljita registra imen in krajev. Posebno pozornost v tem dodatku vzbuja kronološki pregled družbene aktivnosti slovenskega učiteljstva z označbo najpomembnejših družbenih dogajanj od Komunističnega manifesta leta 1848 do fašistične okupacije Jugoslavije aprila 1941. leta. Gradivo vseh 39 prispevkov slovenskih učiteljev v obeh knjigah je nadalje razporejeno po bistvenih razvojnih obdobjih (plime in oseke) delavskega gibanja in komunistične partije. V posebnem sestavku je podan tudi prikaz vpliva Komunistične partije na progresivno dejavnost slovenskega učiteljstva med obema svetovnima vojnama. Tu so razen neposrednega vpliva oktobrske revolucije navedeni še razni vplivi osebnih kontaktov, nadalje vplivi marksistične in progresivne pedagoške literature, študijskih krožkov itd. Nakazani so tudi načini iskanja zveze posameznih učiteljev s Komunistično partijo, ki je bila takrat v strogi ilegali. Pod mednaslovom «Naloge, linija in taktika revolucionarne dejavnosti učiteljstva» so prikazana razna partijska navodila za progresivno delovanje med mladino in ljudstvom ter osvetlene naloge, metode in taktika Združenja brezposelnih učiteljev, Zveze mladih intelektualcev ter Učiteljskega po-kreta, nakar so nakazane tudi razne konkretne akcije delovanja progresivnih učiteljev v šoli, z mladino in med ljudstvom. Ob zaključku je podan program predvidenih novih izdaj, ki naj celovito pravilneje osvetle in o-vrednotijo pretekla progresivna hotenja slovenskega učiteljstva do leta 1941 v njegovi organizirani dejavnosti kot integralnega dela splošnega delavskega gibanja pod vodstvom Komunistične partije Slovenije, ne pa kot doslej vse preveč abstraktno in izolirano izven naprednorazrednih družbenih okvirov. Majda Klemenc KADAR TE POT ZANESE DALEČ OD DOMA £e en dan ob mlakuži ki ji pravijo Baltik Za Dance so pojmi o čistem morju drugačni od naših - Od vetra je odvisno, koliko bo v vodi smetja - Muh pa je vedno veliko ................«m...nit................................................................................................................. UČITELJU EDVARDU SOSIČU OB NJEGOVI 90-LEINICI Spoštovani, ob Vašem visokem življenjskem prazniku, ki ga boste slavili daleč od svojega rodnega Sv. Ivana in Proseka, mi dovolite, da se Vas spomnim z nekaj drobnimi zapisi iz naše proseško - kontovelske šole pred polnimi petinšestdesetimi leti. Palčki Poljanci V drugem razredu ste bili moj učitelj. Mislim, da je bilo na pomlad, ko ste me še s tremi, štirimi sošolci in sošolkami zadržali po popoldanskem pouku v razredu, ostale pa ste zapeljali ob lepem šolskem vrtu k izhodu, ki še danes stoji. Mi pa smo ugibali, kaj ste nam namenili. Vrnili ste se in razdelili med nas mladinske knjige, ki jih še nismo poznali. Pred mene ste položili veliko slikanico, za tiste čase redkost naše mladinske književnosti. Bila je knjiga Ernesta Krei-dolfa Palčki Poljanci v mojstrskem prevodu Otona Župančiča, še danes mi je ta zgodba z barvnimi slikami čez cele strani zelo živo pred očmi. L. N. Tolstoj — 21, 6.1823 - 7. 11. 19,0 Knjiga je imela v naši kmečko - delavski družini tradicijo (Mohorjeve knjige). Jako sem slišal za marsikatero pisateljsko ime doma in seveda tudi v šoli. Toda v spominu mi je najbolj ostalo ime — Tolstoj. Bilo je nekega dne, ko ste nam tako kot običajno, takoj po molitvi povedali tudi zadnjo novico: umrl je veliki ruski pisatelj svetovnega slovesa. S svojo lepo pisavo ste na tablo napisali Lev Nikolajevič Tolstoj Knjige za očeta Moj oče je rad bral — časopise in knjige. Ob velikem orkanu, ki je neke junijske noči 1911. leta zajel Tržaški zaliv, je bil hudo ranjen v nogo. Tako je bil nekaj mesecev vezan na dom in na branje. Tudi Vi ste mu posojali knjige iz svoje knjižnice. Ko sem jih prenašal od Vašega stanovanja na stari pošti blizu šole domov in nazaj, sem rad pogledal vanje. Bile so lepe, vedno le nove knjige, ki jih jaz še nisem razumel. Gospod učitelj, zahvaljujem se Vam še posebej ob tej priložnosti za vse, kar sem od vas sprejel in ohranil na poti skozi življenje. Zato bom tudi rad izpolnil, kar ste mi naročili v svojem zadnjem pismu. Tako ste zapisali: «...ko pridete kdaj na Knntovel, poljubite kamen pred svojo redno hišo; stepite v domači hram božji in ozrite se s «križca» na merje in Mir amar, obiščite grad «na hribu», domače pokopališče in Del »njo vas pa tudi «mlako», če še obstaja, ter pri cerkvici na «medulah» poškropite znamenito Mater Božjo. In če srečate katerega svojih domačih in naše scučence, pozdravite jih tudi v mojem imenu!» Murska Sobota, dne 3. avgusta 19:5 Prosim, sprejmite to moje vezilo z iskreno zahvalo in najboljšimi željami Vaš vdani učenec Bogomil Gerlanc niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiHiiiii'iiii'iiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiTfiiiiiiriiiiiiiiiiiimtiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Jose Giovanni: «Deux hommes dans la ville» Tudi francoski film Joseja Gio-vannija «Deux hommes dans la ville» (Due contro la città, 1973, igrajo Alain Delon, Jean Gabin, Mimsy Farmer, Michel Bouquet, llaria Occhini) ocenjujemo s precejšnjo zamudo. Gre za pamflet o sodstvu in smrtni kazni, gre pa predvse: za enega tolikerih pri- merov francoskega akcijskega filma. luiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuililiniiitiilliiiHiiiiiuiMmiiHil REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. šah. 3. EDVIN, 7, prsata, 13. V. N., 14. slast, 15. vajenci, 16. Atacama, 18. neradi, 19. Léna, 20 zalivi, 21. ah, 22. čini, 23. poleti, 24, upi, 25. Tebe, 26. zariti, 27. Abel, 28 iti, 29. nazivi, 30. Emi), 31. V. A„ 32. rabiti, 33. brat, 35, soditi, 36. klarino, 38. ljubiti, 40. Prato, 41. O. K„ 42, izbira, 43. blago, 44. psi. NAVPIČNO: 1. ŠVAB. 2. Ant, 3. elani, 4. dama, 5. vsa, 6. L T., 7. pariti, 8. rjavi, 9. Sedi, 1C. Ani, 11. T. C., 12. Aishil, 14. scene, 15. veleti, 17 alibi, 18. nalivi, 20. zoiiti 21. Apel, 22. četa, 23, paziti, 24.ubiti, 25. Tivoli, 26. zabite, 27. amaro, 29. nadir, 30. Erato, S9. Robi. 33. blag, 34, boki, 35. sub, 36. Kra, 37. nos, 39. J. Z., 40. pl. Prav v tem oziru je film karakterističen. Francoski akcijski film se pri mnogih režiserjih nanaša na ameriškega: to velja predvsem za Melvilla, pri katerem so se stereotipi gangsterskega filma najbolj abstrahirali. Razni drugi režiserji (Pinoteau, Enrico, Deroy, Périer, Labro itd.) težijo menda k podobni imitaciji ameriškega filma. Vendar pri nobenem ne zasledimo (tako je videti) ustvarjalnega odnosa do ameriškega filma, kakršnega imamo pri Chabrolu in drugih novovalovcih. To velja tudi za Giovannija (že Enricojevega scenarista), katerega je to prvi film, ki ga vidimo: glede na Melvilla se nam zdi, da ni tako dosleden v «odmaknjenosti», da niha med hladno operacijo (prvi del filma) in še prenapetim emotivnim pristopom (zaključni del). Roy Word Baker: «The Legend of the 7 Golden Vampires» Pred nekaj dnevi smo pozitivno pisali o angleškem režiserju Ropu Wardu Bakerju in o njegovi grozljivki «Barbara il mostro di Londra». Njegov novi film «The Legena of thè 7 Golden Vampires» (La leggenda dei 7 vampiri d’oro, 1974, igrajo Peter Gushing, David Chiang, Julie Ege) potrjuje, da je Baker vsekakor spreten obrtnik, bolj po ameriškem kot po angleškem modelu. Kljub temu va novi film ni uspel. Gre za povezavo dveh žanrov, groz- ljivke in «kung-fuja»; dosledno,, gre tudi za koprodukcijo med angleško družbo Hammer in hongkonško Shaw Brothers. Povezava je pa zgolj zunanja; nekaj nočnih grozljivih prizorov pa dinamičnost dejanja še ne prehajajo v zanimivo celoto. S. G. « # * Ameriška filmska umetnica Jane Fonda je ponovno v Moskvi, kamor je prišla, da bi ponovno posnela nekaj scen iz filma «Blue-bird», ki ga snemata Mosfilm in neka ameriška filmska družba. Jane Fonda je morala spet v Moskvo, ker je tako zahteval režiser George Cukor. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiliiiiiiiiilliiiiiliiliiiliilifuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Humminge, Danska. — Ko smo se bližali morju, je bila huda vročina, živo srebro je prilezlo na 34 stopinj. Hitimo z največjo dopuščeno brzino — 90 km na uro. Radi bi čimprej ob Baltiku, da bi se ohladili v njegovih sivoplavih vodah, sproti pa se prepričujemo, da «vrag ne bo tako črn kot ga malajp,» da morje ne bo tako umazano kot trdijo («samo Tokijski zaliv je bolj umazan kot Baltik»), In vtem ko tako drvimo po cesti, ki seka polja, po katerih počasi lezejo kombajni vtem ko se v daljavi dvigajo stébri dima, ko kmetje sežigajo slamo, ker ne vedo kam z njo, se še spominjamo na naš plavi Jadran. V tem pa se že kažejo naselja počitniških domov, lepih vikendic, ki so razvrščene v bližini obale. Tu v vsej gneči vendarle najdemo «škrbo», v katero se zarinemo med ostale avtomobile, ki se grejejo na soncu. Turistov je tu veliko, domačih pa tudi tuj:h, predvsem nemških. Pred kioskom ljud;e stojijo v vrsti ir, vse je tu v redu. Za sladoled, za sadni sok, za pivo, povsod vrsta, toda povsod red. Nam znanih prvovrstnih pijač pa ti ni na voljo. Ni na voljo «tuborga», niti ne «carlsberga,» kajti delavci teh dveh tovarn so stopili v stavko, da bi si pridobili enakopravnost z ženskami, ki so se prej samostojno borile za enakopravnost in si priborile možnost več'ih zaslužkov kot jih imajo moški. Oboroženi z vsemi kopalnimi rekviziti se povzpnemo na kakih šest ali sedem metrov visok nasip ki so ga zgradili vzdolž obale pred kakimi 70 leti, da bi preprečili katastrofo, ki jo je Danska doživela 1872, ko se je Baltik prelij čez ves otok in globlje v deželo. Zavedati se moramo, da je tu največja gora komaj 30 do 40 metrov visok grič. Z druge strani nasipa se počasi spuščamo proti morju, ki se lesketa v soncu, sandale pa se nam pogrezajo v mehko globoko mivko, medtem pa prehajamo na prod in v «otoke» ostre trave, ki nas praska po mečih. Iz morja pa prihaja močan vonj, rekli bi raje smrad po nagnilih algah. Vzdolž vse obale se gnete velikanska nepregledna množica kopalcev. Kontinentalec, ki s težavo pride na morje, vzklika nad prizorom, pa čeprav bo plačal 1200 kron ali skoraj 100.000 lir na teden za vi-kendico in pri tem moral dodati še za režijske stroške, za električni tok, vodo itd., hkrati pa seveda tudi za hrano. Voda, morje, je dobro, pravijo danski - sosedi. Tudi čiste je, pravijo. In tako smo stopili v vodo. Prav zares, dobra in čista je bila morda kdaj prej. Sedaj ni bila ne Horosko OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Z diplomatično gesto boste premagali vse trenutne težave. Družba zahteva od vas jasno stališče. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Preveč ste radodarni v obljubah. To slabo vpliva na delovnem mestu. Veselo razpoloženje v družini. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Dokazali boste svojo sposobnost tudi v težavnih zadevah. V čustvenih odnosih bo šlo vse gladko. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dobro premislite preden prevzamete neko nalogo. Do svojcev bodite bolj uvidevni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Potrebna vam bo tuja pomoč, zato se ponujenih uslug ne otresajte. Možni so zapletljaji v družini. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Čeprav vaše načrte odklanjajo, vztrajajte pri njih. Zelo zabaven večer v prijetni družbi. TEHTNICA (od 23. 9. do .23. 10.) S svojo nepopustljivostjo si boste ustvarili sovražnike, kar vam bi znalo škodovati. Prijetno srečanje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Poverili vam bodo težko nalogo, ki jo boste morali izpeljati do konca. Ljubosumni boste. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Neko prijateljstvo vam bo v poslovnih zadevah koristilo. Povabljeni boste na neko prireditev. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Na vidiku so stroški, ki se bodo izplačali. Prejeli boste pismo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) O-dličen navdih, ki bo povsem prenovil vašo dejavnost. Prisluhnite pametnim nasvetom. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z dobro voljo boste prebredli tudi trenutne težave. Ne začenjajte s spori v družini. dobra ne čista, kajti ko smo se napotili k vodi, smo «dvignili» roje muh, ki so se pasle na kupih gnijočih alg. Stopili smo v vodo, v toplo vendar motno, blatno vodo polno alg. Nato smo se napotili proti večji globini, ker tam da je voda čista. Tako so nam rekli. Tudi ta voda pa ni bila prav nič čista, kajti' veter, ki je vel z morske strani, je nanesel veliko smeti ? nemških obal in z drugih otokov, ki so tudi 15 ali 20 km oddaljeni. Toda vse te smeti niso nikogar motile, vsa ta navlaka je bila tako rekoč več ali manj nekaj normalnega, kot bi bila od nekdaj. Le kadar veter piha z obratne strani, nosijo valovi dansko smetje na nemške obale. .. Po teh izkušnjah smo se vrnili na prod, na mehko mivko, računajoč, da se bomo zleknili na sonce. Toda roji muh so se pognali na nas in ko odženeš en roj, te o-blega že drugi. Sosed na mivki ti ponudi spray. Gre za spray proti mrčesu. Vzamemo ga in se sote-dn zahvalimo, vendar bi najraje takoj odpotovali, le da so se nam otroci razbežali in zato sedimo na pesku, se. pražimo na soncu in se bojuiemo z muhami. Morda smo preblizu kupom nagnitih alg, menimo. Pa ne bo razlog v tem, saj tudi drugi mahajo z rokami in se brizgajo z raznimi sredstvi. Sosedi nas tolažijo, da smo danes še kar srečni, ker ni onih neznosnih drobnih črnih mušic, ki jim Danci pravijo tordendyr in ki ti s pikom povzročijo tolikšen srbež, da v vročih avgustovskih dneh poženejo s plaže slehernega kopalca. Sedimo tako na plaži in požrtvovalno prenašamo blagodejnosti skandinavskega poletja. Gledamo ljudi, ki se predajajo soncu ali brezciljno tavajo v gneči. Ženski svet je po večini snel gornji del kopalne D. R. (Nadaljevanje na 6. strani) Kaj je «Družba za slovenske študije» Ob drugi obletnici ustanovitve «Society for Slovene Studies», družba ameriških znanstvenikov, ki se zanimajo za slovenske probleme, stopa v tretje leto svojega delovanja. Njen sedež je pri Kolumbijski univerzi v New Yorku, njeni člani se udejstvujejo po številnih ameriških, kanadskih in evropskih univerzah. O aktivnosti družbe govore sporedi slovenskih programov na znanstvenih konferencah, delovanje njenih članov dokumentirata družbin Newsletter in knjiga esejev Papers in Slovene Studies, 1975 (New York 1975). V dveh letih svojega delovanja se je «Society» (SSS) uveljavila med znanstvenimi organizacijami, ki se posvečajo slovanskim problemom v angleško govorečem svetu. Ko se je ob večji publicistični aktivnosti SSS v zadnjem času sprožilo zanimanje slovenskih ljudi po svetu in v domovini za «Society», je primerno, da pojasnimo namen in funkcije nove znanstvene družbe. SSS je po pravilih — nepridobitna znanstvena družba, posvečena pospeševanju tesnejšega sodelovanja med znanstveniki, ki se zanimajo za slovenske študije, in posredovanju znanstvenih informacij v slovenističnih strokah s prirejanjem zborovanj, konferenc in s pripravo publikacij (člen 2). Člani «Society» so osebe, ki se zanimajo za kakršenkoli vidik znanstvenih strok, ki obravnavajo probleme Slovenije in Slovencev (člen 3). «Society for Slovene Studies» je torej družba znanstvenikov, ki se aktivno ukvarjajo s problemi slovenističnih ved. Pod slovenističnimi vedami je razumeti vsa področja, ki se vežejo s prostorsko in časovno eksistenco Slovenije in Slovencev. Njen ožji delovni krog je angleško ;v>voreče okolje in samo po sebi je umevno, da je njeno članstvo v prvi vrsti odprto osebam, ki delujejo v tem okolju. «Society» je po svojem namenu, aktivnosti in delokrogu edina organizacija te vrste in je bila ustanovljena, ker jo je narekovale zanimanje za slovenske probleme- v svetu. Morda je prav, če dodamo, da SSS ni etnična organizacija Slovencev, niti ne družba slovenskih kulturnikov v Ameriki. Nasprotno: namen SSS je povezovati Slovence in ne-Slovence, ki se zanimajo za slovenske probleme, jih preučujejo in objavljajo svoje izsledke v glavnem v angleškem jeziku. SSS prav tako ni organizacija profesorjev-Slovencev na ameriških visokih šolah. Namen «Society» ni povezovati slovenski etnični intelektualni potenctell-1 'ampak razvijati znanstveno aktivnost na slovenističnih problemih: Redni člani «Society» so torej aktivni znan- . stveni delavci, medtem ko je podporno članstvo odprto tudi drugim. Ob drugi obletnici «Society for Slovene Studies» vabi vse slovenske izobražence, da jo podprejo v njenih prizadevanjih. Naslov: Society for Slovene Studies, Institute on East Central Europe Columbia University 420 West 118th Street, New York, N Y. 10027. «Society for Slovene Studies» ozi-rema «Družba za slovenske študije» v New Yorku je ob drugi Obletnici svojega delovanja izdala svoj prvi zbornik razprav iz slo-yenske problematike z naslovom «Papers» in «Slovene Studies 1979». Knjiga obsega 186 strani in vse-buie šest študij. Tem študijam so dodani še kratki biografski podatki avtorjev. Sledijo nato pravila združenja in seznam njenih članov. Knjigo je uredil dr, Rado Lenček, profesor slovanskih jezikov na Kolumbijski univerzi v New Yorku. »li smo NAŠA ŽENA, September 1975. — Izdaja KDAŽ Slovenije, Uredništvo, Ljubljana, Hrvatski trg 3. 17.45 19.15 20.00 20.40 22.00 22.50 19.30 20.30 21.00 TOREK, 26. AVGUSTA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Program za mladino Športni dnevnik, Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK UN RAGAZZO VENUTO DA CHICAGO Film je režiral Daniel Petrie Stacy je črnski, dečko, ki je prišel v Chicago iz nekega kraja v južnih deželah ZDA. Bolni oče ga hoče za nekaj časa zaupati šerifu, svojemu vojnemu tovarišu, ki mu je rešil življenje na Koreji. Ta pa je neprijetno presenečen, ker mu je vojni tovariš poslal svojega sina, sicer simpatičnega dečka, vendar pa črnca. Šerifu uspe premagati odpor žene in sprejme dečka, predvsem v znak hvaležnosti do starega soborca. Z ene celine na drugo: Zgodbe o naseljih PERU, INDIJANCI, PETROLEJ Tokrat se bomo znašli v Peruju, kjer se je v velikem gozdu naselila kolonija belcev, vendar pa ne zato, da bi se tu za stalno naselili, pač pa da bi iskali podzemeljska bogastva, petrolej. Le nekaj kilometrov stran od kolonije pa živijo Indijanci, seveda v svojem ambiento, v svojem okviru prastare omike, saj še vedno uporabljajo za lov prosti lok in obdelujejo le kak košček zemlje... DNEVNIK KANAL SREDOZEMSKE IGRE Alžira v evroviziji 22.00 17.10 17.30 18.00 19.50 21.00 22.10 DRUGI SEDME Prenos iz DNEVNIK Insekti: čudoviti neznani svet: termiti Tokrat bomo stopili v Afriko, da bi se pobliže spoznali z ' velikanskimi mravljišči, ki jih ustvarjajo termiti. Gre za tako imenovane «katedrale», ki dosežejo včasih višino desetih metrov in predstavljajo posebno značilnost določenih afriških pokrajin. S posebnimi kamerami so tehniki posneli tudi življenje v notranjosti teh «mravljišč», teh «katedral», tako da smo neposredno priča življenju teh živalic. IGRE BREZ MEJA 1975 Zaključno srečanje bo v mestecu Iper v Belgiji. Italijo bodo zastopali fantje in dekleta iz letoviškega kraja Riccione. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Sredozemske igre — filmski pregled L. Suhadolčan: Veseli robot, iz serije «Naočnik in očalnik» Sredozemske igre: Atletika — prenos Biseri morja — serijski film 23.00 23.15 18.00 20.55 21.15 21.30 22.05 23.20 ZBOGOM KOLONIJE — serijska dokumentarna oddaja «Tretji svetovni mir» Charlotte Brontè: JANE EYRE Angleška barvna nadaljevanka Avtorica dela Charlotte Bronte je bila hčerka ekscentričnega irskega duhovnika. Rodila se je leta 1816, mati ji je umrla, ko je bila stara komaj pet let. Vzgajali so jo in šolali v internatih m eden teh je bil tudi internat, ki ga je Charlotte tako plastično prikazala v svojem romanu «Jane Eyre». Roman «Jane Eyre» je prvi roman, ki so ga objavili. Med bolj znana njena dela spadata še romana «Shirley» in «Vilette» DNEVNIK SREDOZEMSKE IGRE: GIMNASTIKA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA SREDOZEMSKE IGRE — prenos iz Alžira Otroški kotiček — risanke DNEVNIK Spomini iz Irske — dokumentarna oddaja IGRE BREZ MEJA — zaključno srečanje Pravice za črnca — serijski film TRST A 7.15, 8.15, 13.15, -14.15, 20.15, Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Slov. biografski roman; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 Puccinijeva «Madame Butterfly»; 22.00 Nežno in tiho. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba; 9.15 Popevke; 9.30 Prisluhnimo jim; 9.50 Folklorna glasba; 11.30 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.45 Ansambel The Sunshine; 16.00 Ansambel La vera Romagna; 16.30 Z nami je; 17.45 Iz našega studia; 15.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 izložba hitov; 19.30 Iz priljubljenih oper; 20.00 Prenos RL; 20.30 Pisana glasba; 21.00 Naši popevkarji; 21.45 Lahka glasba; 22.15 Glasbena fantazija; 23.00 Stara in nova jugoslovanska glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.35 Izbran spored; 14.05 Folk glasba; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 19.20 Sopranistka Frieda Hempel in tenorist Hermann Jadlowker; 20.10 Pesmi; 21.00 Južnoameriški ritmi; 21.20 A. L. Meneghini: Mravlje — drama. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkester; 9.30 Nadaljevanka; 9.50 Plošča za poletje; 10.35 Poletni program; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.50 Glasbeno-govomi spored; 18.35 Glasba pod vedrim nebom; 19.55 Najnovejše plošče; 21.30 Popoff; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Ljubljanski oktet; 10.50 Znane melodije; 11.15 Promenadni koncert; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam ... ; 15.10 Za mladi svet; 15.40 Na poti s kitaro; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Naš gost; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Pianist Igor Dekleva; 19.05 V torek nasvidenje; 19.35 Lahke note; 20.40 Ansambel Moj-mira Sepeta; 20.50 Lahko noč, o-trocil; 21.00 Slov. zemlja v pesmi; 21.30 Weissenborn — W. A. Frank: Herojski zgled; 22.34 Zvočne kaskade; 23.20 Koncertantna glasba; 00.05 S. Coleridge: Pesmi; 00.15 Popevke se vrstijo. piše Ciril Calè HA3DUKI SO 2 UurriM IN MELIKOM liQiNIU V NOČ .......I'''"1"".....mini.immilli.m............iiiikiiiiiiii.mmmmimmmii.. BRATA" 2. DAN 7. SREDOZEMSKIH IGER V ALŽIRU Francozi in Egipčani želi levji delež zlatih kolajn V nogometu Tunizija presenetljivo premagala Jugoslavijo ■ Dober start jugoslovanskih košarkarjev * Domačini premagali Francijo z 2:0 ALŽIR, 25. — Sredozemske igre so se začele z velikim presenečenjem predvsem v nogometnem tur-mrju, kjer sta Alžirija in Tunizija premagala dva velika favorita tega prvenstva. Alžirija je ob izredni podpori svojih navijačev premagala Francijo, ki je bila eden od favoritov teh iger, z 2:0. Z istim izidom pa je Tunizija odpravila Jugoslavijo, ki je podcenjevala nasprotnika in je tako zasluženo izgubila v tem srečanju, kar predstavlja eden M*?: največjih neuspehov v zgodovini jugoslovanskega nogometa. Levji delež kolajn so v prvem dnevu želi Francozi in presenetljivi E-gipčani v dviganju uteži. Egipčani so odnesli kar štiri zlate kolajne v tej panogi in so tako potrdili upravičen sloves iz prejšnjih iger, ko so bili v premoči v tej težki disciplini. V košarki je Jugoslavija dobro sturtala, saj je zanesljivo premagala Španijo, to je neposrednega nasprotnika za eno od kolajn. Jugoslovani, pa čeprav niso nastopili z najboljšo postavo so premagali Spance z 78:66 (39:25). Spet je bil v jugoslovanskih vrstah najboljši Jerkov, ki je dosege) 20 točk. Slabo pa so startali Italijani, ki so izgubili s Francozi. Le-ti so od- ^ _____________ _____________ ...____ pravili Italijane s 67:62 (37:36). Pri j go mesto na svetovnem prvenstvu Italijanih so vsi razočarali, pri ' Francozih pa je bil skoraj neustavljiv Cachemire (23 točk). Grčija pa je brez težav odpravila Tunizijo (99:70). Nakar je Italija le osvojila prvi točki z zmago-pilòti skromni Alžiriji (99:50). HOKEJ NA KOTALKAH Goriziana ostala v A ligi Goriška hokejska ekipa Goriziana bo ostala v A ligi. V neposrednem srečanju med tremi ekipami: Mar-zotto, Goriziana in Trissino. se je goriška ekipa uvrstila na prvo mesto in si zagotovila obstanek v prvi ligi. Iz te lige pa je izpadel Mar-zotto, ki je izgubil obe srečanji. NOGOMET /. JUGOSLOVANSKA LIGA Ljubljanska Olimpija zmagala v gosteh (3:1) Sarajevo je doseglo pol ducata golov ■ Remi Hajduka štolo je Jugoslovan Ilič osvojil bronasto kolajno. V tej disciplini je zmagal Francoz Faggion pred Italijanov Tondo. V drugem dnevu pa so Italijani v- streljanju na glinaste golobe le osvojili zlato kolajno s Silvanom Ba-sagnijem, drugi je bil Španec Az-cue, tretji pa ponovno Italijan Car-neroli. Zaradi protesta mednarodne zveze so morali prireditelji ponovno razvrstiti prijavljene države v vaterpolu in žrebati na novo. Jugoslavija bo v predtekmovalni skupini nastopala z Alžirijo, Grčijo in Malto. iiiilMliniiimimtiiimiiifiiiuiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiuiimiillilliiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiuiiiiiiiimuiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiui Po dveh kolih prve jugoslovanske nogometne lige sta samo še dve e-najsterici neporaženi — Sarajevo in Crvena zvezda. Presenečenji kola sta pripravili ekipi Sarajeva in ljubljanske Olimpije. Prvi so nasuli Beogradu kar pol ducata golov, drugi pa so po medlem nastopu doma z novincem Borcem, premagali v gosteh v Kragujevcu domači Radnički. Lanski prvak Hajduk niti v drugem prvenstvenem nastopu ni dosegel gola in se je mora' tudi to pot zadovoljiti z delitvijo točk. Izidi 2. kola Partizan — Rijeka 2:0 Hajduk - Velež 0:0 JADRANJE ZAKLJUČILO SE JE SP «KADET» V TRSTU Brata Videlo (VB) premočno zmagala Od Jugoslovanov najboljši «Neptun» Zlata in srebrita kolajna za Veliko Britanijo - Tržačana Danelon - Dovera sedma Burja, ki je pihala v nedeljo skoraj do 70 km na uro, je preprečila da bi se začela ob 9. uri zadnja regata, ki bi veljala za 9. svetovni naslov v razredu «kadet». Tekmovalci so sicer zapustili tržaško pristanišče, vendar bi se zaradi burje kmalu prevrnilo več jadrnic, tako da so imeli organizatorji veliko dela z reševanjem posadk in čolnov samih. Čeprav je zadnja regata odpadla, so sodniki lahko vseeno zaključili svetovno prvenstvo. Za naslov je zadostovalo samo šest poskušenj in tako so tekmovalci namesto treh izločili samo dve najslabši. Kot je bilo predvideno že po prvih regatah, sta bila zmagovalca brata Jan in Karen Videlo s svojim rdeče pobarvanim čolnom «Erre We Go». Druga sta bila spet Angleža Williams in Hartley na jadrnici «Willy Nilly HI.». Torej naslov in dru- pripadata že stari tradicionalni angleški jadralni šoli. Posebno jadrnica «Ere We Go» je bila skozi vse regate daleč najboljša. Krmar Jan Videlo in njegova sestra Karen sta dokazala,^ da si »svetovni• naslov popolnoma zaslužita. Jadrnica «Willy V streljanju z malokalibrsko pi- Nilly III.» je bila edina,1 ki je po- sebno v prvih regatah nekoliko ogrožala svetovne prvake, vendar sta pozneje Williams in Hartley nekoliko bolj občutila utrujenost regat in tako tudi nekoliko popustila. Za veliko presenečenje tega svetovnega prvenstva so poskrbele posadke iz vzhodnih držav, in sicer ČSSR in Poljske. Posebno češka jadrnica «Tornado», s posadko Molnar in Puchon, je včasih tudi ogrožala letošnje prvake. Odlično sedmo mesto sta dosegla za Italijo Tržačana Danelon in Dovera s svojo jadrnico «Mau II.» Na devetem mestu pa dobimo prvo jugoslovansko posadko Borštnar in Čendak, ki sta jadrala na «Neptunu». Spodbudno je to, da sta Čen-dag in Borštnar s tem odličnim devetim mestom dokazala visoko kvaliteto slovenskega jadralnega športa. Nagrajevanje in uradni zaključek svetovnega prvenstva je bilo v nedeljo na sedežu «Yacht cluba Adriatico». Po zadnji večerji so vsem tekmovalcem razdelili spominske kolajne, prvim šestim uvrščenim pa pokale. Med nagrajevanjem so vsi mladi tekmovalci ploskali bodisi prvemu ali zflfjnjprnu. V dvorani je vladalo vzdušje, katerega je zmožna ustvariti sanson mladina. Med re- IrSs s m, m m w •/ c i I T c mSŠ W J m iy & m w 1? J#: ■ ji rle% S * I ; a dm V ' II pilili -I., I Jll 10 gato veliM tekmeci, po regati pa veliki prijatelji ne glede na različna mnenja, vero, raso itd. Po nagrajevanju sta imela zaključni govor predsednik «Yacht cluba Adriatico» Fulvio Aurelotti, za njim pa glavni sodnik IX. svetovnega prvenstva Marino Tarabocchia. Prvi se je najprej zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je tako velika manifestacija uspela. V prvi vrsti se je zahvalil jugoslovanski jadralni zvezi za odlično sodelovanje pri organizaciji. Sodnik Tarabocchia pa je spregovoril v glavnem tekmovalcem samim. S skromnimi, vendar prijaznimi besedami je pohvalil vse, bodisi prve kot tudi zadnje uvrščene. Končna lestvica: 1. «Ere We Go» — Videlo, Videlo (Vel. Britanija) 3,0 2. «Williy Nilly III.» — Williams, Harttley (Vel. Britanija) 32,1 3. «Tornado» — Molnar, Puchon (ČSSR) 33,4 4. «Donald» — Blaszka, Blaszka (Poljska) 70,7 5. «Paluck» — Novički, Kuhn (Poljska) 94,7 6. «Two Cute» — Bavin, Wood (Velika Britanija) 95,5 ,7. «Mau II.» — Danelon, Dovera (Italija) 111,7 8. «Precursor» — Dannemann, Bor- susky (Argentina) 118,7 9. «Neptun» — Borštnar, Čendar (Jugoslavija) 123,0 10. «Fugas» — Rybacek, Kraupner (ČSSR) 126,0 13. «Šilo» — Maleš, Makjanič (Jugoslavija) 133,0 27. «Kekec» — Presek, Rutar (Jugoslavija) 214,0 33. «Bene» — Budimir, Krtolačič (Jugoslavija) 233,0 34. «Host» — Gudelj, Gogola (Jugoslavija) 238,0 EKR Železničar, Slavija, Maribor, Ilirija, Šmartno in Rudar 2 točki, Kla-divar. Vozila, Pohorje, Primorje, Izola, Drava, Slovan in Mura brez točk. Prihodnje kolo (31. 8.) Pohorje — Drava, Mura — Rudar, Kladivar — Železničar, Slavija — Vozila, Primorje — Slovan, Maribor — Šmartno, Ilirija — Izola. AVTOMOBILIZEM BIGIONE, 25. — Na neuradnem svetovnem prvenstvu za Veliko nagrado Švice je zmagal Clay Regaz-zoni na ferrariju, drugi je bil Francoz Depailler (tyrrell), tretji pa Mass (mclaren). v nedeljo se je v Trstu zaključilo 9. svetovno prvenstvo v jadranju v razredu «kadet», to je za letnike od 14 do 18 let starosti. Na sliki: mladi tekmovalci pred začetkom regate 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi KVOTE 12 — 2.460.253 lir 11 — 99.700 lir 10 — 12.000 lir X X 1 X X 1 X 1 2 1 1 X Čelik — Budučnost 2:0 Borac — Dinamo 1:0 Radnički (K) — Olimpija 1:3 Sloboda — Vojvodina 2:0 Vardar — Žcljezničar 1:0 Sarajevo — Beograd 6:0 C. zvezda — Radnički (N) 3:0 Lestvica Sarajevo in Crvena zvezda 4, O-limpija, Čelik in Borac 3, Sloboda, Partizan, Dinamo, Željezničar, Hajduk, Velež, Vardar, Budučnost in Beograd 2, Vojvodina 1, Radnički (K), Rijeka in Radnički (N) 0. Prihodnje kolo (27. 8.) Beograd — Vardar, Vojvodina — Sarajevo, Velež — Sloboda, Budučnost — Hajduk, Olimpija — Čelik, Dinamo — Radnički (K), Rijeka — Borac, Radnički (N) — Partizan, Željezničar — Crvena zvezda. SLOVENSKA LIGA Izidi 1. kola Ilirija — Pohorje 2:1 Izola — Maribor 1:2 Šmartno — Primorje 2:1 Slovan — Slavija 2:4 Vozila — Kladivar 2:2 Železničar — Mura 5:2 Rudar — Drava Lestvica 1:0 Johnny Cecotto je v razredu do 350 ccm zmagal v Brnu in je tako ponovno potrdil, da bo kaj kmalu najboljši motociklistični pilot v višjih kategorijah MOTOCIKLIZEM VELIKA NAGRADA ČSSR V BRNU PETNAJSTIČ SVETOVNI PRVAK J. CECOTTO V RAZREDU 00 350 CCM Premoč japonskih dirkalnih strojev v višjih kategorijah BRNO, 25. — Z osvojitvijo drugega mesta v dirki motorjev do 500 ccm, ki je veljala za VN ■ Češkoslovaške, si je zagotovil italijanski as Giacomo Agostini naslov svetovnega prvaka v tem razredu. Agostini-ju pa ni uspelo ponoviti tega podviga v razredu do 350 ccm, kjer je moral odstopiti: lovoriko najboljšega na svetu je tako osvojil komaj 19-letni Venezuelec Johnny Cecotto. Na hitrem dirkališču v Brnu je zmagal v pollitrskem razredu Anglež Phil Read na motorju znamke MV. Zmaga pa Readu, ki je bil svetovni prvak v tem razredu od leta 1973, ni zadostovala za ponovno, o-svojitev svetovnega naslova. Agostini se je namreč uvrstil na častno mesto in si tako matematično zagotovil končno prvo mesto. To je že petnajsti naslov svetovnega prvaka, ki si ga je priboril italijanski motociklist v prav toliko letih športnega udejstvovanja. Prvič je osvojil naslov najboljšega na svetu leta 1966, ko je v razredu do 500 ccm na končni lestvici prehitel slovitega Angleža Mikeja Hailwcoda. V dirki motorjev do 350 ccm sta oba favorita, Johnny Cecotto in A- ima kar 19 točk prednosti pred Ago-stinijem, do konca svetovnega prvenstva pa manjka le še ena dirka (v Opatiji). Johnny Cecotto je tako najmlajši motociklist, ki je doslej zmagal v razredu do 350 ccm. V nedeljski dirki je bil prvi Italijan Bu-scherini na yamahi. Zmagi Cecotta in Agostinija, ki oba tekmujeta na yamahi, in nedavni uspehi Angleža Barryja Shee-neja, ki dirka na suzukiju, so po osmih letih prekinili premoč italijanskih strojev (MV in benelli) v dveh najvišjih razredih. Japonska tehnologija je tako spet najboljša tudi na tem področju. V ostalih dirkah sta zmagala Šved Gustafsson na yamahi (125 ccm) in Francoz Rougerie na harley david-sonu (250 ccm). KOŠARKA MERIDA, 25. — Mehiški boksar mušje kategorije Miguel Canto je ohranil naslov svetovnega prvaka, s tem da je v enajstem krogu s tehničnim k.o. premagal Japonca Ji-roja Takado. Dvoboj je bil na odprtem in si ga je ogledalo preko 10.000 ljudi. * * * PANAMA, 25. — Jaime Rios (Panama) je osvojil naslov svetovnega prvaka v mini - mušji kategoriji (verzija WBA), potem ko je po toč-1 gostini, odstopila,. Kljub temu si je kah premagal Venezuelca Roberta I venezuelski motociklist matematič-' Marcano. I no že zagotovil svetovni naslov, saj ‘ * •! ---- (OVtl/LKMOsJ ^. tj :, . t ZA TEKMI Z OLIMPIJO Danes na Kontovelu prva treninga Danes bosta obe Kontovelovi ekipi, k: se bosta'v šbboto, 30. avgusta, na Kontovelu spoprijeli v prijateljskih i tekmah s sovrstniki ljubljanske O-limpije, opravili prva treninga. Ob 18.30 bodo začeli s treningom (pod vodstvom Petra Starca in Stojana Kafola) kadeti. Vsi Kontovelovi kadeti in borovca Peter Žerjal ter Karel Ražem naj bodo torej ob tej uri na odprtem igrišču na Kontovelu. Ob 20.30 pa bodo trenirali člani pod vodstvom Maria Marija. Za prvi trening pa je trener sklical naslednje košarkarje: Peter Starc, Henrik Lisjak, Adrijan in Danijel Za-vadlal (Kontovel). Boris Fabjan, Silvan Ambrožič, Aleksander Sirk, Martin Kralj, Adrijan Sosič. Mauro Francia, Robi Klobas, Egon Guštin. Edi Kraus, Sergij Sancin. Valter Vatovec in Pavel Barazzutti (Bor). Danes bo ob 18. uri na stadionu Prvi maj prva seja Borovih košarkarskih trenerjev. Na tej seji bodo Borovi trenerji začrtali prvi program za bližnjo košarkarsko sezono. DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI ATLETIKA TROBOJ V TRBIŽU Zastopniki Slovenije pred našo dsž§lo Zadnja je bila Koroška - 11 zmag SRS Atletski troboj treh dežel v Trbižu se je končal s prepričljivo zmago zastopnikov Slovenije, ki so zbrali skupno 155 točk pred Farlanijo-Julijsko krajino 119,5 in Koroško, ki se je morala zadovoljiti z 49,5 točke. Atleti so pomerili moči v šestnajstih disciplinah. Petkrat so zmagali zastopniki naše dežele, enajstkrat pa atleti Slovenije, kar pomeni, da tekmovalci Koroške niso osvojili niti enega prvega mesta. Kljub slabemu vremenu, so bili doseženi nekateri dobri rezultati. Srednjepro-gaš Cecotti je z rezultatom r51”2 izboljšal lastni deželni rekord v teku na 800 m in seveda zmagal. Metalec diska Mijač je bil tudi v Trbižu pred klubskim tovarišem Pečar- jem. Prijetno sta presenetila veterana Vivod v skoku v višino in Špi-lar v metu kopja. Solidni so bili še Lisec, Penca, Grošeta, Vasti, Kole-ta, štimec in obe štafeti. Rezultati 100 m: 1. Grošeta 10”9; 400 m: 1. Bressan 50”4; 800 m: 1. Cecotti ]’51”2; 400 m ovire: 1. Penca 52”3; 200 m: 1. Casagrande 22”4; 5.000 m: 1 Vasti 15’03”6; 1.500 m: 1. Lisec 3’48”4; 4x400: Slovenija 3’22”7; 4x100 m: Slovenija 42”4; disk: 1. Mijač 54,64 m; višina: 1. Vivod 210 cm; krogla: 1. Štimec 16,34 m; daljina: 1. Belladonna 7,00 m; Palica: 1. Koleta 4,60 m; kopje: 1. Špi-lar 69,12 m; troskok: 1. Serafin 14,67 m. i-;::::::: i Janko krrsnik: 25. I! AGITATOR «Milica,» dejal je po kratkem molku, «vi ne v—-- i~: Je to, ako človek posveti vse svoje sile, vše svoje strasti eni sveti ideji, ako mu dušo polni vroča, pekoča želja, koristiti narodu in domovini, pri tem pa mora gledati, kako se po ranjevsko ravna s to zavestjo, kako sleparsko se ta uporablja za sebične strankarske namene!» Deklica ga ni umela, toda strastni ogenj, ki mu je žarel v očeh, bil bi jo skoraj navdušil in razvnel, ko bi njena SKrb ne bila večja, da zabrani preteči očitni razpor med svojim očetom in tem strastnim Hrastovim agitatorjem. «Vi pravite, da vas navdaja povse le skrb za domoino,» rekla je nekako boječe in sramežljivo, «in mene — mene pa ne ljubite?» «Milica !» «Odgovorite mi!» hitela je pogumneje. «Ljubim vas, to veste kakor jaz,» dejal je Koren in jegovo pošteno oko se je ujelo z njenim. «In zakaj mi ne morete izpolniti želje, zakaj me ne s isite in se ne izognete boja, kateri nama ne koristi in a en bo tudi zdaj za vas brezuspešen — kakor sami trdite?» sil oči6 morem'>> re^e' Je agitator svojeglavno in pove- Deklico je posilil skoraj jok. me silite- vam še nekaj povem!» dejala je ihteče m zakrila svoj obraz. «Kaj?» «Oče pravijo, da imate vi najmanj pravice, siliti se v te stvari — pravijo, da morate skrbeti najprej zase, in to so mi očitali tudi zaradi vašega pisma!» Koren se je stresnil in povesil glavo. Danes je že drugič čul enako očitanje — toda sedaj je bilo bolj pekoče nego prvo. Kratka, mučna tišina je bila nastala. Deklica se je bila prva obrnila zopet k ljubjencu in svoj rdeči obrazek, na katerem je bilo pol joka, pol smeha, naslonila na njegovo ramo. «Andrej!» šepnila je polglasno. On se ni mogel več ustavljati. Objel jo je strastno in ji poljuboval oči in ustni. «Da, da, Milica, jaz te bom ubogal,» dejal je potihoma. Bilo je prvič, da jo je tikal, in nje se je pri tej besedi tudi polastil čuden, sladak čut. Z gradišča je zapel zvonec, ki je klical posle k večerji. «Hvala ti, Andrej! Lahko noč!» «Lahko noč!» Ločila sta se naglo. On je postal še nekoliko trenutkov na obrežju in zrl za njo, dokler njeno belo krilo ni izginilo za zeleno vrtno ograjo. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Istega večera je doktor Hrast dolgo pričakoval svojega koncipienta. Tako je bil nemiren, da se mu niti večerjati ni ljubilo niti govoriti z ženo. Venomer je hodil k odprtemu oknu ter zrl na ulice, če li že prihaja Koren. V jasni mesečini se je videlo daleč, a Korena vendar ni bilo ugledati. Naposled je hotel odvetnik ven v krčmo, kjer je mislil dobiti Andreja. Šel je res, akoravno ga je žena ustavljala, češ da se bo še bolj razburil, v čitalnico, a tam tudi ni našel koncipienta. Nihče ni znal, kje je. Domov vračajoč se, povprašal je doktor v Korenovem stanovanju po njem, a zaman. Silno nejevoljen je prišel domov. Drugega dne je bil Koren ob navadni uri v pisarni. «Kje ste hodil sinoči? Kaj novega, kako stojimo?» hitel je Hrast z vprašanji. «Obupal sem — slabo, slabo za nas! Najbolje bo, ako odstopite od kandidature!» «Kaj, vi to svetujete, vi?» «Da, prepričan sem, da propademo; Bolè se je zvezal z Antonom in potem lahko sodite sami.» «A, dobro! Odstopil pa ne bom; če hočejo, naj imajo boj ! če propadem, propadem pač častno ! » «Jaz bi dejal, gospod doktor, da bo morebiti za vse bolje, ako odstopite,» ugovarjal je znova Koren. «Kdo vam je vdihnil to misel, kdo vas je prerodil v tej noči?» klical je odvetnik in postal pred onim. «Prepričanje, da je vse brezuspešno! Obenem pa čutim, da nam bo trdovratno nasprotovanje še več sovražnikov nakopalo; — le pomislite, sedaj je že Bolè...» «Aha, ta vam najbolj po glavi hodi — umejem, ume-jem — zakaj...» «Ne žalite me, gospod doktor! Uverjeni ste o moji dobri, resni volji, toda če je vse zaman, vse agitiranje...» «Bolje pošteno propasti, nego umakniti se bojazljivo — tako vsaj ste še včeraj trdili ! » «To trdim tudi sedaj ! Toda v politiki morate pomisliti tudi vse mogoče posledice ! » «Oh, izvrstno! Sedaj ste postali celo oportunist.» Ločila sta se oba nejevoljna. — Dva dni pozneje je prijavil dnevnik da doktor Hrast ne kandidira. Ta novica je prišla tako nenadno, da je posamezni izmed odvetnikovih pristašev niso hoteli verjeti. Sto-prav ko je Koren pritrdil povprašujočim, zmajevali so glave in glasno izraževali svojo nezadovoljnost. Na dan volitve pa Hrastovih pristašev res ni bilo na volišču. Ko bi oni trdovratni mesar, ki se je še vedno hudo val na glavarjevega pinča, ne bil navzlic Hrastovi izjavi, da ne kandidira, dal svojega glasu njemu, bi bil Meden enoglasno izvoljen. Pa navdušenja je bilo malo. Volivci so smejoč se prihajali in odhajali — a kaj to! — voljen je bil vendar nemškutarski graščak, ker je narodna disciplina tako zahtevala! lNadaljevanje sledi) V PRVEM DERBIJU ZA ITALIJANSKI POKAL VIDEMCANI NADIGRALI ZDESETKANO PONZIANO V prijateljski tekmi zadovoljiv nastop Pro Gerirle Ponziana — Udinese 1:3 (0:1) PONZIANA: Magris (v 64. min. Zadel), Bembo, F. Gerin, Del Piccolo, Torninovi, Vecchiet, Trentin, Vi-donis (v 54. min. Meiacco), Inferrerà. Canazza (v 64. Cociancich), Momesso. UDINESE: Tamburrini, Sgrazzut-ti (v 82. min. Battoia), Ferrari, Fla-borea, Fabbro, Belotti, Galasso (v 77. min. Burlando), Gustinetti, Pe-rego, Gaiardi, Garganigo. STRELCI: v 3. min. Perego, v 48 min. Trentin, v 58. in 79. min. Gar ganigo. SODNIK: Berizzi iz Arezza. V soboto zvečer je na stadionu Grezar Udinese z lahkoto odpravila neuigrano Ponziano v prvi tekmi veljavni za italijanski pokal polprofesionalne v. Čeprav smo šele v začetni fazi letošnje nogometne sezone je prišla do izraza velika razlika med e-najstericama. Udinese je že precej uigrano moštvo, ki ima tudi hiter in lep sistem igre, medtem ko je Ponziana potrdila hibe, ki smo jih že opazili v tekmah proti Primorju m Bassanu. Tržačani imajo neorganizirano in raztrgano igro brez jasnin idej. Priznati je vsekakor treba, da je letos Ponziana popolnoma manjala strukturo moštva in to seveda precej vpliva na skupni sistem igre, vsekakor mislimo, da Gattonar, Ravalico, Lenardon in Dalle Crode, k: jih je Ventura morda letos prenaglo pustil ob strani, rešili marsikateri problem. Srečanje z Udinese-jem je jasno pokazalo, da mora Ponziana nekaj menjati, kajti že odsotnost dveh nogometašev Gramole in Girella je spravila trenerja Gianinni-ja v zadrego, ko je moral sestaviti postavo moštva. Nato, ko se je rahlo poškodoval in zapustil igrišče še Vidonis, je postalo problematično, kdo bo igral v vlogi režiserja. Najšibkejša točka Ponziane je sredina igrišča, kjer so lani igrali Ravalico, Vidonis, Lenardon in Dalle Crode, od katerih je letos ostal le Vidonis, ki nima od Vecchieta in Ca-nazze prave pomoči, medtem ko Trentin igra boljše napadalca kot zvezo. Zato mislimo, da je prišel čas, da se predsednik Ventura odloči rešiti problem s Cattonarjem, Lenardonom, Ravalicom in Dalle Crodejem, ki so še vedno last Ponziane. O Udineseju lahko rečemo, da ima zanesljivo in močno obrambo. Sredina igrišča ima precej dinamično in hitro igro kot tudi napadalci, kjer sta tokrat nad vsemi izstopala Perego in Garganigo. B. R. i Pro Gorizia — L. Vicenza C:2 (0:1) PRO GORIZIA: Fantini (Sirica no), Tricarico (Pighin), Furlani (Campi), Zoratti (Clemente II), Ceschia (Tomšič), Clemente L, Ri-aolfi (Gardenal). Martelossi, Zut-tion (Saccomano). Michelut. Facchin (Miniussi). L. VICENZA: Galli (Sulfaro), Bot-taro, Marangon, Perego, Prestanti, Restelli. Galuppi (D’Aversa), Di Bartolomei, Sormani (Gema). Ber-nardis (Ballarm), Faloppa. SODNIK: Cehi iz Trsta. STRELEC: v 33. min. p.p. in v 1. min. d.p. Sormani. V nedeljo zvečer je Pro Gorizia prestala drugo važno preizkušnjo pred pričetkom prvenstva D lige. V prijateljski tekmi se je namreč srečala z Lanerossijem iz Vicenze, ki bo letos nastopal v B ligi. Kot je bilo predvidevati, so tekmo zmagali gostje, čeprav sta oba gola padla zaradi iznajdljivosti Lanerossijeve-ga srednjega napadalca Sormanija. Splošna ocena tekme pa je, kljub vsemu pozitivna, še posebno za Pro Gorizio, ki je od prejšnje tekme z Udinesejem pokazala znatni napredek. Tokrat je zadovoljila posebno obramba, medtem ko je bilo razvidno, da napadalna črta ne razpolaga z dobrim strelcem. Glede Lanerossi-ja pa moramo pristaviti, da ekipa ni zadovoljila, saj s pokazano igro ne bo šla daleč v prvenstvu druge zvezne lige. Tudi Scopignovi varovanci ne razpolagajo z dobrim napadom, tako da sam Sormani igra raje na sredini igrišča, kot pa v kazenskem prostoru. Kot smo povedali, sta gola padla zaradi najivnosti goriške obrambe. Prvega je Sormani realiziral iz prostega strela, potem ko je s točnim strelom preigral vso obrambo. Dru-P: gol pa je bil še lepši. Čim je sodnik žvižgal pričetek drugega polčasa, je Sormani streljal točno iz sredine igrišča proti Siricanovim vratom. Ker je bil vratar preveč oddaljen od vrat. se je žoga preko vratarja zakotalila v mrežo. R. P. Gaja — Zarj'a B 3:2 V svoji prvi prijateljski trening tekmi je v soboto Gaja premagala mladince Zarje s 3:2 (2:0). Gole za Gajo so dali čuk, Milkovič in Kalc. «Gajevci» so zadovoljili le delno samo v prvem polčasu, ko so nastopili z boljšo postavo, vsekakor se pozna, da so komaj pričeli s treningi, saj ima trener Kozina polne roke dela. D. G. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StTSn 6 26. avgusta 1S7 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» a DZS i 61000 Ljubljana* Gradišče 10/II nad. telefon 22207 Oglas? Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno« upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. _, , . „ _ . . Izdaja in tiska P' ZTT - Trst Odgovorni urednik Gorazd vesel r '_______________ SPORT SPORT SPORI KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Dober nastop Sežancev v tekmi z Ljubljančani Od domačinov je bil Žiberna najboljši - S Krasom sta igrala tudi Bassin in Gvardjančič KK Kras Sežana — Olimpija Ljubljana 129:134 (54:57) KK KRAS: Grdina 2, Čebulec 4, Tavčar 6, Vodopivec 4, Mahnič 10, Basin 8, Korijan (k) 15, Gvardijan-čič 25, Korošec, Žiberna 18, Trobec 4, Fišer 33, Novak. KK OLIMPIJA: Šager 6, Volaj 18, Stissinger, Lorbek (k) 12, Polanec 23, Subotič 17, Vujačič 6, Ivanovič 17, Križnar 17, Jakhel 6, Nuhano-vič 12. PET OSEB. NAPAK- Korijan v 18. in Mahnič v 19. min. (oba v 2. polčasu). PROSTI METI: Kras 4:14, Olimpija 12:26. SODNIKA: štrikberger iz Ljubljane in Škrinjar iz Sežane. GLEDALCEV: 600. Tekma, ki so jo odigrali včeraj košarkarji Sežane proti Olimpiji, je močno navdušila številne gledalce, ki so se zbrali, kljub muhastemu vremenu, v velikem številu okoli odprtega igrišča. Že predčasno je za to tekmo vladalo veliko zanimanje, kajti vedelo se je, da bo Olimpija nastopila s standardno postavo, razen Jelovca. Na njegovo mesto pa je prišel novi center Ljubo Vujačič, ki je tudi včeraj nastopil v Sežani. Da bi preprečili veliko razliko med eno in drugo ekipo, so organizatorji uredili tako, da sta Gvardi-jančič in Basin ojačila domače moštvo, poleg visokega in dobrega centra Fišerja, ki itak služi vojaški rok v Sežani. Po kratki predstavi igralcev se je začela tekma. Za Olimpijo so začeli Lorbek, Subotič, Ivanovič, Križnar in Jakše. Na drugi strani pa Korijan, Tavčar, Gvardijančič, Žiberna in Fišer. V prvih minutah i-gre smo opazili posebno pri Sežan-cih precejšnjo mero živčnosti. Zaradi tega so «domači» izgubili precejšnje število žog, katere pa so izkušeni igralci Olimpije dobro izkoristili. Ko so se igralci Krasa z njihovo gonilno silo Gvardijančičem in Fišer- jem uigrali, je tekma postala izredno zanimiva in izenačena. Kar je bilo zamujeno v prvih minutah, je nadoknadil Žiberna v hitrih protina padih. Ta košarkar je igral odlično skozi vso tekmo bodisi v napadu kot v obrambi. V napadu je bil točen v metih in hiter, v obrambi pa je branil izredno požrtvovalno. Med domačini je bil skratka najboljši. Dru gi, ki je za Sežance dosegel največ točk, je bil Fišer, ki je dokazal, da bi lahko igral v najvišji ligi. Posebno ga odlikuje sproščen in točen met ter požrtvovalnost v obrambi. Igralci Olimpije so razvili lepo in sproščeno igro. Posebno dobro je igral Polanec, ki je dosegel 23 točk. Trener Olimpije Peter Brumen je s to tekmo poskušal vse možne peter ke, ki bi utegnile nastopiti v prvi zvezni ligi. Po tekmi smo trenerja Brumna vprašali, kaj meni o nasprotni eki pi. Tako nam je odgovoril: «Posebno me preseneča dober odriv, ki ga ima ta ekipa in sploh dobra telesna priprava. Med posamezniki pa bi rad omenil Žiberno, ki je danes zares zaigral sproščeno in učinkovito.» EKR NOGOMET . V okviru priprav na bližnja italijanska prvenstva so v nedeljo odigrali vrsto prijateljskih nogometnih tekem. IZIDI: Atalanta - Milan 1:0, Viareggio - Fiorentina 1:2, Napoli - Zagreb 3:0, Verona - Inter 1:1, Senigallia - Cesena 0:1, Brescia - Piacenza 3:3, Ternana - Lokomotiv Moskva 0:1, Jesina - Catania 0:3, Potenza - Foggia 0:1, Genoa - Sambe-nedettese 1:0, Seregno - Palermo 0:1, Solvey - Livorno 3:6. * * «► Vesna — Torviscosa 4:1 V prijateljski nogometni tekmi je v nedeljo kriška Vesna doma povsem nepričakovano visoko premagala Torviscoso s 4:1 (2:0). SA H Mednarodni turnir v Milanu A. Karpov ponovno prisiljen na remi Ljubajevič izgubil edinstveno priložnost MILAN, 25. — «Sovjetska trojka», ki je bila velik favorit za osvojitev prvih treh mest na mednarodnem šahovskem turnirju v Milanu, je nekoliko odpovedala. Le Karpov je dokazal svoj veliki šahovski talent in je trenutno na vrhu lestvice skupno z odličnim Jugoslovanom Ljubojevičem in z nevarnim madžarskim zastopnikom Portischem. V petem dnevu tekmovanja je bilo doseženih precej remijev. Karpov je v 17 potezah remiziral z Američanom Brownejem. Jugoslovan Ljuboje-vič je zamudil edinstveno priložnost, da bi prevzel vodstvo na začasni lestvici, saj je bil prisiljen na remi, kljub temu da je bil v partiji s Sovjetom Petrosjanom v ugodnem položaju. Tudi Portisch se je moral pošteno potruditi, da je remiziral s Smej-kalom. Ben Larsen, ki je izredno slabo začel, pa si je tokrat z zmago proti Jugoslovanu Gligoriču priboril šesto mesto. IZIDI 5. KOLA Smejkal — Portisch 0,5:0,5 Ljubojevič — Petrosjan 0,5:0,5 Unzicker — Marietti 0,5:0,5 Browne — Karpov 0,5:0,5 Gligorič — Larsen 0:1 Taji — Andersson 1:0 LESTVICA PO 5. KOLU Korpov, Ljubojevič in Portisch 3,5; Browne in Smejkal 3; Petrosjan in Larsen 2,5; Taji, GUgorič in Un-zicker 2; Mariotti 1,5; Andersson 1. PARI DANAŠNJEGA KOLA Portisch — Andersson, Larsen — Taji, Karpov — Gligorič, Mariotti — Browne, Petrosjan — Unzicker, Smejkal — Ljubojevič. PLAVANJE PRVENSTVO ZDA Furniss 2’06”08 KANSAS CITY, 25. - Bruce Furniss je tudi v zadnjem dnevu plavalnega prvenstva ZDA glavni junak. Furniss je namreč na 200 m mešano dosegel svetovni rekord z odličnim časom 2’06”08. Prejšnji rekord na tej progi je bil 2’06”32, rekorderja pa sta bila Wilkie in Fur-nissov brat Steve. Rezultati zadnjega dne: MOŠKI ICO m prosto: 1. Montgomery 51”0, 2. Skinner 51”05, 3. Coan 51”46. 1500 m prosto: 1. Hackett 15’32’’0, 2. Holland (Avstralija) 15’32”33, 3. Goddell 15’36”87. 200 m mešano: 1. Furniss 2’06”08 (nov svetovni rekord), 2. Curring-ton 2’07”56, 3. Engstrand 2’07”92. 4x100 m prosto: 1. Badger Delpin 3’28”52, 2. Gatorade 2’29”95, 3. Long Beach 3’30”28. ŽENSKE 100 m prosto: 1. Babashoff 57”48 (nov rekord ZDA), 2. Peyton 58”28, 3. Sterke 58”35. 1500 m prosto: 1. Greenwood 16’ 47”11, Harshbarger 16’53”49, 3. Weinberg 16’57”55. 200 m mešano: 1. Heddy 2T9”93, 2. Franks 2’21”49, 3. Symons 2’21”75. 4x100 m prosto: 1. Mission Viejo 3’ 55”81, 2. Fort Lauderdale 3’57”39, 3. El Monte 3’57”58. BEZBOL MONTREAL, 25. — V nadaljevanju medcelinskega amaterskega pokala v bezbolu je v skupini B Nicaragua premagala Kolumbijo z 9:5. Začasna lestvica: ZDA 8, Italija in Nikaragua 4, Kolumbija 0. VESLANJE NOTTINGHAM, 25. — V tem mestu se bo danes pričelo svetovno prvenstvo v veslanju. Letošnjega SP se bo udeležilo kar 28 držav. Favorit za končno zmago je seveda Vzh. Nemčija, ki je že lani v Švici osvojila največ zlatih kolajn (6 in eno srebrno). Ostali dve zlati kolajni so lani osvojili zastopniki ZDA in SZ. TENIS LESA, 25. — Italija je osvojila 1. mesto na teniškem prvenstvu za pokal Valerio. V finalu za prvo mesto so Italijani premagali SZ s 3:2. * * * BROOKLYN, 25. — Nastase in Borg bosta zaradi nešportnega vedenja na mednarodnem teniškem turnirju «open» v Kanadi morala plačati visoko globo. Organizatorji tega tekmovanja namreč menijo, da je Nastase namenoma izgubil srečanje z Orantesom in da je tudi Borg namerno zgrešil tri servise proti Plotzu. RIM, 25. — Vse kaže, da se je bivši srednji napadalec Lazia odločil, da se spet vrne v Italijo, potem ko je nepričakovano zapustil rimskega prvoligaša in se zatekel v New York. Chinaglia je izjavil, da brez nogometa sploh ne more «živeti». KOLESARSTVO LIEGE, 25. — Na svetovnem kolesarskem prvenstvu v zasledovalni vožnji za motorji za profesionalce je zlato kolajno osvojil zahodni Nemec Dieter Kemper, drugi je bil Cornelius Stam (Nizozemska), tretji pa prav tako Nizozemec Jan Breur. PO SMRTNI OBSODBI ZA PAPADOPULOSA, P ATT A KO S A IN MKAREZOSA Grška vlada bo priporočila predsedniku države pomilostitev pobudnikov fašističnega udara Opozicija strogo obsodila sklep vlade in obtožila Karamanlisa, da je prestopil meje svojih pristojnosti ■ Andreas Papandreu zahteva razpustitev parlamenta in nove volitve ATENE, 25. — Grška vlada, ki se je po kratkih poletnih počitnicah danes zjutraj sestala na izredni seji pod predsedstvom Konstantina Karamanlisa, je sklenila, da bo priporočila spremembo smrtne obsodbe proti Papadopulosu, Makarezosu in Pattakosu v dosmrtno ječo. Kot smo poročali, je v soboto posebno grško sodišče obsodilo tri pobudnike fašističnega državnega udara leta 1967 na smrt zaradi oborožene vstaje, vrh vsega pa jim je zaradi veleizdaje prisodilo še dosmrtno ječo. V sporočilu, ki ga je vlada objavila po seji je rečeno, da bo priporočila spremembo obsodb na smrt v dosmrtno ječo po predvidenem postopku, če bo razsodba pirejskega posebnega sodišča postala dokončna. Po obstoječem grškem zakoniku lahko obtoženci vložijo priziv proti razsodbi na vrhovno sodišče Aeropag zaradi «sodnijskih nepravilnosti», sodišče pa mora v roku šestih mesecev potrditi ali razveljaviti razsodbo posebnega civilnega sodišča, ki ga je parlament imenoval za proces proti 20 veljakom propadlega fašističnega režima. Takoj po razsodbi Aeropaga se lahko sestane svet za pomilostitve pri pravosodnem ministrstvu, ki preuči sklep vrhovnega sodišča in lahko na tej osnovi proporoci predsedniku države pomilostitev obsojencev. Po poluradnih vesteh iz Aten kaže, da bodo Papadopulos, Makarezos in Pattakos vložili priziv vrhovnemu sodišču v sredo. Sklep vlade je izzval zelo ostre reakcije zlasti v krogih parlamentarne opozicije, ki ocenjuje Kara-manlisovo pobudo kot nezaslišano popuščanje pučistom. Danes zjutraj je nekaj stotin pripadnikov «grškega komunističnega revolucionarnega gibanja» demonstriralo proti pomilostitvi fašističnih veljakov in zahtevalo takojšnjo izvedbo razsodbe. Nekaj ur pozneje pa so pred atenskim politehnikom, kjer so oktobra 1973 Papadopulosovi tanki pobili 23 delavcev in študentov, uprizorile protestne manifestacije tudi druge mladinske organizacije. Tudi voditelja največjih opizicij-skih strank A. Papandreu in Geor-gios Mavros sta obsodila sklep vla-tje.: Papandreu je. zahteval razpustitev parlamenta in nove politične volitve, «ker je Karamanlis povzročil ustavno krizo.» Vodja sredinske unije pa je s svoje strani zahteval izredno sejo parlamenta, ki naj razpravlja o sklepu vlade, da predlaga pomilostitev vodij fašističnega režima. Mavros je dodal, da je presenečen, ker se je grškemu premieru tako mudilo s pomilostitvijo, še preden so obsojeni pučisti vložili priziv Aeropagu. «Pobuda vlade — pa je poudaril Alekos Panagulis, ki je bil leta 1968 obsojen na smrt zaradi atentata na Papadopulosa — je brez dvoma zgrešena. Med drugim se bodo bivši polkovniki čutili varne, čeprav niso še poravnali svojega dolga s pravico in se bodo morali zagovarjati vsaj še dvakrat pred sodiščem: prvič zaradi udušitve upora v politehniku, kjer je bilo ubitih 23 ljudi, drugič pa zaradi zrušenja osnovne državne ustanove (monarhije) ter mučenja političnih jetnikov.» Na isti ton sa_ugla-šeni tudi komentarji ostalih levičarskih strank, ki po eni strani hvalijo posebno sodišče za zgledne razsodbe, ki so v opomin tistim, ki še rovarijo proti grški demokraciji, po drugi strani pa obsojajo Karamanlisov sklep o pomilostitvi Papadopulosa, Pattakosa in Makarezosa. Vprašanje je, čemu se je grškemu premieru tako mudilo s. pomilostitvijo, da je tako grobo prestopil mejo svojih pristojnosti, kot trdi o-pozicija. Na to vprašanje nekateri tuji komentatorji v Atenah odgovarjajo, da je hotel Karamanlis preprečiti morebitne upore pristašev diktature, saj je šele pred 6 meseci udušil upor skupine častnikov, ki so hoteli osvoboditi veljake strahovlade. Po mnenju drugih komentatorjev pa naj bi Karamanlis hotel čimprej iz-lečiti to rano, ki bi jo zunanji in notranji sovražniki radi izkoristili. Pred desetimi leti je bil toples senzacija. Danes je to normalno pravilo. Res je, da so se tudi našli posamezniki, celo organizirane seveda strogo krščanske druščine, ki so zahtevale od policije, naj «pol-gole» kopalke izženejo, toda policija se ni zmenila za te lažne puritance, kajti «zakon ne predpisuje, kako mora biti kopalec na kopališču oblečen». Za policijo in za turistične ustanove je veliko bolj pomembno vprašanje — ekološkega značaja. In to je popolnoma razumljivo, kajti kdor primerja Sredozemsko morje in še posebej Jadran s to mlakužo, mu ni težko izbrati, pa čeprav so se tudi na Danskem, na Švedskem in Norveškem našli ljudje, ki so imeli kaj reči na račun Sredozemlja in tudi Jadrana, češ da se tudi Sredozemsko morje naglo kvari, spreminja v drugi Baltik. In res je, da je tudi v Sredozemlju kot zaprtem morju vprašanje čistoče hudo aktualno, toda kdor je bil na Baltiku in si ogledal tamkajšnje morje in vse ob morju, bo opazil, da je razlika velikanska, da primerjave praktično ni, pa čeprav bi bilo treba tudi na Jadranu pomisliti na čistočo, kajti to čudovito morje predstavlja kapital, ki se ne sme potratiti. To je človeku posebno očitno, ko si je ogledal baltiško mlako. Le en dan (Nadaljevanje s 4. strani) obleke, posebno velja to za mlajši ženski svet, «ki ima kaj pokazati». HA ŽELEZNIŠKEM MOSTU NAD V/KTORIJIMM SLAPOM V napetem vzdušju začetek konference o novi ustavni ureditvi Rodezije Še velik razkorak med zastopniki rasistične vlade in predstavniki afriškega nacionalnega združenja - Pomembna posredovalna vloga Varstva in Kaunda VICTORIA FALLS (Rodezija), 25. — V južnoafriškem železniškem vagonu, ki je ustavljen sredi mostu nad Viktorijinim slapom, ki povezuje Rodezijo z Zambijo, se je danes začela prva ustavna konferenca o Rodeziji. Pomembnega srečanja, ki naj bi odločalo o prihodnosti Rodezije, kjer 300.000 - glava belepolta manjšina še vedno zatira šestmilijonsko večino Afričanov, sta se poleg premiera lana Smitha in vodje afriškega nacionalnega združenja msgr. Abela Mu-zoreva udeležila tudi zambijski predsednik Kenneth Kaunda in južnoafriški premier Vorster. Državnika sta imela pri sklicanju konference zelo veliko vlogo in sta z vztrajnim posredovanjem delno omilila nasprotja Pred začetkom konference sta se Vorster ih Kaunda sestala v nekem hotelu v mestu Livingston, kjer sta v dveumem pogovoru načela vprašanje bodočnosti Rodezije in bolj na splošno tudi odnosov med Južnoafriško republiko in ostalimi afriškimi državami. To je prvo uradno srečanje med državnikoma, ki sta bila nekoč smrtna sovražnika. Kot rečeno sta si oba veliko prizadevala za sklicanje konference, ki bo odločala o prihodnosti Rodezije. Vorster je pritiskal na Smitha in njegovo vlado, katere je tudi glavni podporni steber, medtem ko si je Kaunda prizadeval, da bi omehčal voditelje afriškega nacionalnega združenja. Skupna akcija je nekoliko omilila nasprotja med Salisburyjem in temnopoltimi nacionalisti, čeprav je razkorak med njimi še zelo velik. Tuji politični komentatorji ne izključujejo možnosti, da Vorster in Kaunda predlagata skupni kompromisni načrt o novi rodezijski ustavni ureditvi v primeru, da pogajanja med Smithom in Muzorewon propadejo. Uro po začetku konference sta državnika zapustila vagon, kjer se je začela konferenca in sta se z avtomobilom odpeljala na postajo v Victoria Falls, kjer sta prav tako v železniškem vagonu nadaljevala pogovore na štiri oči. Pogovor, ki je trajal poldrugo uro in je bi domnevno posvečen odnosom na južnem delu afriške celine, sta Kauda in Vorster ocenila kot pozitiven in koristen. nimiiiiMiiiiiiuiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiHiMiiiimuiiiiiiiiiimii VPRAŠANJE ZAPOROV ZNOVA NA DNEVNEM REDU Upor jetnikov v rimski kaznilnici Rebibbia Manifestanti zahtevajo takojšnje izvajanje novega kaznilniškega pravilnika RIM, 25. — Dan potem ko je stopila v veljavo reforma kaznilniškega pravilnika so jetniki rimskega zapora «Rebibbia» uprizorili protestno manifestacijo, na kateri so zahtevali takojšnje izvajanje najpomembnejših členov reforme kot so izročitev najmlajših jetnikov posebnim ustanovam za prevzgojo, delna svoboda in predčasna osvoboditev. Okrog poldne se je 600 jetnikov u-prlo in se ni hotelo vrniti v svoje celice, nekaj ur pozneje pa so se ma-nifestantom pridružili še ostali zaporniki. Pod večer so demonstranti zasedli tri oddelke in skladišče živil, kjer so prižgali ogromen kres. Iz kaznilnice se vali gost dim, na strehah pa straži na desetine manife-stantov, pripravljenih, da z nasiljem odgovorijo na morebitni policijski napad. Po nekaj urah pogajanj je namestnik rimskega državnega pravd-nika dr. Vitalone zahteval poseg štiri tisoč policistov in karabinjerjev. Po mnenju prisotnih časnikarjev je to verjetno dokaz, da se je sodnik odločil, da s silo zatre upor. Kot rečeno so jetniki začeli protestno manifestacijo, da bi dosegli takojšnjo uveljavitev preosnovanega kaznilniškega pravilnika, predvsem pa članov 47, 48 in 54, ki so najpomembnejši dosežki njihovega dvajsetletnega boja za bolj znosne življenjske pogoje. Člen 47 dovoljuje, da jetnika, ki je bil obsojen na kvečjemu dve leti in pol zaporne kazni lahko uprava kaznilnice zaupa posebni družbeni ustanovi v prevzgojo, če je bil jetnik tri mesece na opazovanju v posebnem centru za ugotavljanje osebnosti. Po členu 48 pa jetnik lahko preživi del dneva izven kaznilnice, če si je načel zaposlitev, po členu 54 pa ima jetnik, ki je pokazal voljo, da se po prestani kazni aktivno vključi v družbo, pravico do zmanjšanja kazni (20 dni vsakih šest mesecev ječe). Novi kaznilniški pravilnik je v vseh pogledih naprednejši od dosedanjega, vendar ga ne bo mogoče u-veljaviti, saj vlada še ni ustanovila vseh teles, ki jih zakon predvideva. Pripraviti je treba vse pravilnike, razpisati natečaje in postaviti na noge celotno organizacijo. Razumljivo je torej, da so se jetniki čutili delno ogoljufane, saj jim vlada odklanja pravice, za katere se borijo že dvajset let. Kar pa zadeva pogajanja med Smithom in Muzorewom kaže, da je začetek zelo težaven Po vesteh iz a-friških krogov so zastopniki rasističnega režima zavzeli ostro in neprož-no stališče, zaradi česar grozi konferenci popoln neuspeh. V pogovoru s časnikarji je Smith včeraj poudari!, da je cilj konference v skladu s sporazumom iz Pretorile podpis dokumenta, v katerem se stranki obvezujeta, da bosta skušali doseči sporazum s pogajanjem in da se ne bosta poslužili nasilja. Prav zaradi tega naj ne bi bilo govora, vsaj ne s praktičnega vidika, o bodoči ustavni ureditvi Rodezije. Rodezijski premier je dodal, da bo- do predvidoma tudi imenovali vrsto komisij, ki naj bi izdelale stvaren načrt za spremembo ustavne uredit-ve v državi, s katero naj bi temnopolta Večina končno uveljavila svoje pravice. In ravno to je jabolko spora med afriškimi nacionalisti, ki jih vodi škof Muzorewa ter zastopniki salisburijske-ga rasističnega režima. Afriško nacionalno združenje zahteva, naj med konferenco načnejo tudi vsa osnovna vprašanja bodoče ustavne ureditve. Kot rečeno je razkorak med strankama še velik in verjetno bosta morala Vorster ter Kaunda zastaviti vse svoje sile, da bosta ugladila nasprotja ter omogočila sporazum. Portugalska politika dekolonizacije v slepi ulici Bratomorna vojna na otoku Timor Spopadi med rivalnima osvobodilnima gibanjema so samo prejšnji teden zahtevali nekaj stotin žrtev CANBERRA, 25. — Iz uradnih krogov v Canberri se je zvedelo, da bosta v kratkem prispela v Avstralijo portugalska častnika, ki ju je lizbonska vlada zadolžila za posredovalno misijo med rivalnima nacionalnima gibanjema za osvoboditev vzhodnega Timorja, ki je . še vedno portugalska kolonija. Častnika bosta imela vrsto razgovorov z begunci, preden bosta odpotovala v upravno središče Timorja Dili, da začneta svojo nalogo. Napetost na otoku, ki se je postopno večala, odkar je Lizbona začela izvajati svojo politiko dekolonizacije, je prejšnji teden dosegla višek z ostrimi oboroženimi spopadi med nasprotujočima si gibanjema in sicer revolucionarno demokratsko fronto za neodvisnost Timorja FRE TELIN in demokratsko unijo Timorja UTD. Iz Dilija sporočajo, da sta rivaini gibanji spremenili mesto v pravo bojišče, na katerem je obležalo že na stotine civilnih žrtev. Samo v sobotnih bojih naj bi po sporočilu portugalske vlade nekaj stotin žena in otrok zgubilo življenje. Lizbona je doslej zaupala guvernerju Lemosu Spiresu posredovanje med gibanjema, a ves njegov napor je bil zaman. FRETELIN je že večkrat zavrnil predlog, po katerem naj bi priznal rivaino gibanje UTD. To gibanje se hoče samo pogovarjati s portugalskimi oblastmi. Misija omenjenih dveh častnikov, ki bosta v kratkem prispela v Dili, je verjetno slednji poskus Portugalske, da vzpostavi premirje med nasprotnima gibanjema. Lizbona je že prosila OZN za poseg, ker meni, da bi le prisotnost mednarodnih čet ustavila prelivanje krvi. V ta namen se je posebni portugalski predstavnik Antonio De Almeida Santos v soboto sestal z generalnim tajnikom OZN Waldhei-mom, predvidevajo pa, da bo imel še vrsto sestankov s predstavniki Indonezije in Avstralije. Džakarta je danes objavila svoje uradno stališče do vprašanja vzhodnega Timorja (zahodni del otoka je vključen v indonezijsko republiko), v kraterem dolži Portugalsko, da je s svojo omahljivostjo še zaostrila položaj. Indonezijska vlada poudarja, da ne stremi za vključitvijo Timorja v svoje ozemlje in da je pripravljena sodelovati skupaj z Avstralijo pri evakuaciji portugalskih in drugih tujih državljanov z otoka. To naj bi bil tudi prvi korak na poti ponovnega vzpostavljanja reda na otoku. V sporočilu piše, da bo v kratkem prispel v Džakarto lizbonski odposlanik, da skupaj z indonezijsko vlado preuči vprašanje nemirne kolonije, vzpostavitev reda na tej pa je vsekakor V izključni pristojnosti Portugalske. Doslej je že več tisoč Portugalcev zapustilo otok, da bi se izognilo bratomorni vojni. Večina jih je odpotovala proti Macauu, nekaj pa jih je našlo začasno zatočišče v Avstraliji. Glasnik avstralske vlade je danes izjavil, da bo ministrski svet v kratkem razpravljal o prošnji beguncev, da bi dobili dovoljenje za stalno naselitev v Avstraliji. Tragična smrt Binijeve matere RIM, 25. — Snoči je nepričakovane umrla v svoji vili pri Rimu Bice landelli, mati znanega glasbenika in popevkarja Umberta Bindija. Žensko je po nesreči ustrelil prijatelj Uldericco Bippi, ki je pravkar kazal, kako je spreten v uporabi samokresa. Po pričevanju prisotnih je landel-lijeva sedela z Bippijem in drugimi prijatelji na vrtu svoje vile, ko je Bippi izvlekel samokres in za šalo nekajkrat ustrelil proti drevesom. V tem so pozvonili na vhodna vrata ir, landellijeva se je odpravila k vhodu, da opre gostu. Bippi pa verjetno ni opazil, da se je premaknila in jo je pomotoma ustrelil. Kljub hitri zdravniški pomoči za nesrečno žensko ni bilo več pomoči: umrle je med prevozom v bolnišnico. ' ;:#5 ! ■ ■■■ • d MM? i • • • •••»••• r. • • »|v* #_*_•_•_ ||*Ìl *****•*•*•*•*•*•%*•*•*•*•*•> ^ rivivivi'!'! IlvI'I'IyKv vlv.v.vi ideje, nasveti za tvoj dom •** •***» • ••»••» ••»•••» NNNNŠv! Nk KOZICA nesprijemljiva, algoflon dvojna plast 16 cm 950 lir PONEV nesprijemljiva, algoflon dvojna plast 28 cm 1.950 lir KOMPLET 6 SKODELIC ZA KAVO dekorirana keramika moderni vzorci 1.500 lir SERVIS KROŽNIKOV 18 KOSOV močna lončenina 2.950 lir SERVIS KROŽNIKOV 13 KOSOV emajlirana keramika ročna dekoracija 2 SKLEDI ZA SOLATO porcelan 1.950 lir SAMOREZNICA ZA ZELENJAVO 2 jeklena valja 2.500 lir MLINČEK ZA MESO Moplen v različnih barvah 2.500 lir BOMBAŽNA BRISAČA 4 barve, frotirka 950 lir NAMIZNI SERVIS cvetlični vzorec 2.950 lir ENOPOSTELJNA GARNITURA čisti bombaž tiskana na dveh straneh v različnih fantazijah 4.500 lir ODEJA enoposteljna v različnih barvah 3.900 lir LESTEV jeklo ovito s plastiko, 5 stopnic 5.900 lir VRČ Moplen, 10 litrov, 4 barve 850 lir 3.900 lir KOMPLET 18 KOZARCEV steklo luminark 4.500 lir KOMPLET 18 KOZARCEV kaljeno steklo 1.950 lir ODCEJEVALNIK ZA POSODO Moplen, 4 barve 1.250 lir KUHINJSKA KRPA - bombažna osje gnezdo 180 lir KUHINJSKE ROKAVICE z notranjo oblogo - različne barve 250 lir PRI NAS JE NAKUP CENEJŠI vič GRANDI MAGAZZINI lunumu Korzo Saba 15 Trst