OSREDNJA KNJIŽNICA CEDE C AUT Celje - skladišče D-Per III 5/1994 500000 699 6 COBISS Leto XVI - številka 6 - junij 1994 Žalska noč Letos z mednarodno udeležbo Turistična prireditev Žalska noč dobiva ob praznovanju 100-letnice društva novo vsebino in podobo. Po nekajletnem premoru bodo zopet obudili sodelovanje med hmeljarskimi središči Slovenije, Češke (Žatec) in Bavarske v Nemčiji (Geisenfeld). Zato so v goste povabili predstavnike omenjenih mest, pivovarje, hmeljarje, trgovce s hmeljem, glasbenike in športnike. Podjetja bodo povabila poslovne sodelavce, da bodo Žalec lahko spoznali tudi s turističnega in zabavnega vidika. Krog sodelujočih mest bodo v prihodnjih letih širili. In kaj bo letos na Žalski noči posebnega? Na prostem bodo postavili veliko pivnico, kjer boste lahko poskusili več vrst piva, prvič pa boste lahko poskusili žalsko cesarjevo pivo. Češki mojster kulinarike bo domačim kuharjem v pomoč pri pripravi pivskih jedi. V pivnici pri Marjoli bodo igrali godbeniki iz Žatca, ki jih spremljajo brhke mažuretke. Letos bo v Žalcu prvič tudi dan slovenskega nogometa. V hotelu se bodo zbrali predstavniki slovenskih nogometnih klubov vseh treh lig. Poleg strokovnega posvetovanja bodo žrebali za naslednjo sezono po vzoru žrebanja za svetovno prvenstvo. Proglasili bodo najboljšega nogometaša za preteklo sezono, popoldne pa bosta še zanimivi tekmi. Vstop na tekmo bo prost. V polčasu med finalno tekmo žensk se bodo predstavili člani Karate kluba Žalec, zmajarji pa bodo z zraka streljali na gol z žogo za svetovno nogometno prvenstvo. Torej bo tudi v Žalcu odmeval ta svetovni športni dogodek. Za zabavo bo letos poskrbljeno bolje kot pretekla leta. Začela se bo v četrtek, nadaljevala NI vsaka kava Tropic kava S Tropic kartico ugodnejši nakup v petek in končala v zgodnjih nedeljskih jutranjih urah. Organizatorji so povabili številne ansamble, pevce in humoriste, vsi pa obljubljajo, da bo veselo in nepozabno. Tudi tako bogate go- stinske ponudbe, kot bo letos, na Žalski noči še ni bilo. Pridite torej v Žalec od 23. do 25. junija; poskrbljen bo dodaten avtobusni in železniški prevoz, zato namesto jeklenih konjičkov uporabite raje omenjene prevoze. Vremenoslovci organizatorjem obljubljajo lepo vreme, kar bo poleg vašega obiska naj-lepša čestitka za 100-letni jubilej. Ob dnevu državnosti Tako kot povsod po državi bodo tudi v KS Prebold v čast prazniku slovenske državnosti številne proslave in prireditve. Na predvečer praznika, ob 20. uri, bo na dvorišču KS v centru Prebolda proslava s kulturnim programom. Že prej bodo zazvonili zvonovi v farni cerkvi, proslavi, v kateri bodo sodelovali pihalni orkester TT Prebold, MPZ Svoboda Prebold in učenci OŠ Prebold, pa bo sledilo ljud- sko rajanje ob glasbi in vsem, kar sodi k dobremu počutju. V nedeljo, 26. junija, bo slovesno v Mariji Reki, kjer bo ob 14. uri v čast praznika sveta maša. Po njej bodo odprli novo mrliško vežico. V cerkvi pa bodo obiskovalci lahko prisluhnili moškemu pevskemu zbor u Svobode Prebold, ki pripravljajo zanimiv in pester koncertni program. Po vsem tem bo še družabno-prijateljsko srečanje krajanov v PD Pod Reško planino. - DAR - Lipa za zdravje Lipa - simbol slovenstva je spet vzcvetela. Njen omami vonj se širi po vaseh in vabi, da si naberemo cvetja za dober čaj, ki nas bo grel v zimskih dneh. Lipovo cvetje nabira marsikdo, na našem posnetku pa ga nabirajo Terezija in Ivanka Praprotnik in Magda Pak iz Vranskega pod župnijsko lipo na Vranskem. Ta je ena izmed najstarejših in največjih daleč naokrog. Tudi letos je vsa v cvetju. t. TAVČAR Po asfaltu na Dobrovlje Ob prazniku KS Braslovče je bila osrednja slovesnost v nedeljo dopoldne na Dobrovljah, kjer so predali namenu odsek ceste, ki povezuje Braslovče z Dobrovljami, v dolžini 7,7 km. Tako je končno tudi ta zaselek, na nadmorski višini okrog 700 m, dobil asfaltirano cesto, ki ga povezuje z dolino. Cesta je stala okrog 50 milijonov tolarjev, denar pa so prispevali občina Žalec, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije, sklad za demografsko ogrožena nodročja in za razvoj pode- želja in vasi. Otvoritve so se udeležili številni krajani in gostje. Predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije, Teodor Bele, je v svojem kratkem govoru poudaril, da bodo še naprej podpirali razvoj takšnih področij kot so Dobrovlje. Na slovesnost so prišli tudi predsednik občine Žalec prof. Milan Dobnik, predsednik IS Boris Kranjc in Vinko Debelak. Cesto je predala namenu 88-letna Mihaela Ramšak (na sliki). V počastitev praznika so lovci pripravili zani- mivo razstavo, učenci OS Braslovče revijo pevskih zborov, športniki tekmovanje v badmintonu, streljanju in odbojki ter nočni pohod na Dobrovlje. Tekst in foto: T. TAVČAR -p.o. Žalec. ZELO USODNO - JEČMEN RINFUZA v blagovnici ASRINA Žalec 19,00 SIT/kg. Cena ne vključuje prometnega davka, tel. 063/715-311 Za dan državnosti Skupščina in Izvršni svet občine Žalec Nova celostna podoba Turistična zveza Spodnje Savinjske doline se je lotila zahtevnega projekta: izdelave celostne podobe. To nalogo je zaupala podjetju Epsi iz Mozirja, ki ima s to dejavnostjo bogate izkušnje in uresničenih že precej projektov v Mozirju in Celju. Podobo Spodnje Savinjske doline okvirjata hmelj in Savinja. Celoten projekt bodo uresničevali več let, še letos pa bodo izdali vodnik, v katerem bodo zajete znamenitosti doline, turistična in gostinska ponudba. jk Neuspel referendum pravzaprav ni presenečenje Mila zima, precej okvar Rezultati majskega referenduma o novih občinah so neizpodbitni. Ljudje so bili, razen v Taboru, z veliko večino proti. Za mnoge, zlasti za vodstva krajevnih skupnosti, je bilo to neprijetno presenečenje. Dosedanji župan Milan Dobnik pa pravi, da nad izidom pravzaprav ni presenečen. Savinjčan: Kako si razla- gate dokaj visoko udeležbo na referendumu in hkrati tako visok odstotek glasov proti novim občinam? Milan Dobnik: »Visoka udeležba pomeni, da ljudem pač ni vseeno, kako bo. Zato so šli na referendum, da ne bi prepustili odločitve samo tistim, ki so za eno vrsto rešitev, kot se je to zgodilo na zborih občanov. Glavni razlog, da so glasovali proti, pa je po mojem mnenju v tem, da so ugotovili, da bo bodoča lokalna organizacija po vsej verjetnosti dražja od sedanje. Poleg tega so ljudje navajeni sedanjih občin, večina se nas stare ureditve ne spominja več. Slovenci smo sploh precej konzervativni in nismo navdušeni nad spremembami. Precej pa je k temu pripomoglo tudi razmišljanje, da nova organizacija ne bo tako pisana na kožo občanom oziroma v prid komunalni ureditvi, ki je bila večinoma zgrajena v času teh občin.« Savinjčan: Se pravi, da ne gre samo za premajhno seznanjenost ljudi z novo ureditvijo? Milan Dobnik: »Mislim, da težava ni v tem. Mogoče le toliko, da je veliko ljudi menilo, da bo bodoča občina kopija sedanje.« Savinjčan: V kakšnih občinah bodo torej nove volitve? Milan Dobnik: »Tega ne vem. Glavnega krivca za nastali položaj pa vidim v vladi, ki se je s tem projektom premalo ukvarjala in ki bi s svojo večino v državnem zboru lahko blokirala takšne akcije. Upam, da zdaj v državnem zboru ne bodo samo valili krivde drug na drugega in da bodo upoštevali dejstvo, da ljudje niso za te spremembe. Da bodo povprašali vodstva bodočih novih občin, ali so res za to občino, in da bodo potem potrdili obstoječe občine in tiste, ki so bile izglasovane s prepričljivo večino.« Savinjčan: Ah razmišljate o tem izidu tudi kot o zaupnici tej občini in morda samemu sebi? Milan Dobnik: »Človek je vedno malo domišljav in išče v tem zaupnico sebi. Pa ne bi rekel samo sebi ali tej garnituri, ki je zdaj na položaju, ampak vsem garnituram, ki so doslej vodile to občino.« K. Rozma’i ŽALEC 7.492 3.899 52,0% 44,0% 54,0% 3,0% GRIŽE 2.300 1.625 71,0% 26,0% 68,0% 6,0% PREBOLD 3.456 2.584 75,0% 23,0% 74,0% 2,0% ŠEMPETER 2.321 1.690 73,0% 25,0% 73,0% 1,0% POLZELA 3.847 2.798 73,0% 38,0% 60,0% 1,0% BRASLOVČE 2.479 1.706 69,0% 38,0% 59,0% 4,0% VRANSKO 1.871 1.143 61,0% 41,0% 58,0% 1,0% PETROVČE 2.286 1.549 68,0% 28,0% 71,0% 2,0% LIBOJE 1.070 777 73,0% 31,0% 67,0% 3,0% GOMILSKO 1.047 914 87,0% 43,0% 55,0% 2,0% VINSKA GORA 1.175 891 76,0% 37,0% 62.0% 1,0% TABOR 1.138 783 69,0% 54,0% 43,0% 4,0% OBVESTILO Tabela osnovnih vrednosti zemljišč na podlagi Enotne metodologije za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozdov (Uradni list SRS, št. 10/87 in 30/89), na podlagi katere bodo sodno zapriseženi cenilci cenili zemljišča, ki bodo predmet odkupa oziroma zamenjave za potrebe izgradnje avtoceste na odseku Arja vas-Ločica pri Vranskem. Izračun na podlagi točk iz Enotne metodologije v SIT: Katastrski razred je vsebovan v točkah 1-8 kultura 1 2 3 4 5 6 7 8 njiva 386 346 309 270 232 193 154 116 travnik 289 251 212 174 135 116 96 77 pašnik 135 116 96 77 58 39 19 19 Na te osnovne vrednosti zemljišč se pri izračunu odškodnine doda 25-80% za ekonomske dejavnike. Osnovna vrednost za kmetijsko zemljišče - vrednost zemljišča x vrednost proizvodnje x 0,1 na m2 njive 1. bonitetnega razreda (v faktorju 0,1 je upoštevana 25% vrednost proizvodnje (kar je cca 50% dohodka) za čas 40 let). EKONOMSKI DEJAVNIKI: 1. Prometni položaj do 25% 2. Tržnost do 15% 3. Status kmeta-zašč. kmetija do 15% 4. Zmanjšanost zaokroženega kompleksa - pare. do 15% 5. Možnost strojne obdelave do 10% Skupaj do 80% V Savinjski dolini se prometni položaj nepremičnin oceni s 25%, tržnost kmetije pa s 15%. Ne glede na posebne predpise o odškodnini pripada kmetu oziroma kmetijski organizaciji za odvzeto zemljišče na podlagi prvega odstavka 14. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih poleg odškodnine po predpisih o razlastitvi še nadomestilo za zmanjšano možnost pridobivanja na preostalem zemljišču. Ta odškodnina se izračunava individualno po presoji cenilca. (Prvi odstavek 14. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih se glasi: Ne glede na posebne predpise o odškodnini pripada kmetu oziroma kmetijski organizaciji za odvzeto zemljišče poleg odškodnine po predpisih o razlastitvi še nadomestilo za zmanjšano zmožnost pridobivanja na preostalem zemljišču. Nadomestilo mora biti tolikšno, da skupaj z odškodnino zadošča po izbiri kmeta oziroma kmetijske organizacije bodisi za tolikšno izboljšanje preostalega zemljišča, da nista prikrajšana pri svojem dohodku, bodisi, da si lahko pridobita drugo enakovredno zemljišče.) Uprava DARS d.d. POZIV Na podlagi Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas-Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 26/94) bo pričel izvajalec del za pridobivanje zemljišč Cestno podjetje Celje po pravnomočnosti omenjene uredbe (3/6-94) z odkupi zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtoceste Arja vas -Ločica pri Vranskem. Za izvedbo del bo izvajalec potreboval kmetijska zemljišča, katera bo ponudil oškodovancem, ki imajo status kmeta. Izvajalec del za pridobivanje zemljišč P O-Z I V A vse zainteresirane, ki bi želeli prodati svoje nepremičnine, primerne za zamenjavo v neposredni bližini trase avtoceste, da dajo čimprej pisne ponudbe z označbo velikosti zemljišča, pare. št. in k.o. izvajalcu del: CESTNO PODJETJE CEUE Lava 42 Pravna služba CELJE ali sporočijo ponudbe ustno po telefonu št. (063) 31-321 int. 299. Uprava DARS d.d. Končala se je še ena kurilna sezona. Tokrat je 46.443 m2 neto stanovanjskih površin in 13 družbenih objektov v Žalcu prvič ogrevalo stanovanjsko podjetje Sipro. Predračun ogrevanja, ki ga je potrdil tudi kurilni odbor, je znašal 45,5 milijonov tolarjev. Dejanski odhodki med sezono pa so bili nižji od prihodkov za 2,3 milijone tolarjev. Da se je kurilna sezona končala z ostankom dohodka, gre zasluga predvsem mili zimi, ki je novembra sicer pokazala svoje ostre zobe, a nato precej popustila. Tako je bila poraba kurilnega olja manjša za 16,6 odstotkov od načrtovane in je znašala 1,036.219 litrov. Kuriti so prenehali zadnjega aprila, že prej pa so vremenske razmere dovoljevale omejevanje dovoda toplotne energije. Cena ogrevanja se je med sezono povečala štirikrat, predvsem zaradi povišanja cene kurilnega olja. Tako se je z 52 tolarjev maja lani povečala na 62,64 tolarjev. Že na začetku kurilne sezone so se začele pojavljati okvare na primarnem toplovodnem omrežju. Tehnični direktor Si-pra Zlatko Prislan je o tem povedal: »Naš predhodnik je sla- bo vzdrževal toplovodni sistem. Ob prevzemu smo sicer vedeli, da bo na strojnem delu potrebnih veliko vzdrževalnih del in ta vlaganja nam je potrdil tudi kurilni odbor. Podzemnega toplovodnega omrežja pa si prej nismo mogli ogledati in takoj ob pripravljanju sistema na kurjenje so se začele pojavljati okvare. V celotni sezoni smo morali odkriti in popraviti devet takih večjih okvar, ki smo jih iskali po dvaindvajseti uri, da so bili uporabniki čim manj prizadeti.« Stroške odprave okvar so zaračunali lastnikom toplovodnega sistema: »V lanski sezoni se lastniki niso strinjali, da bi bila v ceno ogrevanja vključena tudi amortizacija. V ceni je bilo predvidenega le nekaj investicijskega vzdrževanja in ta sredstva so potem zadostovala tudi za odpravo okvar. Vendar pa ravno zaradi tega nismo nabavili dveh elementov, to je rezervne obtočne črpalke in mehčalne naprave.« 9-članski kurilni odbor, sestavljen iz predstavnikov lastnikov (3 imenuje občina, ostale zbori lastnikov), se je med kurilno sezono sestal dvakrat. Na zadnji seji so sprejeli poročilo, ki ga je pripravil Sipro. Odločili so se, da se ostanek prihodka ne poračunava (Sipro bi v tem primeru vračal 49 tolarjev na m2), ampak se ga vloži v nujna vzdrževalna dela v primarni toplovodni razvodih sistem. Če tega ostanka ne bi bilo, bi strošek teh investicij morah vključiti v ceno ogrevanja za naslednjo kurilno sezono. Kljub temu pa je cena za novo sezono spet višja. Vanjo sicer kljub predlogu Sipra ponovno ni vključen strošek amortizacije. Člani kurilnega odbora so namreč ocenili, da bi bil dvig na 74,93 tolarjev za m2 prevelik. So pa v ceno vključili nakup računalniške opreme in programa za daljinsko upravljanje toplotnih postaj iz centralne kotlovnice. Ta investicija znaša 5,3 milijone tolarjev in predstavlja večino dviga cene na 68,53 tolarjev na m2. Prav tako se je kurilni odbor odločil, da bo kljub vgraditvi merilcev Sipro še vnaprej obračunaval akontacijo, ki se bo plačevala vseh dvanajst mesecev. V februarju in marcu pa se bo naredil obračun za tekočo kurilno sezono. K. R. Občinski poslanci na Coljavi Majsko zasedanje zborov občinske skupščine je bilo praznično. S tem ko so se zbrali v lovskem domu na Go-ljavi, so zbori uresničili eno od poslanskih pobud in hkrati praznovali četrto obletnico svojega dela. Če jim namreč državni zbor zaradi reforme lokalne samouprave ne bi podaljšal mandata, bi bilo to njihovo zadnje zasedanje. V res lepem vremenu so poslanci sejo začeli najprej delovno. Brez posebne razprave so po podrobnem poročilu vseh sekretariatov sprejeli odlok o zaključnem računu pro- računa občine za leto 93, nato ' pa še odlok o varstvenih pasovih virov pitne vode v Letušu in Podvinu ter osnutek odloka o statusnem in upravljalskem preoblikovanju Komunalnega podjetja. V uradnem delu je še največ razprave povzročilo delegatsko vprašanje poslanke Zelenih glede zavarovanja podtalnice pri gradnji avtoceste in mnenje te stranke, da so bili občinski poslanci pri glasovanju o trasi J4 zapeljani. Župan Milan Dobnik je hotel tako trditev dati na glasovanje, vendar so poslanci menili, da bi tako glasovali o zaupnici samim sebi. Poudarili so, da so se odločili na podlagi predstavljenih strokovnih argumentov in da naj zato nasprotniki te trase spodbijajo argumente, ne pa njihove odločitve. Župan je tudi povedal, da so se vsi občinski odbori strank, razen SLS in SKD, na posebnem sestanku strinjali, da o trasi ni potrebno ponovno razpravljati. Po končani seji so v lovskem domu poslancem postregli s kosilom, na Goljavi pa so se zadržali vse do večernih ur. K. R. dr. Janez Zupanec, poslanec v državnem zboru Dogajanja v parlamentu V obdobju od zadnjega javljanja je parlament ostal prizorišče pestrih dogajanj: od realiziranih in nerealiziranih zamenjav ministrov in običajnega sprejemanja zakonodaje do referendumskega odločanja državljanov o območjih bodočih občin kot nosilcih lokalne samouprave. Odločanje na referendumih je pomenilo najbolj neposreden stik med parlamentom in državljani po volitvah, ki so bile konec leta 1992. Izid referenduma je znan, mnogi analitiki, med njimi predvsem generali, pametni po bitki, pravijo, da je bila to velika klofuta državnemu zboru. Jaz pa povem, da sem bil izidov na referendumih vesel: uresničena je bila pravica vsakega državljana, zapisana v ustavi, da neposredno pove, v kakšni občini želi živeti. In državljani so povedali, da so siti velikih sprememb. Nekateri mi bodo ugovarjali, da je državni zbor sprejel takšno zakonodajo o lokalni samoupravi, da je bilo na referendumu moč odločati le o velikosti bodočih občin, ne pa o vsebini bodoče lokalne samouprave, ki bi morala obetati spremembo na bolje. Ne zanemarjam tega stališča, vendar ne pozabimo, da je sprejeta zakonodaja s področja lokalne samouprave rezultat številnih kompromisov med zelo skrajnimi stališči predvsem politične moči posameznih strank). Spomnil bom na začetek razprave o predlagani zakonodaji s področja lokalne samouprave: na zasedanju julija 1993 ni bil sprejel predlog, ki ga je zastopala tudi poslanska skupina LDS, da konec aprila 1994 opravimo volitve v nove enodomne skupščine na območju obstoječih občin in pripravimo zakonodajo za bodoče nove občine, ki bi bile uresničene v letu 1996. In potem smo v parlamentu porabili ogromno časa (daleč največ), da je bila kompromisna zakonodaja sprejeta. Meni je žal le zapravljenega časa. Mar bi ga porabili za sprejemanje prepotrebne zakonodaje na področju zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na področju financ ali na področju pravosodja. Vse kaže, da je pogoj za kvalitetno lokalno samoupravo uzakonjena državna uprava. Odbor za pravosodje in notranjo politiko, ki ga vodi Celjan Vitodrag Pukl, je to pomlad opravil ogromno delo ob usklajevanju številnih zakonov s področja pravosodja, da je potem te številne zakone lahko državni zbor skozi vse tri faze obravnav sprejel. S tem je bila postavljena vsa potrebna osnova za temeljito preobrazbo pravosodja, česar se seveda pravna stroka dobro zaveda. Mi je pa omenjeni predsednik od- omenil, da so pri sprejemanju te zakonodaje najbolj manjkali poslanci tistih parlamentarnih strank, ki so imeli največ povedati o brezpravju v naši deželi. Nič drugače ni bilo ob drugem branju predloga zakona o preprečevanju pranja denarja (ali ni bila to tema raznih protikorupcijskih zborovanj?). Za dokaz hranim izpisek o prisotnosti poslancev. Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451, Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobnikar, Darko Na-raglav, Andreja Žolnir, Henrik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.200 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Dunajska 5. Tehnično urejanje: Marjan Stamejčič Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Žatec ¡n Žalec na novi poti Sodelovanje med središčema hmeljarstva Žatcem na Češkem in Žalcem je bilo pred leti zelo razvejano. Politične razmere so prijateljske vezi precej okrnile, še najbolj so se ohranile med hmeljarji. Pred dnevi pa so predstavniki Žalca obiskali Žatec z namenom, da se sodelovanje ponovno obudi. S pomočjo Inštituta za hmeljarstvo so se srečali s predstavniki mesta in okraja, v pogovorih pa spoznali mnogo podobnosti in možnosti sodelovanja za katerega so se tudi dogovorili. Tako bodo njihovi predstavniki obiskali Žalec že v naslednjih dneh, s pivom in orkestrom pa se bodo predstavili na Žalski noči. Žatec in Žalec imata veliko podobnosti. Ni naključje, da je v imenih razlika le v eni črki, saj imeni krajev izvirata iz besede, ki označuje naplavino reke ob mestu. Tudi podoba starega mesta je slična, le da je žatec nekoliko večji. Mesti sta precej bogati z zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki, pečat pa jima daje predvsem hmeljarstvo. Razlika je zopet v površinah, saj na Češkem pridelujejo kar trikrat več hmelja kot v Sloveniji. Sodelovanje med hmeljarskima inštitutoma sega desetletja nazaj in je razvejano tudi danes. Mesti sta bogati s kulturno in športno dejavnostjo, imata pa tudi svoj časopis, tako da je možnosti za sodelovanje veliko. Prav o tem so se pogovarjali Žalčani z županom in njegovimi sodelavci, pripravili pa so tudi listino o sodelovanju. Pred dnevi so Žatčani tudi uradno povabili Žalčane na njihov hmeljarski praznik, ki bo v mesecu avgustu. Polzela Nastopilo 600 mladih gasilcev Občinska gasilska zveza Žalec je na Polzeli pripravila letošnje občinsko tekmovanje pionirjev in pionirk ter mladincev in mladink. Pionirji in pionirke so se pomerile v vaji z vedrovko in v štafetnem teku z ovirami ha 450 m, mladinci in mladinke pa v vaji z ovirami in štafeti z ovirami na 400 m. Pri pionirjih je največ spretnosti in hitrosti pokazala desetina iz Svetega Lovrenca, ki je zbrala 974 točk, sledi desetina Vinske Gore z 971 točkami, Dobriša vas, Petrovče z 869 točkami itd. Pri pionirkah je zmagala desetina iz Grajske vasi z 974 točkami pred desetino iz Gomilskega, 863 točk, in Prekope, ki je osvojila enako število točk. Pri mladincih, kjer je nastopilo kar 18 desetin, je bila prva desetina Prebolda z 965 točkami, sledi Gomilsko z 953, druga ekipa Prebolda z 935 točkami itd. Pri mladinkah je zmagala desetina Gomilskega, ki je zbrala 996 točk, pred desetino Svetega Lovrenca 975, Latkove vasi 848 točk itd. Na sliki: med nastopom pionirjev in mladincev. -p TAVČAR Prijeten športni dan Milan Dobnik in župan okraja Žatec Jiri Fousek med sprejemom v mestni hiši. JUte lel.: «63 713-118, mobitel: 0609 610-089 0609618-735 IZDELUJEMO ! NAMAKALNE f“j SISTEME ~ | MINI RAZPRŠILEC za vrtove in večje površine Pokličite nas, oglasimo se pri vas, dostavimo in zmontiramo namakalno opremo po vaši želji in za vsak žep (100m2 = 8000 SIT)!!!!! NAJ Mi ZALIVAMO NAMESTO VAS!!! JLO-9-*_iJULIULflJL4JLiLilJLILIULOJUUUL4JULiLBJL!ULiLiUUUUlJ^ Žalska osnovna šola je organizirala največji športno-zabavni dan, tako so ga namreč poimenovali, na katerega so učenci in učitelji povabili tudi starše. Otroški živ žav in glasba iz ozvočenja sta jutranjo meglo hitro pregnala in natanko ob devetih je ravnatelj Adi Vidmajer pozdravil udeležence športnega dne in najavil program. Sonce je pospremilo učence in starše na atletsko stezo, na kateri so se pomerili v teku na 60 m. Čeprav rezultati niso bili najpomembnejši, so po njih kar pogosto spraševali in nismo videli malo primerov, ko so otroci premagali svoje starše. Sicer pa rezultati v teku in skoku v daljavo niso bili skromni, zmagovalci bi se lahko udeležili tudi kakšnega atletskega mitinga. Morda pa bo iz športnega dne kmalu zrasel atletski miting, kakršnega se Žalčani spomnijo izpred nekaj desetletij. Dvoboji v košarki, malem nogometu, odbojki na mivki so zaključili zanimiv dan in zbližali številne starše. Če pa sta oči in mamica pokazala tudi znanje in spretnost, je bila mladež nanju ponosna, predvsem pa zadovoljna, da so dan preživeli skupaj v prelepem športnem centru, ki zadnje čase dobiva novo podobo. Da si takšnih do- TRI PMIEBOLD PREBOLD tel. & fax: 723-243 Po ugodnih cenah nudimo: : • CEMENT • HIDRIRANO APNO • BRAMAC • ARMATURNE MREŽE • LITOŽELEZNE PE- ČI PO LICENCI BU-DERUS • STROPNA POLNILA • NOSILCE • JUPOL • LEPILA ZA KERAMIKO Odprto: od 7.30 do 18., sobota do 12. ure! V stiski vam postrežemo tudi po 18. uri! VSE VRSTE ZAVAROVANJ Sprejmite nasvet naših zastopnikov : Adriatic* zavarovalna družba d.d. Agencija AZUR ŽALEC in zastopniki: ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), telefon: 063/712-181 delovni las: od 7.30 do 15., sreda do 17. uro VRANSKO, TABOR, GOMILSKO: Romuald Pavlič. Brode 24. Vransko, tel.: 725-246. i Viktor Drolc, Črni Vrh 45, tel.: 726-004 KZ VRANSKO, poned.: od 8. do 12. ure Roman Rančigaj, Kapla 62, KZ TABOR, nedelja od 9. do 12. ure BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 713-917 Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270 . POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128 KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure) GALICIJA: Marija Studnička, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER, PREBOLD: Bojan Pustinek, Podvin 1, Polzela, tel.: 721-086 GRIŽE, ŠEŠČE Dragica Šon, Migojnice 122, tel.: 714-418 Bojan Lubej. Pongrac 88 e, tel.: 714-455 LIBOJE, PETROVČE, Marko Fužir, Dobriša vas 3 b. Petrovče, tel. 707-281 Stanko Plantak, Arja vas 34/b, Petrovče, tel.: 707-163 ŽALEC, VRBJE: Jernej KOŠTOMAJ, Žalec, Prežihova 1, tel.: 713-352 Melita Volavšek. KrusevsKa 3, Žalec Damjana Smiljan, Partizanska 10, Žalec, tel.: 713-319 GOTOVLJE. LOŽNICA: Lucija Miklavc, Podvin 170, Žalec, tel.: 713-212 PONIKVA: Tatjana Jezernik, Studence 1, Žalec, tel.: 857-539 VINSKA GORA: Milan Javornik, Vinska Gora 7/c, tel.: 856-432 Zahvaljujemo se za zaupanje v želji, da ostanete še naprej z nami. godkov otroci in starši še želijo, je bila sklepna ugotovitev vseh, na potezi so torej organizatorji, učiteljem osnovne šole bi se lahko pridružil še kdo. Ravnatelj osnovne šole Adi Vidmajer in njegovi sodelavci so skrbeli, da je športni dan minil v športnem f in zabavnem vzdušju, medalje in priznanja so bili le spominskega značaja. Za "odbojko na mivki je bilo veliko zanimanja, med od-bojkašicat li pa se je še posebej izkazi a tovarišica Lidija Koceli na posnetku prva z leve m ‘d udarcem prek mreže). Tudi družabne igre so privabile precej udeležencev, navijanje pa je bilo kar precej bučno. NOVO v Preboldu! ELEKTRONIKA RIBIČ SERVIS: televizij, videorekorderjev, avtoradiev, telefonov Srečko Ribič, DOLENJA VAS 85 (pri vrtnariji EBNER), telefon: 723-451 Satelitske antene, trenutno naugodneje. Telefon: 726-077 SIPRO, STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC Najemnine za stanovanja se bodo v mesecu juniju povečale za 5,0%. Povprečna najmnina za stanovanje v občini Žalec znaša v juniju 1994 3.919,15 SIT in je 88,59 SIT za m2. Najemnine za poslovne prostore se v mesecu juniju ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 608,35 SIT. Cena za m2 toplotne oskrbe v mestu Žalec se bo v mesecu juniju povečala z 62,64 SIT/m2 na 68,53 SIT/m2. Obrazložitev za povečanje cene bo objavljena na oglasnih deskah po posameznih stanovanjskih objektih. Vse najemnike in lastnike prosimo, naj si sami ne pišejo položnic. Zaradi novega načina obdelave pri Službi družbenega knjigovodstva ne dobimo več kopij položnic, ampak le spisek s šifro lastnika (najemnika) in celotni znesek plačila. Plačilo lahko opravite tudi na naši blagajni, brez plačila provizije. Pri podjetju SIPRO Žalec lahko dobite osnutek pogodbe o hišnem redu, ki ga morate sprejeti na zboru lastnikov in najemnikov. Delna zapora zaradi avtoceste Čeprav je trasa avtoceste skozi Savinjsko dolino že potrjena na občinski ravni in je tudi predsednik vlade dr-. Janez Drnovšek pred dnevi podpisal uredbo o lokacijskem načrtu, mnogi še vedno odločno nasprotujejo tej J4 trasi. Tako je nevladni odbor za varovanje slovenskih interesov pri gradnji prometne infrastrukture oziroma po-doodbor Savinjska dolina pred dnevi organiziral opozorilno delno zaporo žalske ^obvoznice. Pred dnevi so imele v lovskem domu na Rinki zdmžitveno sejo Liberalno demokratska ¿^g^bor izkoristil vse le-stranka Žalec, Socialistična stranka Slovenije 00 Žalec in Demokratska stranka Žalec, ^timne poti in opravil raz-Sejo je vodil dr. Janez Zupanec, kot gost pa je člane nove stranke pozdravil Tone er ic. gOVOre prj Vseh pristojnih za S tajnim glasovanjem so izvolili tudi organe nove Liberalne demokracije. Njen predsednik avtocest tako na žalski obje postal Andrej Sporin, sekretar pa Gregor Vovk. Podpredsedniki so postali predsedniki starih strank, to so dr. Janez Zupanec, Marijan Turičnik in Vinko Debelak. Združitev na Rinki Se o zboru Združene liste v Grižah Združena lista socialnih demokratov (ZLSD), nekdanja Zveza komunistov, kasnejša Stranka demokratične prenove, je v svojih prizadevanjih, predstaviti se kot edina prava socialdemokratska stranka v Sloveniji, izredno agresivna. Pri tem kot da je pozabila, da ni minilo niti pet let od takrat, ko je - takrat imenovana Zveza komunistov Slovenije - na svojem kongresu sprejela zelo ostro resolucijo, ki je obsodila »ameriško imperialistično politiko«. Slovenija trpi ogromno mednarodno škodo, ker ji še vedno vladajo komunisti. O tem pišejo številni tuji časopisi, denimo Der Spiegel, ki pod naslovom »Vrnitev rdečih« objavlja zemljevid držav vzhodne Evrope. Puščica, ki vodi iz Slovenije, kaže fotografijo predsednika Milana Kučana. Podpis k sliki pravi: Bivši komunisti tvorijo koalicijo z Milanom Kučanom. Krinka, ki jo je več kot trideset let nosila Zveza komunistov, kasnejša SDP in današnja ZLSD, za prikrivanje svojega pravega bistva, ji še vedno ni odpadla. Glavnih pozicij v ekonomiji, bančništvu, zavarovalništvu, državni upravi od policije do deloma zunanje politike in obrambe, šolstva itd. stari kadri namreč še vedno-niso spustih iz rok. Ko se bodo dokončno »olastninili«, bodo smuknili v LDS (Liberalno demokracijo Slovenije), ki je njihov naraščaj in so jo zato tudi ustvarili. Trditev, da si ZLSD prizadeva za uveljavljanje socialne pravičnosti, je smešna. Kako se lahko ZLSD zavzema za socialno pravičnost, če pa so prav kadri, rekrutirani iz njenih vrst, povzročitelji so- Liboje samostojna občina ali ne z.aradi prostorske stiske smo pismo Marije Gothe, objavljeno v prejšnji številki, krajšali. Pri tem pa smo nekoliko spremenili pomen, zato sedaj zapisano objavljamo v celoti: »Spomin mi uhaja na delitev Jugoslavije, kar kdo ima, pač ima«. Za napako se opravičujemo uredništvo Veterinarska postaja Žalec Mobitel: 24 ur na dan: 0609/616-786 SERVIS BELE TEHNIKE in ELEKTROINSTALACUE Dani PIKL, Žampatf 79, tal.: 063/701-250 Popravilo pralnih strojev, el. Štedilnikov, termoakumulacijskih peči, bojlerjev... dobne socialne diferenciacije v Sloveniji, in ko politična elita starega režima postaja gospodarska elita novega po načelu: Govori socialno, delaj liberalno! Tudi trditev, da je uspeh postsocialističnih levih strank v premem sorazmerju z radikalnostjo reform in da njihova moč ne izhaja iz nostalgije, temveč iz tega, da so bile reforme izpeljane prehitro, da so ljudi preveč prizadele, iasno kaže, da si ZLSD zamišlja tranzicijo le kot blago prenovo sistema. Neumnost je govoriti, da moč za revitalizacijo starih sil izhaja iz prizadetosti ljudi z reformami. Dejstvo je, da njihova moč izhaja iz gospodarske moči, ki so jo stare sile v vseh nekdanjih komunističnih državah uspele ohraniti in obrniti sebi v prid. Ena od teh tez je bila tudi, da je ZLSD treba ločiti od ZK. Strinjamo se, saj ZL res ne moremo enačiti s sindromom novodobnega komunizma v Sloveniji. Te sile presegajo funkcioniranje te stranke, ki je resnično že marginalna. Toda tisto najmanj, kar bi ZL kot stranka morala napraviti, je, da bi z začetkom demokratizacije slovenske družbe sprejela normalna in za vse politične subjekte v državi enaka izhodišča za pošteno tekmo. To ne pomeni nič drugega, kot to, da bi se morala odpovedati virom moči, ki si jih je prinesla (prigrabila) iz prejšnjega sistema. ZL te enakopravne tekme ni sprejela, kajti ni se odpovedala ne pravnemu ne moralnemu in seveda nikakor ne materialnemu nasledstvu stranke, iz katere izvira. To je tudi razlog, da še vedno čaka v vrsti za sprejem v Socialdemokratsko Internacionalo, kjer je to eden izmed glavnih pogojev za sprejem novih članov. Zaradi tega je nikakor ne moremo šteti med demokratične politične stranke v Sloveniji. Za konec pa še nekaj besed k izjavi, da »Janševe stranke nihče nima za socialdemokratsko«. Verjamemo, da je večina iz krogov, v katerih se gibljejo člani ZL, takšnega mnenja. Ce bi se gospodje kdaj spustili na »družbeno ravnino«, kjer bi začutili vsakdanje tegobe »malih« ali »navadnih« ljudi, ki jim režim nikoli ni prizanesel, če bi prisluhnil delavcem, osrednji socialni bazi socialdemokratov, potem zagotovo 'ne bi slišali, da bi ZL ali njenega predsednika kdorkoli imel za socialdemokrata. Javnomnenjske raziskave kažejo, da največji del aktivnega prebivalstva podpira Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS) kot edino socialno in demokratsko stranko v danem prostoru in danih možnostih, medtem ko je ZL pribežališče privilegiranih Neslovencev in dela upokojenih (ve se katerih). SDSS - občinski odbor Žalec Cim, pri javnem pravobranilstvu, vladnih organizacijah in ministrstvih. Vsi njihovi argumenti ter kmetijski in ekološki kriteriji so bili po besedah članov odbora neupoštevani, zato zahtevajo ponovne razgovore z vsemi pristojnimi o drugih možnih trasah avtoceste. Zanje bi bila sprejemljiva t. i. daljno-vodna oziroma trasa na severnem obrobju doline. Če njihove zahteve ne bodo uresničene v enem mesecu, bodo 15 julija pripravili popolno zaporo cest. Dan po delni zapori ceste je sklical tiskovno konferenco župan Milan Dobnik, na njej pa so bili vsi, ki se ukvarjajo z načrtovanjem avtoceste, tudi državni sekretar za okolje Dušan Blagan. Zatrdili so, da je trasa J4 po strokovnih merilih optimalna in da je pravzaprav ni mogoče več spreminjati. K. R. « Janez Janša v Taboru Prejšnji teden je na novo ustanovljeni občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije Tabor v počastitev dneva državnosti organiziral javno tribuno z naslovom »Slovenija 1988-1994«. Gostje večera so bili Janez Janša, dr. Franc Zagožen in Ivan Borštner. V polni dvorani kulturnega doma v Ta- boru so govorili o dogodkih v preteklih petih letih in o tem, katere cilje Majske deklaracije bi bilo potrebno čimprej v celoti uresničiti. V kratkem kulturnem programu pred začetkom pogovora so nastopili Savinjski rogisti in oktet z Gomil-skega. K. R. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naš skupni cilj je živeti v bolj pravični, bogati in vami Sloveniji! Pridružite se nam! ■ PRISTOPNA IZJAVA Ime in priimek---------- 1 .______________________ Datum rojstva___________ Naslov------------------ Kraj____________________ Predsednik SDSS Janez Janša Poštna številka _ Občina----------- Izobrazba _ Poklic. , Zaposlen(a) pri/v _ | Vse mlade od 15 let naprej vabimo k Socialdemokratski i mladini. Velja ista pristopna izjava. V________________________dne___________!___________ Podpis Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: Socialdemokratska stranka Slovenije, Komenskega 11, , 61000Ljubljana. Tel.: 061/314-086, fax: 061/301-143 SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR SDSS ŽALEC in KRAJEVNI ODBORI: BRASLOVČE LIBOJE POLZELA PREBOLD ŠEMPETER TABOR in ŽALEC ČESTITAJO ob DNEVU DRŽAVNOSTI Vsem državljankam in državljanom SVOBODNE SLOVENIJE Salon VITA Žalec, Jurčičeva 11, telefon: 712-742, od 16. do 19. ure Želite shujšati še pred poletjem? Ta trenutek daleč naokrog najugodnejše cene v Salonu Vita! Ostala ponudba * uspešno zdravljenje mozoljev z laserjem * odpravljanje gub z laserjem * nega obraza * PEDIKURA. ® Servis žele* feMke Celje, Vrunčeva 2 a, (pod Zavarovalnico Triglav) telefon: 21-400 ali 38-800 Kmetovalci, vrtičkarji! ZDAJ je čas, da obiščete servis drobne ske mehanizacije za popravila: M0T0KULTIVAT0RJEV, KOSILNIC, MOTORNIH ŽAG, ŠKROPILNIC, AGREGATOV... Na zalogi rezervni deli in programa MUTE kmetij- TEHNIČNA TRGOVINA • v ŠEMPETRU 13/a, telefon: 063/701-888 e v LENI LEVEC, telefon: 063/26-313 VAM V SODELOVANJU Z CJOTGflJGG GOSPODINJSKI APARATI GORENJE DO 30% CENEJE! HLADILNIKI * ŠTEDILNIKI * ZAMRZOVALNE OMARE * KOMBINIRANI HLADILNIKI * ZAMRZOVALNE SKRINJE Vaša odločitev pomeni varčevanje! OBROČNO ODPLAČEVANJE - 5 OBROKOV brez pologa in obresti! Zaloge so omejene! SATELITSKI SISTEMI - za montažerje posebni popusti! novo • novo • novo • novo • novo • novo • novo REZERVNI DELI ZA PRALNE STROJE (za serviserje dodatni GARANCIJA 24 MESECEV za: * pralno-kuhalne aparate * hladilno-zamrzovalne aparate * barvne TV Gorenje ORAVA popusti) Banka Celje na samostojno pot Mlekarna prodana zadrugam Mlekarna Hmezad Celeia, vodstva, direktor je postal d.o.o., v Arji vasi, je končno - Zdravko Počivalšek. Ta je olastninjena. Potem ko je leta Splošna banka Celje, hči Ljubljanske banke, se je odločila za samostojno pot, še vedno pa bo nadaljevala 130-letno tradicijo bančništva v Celju. Na samostojno pot se bodo po registraciji na sodišču v naslednjih dneh podali tudi z novim imenom Banka Celje. Priprave na ta pomemben dogodek so potekale zadnji dve leti, med tem so krepili jamstveni kapital in si pridobili polna pooblastila za poslovanje s tujino. Odločitev, ki jo je sprejel zbor delničarjev, so na novinarski konferenci predstavili predstavniki banke. Statusne spremembe ne bodo povzročile nobenih zapletov in težav kominten-tom, v banki se bodo potrudili, da bodo poslovanje še bolj približali potrebam strank. Banka Celje bo na- mreč vključena v posebno računalniško podjetje, ki bo opravljalo računalniško obdelavo podatkov. Dosedanji čeki Splošne banke Celje bodo v veljavi še leto dni, jeseni pa bodo že izdali nove. Tudi pri uporabi kartic Activa, na bankomatih, pri hranilnih knjižicah in drugih bančnih dokumentih ne bo torej nobenih težav. Vodstvo banke je na novinarski konferenci predstavilo tudi poslovne rezultate, ki so v vseh kazalcih zelo ugodni. Bilančna vsota se je lani realno povečala za 23 odstotkov in znaša dobrih 492 milijonov DEM, za 41 odstotkov pa je višji tudi jamstveni kapital, konec lanskega leta je znašal 90 milijonov DEM. Še posebej omembe vreden je podatek, da so se sredstva prebivalstva povečala za 33 odstotkov, povečal pa se je tudi promet s tujino, in sicer za 41 odstotkov. Lansko leto so ustvarili 574 milijonov tolarjev dobička, del rezerv v višini skoraj treh milijard tolarjev so delničarji preoblikovali v ustanovitveni kapital. S tem se je povečala nominalna vrednost delnic s tisoč na osem tisoč tolarjev. Zbor banke je imenoval Nika Kača, dosedanjega direktorja Splošne banke, za direktorja Banke Celje za naslednjih pet let. Med številnimi predlogi za novo ime: Celjska banka, Celeia banka, C KB banka, SBC banka, Banka Celje, so se odločili za slednje, saj je lahko izgovorljivo, primemo za poslovanje s tujino, sedež ima sicer v Celju, delovati pa namerava tudi izven celjskih in slovenskih meja. 1992 55-odstotni delež družbenega kapitala mlekarne prešel v roke Sklada RS za razvoj, ga je ta v začetku junija letos prodal dvaindvajsetim kmetijskim zadrugam iz celjske in koroške regije. Kot je na tiskovni konferenci v Arji vasi povedala predstavnica sklada za razvoj Irena Colja, se je podjetje Hmezad Celeia v letu 1992 znašlo v težkem finančnem položaju, saj je skupna zadolženost znašala 9,8 milijonov DEM. Od tega je bilo 5,8 milijonov DEM neporavnanih obveznosti do dobaviteljev mleka in embalaže. Osnovni razlogi za tak položaj so bili: takratno vodstvo je do konca leta 1991 vodilo politiko intenzivnega zadolževanja, previsok odkup mleka glede na možnosti rentabilne prodaje, izguba hrvaškega trga in neustrezen proizvodni program. Zaradi slabega likvidnostnega položaja so poravnavali obveznosti do dobaviteljev mleka z dva- do trimesečno zamudo. Novembra leta 1992 je 55-odstotni delež družbenega kapitala prešel v lastništvo Sklada, lastnik ostalega dela mlekarne pa so bile kmetijske zadruge. V postopku sanacije je prišlo najprej do zamenjave poslo- v sodelovanju s Skladom pričel z intenzivnimi notranjimi ukrepi za izboljšanje tekočega poslovanja in znižanje proizvodnih stroškov. Tako so ukinili predelavo mleka v Avstriji, nadomestili drage tuje re-promateriale z domačimi in v strukturi proizvodov zmanjšali delež konzumnega mleka s 40 na 26 odstotkov. Sklad je pomagal tudi pri finančnem prestrukturiranju in med drugim prodal objekt stare mlekarne in 13 stanovanj. Ob njegovi pomoči je bil potrjen program zmanjšanja presežnih delavcev za 33 zaposlenih. K sodelovanju je pritegnil tudi nizozemskega svetovalca in pripravil načrt dokapitalizacije mlekarne v višini 600.000 DEM. V začetku leta 1993 je bilo poslovanje že pozitivno, podjetje je likvidno in redno poravnava obveznosti. Zato je novembra lani Sklad sklenil prodati svoj delež. Na javni razpis so prispele tri ponudbe, med njimi ponudba 22-ih zadrug iz celjske in koroške regije, ki so že bile lastnice mlekarne. Sklad je za najugodnejšega ponudnika izbral mešano podjetje Holin-vest, ki je med drugim ponujalo 3,8 milijonov DEM kupnine, 4_milijone DEM sredstev za in- vesticije ter zagotavljalo delo za 130 zaposlenih. Vendar pa so imele zadruge predkupno pravico, ki so jo tudi izkoristile in 1. junija postale večinski lastnik mlekarne. Predstavnik pogajalske skupine zadrug Peter Vrisk je povedal, da so morali pristati na vse pogoje, ki jih je sicer ponudil Holinvest. Kljub temu da se jim zdi kupnina previsoka in da denarja tudi v zadrugah ni na pretek, si niso mogli dovoliti, da bi prešla v druge roke. Neposredno je od mlekarne v Arji vasi namreč odvisnih kar 4200 kmetij. Res pa ima še nekatere stare dolgove in bo za njeno posodobitev potrebnih še veliko sredstev. Finančno konstrukcijo odkupa jim je pomagala realizirati Zadružna zveza Slovenije, ki bo v drugi fazi odkupila del mlekarne od zadrug. Slovenska Zadružna kmetijska banka in Hmezad banka iz Žalca pa sta v končni fazi pokrili konstrukcijo nakupa. Svoje certifikate bodo v mlekarno lahko vložili tudi zaposleni v njej, in sicer 20 odstotkov družbenega kapitala, ki je leta 1992 prešel v Sklad. V ta namen bo sklad dokapitaliziral mlekarno v višini 600.000 DEM, ta del pa bodo lahko odkupili delavci. K. Rozman EUROPLIN Trbovlje pooblaščeni distributer plina v občini ZAGOTAVLJA CENJENIM KUPCEM - kakovostno plinsko opremo - JUNKERS, SAUNIER DUVAL s slovenskimi ATESTI - IZVEDBO plinskih instalacij z ustreznimi dovo-Ijenji - konkurenčne cene, plinski kotli že za 142.652 SIT dalje - ugodne kreditne pogoje (R + 10% - 3 leta) Vse INFORMACIJE - predstavništvo Žalec tel. 726-430 ali - podjetje EUROPLIN Trbovlje, telefon: 0601 26-700, 26-060 faks: 0601 26-611 Poceni in učinkovita preureditev hleva za krave molznice v pitališče prašičev V Sloveniji imamo presežke v prireji mleka, v prireji prašičev pa je stopnja samooskrbe le okrog 80%-na. Zato bi kazalo nekatere objekte za rejo govedi preurediti v pitališča za prašiče. Ce bi nabavljali tekače na velikih farmah, bi na njih zmanjšali količine gnojevke, kajti naivečii delež gnojevke na farmi pride iz pitališč. S tem bi pomembno prispevali k do okolja prijazni reji prašičev ob pogoju, da so novo nastala pitališča za ta namen ustrezno ureiena. Z reio prašičev na nastiiu dobimo kot stranski produkt gnoj, ki je na določenih področjih zaželeno organsko gnojilo, ki vsebuje sorazmerno veliko P205. Preureditev hlevov za rejo govedi ie lahko ob umnem pristopu poceni. Ker bo vedno več praznih hlevov za krave molznice, bodo objekti na voljo. Potrebna ie samo še preureditev, ki temelji na poznavanju biologije in etologije prašičev in želje bodočega rejca, da s čim več vloženega lastnega dela in s čim manjšimi stroški usposobi obstoječi objekt za pitanje prašičev. V tem članku želimo predstaviti eno od takih preureditev hleva za krave molznice in prve rezultate pitanja prašičev. ____________________________________ Opis prvotnega stanja Na farmi Zalog, ki spada k Hmezadu, Kmetijstvu Žalec, so zaradi negotove perspektive pri prireji mleka začeli iskati nadomestne reje, ki bi učinkovito zamenjale rejo krav molznic. Pri tem jim je bila cilj reja, ki ima kot stranski produkt kakovosten hlevski gnoj, ki ga potrebujejo za gnojenje hmeljišč. Po drugi strani je morala biti preureditev investicijsko in obratovalno nezahtevna, tehnologija pa prijazna do okolja. Ker v kolektivu ni bilo strokovnjakov za prašičerejo, so se obrnili na katedro za prašičerejo oddelka za zootehniko pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Sodelavci te katedre so v sodelovanju s katedro za urejanje živinorejskih obratov in projektivno enoto za farme in mlekarne pri inštitutu za mlekarstvo oddelka za zootehniko izdelali Tehnolo-ško-tehniški projekt preureditve hleva za rejo telic v hlev za pitanje prašičev na farmi Žov-nek. Kljub strokovnim zagoto- vilom, da gre za do okolja prijazno rejo, je bilo nasprotovanje krajevne skupnosti Braslovče tolikšno, da so morali opustiti zamisel o preureditvi hleva. V skrbi za perspektivo podjetja so želeli zmanjšati obseg reje krav molznic, zato so po zamislih iz zgoraj omenjenega objekta preuredili polovico hleva za krave molznice v pitališče za prašiče na farmi Zalog. Opis preureditve hleva Pregrade med stojišči so bile uporabljene za namestitev pregrade, ki omejuje prašiče proti krmilni mizi. Material za to pregrado je betonska mreža 8x8 cm. Rob jasli je bil nekoliko stanjšan in znižan na 20 cm. Da so preprečili prašičem ležanje v koritu, so na vsakih 33 cm namestili železno prečko, ki deli korito v krmilna stojišča. Tla stojišč in pregrade med njimi so ostale nespremenjene. V kanal za odtok gnojnice so vstavili smrekove plohe, debele 5 cm, ki so pribiti na 10 cm široke pokončne plohe. S tem so zravnali tla med stojišči in hodnikom med kanalom in steno hleva. Skozi špranje med betonskim kanalom in lesenim vložkom je gnojnica odtekala v gnojnično jamo. V prvem turnusu so 250 prašičev razdelili s tremi pregradami v štiri skupine po 62 oz. 63 živali. V drugem turnusu so naselili 244 Živah v eni skupini. V tako preurejenem hlevu so spitali prvi turnus. Pred naselitvijo tekačev za drugi turnus so v steno hleva naredili sedem odprtin kot prehode v izpuste. Tla v izpustih so betonska. V tako preurejenem hlevu je imel en prašič 0.82,32 talne površine in 3,85 m3 hlevskega volumna. Po ureditvi izpustov se je razpoložljiva talna površina povečala za 0,88 m2. Opis tehnologije pitanja Pred naselitvijo so tla na stojiščih za krave molznice nastlali s slamo. Les v kanalu za gnojnico in betonski hodnik ob steni hleva nista bila nastlana. Slamo, ki je prašiči niso zgrizli in požrli, so sčasoma pohodili na hodnik, kjer je bila pomešana z blatom in urinom. Svežo slamo so daj ah v hlev vsak dan. Pri tem je treba poudariti, da so dajali v bokse slamo v balah, prej pa so jim odstranili vrvice. Slamo so raztrosili prašiči kar sami. Ocenjena poraba slame je 3-4 kg na pitanca in turnus. V gnoj je šlo malo slame, ker so jo prašiči večinoma požrli. Krmo so prašičem nasipava-li dvakrat na dan v korito z avtomatsko prikolico za mešanje in krmljenje. Pirmljenje je bilo po volji, ker za vse prašiče ni bilo dovolj krmilnega prostora za restriktivno krmljenje. Krma je bila pripravljena iz shiranega koruznega zrnja in su-perkoncentrata dobrodej. Prašiči so večinoma blatih in urinirali na nenastlana betonska tla ob steni hleva. Nekaj blata je bilo tudi na nastlanem delu, in sicer pod napajalniki. To blato so morah z gre-bhco pogrebsti na hodnik ob steni tik pred vsakim čiščenjem hleva. Na začetku pitanja so s traktorsko desko na majhnem pregibnem traktorju znamke Tomo Vinkovič vsakih 14 dni očistili hlev in porinili gnoj na gnojišče. Z naraščajočo težo prašičev so bila potrebna pogostejša čiščenja hleva. Na koncu vsakega turnusa so čistih trikrat na teden. V drugem turnusu so opazili, da je bila večina blatenj na izpustih, če vreme ni bilo prehladno. V zimskem času je bilo 50% blatenj v izpustih, 50% pa v hlevu tik ob steni. Ocenjena kohčina gnoja je bila 75 t. Po Wennerju in sod. (1986) lahko pri majhnem deležu na-stila v gnoju računamo 900 kg/ m3, kar pomeni 83 m3 gnoja na turnus. Natančnih količin gnoja ni bilo mogoče ugotoviti, ker so prašičji gnoj skladiščih skupaj z govejim. V drugem turnusu so imeli prašiči tudi izpuste. Opazili so veliko ležanja na tleh izpustov v času, ko nanje ni sijalo sonce (popoldne, zvečer in ponoči). Ko je na izpuste sijalo sonce, so se prašiči umaknili v hlev. Sklep Iz omenjenega sestavka je razvidno, da je mogoče prazne goveje hleve poceni preurediti v pitališča za prašiče. Pri preureditvi takega hleva na farmi Zalog so bile upoštevane biološke in etološke potrebe prašičev ter ekološke zahteve. To so pogoji za dobro prirejo med pitanjem prašičev. Rezultati pitanja, ki so bili ugotovljeni na dovolj velikem številu pitancev v prvih dveh turnusih, nam to potrjujejo. Preureditev obstoječih in izpraznjenih govejih hlevov je ena izmed možnosti za do okolja prijazno in gospodarno rejo prašičev v Sloveniji z minimalnimi investicijskimi vlaganji, prof. dr. Ivan ŠTUHEC, dipl. inž. kmet. prof. dr. Andrej ŠALEHAR, dipl. inž. agr. Franc ŠMERC, dipl. kmet. inž. Janko JUHART, dr. vet. med. * Povzetek članka, ki je bil objavljen v peti številki revije SODOBNO KMETIJSTVO Ekološki vidiki pitanja prašičev na mlečnih farmah Na mlečnih farmah Podlog in Zalog je za pitanje prašičev prirejen hlev, v katerem je bilo prej 100 krav molznic. V istem hlevu je pri polni naselitvi 480 prašičev pitancev (težkih od 25 kg do 125 kg). Ko primerjamo obremenitev gnojišča in gnojničnih jam, če je v hlevu celo leto 100 krav, s situacijo, ko sta v hlevu v enem letu spitana dva turnusa po 480 prašičev pitancev, ugotovimo, da krave izločajo 3,5 krat več gnojevke kot prašiči. To je razvidno iz spodnjega izračuna. Osnova za primerjavo je enota, ki se imenuje GVŽ (glava velike živine). En GVŽ predstavlja 500 kg žive teže katerekoh Živah. Krava, težka 600 kg predstavlja 1,2 GVŽ. Prašič težek od 20 kg do 50 kg, pomeni 0,06 GVŽ; prašič, težji od 50 kg, pa 0,16 GVŽ. Zaradi lažjega računanja smo združili proizvedeno blato in urin, kar imenujemo gnojevka. En GVŽ goveda izloči na dan 0,047 m3 gnojevke, en GVŽ prašiča pa izloči na dan 0,41 m3 gnojevke. 100 krav = 120 GVŽ x 0,047 m3 x 365 dni = 2059 m3 gnojevke 480 prašičev (20-50 kg) = 29 GVŽ x 0,041 m3 x 42 dni (pred-pitanje) = 49 m3 gnojevke 480 prašičev (50-120 kg) = 77 GVŽ x 0,041 m3 x 78 dni (pitanje) je 240 m3 gnojevke. Skupaj proizvedeta dva turnusa prašičev letno 578 m3 gnojevke, kar je 3,5 krat manj kot 100 krav. Gnojevka sestoji iz ene tretjine čvrstega gnoja in dveh tretjin gnojnice. Čvrsti gnoj se v hlavu pomeša z nastiljem (slamo) in skladišči na urejenem gnojišču. Gnojnica odteka v zaprti sistem gnojničnih jam, ki se praznijo s cisternami. Emisija neprijetnega vonja v hlevu in okolici je zmanjšana s tem, da se nastilja s slamo, ki veže molekule, ki povzročajo smrad. Po vsakem kidanju se prašičji gnoj pokrije s plastjo govejega gnoja, kar prepreči širjenje specifičnega smradu. Sklepamo lahko, da pitanje prašičev s tehnologijo, ki jo uporabljamo na farmah Podlog in Zalog, ne more biti sporno niti z ekološkega niti z eto-loškega vidika. Janko JUHART, dr. vet. med. Literatura: Amon M.: Urejanje hlevov za govedo nrv l S Coca colo na svetovno prvenstvo Brane Oblak je izžrebal srečnega udeleženca svetovnega prvenstva v nogometu. Sreča se je nasmehnila Maji Maček iz Ljubljane. Na nogometni tekmi, v kateri se bodo v soboto, 25. junija ob 16. uri na žalskem stadionu pomerili novinarji in duhovniki. Skupaj z direktorjem žalske polnilnice Rudijem Cizejem bosta opravila začetni udarec. Jk Kresna noč na Gori PD Žalec organizira v petek, 24. junija, ob 20.30 tradicionalno KRESNO NOČ NA GORI pri planinskem domu na Šentjungerti. V kulturnem programu bodo sodelovali folklorna skupina France Prešeren, moški pevski zbor iz Vojnika in citrar Franci Roban. Ob polnoči bodo iskali dragocen kresni zaklad. Če bo deževalo, prireditev odpade. Vabljeni! Gostišče PLEVČAK LATKOVA VAS, tejefon: 701 -030 Okusite čar moija - doma - v Gostišču Plevčak! Nudijo bogato izbiro: * okusnih morskih jedi * italijanskih sladoledov in * dober svečinski beli pinot Za večje skupine rezervacije po telefonu: 701-030 Priporočajo se za obisk! Nova uspešnica Magnetov Ansambel Magnet je sedanjim šestim kasetam pravkar dodal novo, z njo pa tudi CD ploščo. Njihovim uspešnicam Oženil se bom, Danes je tvoj rojstni dan, Vojak in še vrsti drugih, se bo pridružil hit na novi kaseti Češnje in dekleta. Producent nove kasete je bivši član Novih Fosilov Rajko Dujmič. Oboževalci Magnetov vabljeni na promocijo nove kasete v petek, 24. 6. ob 15. uri pred Sa-vinjko. —- PRALNE STROJE IN ŠTEDILNIKE Gorenje popravljamo hitro in kakovostno. Toni Kitek, Kasaze 107/g, telefon: 063/708-256 rwyinrrrTvinmr^^sT!'trrrnrrrrYTrTrrB~rryirrrrrtrgiriroirrryYYTYyr~e~y ŽALSKA NOČ, ŽALSKA NOČ, ŽALSKA NOČ Žalec ni daleč! Še posebno, ko je leto naokoli in ko je na vrsti: 14. TRADICIONALNA NAJVEČJA PRIREDITEV V SAVINJSKI DOLINI ŽALSKA NOČ, ki bo med 23. in 25. junijem 1994. Letos, ko praznuje žalsko turistično društvo 100-letnico, bo še posebno pestro in živahno in to z mednarodno udeležbo hmeljarskih mest iz tujine. Program prireditev: 3 23. 6. 24. 6. 25. 6. 19. uri 9. uri 15. uri 18. uri 19. uri 20. uri 9. uri 10. uri 16. uri 17.30 uri 19. uri 19.30 uri 21. uri Glasbeni večer na šlandrovem trgu Teniški turnir v športnem centru Žalec Promocija nove kasete ansambla Magnet pri Savinjki Odprtje cvetlične razstave v Mestnem parku in koncert MPZ Žalec Koncert pihalnih orkestrov pri Hotelu Žalec in Banki Celje ter v Mestnem parku in Savinovem salonu Žalska noč Nadaljevanje teniškega turnirja Balinarski turnir Razstava in prodaja kmečkih dobrot v Savinovem salonu Dan slovenskega nogometa Novinarji : Duhovniki PAX Finale ženskega pokala v nogometu Promenadni koncert pihalnih orkestrov in povorke Žur na Šlandrovem trgu (Aleksander Jež z gosti) Dolga ŽALSKA NOČ z velikim OGNJEMETOM POKROVITELJI: Polnilnica Coca-cola, Pivovarna Laško, Petrol, Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Turistična zveza spodnje Savinjske doline !iJLXSLijL)UL!UiAA.iJLSULAJLAJULAJLSLjLAJLJLAAAJUUUUULJUULiJULSULSLiJLiULSULJLSULSL&AAAAA PROGRAM SOBOTA, 16. 7. 18.00 PRED KULTURNIM CENTROM; aranžerski prikaz cvetja 20.00 PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA; pihalni orkester, mažoretke, zapravljivčki s cvetjem 21.00 AŠKERČEV TRG; Svečan začetek prireditve s HELENO BLAGNE in njenim ansamblom, standardni in latinskoameriški plesalci ŠOTOR PRI HUMU; ansambel COMET in barski program v IGRIŠČE PRI TELOVADNICI; gost večera Jonas Žnidaršič in Saša Losič-Loša LAK LAŠKO; Yugo rock party GRAŠČINSKO DVORIŠČE; NOČNA IZMENA IN ALBERTO GREGORIČ in klasična modna revija ŠOTOR KAJZLER; Ansambel ŠALEŠKI ODMEV ŠOTOR PRI JOVOTU; Skupina TIP TOP 15.00 ŠOLSKO IGRIŠČE; »LASČANIJADA« zabavne igre Klubov laškega piva 20.00 NADŽUPNIJSKA CERKEV; koncert NEW SWINQ QUARTETA ŠOTOR PRI HUMU; ansambel COMET in barski program IGRIŠČE PRI TELOVADNICI; ALEKSANDER JEŽ LAK LAŠKO; ROCK’N’ROL ŽUR GRAŠČINSKO DVORIŠČE; NOČNA IZMENA in HAJ-DI KOROŠEC ŠOTOR KAJZLER, Ansambel ŠALEŠKI ODMEV ŠOTOR PRI JOVOTU; Ansambel VESNA PONEDELJEK, 18. 7. 20.00 ŠOTOR PRI HUMU; skupina TIP-TOP in barski program IGRIŠČE PRI TELOVADNICI; KARAOKE VEČER LAK LAŠKO; D. J. PURNATTI ŠOTOR PRI JOVOTU; Ansambel VESNA 17.00 AŠKERČEV TRG; SREČANJE POD LAMPIONČKI, zabava za otroke z HAJDI, SANJO MLINAR, SPIDIJEM IN GOGIJEM 20.00 ŠOTOR PRI HUMU; ansambel ŠALEŠKI ODMEV in barski program IGRIŠČE PRI TELOVADNICI: ABBA SHOW in plesna skupina LAK LAŠKO; D. J. PURNATTI ŠOTOR KAJZLER; Ansambel COMET ŠOTOR PRI JOVOTU; Ansambel VESNA 20.00 AŠKERČEV TRG; »VEČER PO DOMAČE«, srečanje z ljudskimi godci in ansambel ŠALEŠKI FANTJE ŠOTOR PRI HUMU; ansambel ŠALEŠKI ODMEV in barski program IGRIŠČE PRI TELOVADNICI; JUDO SHOW FABIJAN LAK LAŠKO; KARAOKE SHOW GRAŠČINSKO DVORIŠČE; Koncert PIHALNEGA ORKESTRA SVEA ZAGORJE PLOŠČAD PRIJATELJSTVA; ansambel ČUDEŽNA POLJA ŠOTOR KAJZLER; Ansambel COMET ŠOTOR PRI JOVOTU; Ansambel VESNA 20.00 AŠKERČEV TRG; ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTJE o\ v PETEK, 22. 7. £ O ti ŠOTOR PRI HUMU; skupina TIP-TOP in barski program IGRIŠČE PRI TELOVADNICI; Modna revija KORAL d.o.o. & PAPILON, plesna skupina, magic show LAK LAŠKO; Yugo rock party GRAŠČINSKO DVORIŠČE; VEČER JAZZA z LJUBLJANSKO JAZZ SELEKCIJO, OTO PESTNERJEM in JAZZ GREENTOWN BAND ŠOTOR KAJZLER; Ansambel COMET ŠOTOR PRI JOVOTU: Ansambel VAGABUNDI 17.00 ODPRTJE RAZSTAV; »cvetje« v avli kulturnega centra in v parku pred želez, postajo, »gobe« in »ptice« v šoli Dušan Dožepol, »ročna dela invalidov« v Domu upokojencev in »kruh naš vsakdanji« (kmetice-zadružnice) v kleti »trške kašče« na Aškerčevem trgu, »30 let Pivo-Cvetja« v Laškem dvorcu 19.00 PROMENADNI VRVEŽ PO ulicah in trgih Laškega, LAŠKI PIHALNI ORKESTER. MAŽORETKE, FOLKLORISTI >0.00 AŠKERČEV TRG; Zabavni večer s skupino FARAONI ŠOTOR PRI HUMU; skupina TIP TOP in barski program IGRIŠČE PRI TELOVADNICI; EROTIC SHOW, Q-BASS nastop prvega slovenskega remixetja D. J. TOMI LAK LAŠKO; ROCK’N ROLL ŽUR GRAŠČINSKO DVORIŠČE; NOČNA IZMENA in IRE NA VRČKOVNIK in MODNA REVIJA NA POSEBEN NAČIN PLOŠČAD PRIJATELJSTVA; ansambel ČUDEŽNA POLJA ŠOTOR KAJZLER; Ansambel COMET ŠOTOR PRI JOVOTU: ansambel VAGABUNDI TOREK, 19. 7. SOBOTA, 23. 7. 17.00 20.00 Pm SREDA, 20. 7. 22.00 NEDELJA, 24. 7. 10.00 17.00 18.00 ČETRTEK, 21. 7. PROMENADNI VRVEŽ (ponovitev petkovega) AŠKERČEV TRG; NAJBOLJ NORA NOC; ANSAM BEL ČUDEŽNA POLJA, ROCK’N ROLL PLESALCI ŠOTOR PRI HUMU; skupina CMOK in barski program IGRIŠČE PRI TELOVADNICI; IZBOR MISS PIVO CVETJE 94’, MODNA REVIJA KORAL d.o.o. PAPILON, plesna sku pina, gost večera - presenečenje LAK LAŠKO; žur do jutranjih ur GRAŠČINSKO DVORIŠČE; NOČNA IZMENA in MOD NI SPEKTAKEL Z ANJO RUPEL ŠOTOR KAJZLER; Ansambel COMET ŠOTOR PRI JOVOTU; Ansambel TIP TOP VELIKI OGNJEMET Z GRADU TABOR IN S. KRI ŠTOFA GRAŠČINSKO DVORIŠČE; VELIKA PARADA PIVO-CVETJE 1994 AŠKERČEV TRG; promenadni koncert pihalnih godb GRAŠČINSKO DVORIŠČE; Ansambel CVET in promenadni koncert ŠOTOR PRI HUMU; skupina TIP-TOP ŠOTOR PRI JOVOTU; Ansambel VESNA AŠKERČEV TRG; SVEČAN ZAKLJUČEK PRIREDITVE Baleta v Gotovljah Nadaljevanje obnavljanja ceste Kot vse kaže, bodo delavci CP Celje še v tem mesecu nadaljevali obnavljanje ceste R 368 Latkova vas-Pre-bold-Trbovlje. Dela naj bi izvajali na 600-metrski trasi, kar pomeni, da bi cesto obnovili do hiše Grenko-vih v Zg. Preboldu. Kot pravijo na KS, je to le prva faza rekonstrukcije obstoječe ceste, druga pa naj bi zajela še preostali del cestišča do potoka Reka v Mariji Reki. Ponovno se zapleta pri lastnikih zemljišč, ki v ta namen niso pripravljeni odstopiti dela svoje zemlje. Res je, da takšnih ni veliko, vendar je gradnja zato otežkočena, denar pa se lahko v primeru nesoglasja lastnikov porabi kje drugje. Luknje in slaba volja pa bodo ostale. Nikakor se ne bi smelo ponoviti leto 1988, ko je bilo za to cesto namenjenega veliko denarja, a ker z ljudmi ni bilo doseženega potrebnega soglasja, se je ves denar porabil na trboveljski strani te ceste. Vsekakor bi z odgovornostjo morah o tem razmisliti predvsem tisti, ki zavirajo modernizacijo z nasprotovanjem, posegu v njihovo obcestno lastnino. -DAR- Trgovina SPIN v Parižljah V križišču cest Polzela--Braslovče, v Parižljah, kjer je bila nekdaj gostilna Miro-san, vam podjetje SPIN nudi bogato izbiro tehničnega blaga po zelo ugodnih cenah. Če se boste odločili za nakup, vam bodo ponudili male gospodinjske aparate, belo tehniko, akustiko, športna kolesa, posodo Kinox, kuhinjski pribor, ročno orodje in akumulatorske vrtalnike. Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Sicer pa se podjetje SPIN, ki ima sedež v Celju, ukvarja z vele-in maloprodajo živilskih in neživilskih proizvodov vseh trgovskih strok. ep Pa se je le premaknilo Mestna skupnost Žalec si že lep čas prizadeva odstraniti vozila, na katera so lastniki dobesedno pozabili in jih prepustili ulici. Kljub zapletom, kdo je pristojen za odstranitev takšnih vozil, so v Žalcu končno našli rešitev in s pomočjo zasebnega podjetja začeli odvažati zapuščena vozila na začasno parkirišče. Če se lastniki tudi sedaj ne bodo žganih, bo jekleni konjiček odromal na odpad, če pa ga bodo zopet hoteli dobiti v svoje roke, bodo morah poravnati stroške odvoza in skladiščenja. Na posnetku je avto, ki je nekaj let sameval v Prežihovi ulici - njegovi usodi bodo sledili še mnogi drugi. jk Kdo zapira igrišče? 90 letG D Polzela Polzelski gasilci bodo v tem mesecu praznovali svojo 90-letnico. Osrednja prireditev bo 26. junija. Kaj vse pripravljajo za ta visok jubilej, nam je povedal predsednik Gasilskega društva Ivi Kotnik: »Največja pridobitev je vsekakor ta, da bomo dokončali naš nov gasilski dom, ki ga gradimo že pet let. V teh dneh smo uredili zunanjost Novo vodstvo v Galiciji Na seji sveta krajevne skupnosti Galicija, ki je bila 19. maja, je predsednik sveta Vladimir Jošt predlagal svojo razrešitev. Ker se mu je njegov štiriletni mandat tudi sicer že iztekel, so ostali člani sveta njegov odstop sprejeli in imenovali novo kolektivno predsedstvo. Sestavljajo ga Andrej Križan iz Železnega, Ivi Šmarčan iz Zavrha in Janko Parežnik, prav tako iz Zavrha. Novo vodstvo bo delovalo z ostalimi člani sveta do novih vohtev oziroma do 31. decembra letos. Sicer pa so uradne ure vsak ponedeljek od 18. do -20. ure v prostorih krajevne skupnosti, telefon 728-066. doma, sedaj pa urejamo tudi okolico. Pri tem je treba pohvaliti člane našega društva in druge krajane, ki nam pomagajo. Poleg doma bomo namenu predah preurejeno Citroenovo vozilo C-25 za gasilske namene. V počastitev jubileja smo imeli na Polzeli tudi občinsko gasilsko tekmovanje pionirjev, pionirk, mladincev, mladink, članov, članic in veteranov. T.T. jubilejno srečanje harmonikarjev Organizatorji vsakoletne prireditve - srečanja harmonikarjev - iz Matk sporočajo, da bo letošnja prireditev v nedeljo, 10. julija, ob 15-uri na prireditvenem prostoru v Mat-kah. Tako kot prejšnja leta bo tudi letošnje srečanje izbirno za Zlato harmoniko Ljubečne. Vsi harmonikarji, ki želijo nastopiti oz. se potegovati za Zlato harmoniko na Ljubečni, so zato še posebno vabljeni. Na prireditvi v Matkah bodo razglasili najboljšega savinjskega harmonikarja, ki ga čaka tudi lepo praktično darilo. Korajža velja! Harmonikarji »frajtonarji«, pokažite, kaj znate. Organizatorji vas pričakujejo. dn Takšno vprašanje je slišati po tem, ko so v Žalcu ogradili športni center, slišati pa je tudi govorice o plačevanju vstopnine. Kaj se resnično dogaja v Športnem centru, smo izvedeli pri vodstvu centra. Športni center, ki povezuje oziroma združuje klube v Žalcu, je sprejel program prenove centra in program dejavnosti. Zaradi fizične odprtosti je v preteklosti prihajalo do pogostih vandalskih uničevanj objektov. Da bi preprečili nadaljnje uničevanje in škodo, so se odločili, da bodo športne objekte ogradili z mrežo, dostop pa je mogoč na treh mestih. O kakršni koli vstopnini se ni nikoli govorilo, govorice so zgolj natolcevanje; športni objekti so na voljo vsem, ki se žele organizirano ah individualno rekreirati ah tekmovati. S pomočjo upravnika centra naj bi zagotovili vzdrževanje in varovanje objektov, ki pa je možno le na ta način. Del sedanjega parka bodo namenili potrebam šole in klubom, ljubiteljem malih Živah pa bo namenjen vzhodni del parka. Prepričani so, da je v interesu vseh, da je športni center urejen in da bodo objekti služih predvsem športu, pravijo'v vodstvu centra. Igrala za najmlajše bodo namestih sku- paj z mestno skupnostjo tam, kjer domuje največ malčkov, saj vpadnica v mesto preveč ogroža njihovo varnost. Športni center si prizadeva nuditi klubom čim boljše pogoje za delo s pomočjo osnovne šole, kjer so smelo zastavili razvoj športa z drugimi strokovnjaki pa žehjo šport dvigniti na višjo raven. Za vzdrževanje objektov so potrebna precejšnja sredstva, zato nameravajo objekte ponuditi športnim ekipam za priprave, za kar so se •v preteklosti ekipe že precej zanimale. jk Člani kmetijske zadruge Gotovlje so odprh trgovino in bife v prostorih zadružnega doma, novo pridobitev pa so poimenovali z zanimivim imenom »Baleta«, ki ima svoje korenine v hmeljarstvu. Tako so razširili svojo dejavnost, kraju pa ponudili pestrejšo izbiro po konkurenčnih cenah, številni obiskovalci na slovesnosti ob odprtju so izrazih zadovoljstvo ob novi pridobitvi. Na svečanosti je trak prerezal Ivan Bizjak. Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 18., bife pa do 21. ure, v soboto od 8. do 12., v nedeljo pa od 8. do 11. ure. ep Diskontna prodaja perutnine v Trnavi Kmetijska zadruga Trnava je v trgovini v zadružnem domu kupcem ponudila diskontno prodajo perutnine in perutninskih izdelkov Jata v Savinjski dolini. Cene so za 30 odstotkov nižje od prodaje na drobno, zato je ponudba zanimiva za individualne kupce, zasebnike, obrate družbene prehrane in za sindikalne organizacije. Naročila sprejemajo po telefonu na številko 726 097 in 726 098 ali po faxu, številka 726410, vsak dan od 7. do 15. ure. Sicer pa Kmetijska zadruga v Trnavi nudi po zelo ugodnih cenah gradbeni in repro material za kmetijsko proizvodnjo, umetna gnojila, semena in zaščitna sredstva. Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 15. ure, v soboto pa od 7. do 12. ure. ________' ep ŠEMPETER Za starejše in krvodajalce Krajevna skupnost Šempeter in krajevna organizacija Rdečega križa Šempeter sta pripravila srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let, ih podelitev priznanj krvodajalcem, ki so kri darovali več kot dvajsetkrat. Obe prireditvi so Šempetrani združili v dvorani hmeljarskega doma. Po krajšem kulturnem programu, v katerem so nastopih učenci OŠ Šempeter, in po podelitvi priznanj so bili vsi pogoščeni. Najvišje priznanje RK Slovenije, zlati znak, je prejela Justina Marko, posebni priznanji pa Rozalija Čretnik in Vlado Dolar. O srečanju sta- družabno srečanje. Rada prihajam in bom tudi v bodoče, če jih bodo še pripravljali. Tu človek sreča svoje vrstnike, pogovorimo se, Ludvik Udrih: »Srečanje mi je zelo všeč, tako kulturni kot družabni del. Mislim, da je v teh letih za takšna sreča-ja le malo priložnosti, zato je prav, da ta srečanja so in ostanejo. Škoda, da jih ni prišlo več!« Ana Hojak: »Mislim, da je prav, da nas starejše enkrat na leto povabijo na takšno Franc Rojnik: »Sem menda med najstarejšimi moškimi udeleženci tega srečanja; dopolnil sem že 88 let. Na teh prireditvah sem bil že večkrat, lepo je in če bom zdrav, bom prišel še drugo leto. Vsekakor je to lepa pozornost sokrajanov, zato vsem, ki so pripravili letošnje srečanje, hvala.« j j 8. STRAN-JUNIJ 1994 ___________®LČAN Miha Kolar - invalid v cvetu mladosti Tragični 8. marec Bil je 8. marec, mednarodni praznik žena, ko je v bližini štirirazredne osnovne šole v Libojah težko naložen tovornjak iz kamnoloma skorajda pretrgal nit življenja osemletnemu Mihu Kolarju, ki se je s sošolci vračal domov. Na cesti je ostala mlaka krvi, v bolnišnici pa se je začela bitka za Miha in njego-• vo desno nogo. Žal je bila ta tako prizadeta, da ni bilo pomoči. Komaj osemletni fant je postal invalid in se pridružil množici tistih, ki so to postali zaradi posledic prometnih nesreč. Sedaj je Miha ponovno med svojimi vrstniki, hodi z berglami, starši in terapevti v Celju in Ljubljani pa ga pripravljajo na nošenje proteze, ki mu bo omogočala normalnejši in lažji stik s svetom in sovrstniki. Preden je odšel na rehabilitacijo v Ljubljano, smo ga obiskali na njegovem domu pod Kotečnikom, Šmohorjem in Gozdnikom in pripravili ta reportažni zapis. Bila je lepa sončna sobota, ko smo se odpravili na obisk h Kolarjevim. Mimo mesta nesreče, kamnoloma, smo po nekajminutni vožnji po lepi asfaltirani cesti, ki jo obdaja zelena narava, parkirali na dvorišču Kolarjeve domačije, ki smiselno združuje dve stanovanjski hiši. V njih prebivajo Mihovi starši in stari starši. Prav sin in vnuk Miha pa je tisti, ki močno druži ene in druge. Njegova nesreča tega sožitja ni skalila, ampak morda še okrepila, saj toliko ljubezni in pozornosti človek občuti le malokje. Prometni znaki le za okras Z Mihovo mamo Ido in očetom Radovanom se, po prisrčnem pozdravu z Mihom, ki gleda risanke na TV, usedemo za mizo v kuhinji. Začenja se dokaj mučno pripovedovanje o nesreči in vsem, kar je za tem sledilo. Mami Idi gredo besede tekoče z jezika, pri tem pa ne more skriti bolečine, ki jo je prinesel ta tragični dogodek. Med pripovedovanjem se v očeh lesketajo solze žalosti pa tudi sreče, saj bi se lahko končalo vse skupaj še bolj tragično. Ob vsem tem pa se upravičeno sprašuje, koliko nesreč bo še potrebno, da se bo na tej cesti končno izboljšala prometna varnost. Prometni znaki za omejitev hitrosti, ki jih vozniki tovornjakov ne upoštevajo tako, kot bi bilo treba, tega prav gotovo ne bodo izboljšali. »Mislim, da so bolj za okras. Ob nesreči mojega sina voznik ni imel plombiranega tahografa, kar je že samo po sebi prekršek, poleg tega je vozil kar deset ali več km prehitro glede na prometni znak, povrhu vsega pa je imel tovor, ki je bil kar za 2,5 tone pretežak. Vsekakor bi voznik moral, ko je zagledal skupino otrok, prilagoditi vožnjo, vendar tega ni storil in tako še dodatno ogrozil otroke, ki se pravzaprav nimajo kam umakniti. Na eni strani je zaščitna ograja, na drugi pa hrib. Mislim, da bi do nesreče ne prišlo, če bi bil ob cesti pločnik...« še doda mama Ida. Sreča v nesreči V tragični nesreči Mihe Kolarja je bil tudi kanček sreče. Prav lahko ga danes ne bi bilo več med živimi, saj bi zaradi pretrga glavne žile lahko izkrvavel v treh minutah, tako pa se je pred pretrgom žila močno nategnila in ob sprostitvi skočila nazaj v vozel, ki je zaustavil izkrvavitev. Oče Radovan je bil doma, ko so mu prišli povedat, da je sina povozil tovornjak. Hitro se je odpravil do mesta nesreče v bližini šole in bil že v rešilcu, ko se je iz Žalca pripeljala žena Ida, ki naj bi Miha odpeljala domov. »Ko sem zagledala moža v rešilcu, sem takoj vedela, da se je zgodilo nekaj hudega. Nekaj metrov naprej je bila Mihova učiteljica. Nisem imela moči, da bi zapeljala naprej, ampak sem zavila k šoli, kjer mi je nek gospod dejal: »Potolažite se, samo noga je, glava pa je v redu. Nekako sem se oddahnila. Mislila sem si, če je zlom, bo dobil mavec in vse bo kmalu dobro. V bolnici se moji upi razblinijo. Dr. Janeževa mi pove, da noge niso mogli rešiti,« s solzami v očeh pove mama Ida in za trenutek obmolkne. Operacija za operacijo Za Miha se začenjajo dolgi in težki dnevi življenja v bolnici. Zdravniki se trudijo obdržati čim daljši km noge, saj je tako nošenje proteze mnogo lažje. Prestati mora več raznih operacij. Najprej je bil na otroški kirurgiji, nato na oddelku za plastično kirurgijo, kjer so mu presajali kožo, mišice. Najtežje je sedaj za njim. Ponovno je v šoli, sošolci mu pomagajo na vsakem koraku in jeseni, ko se bodo ponovno odprla šolska vrata, bo Miha že imel tudi drugo, četudi umetno nogo. Po odhodu iz bolnice so ga starši vsak dan po pouku vozili v Celje, kjer se je privajal na življenje s protezo, sedaj, v Ljubljani, pa bo dobil tisto, s katero bo potem tudi hodil. »Zelo me je skrbelo, kako bo prenesel psihološko krizo. V začetku nisem več vedela, kaj mu naj še rečem, da bi ga potolažila. Bil je v veliki depresiji in le s težavo se je dal prepričati, da se da skoraj normalno živeti tudi brez ene noge. Sedaj je, tako v šoli kot doma, zelo sproščen in to nama z možem vsaj malo lajša sedanje življenje, ki je tudi sicer zaradi stečaja Keramične Liboje že lep čas precej težko. Pravzaprav ne vem, kako bi vse to zmogli finančno, če ne bi bili deležni tuje pomoči...« pravi Ida. Vsi Kolarjevi so bili zaposleni v Keramični Liboje in tako so ostali na cesti. Od zavoda za zaposlovanje sedaj dobiva Ida 16.000, Radovan pa 23.000 tolarjev. Kako se da s tem denarjem živeti, ni potrebno razlagati. Še minute z Mihom Predno se poslovimo od Kolarjeve družine, ki se iskreno zahvaljuje zdravnikom, zdravstvenemu osebju in vsem drugim, ki so jim kakorkoli pomagali pri tej nesreči, se v dnevni sobi še nekoliko pogovorimo z Mihom. Pogovor z njim je prijeten, čeprav ima za sabo nekaj mesecev mukotrpnega življenja. Naše besede so besede hrabrenja, spodbujanja in tudi Miha jih sprejema s kimanjem. Pove nam, da je bilo v bolnici v začetku zelo hudo, da pa so ga zdravniki in sestre imeli radi in mu tako pomagali prenašati težke bolnišnične dneve. Zelo je pogrešal sošolce in šolo, tako da je bil zelo vesel, ko je lahko ponovno prestopil šolski prag. Njegove besede pa so tudi besede zahvale sošolcem in učiteljicam, ki so mu pomagali, da je lahko zopet sedel v klop in si nabiral znanje za prihodnost. Ta pa bo žal vedno, naj bo že kakršnakoli, polna spomina na tragični 8. marec 1994. Darko Naraglav 90-let Angele Klimenko Spomini niso- zbledeli Sredi maja je dopolnila de vetdeset let Angela Klimenko iz Prebolda. Ob tej priložnosti smo jo obiskali skupaj s predstavniki KS, ki so ji prišli čestitat za visoki jubilej in izročit priložnostno darilo. V prijetni druščini, ki jo je dopolnil še preboldski poštar, je za okroglo mizo, v hiši nečakinje Marice Štorman, kjer sedaj biva Angela, stekel zanimiv pogovor. Z brskanjem po Angelinem spominu smo spoznavali vso bogastvo njenega življenja. Nekaj tega razkrivamo tudi v tem zapisu. Življenjska pot Angele Klimenko se je začela davnega leta 1904 v Preboldu v družini očeta urarja in matere gospodinje. Po osnovni šoli jo je pot vodila v Ljubljano, kjer se je izučila za trgovko. Svoj poklic je nato osem let opravljala v Rogaški Slatini. Potem se je poročila z ruskim inženirjem Nikolajem - emigrantom, ki je gradil železniške proge po Jugoslaviji. Z njim se je selila iz kraja v kraj, tja, kjer je delal mož. Vojna ju je našla v Kninu, tu pa je Nikolaj tudi umrl za rakom. Po vojni je Angela prišla nazaj na očetovo domačijo v Prebold in se posvetila zemlji in kmetovanju. Angela svojih devetdeset let ne kaže, še vedno je dokaj vitalna, ima dober spomin in pogovor z njo je prav prijeten. Marsikaj ima podedovanega po očetu, ki je bil dober urarski mojster in muzikant. Mater je izgubila zelo zgodaj, tako da se je oče drugič poročil, iz tega zakona sta tudi polbrata Tine in Pepi, ki sta prav tako bila urarja. Njune niti življenja je pretrgala druga svetovna vojna. Pepi je bil ustreljen med napadom Nemcev na Zg. Savinjsko dolino. Tinetu pa je, kot aktivistu NOB, zahrbtna krogla vzela življenje v Šentlovrencu. V Auschwitzu je umrla tudi mačeha. Domov se je vrnil le oče, ki je umrl leta 1955. V mladosti je Angela znala uživati. Veliko je potovala in se duhovno bogatila. Po vojni vsega tega ni bilo več, saj jo je vezala zemlja in kmetija. Tudi sedaj bi še rada kaj naredila, pa bolj težko hodi, drugače pa se kar dobro počuti. Veliko bere, spremlja dnevne dogodke, gleda televizijo in obvezno ne zamudi TV dnevnika. Velika ljubezen je bila Angeli likovno ustvarjanje in veliko njenih slik krasi stene njenih sorodnikov, znancev in prijateljev. Zlasti rada je imela tihožitja. Danes ne slika več, vendar pa z zanimanjem pogleda vse, kar je povezano s to dejavnostjo. Predno se poslovimo od bogato obložene mize in dobrega vina, s katerim nazdravimo slavljenki, še pogledamo nekaj orumenelih fotografij, iz katerih je vidno, da je bila Angela prijetno in postavno dekle, nekaj tega pa ji je ostalo tudi še sedaj. Ob jubileju tudi naše čestitke z željo, da čim lepše preživi preostanek svojega življenja. D. N. Vransko Karel Pečovnik in Rudi Ropas zlatomašnika Somaševali še trije zlatomašniki - sošolci Ni veliko duhovnikov, ki dočakajo zlato mašo, zato je ta jubilej še toliko bolj dragocen. Tega so se zavedali tudi na Vranskem, kjer so drugo nedeljo v tem mesecu pripravili slavje kar petim zlatomašnikom. Slovesnost je bila namenjena predvsem Karlu Pečovniku in Rudiju Ropasu, ki sta domačina, medtem ko so zlatomašniki Martin Belej iz Laškega, Jaka Fideršek iz Lovrenca na Pohorju in Jože Vogrin iz Jakoba na Dravskem polju somaševali, zato ker je vseh pet skupaj študiralo, bilo posvečenih in bralo novo mašo. Domačin Karl Pečovnik je takoj po mašni-škem posvečenju odšel na Koroško, od tam pa v Ameriko, kjer sedaj živi v državi Minnesota s svojim kolegom Jožetom Vogrincem v pokoju. Drugi zlatomašnik, domačin Rudi Ropaš, je večji del svojega službovanja opravljal v Avstriji. Zadnja leta pred upokojitvijo je služboval v Jurkloštru in Planini pri Sevnici, sedaj pa živi pri svoji sestri na Vranskem. Vseh pet zlatomašnikov je še kar krepkega zdravja, strinjajo se, da je duhovniška služba lepa, zna pa biti težka in polna odrekanj. Vsi v krajih svojega bivanja, če je potrebno, še radi pomagajo pri službi božji. Slovesnosti se je udeležilo toliko vernikov, da je bila cerkev na Vranskem pretesna, zlatomašni pridigar je bil Vlado Rutar, vse niti slovesnosti pa je držal v rokah domači župnik Jože Turinek. Na sliki: od leve proti desni Martin Belej, Karl Pečovnik, Jože Vogrin, Jaka Fideršek in Rudi Ropaš. T TAVČAR Pavla Kuder iz Vrbja Dobra volja, skromnost in delo • Njenih osemdeset let . c Življenje vsakega posameznika je zgodba zase. Dalj ko človek živi, daljša je tudi njegova zgodba. Kako bogata, polna, ustvarjalna, s spomini napolnjena — bodisi lepimi ali manj lepimi, včasih celo zelo bolečimi in do srca segajočimi - je posamezna življenjska pot, pa je v največji meri odvisno od vsakega posameznika. Svoje mesto ima pri vsem tem tudi usoda, ki lepša ali žalosti ter zaokroža vsako posamezno zgodbo, vsako življenje. Tudi Pavla Kuder iz Vrbja, ki je letos aprila praznovala svojo 80-letnico, ima za sabo dolgo zgodbo, ki jo plemeniti skorajda vedno vesel in nasmejan obraz, čeravno njeno življenje še zdaleč ni bilo postlano z rožicami. Morda je šele na jesen svojega življenja spoznala, za kaj vse je bila prikrajšana. Kako bi sicer lahko s takim žarom in zanosom ter z vsestransko aktivnostjo delovala v skupini Zimzelen, kjer se je poleg vsega navdušila za planinarjenje. Pavla Kuder je resnično Uk ženske, ki opogumlja in s svojim zgledom dokazuje, da je tudi starost lahko lepa in ustvarjalna, hkrati pa tudi priložnost, da človek še obogati svoje življenje. Pavla si ga je resnično. Izredno veliko ji pomeni druženje s članicami skupine Zimzelen. Pravi, da so kot velika družina, brez katere ne bi nikoh doživela vsega tega, kar je v tem času. Pri 79. si je prvič obula adidaske oz. športne copate in začela spoznavati lepote planin. Sedaj komaj čaka, da se podajo na planinski pohod. Neizmerno je srečna, ko pride do planinske postojanke ah na vrh katerega od hribov Savinjske poti. % Kar žal ji je, da že prej ni zahajala v ta lep planinski svet, vendar se je življenje tako sukalo, da za to morda ni bilo prave možnosti. Je mati dveh hčera, mož ji je kmalu umrl, potrebno je bilo skrbeti za vsakdanji kruh ... tako da sedaj poskuša vsaj malo nadoknaditi zamujeno. Sicer pa Pavla nadvse rada poje, je Vesela deklica, kot ji pravijo prijateljice v skupini Zimzelen, in tudi mi ji želimo, da takšna še dolgo ostane. Srečno, Pavla Kuder, naše čestitke pa veljajo tako njenemu jubileju kot tudi priznanju, zlatemu znaku Rdečega križa, za dolgoletno delo v tej humanitarni organizaciji. D. Naraglav Patricija Diklič S Fliserjem do svoje prve kasete Kot vse kaže, dobivamo Savinjčani novo ime v slovenski glasbi. To je 15-letna Patricija Diklič iz Griž, ki pridno snema pesmi za svojo prvo samostojno kaseto. Sicer pa je za Patricijo kar nekaj javnih nastopov. Eden takšnih, namreč sodelovanje v oddaji Nedeljskih 60, je pritegnil pozornost Edvina Fliserja, ki je sedaj glavni pisec in aranžer Patricijinih pesmi s kasete, ki se snema v studiu Mega-mix v Mariboru. Patricija Diklič je letos končala osmi razred OŠ v Grižah, na šoli, kjer je bila nekaj časa glasbena pedagoginja vse bolj popularna pevka Irena Vrčkovnik. »Nedvomno je njeno petje name naredilo velik vtis in zbudilo željo, da tudi sama stopim na podobno pot. Petje me spremlja, odkar se zavedam same sebe, vendar šele lansko leto, ko nas je na šoli obiskal studio HA iz Trbovelj, sem se temu posvetila bolj zavzeto,« nam uvodoma razkriva svoje začetke Patricija Diklič. V tem kratkem času je Patricija naredila velik korak naprej in presenetila samo sebe in tiste, ki jo poznajo. Kot pravi, ji glasba in petje pomenita zaenkrat le konjiček. Vesela je, da je pod okriljem Edvina Fliserja, ki skupaj z Dušanom Vučkovičem pripravlja zanjo tekste in aranžmaje. Osebno je Patri- Patricija Diklič ciji zelo pri srcu stil petja Irene Vrčkovnik, zato na javnih nastopih rada prepeva tudi njene pesmi. Sicer pa je Patricijin glasbeni repertoar že precej bogat, saj poje tudi nekatere pesmi, prevedene iz angleščine. Dve ali tri naj bi bile tudi na njeni kaseti. »Moja želja je, da čim prej dokončamo snemanje kasete, želim si čim več nastopov, predvsem pa uspešno dokončanje obeh srednjih šol, ekonomske in glasbene. Za vse, kar sem dosegla, bi se rada zahvalila staršem, saj bi brez njih tega ne bilo...« Za konec še povejmo, da je Patricija tudi navdušena športnica. Rada igra košarko, rokomet, odbojko, rada tudi plava in smuča in tako ji časa resnično ne ostaja. Nenazadnje pa ji precej ur vzame tudi igranje na klavir, tako da je razpeta med učenjem, športom in glasbo. Ker jo to veseli, ji je vse skupaj v veliko zadovoljstvo in tako tudi rezultati ne morejo manjkati. Seveda pa je to šele začetek in prav lahko tudi Patriciji nekoč petje in glasba ne bosta le konjiček. Kdo ve? D. Naraglav Štefan Frece - muzikant in podjetnik iz Liboj Nekdanje želje postale resničnost Savinjski Petrolov konkurent Živimo v državi, kjer so letni časi dovolj izraziti. Se bolj pa zaznavamo toploto in mraz. Slednjega premagujemo s toplo obleko in z ogrevanjem prostorov. V preteklosti se je kurilo pretežno s trdimi gorivi, sedaj pa jih zamenjuje kurilno olje in tudi že zemeljski plin, zlasti v strnjenih mestnih naseljih. Še nedolgo tega je imel nad oskrbovanjem s kurilnim oljem monopolno pravico Petrol. Z Markovičevim zakonom, v še takratni Jugoslaviji, pa je bila dana možnost, da se s to distributersko dejavnostjo ukvarjajo tudi zasebniki. Prvi v Sloveniji, ki je izkoristil to možnost, je bil Stefan Frece iz Liboj in s tem uresničil svoj dolgoletni sen, ki ga je spremljal še dolgo potem, ko ni bil več Petrolov uslužbenec. Danes je kurilno olje, pripeljano z njegovo cisterno, že v mnogih domovih in kurilnicah po vsej Savinjski dolini in njeni bližnji okolici. David proti Goljatu Vzrokov za to, da se je Štefan Frece lotil tega posla, je več, vendar segajo korenine daleč v čas, ko je bil kot šofer-distributer zaposlen pri Petrolu. »V času svojega dvanajstletnega službovanja pri Petrolu sem zaradi togosti predpisov, administriranja in drugih nekorektnosti do kupcev pogosto bil slabe volje in na bojni nogi z nadrejenimi. Marsikaj sem poskušal že takrat izboljšati, a žal ni bilo pravega razumevanja. Takrat sem si dejal, da če bom kdaj imel možnost samostojno opravljati tovrstno dejavnost, tega vsega ne sme biti. Zelo me je motilo, da Usnovnosolci med petjem svoje nimne. stranki, ki je morala olje plačati vnaprej, ni bilo mogoče dotočiti toliko goriva, za plačilo seveda, kolikor bi ga šlo v rezervoar. Ali recimo: sosed je že imel plačano, jaz v cisterni olje, vendar mu ga tistega dne nisem smel natočiti, ampak sem se naslednji dan znova odpeljal k njemu v Mozirje. To so bile resnično neelastične poteze monopola in mislim, da sem, čeprav le z eno cisterno, vsaj malo razbil takšno obnašanje manopola in ustvaril dobro konkurenco, ki je v prid potrošnikom...« on tisti, ki jim s cisterno dostavlja naročeno kurilno olje. Sedaj je bil nekaj časa pri vojakih, tako da so ga nekateri že kar pogrešali. Povedal nam je, da je rad za volanom, da ima rad stike z ljudmi in bi mu nekaj manjkalo, če vsega tega ne bi bilo. Nedvomno pa tega res ne bi bilo, če oče Stefan ne bi imel volje do tega posla. Da pa je lahko uresničil svoj sen, je moral imeti kapital. Tega si je prislužil v sedemletnem profesionalnem glasbenem življenju. Oče in sin - partnerstvo, ki daje rezultate (FOTO: Tanja Predan-Knez) Velika gala predstava Štefan je tako postal David v borbi proti monopolnemu Goljatu, ki ga je v začetku poskušal onemogočiti na vsakem koraku, prav tako pa mu ni hotel zagotavljati goriva. Štefan je nato poiskal partnerja v zagrebški INI, uredil si je direkten uvoz, vendar se potem tudi tega ni dalo uresničevati; tako je vozil le iz Varaždina do Ormoža in po bližnji okolici na slovenskem in okrog Varaždina na hrvaškem delu takratne Jugoslavije. Tam je po spremembi meja in razbitju takratne države ostala tudi privatna črpalka Frece, ki jo ima sedaj Stefanov nekdanji partner, ki pa je obdržal prvotno ime. Štefan se je odločil, da nadaljuje delo na domačih tleh. V Libojah si je uredil rezervoarje, v katere vozijo kurilno olje iz koprskega ISTRA-BENZ-a, ki je sedaj stalni Štefanov dobavitelj; tudi drugič, po razpadu Jugoslavije, Petrol ni hotel zagotavljati dobave. Sin Andrej ljubljenec strank Firma Kurilno olje Frece d.o.o. zaposluje le tri ljudi, ustvarja pa promet kot uspešno, srednje veliko podjetje. Stranke najbolj poznajo Štefanovega sina Andreja, saj je Načrtov in dela dovolj Tako v glasbi kot v sedanjem poslu načrtov ne manjka. Ponovno se bodo sestali člani Savinjskih 7 in posneli še eno kaseto. Enako se bo še naprej glasbeno udejstvoval pri Zlatih zvokih, tako da bo časa kar primanjkovalo. Pri delu načrtuje v bližnji prihodnosti gradnjo lastne črpalke, nekje ob prometni cesti, saj računa, da bo v kakšnih desetih letih potrošnja kurilnega olja zara- Glasba nepogrešljiva sopotnica Frecetovi iz Liboj, po domače Kralovi, so glasbena družina, saj kar trije aktivno sodelujejo v dveh ansamblih. Brat Vinko in Štefan sta pri ansamblu Igor, kjer poje tudi Štefanova soproga, sestra pa je pevka v ansamblu svojega moža Mira Klinca. »Z glasbo sem nekako povezan že skoraj celo svoje življenje. Prvič sem nastopal, ko sem bil star šest let, in tako se je vse to nadaljevalo. To je moj konjiček, moje veselje in tudi delo, ki mi je pomagalo ustvariti določene cilje. Z ansamblom Savinjskih 7 sem trikrat priigral ptujsko zlato, obredel velik del Evrope in se kulturno, duhovno in materialno bogatil ...« Stefan je pred odhodom k vojakom sodeloval v ansamblu Fantje izpod Kampčiča, pot ga je nato pripeljala v ansambel Borisa Terglava, kjer je igral bas kitaro. Po razpadu ansambla je sledilo obdobje Savinjskih 7, kjer je igral harmoniko. Sedaj v ansamblu Igor in njegovi Zlati zvoki Štefan poje, igra trobento, včasih tudi kitaro in to mu, kot pravi, tudi ustreza. di plinifikacij precej upadla. Sicer pa Štefan pravi, da se za posel ni bati, saj zna početi še marsikaj. Tudi harmoniko naredi, če je treba. Vsekakor pa ima zaenkrat prednost kurilno olje, saj si je s svojo uslužnost-jo, poštenostjo in ugodnimi pogoji pridobil širok krog odjemalcev. Ob tem je vesel predvsem zato, kar je ustvaril konkurenco, ki jo na tem področju pred njim ni bilo - kar je bilo zlasti v škodo potrošnikom, ki so se morah podrejati režimu enega samega dobavitelja. Plačevanje na odlog, na več, 5 ali 6 čekov', zastonj prevozi, željena količinska dobava, možnost dotakanja in še vrsto drugega je spodbudilo, če ne že prisililo Goljata k podobnim ugodnostim za potrošnika. In kaj velja zapisati ob koncu? Morda to, da so takšni »uporniki«, kot je Štefan Frece, še kako dobrodošli v našem malem slovenskem prostoru, saj spodbujajo reakcije in omogočajo spremembe. -In če so le-te v korist delovnega človeka, občana, potrošnika, jim velja čestitati. In čisto na koncu; vsi tisti, ki želijo izvedeti karkoli v zvezi z glasbo ali kurilnim oljem, lahko pokličejo Frecetove po telefonu na št. 707-420 ali pošljejo sporočilo po faxu: 708-230. ep. Darko Naraglav Po mnogih slovenskih osnovnih šolah so se minuli konec tedna zvrstile valete z zaključno prireditvijo, vse z navdihom slovesnosti in prešerne razigranosti. 10. 6. 1994 je bilo tudi v petrovski šoli zelo slovesno in veselo. Telovadnica je bila spremenjena v dvorano, stene so krasili črni profilni portreti vseh osmošolcev in njihovih razredničark (izvirna zamisel likovnice Nuše Božiček). Ob mizah so, polni pričakovanja, sedeli starši in učitelji njihovih otrok, da bi se pred slovesom še zadnjič skupaj poveselili. Slovesnost se je pričela z gala plesom osmošolcev pod vodstvom plesnega mojstra gospoda Štumbergerja in ob glasbeni spremljavi ansambla Tip-top. Sledil je vsebinsko ubran program, ki ga je zasnovala in uresničila slavistka Breda Šip ob tesni pomoči razredničark treh osmih razredov. Pesmi so se prepletale z duhovitimi in prisrčnimi prizori oziroma spomini na brezskrbno otroštvo, le-te je veselo preglasil dekliški kvartet THE LADIES, ki se je uveljavil in priljubil že na nekaterih prejšnjih prireditvah. Čustveno najbolj odmevno pa je bilo prebiranje kratkih odlomkov iz zadnjih šolskih nalog, spremljano s poltiho glasbo. Iz njih je bilo začutiti nostalgijo, bridkost ob misli na slovo, a tudi mladostno hudomušnost. Sledil je ples s starši, slovesni govor gospoda ravnatelja Jožeta Krulca in še zadnje rožice učiteljicam. Glavni izvajalci programa: vsi osmošolci, pevska zvezda večera: slavistka Marjana Lešnik. Ni vsaki šoli dano, da bi imela svojo Marjano. Posebno »darilo« osmošolcem pa je bil fotografski šopek -* štirje panoji slik - s skupnim naslovom Generacija osmošolcev na stopnicah otroštva in na pragu odraslosti. Podarila jim ga je domačinka gospa Tanja Predan-Knez, ki je 12 let s svojim fotografskim aparatom spremljala prav to generacijo. O tem svojem poslanstvu je tudi spregovorila v sklepnem govoru, kar se je lepo ujemalo s celotno zasnovo te prisrčne slovesnosti. Šledilo je razigrano rajanje vse do naslednjega dne. Splošna ocena: odlično (5) Sklepno misel: Bilo je prelepo, da bi moglo trajati. (E. Hemingway) nk Cisterna Freca vse bolj poznana v Savinjski dolini in širši okolici Glasbeni vrtiljak v Šempetru Pet let zbora v Taboru Mešani pevski zbor iz Tabora slavi letos peto obletnico delovanja. Pevci so se zbrali, da bi gojili predvsem ljudsko pesem. Tej usmeritvi so ostali zvesti vse do danes, čeprav zbor v zadnjem času posega tudi po zahtevnejši glasbi. Kljub temu, da zbor deluje šele od leta 1989, je v tem času že prejel nekaj laskavih priznanj - Savinovo priznanje, visoke ocene na občinskih revijah v Žalcu in na medobčinski reviji zborov celjske regije v Laškem. Pevci se veselijo vseh priznanj, največje priznanje pa je številen obisk na koncertih. Tako je bilo tudi na slavnostnem koncertu 28. maja v dvorani Doma krajanov v Taboru, kjer so pod vodstvom zborovodja Milana Kasesnika s programom umetnih in ljudskih pesmi navdušili številne poslušalce. Koncert sta popestrila še otroški pevski zbor osnovne šole Tabor in gostujoča vokalna skupina Kompolčani. I.T. /M Izdelava in montaža izpušnih loncev in cevi iz aluminizirane pločevine za: • osebna vozila • lažja tovorna vozila • traktorje VLADIMIR MARN, Vransko 18, telefon: 725-106 : MALI OGLASI AC LEVEC Levec 18, v prodajnem centru MODERNI INTERIERJI LEVEC telefon. : 063/27-409, fax: 28-708 Prodaja avtomobilov: MERCEDES-BENZ HONDA in ostalih vozil iz programa AUTOCOMMERCE! UGODNI KREDITI ZA VSA VOZILA IZ PROGRAMA AUTOCOMMERCE IŠČEMO VARSTVO za enoletnega fantka na našem domu v Preboldu. Plačilo po dogovoru. Tel.: 723-034. OTROŠKI VOZIČEK HA- UCK-APOLLO 86 prodam. Tel.: 723-034. Na dobri lokaciji v Celju prodam SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO z živili, v obratovanju. Informacije po tel.: 063/851-867, med 19. in 21. uro. Slikarstvo dveh svetov Med uglednimi razstavami, ki se kar vrstijo v Savinovem likovnem salonu v Žalcu, so bila pred kratkim tam na ogled tudi dela akademske slikarke Wang Huiqin. Kitajka po rodu, ki je slikarstvo sicer študirala na Zahodu in živi sedaj v Ljubljani, je med Slovenci zelo priljubljena. To pričajo njene številne razstave po vsej državi in tudi zelo dobro obiskana otvoritev v Žalcu. Njeno slikarstvo je očarljivo, nenavadno, mamljivo in predvsem drugačno. Tako ga je na otvoritvi orisala Telovadnica osnovne šole v Šempetru je bila premajhna za vse poslušalce, ki so želeli prisluhniti pesmicam na Glasbenem vrtiljaku. Otroškemu in mladinskemu pevskemu zboru, ki ju vodi Valerija Dolar, sta se letos pridružila še domači moški pevski zbor, ki ga vodi Nives Halužan, in obetavni mladi pevec Rok Šoster. Obiskovalci so svoje navdušenje nad ubranimi glasovi in pestrim programom izrazili z burnim ploskanjem, še posebej, ko so se glasovi moškega in mladinskega pevskega zbora zlih v mogočno Pesem sužnjev iz opere Nabucco. To je bilo za vse nastopajoče še posebej vznemirljivo, saj so mladi pevci zelo uživali ob pomoči svojih očkov. Prireditev je izvrstno povezovala Alenka Vrenko, na klavirju pa je pevce spremljal izkušeni pianist Jože Škorjanc. To sodelovanje je začetek priprave na jesenski projekt šole, namenjen Letu družine. Na sliki: med nastopom najmlajših pevcev. T. TAVČAR Avtodeli Žalec, Šlandrov trg 23 telefon: 063/713-250 Celoten program: GOLF, VW, PASSAT, HROŠČ * rezervni deli * avtokozmetika Konkurenčne cene! Odprto: od 8. do 12. ure, od 14. do 18., sobota do 12. ure. Se priporočamo! Celia Vransko Program kino predstav: 25. in 26. 6. ob 18. uri CUFFHANGER-PLEZALEC akcijski spektakel s Silvestom Stallonejem v glavni vlogi 2. in 3. 7. ob 18. uri WILLY zgodba o dečku in morilskem kitu 9. in 10. 7. ob 18. uri VAŠKI MILIJONARJI komedija 16. in 17. 7. ob 18. uri SCHINDLERJEV SEZNAM drama umetnostna kritičarka Marlen Premšak Severjeva. Iz njenih slik veje skrivnostni dih starodavne kitajske kulture, ki ga je ob tej priložnosti še podkrepil celjski gledališki igralec Peter Boštjančič z recitacijo stare kitajske lirike. K.R. Likovna umetnost mladih Še do jutri bo v Savinovem likovnem salonu v Žalcu na ogled razstava likovnih del učencev osnovnih šol občine Žalec, ki sta jo, kot vsako leto, pripravila Zavod za kulturo in aktiv likovnih pedagogov. Letošnji natečaj je bil posvečen mednarodnemu letu družine. Zaradi prostorske stiske je s\\ja »zgodnja dela« razstavilo le osemdeset najboljših učencev, s tem da je nekaj tudi skupinskih del. Ustvarjali so v različnih likovnih tehnikah, od akvarelov do malih plastik. Na odprtju je njihovo ustvarjalnost strokovno predstavil akademski slikar in pedagog Alojz Zavolovšek. Med drugim je povedal, da se likovna dela danes ocenjujejo glede na izvirnost in doživetost ter da otroci niso plagiatorji narave. Zato so njihova dela po njegovem mnenju zelo zanimiva. Opozoril je še, da je ustvarjalnost otrokom biološko dana, da pa pretirana kritičnost to ustvarjalnost lahko tudi zavre. Odprtje razstave je s kratkim nastopom popestril ansambel harmonik Glasbene šole Rista Savina iz Žalca, ki ga vodi Andreja Turnšek. K.R. Sabina uspela v Pragi Sabina Kulič, učenka Osnovne šole Šempeter, ki je pred dnevi prejela slovenskega oskarja juniorja za najboljši film Prijatelji, je uspela tudi v Pragi. Dobila je oskarja juniorja za najboljšo žensko vlogo. Njen film se je med sedmimi evropskimi državami potegoval za naslov evropskega oskarja juniorja. S snemalno ekipo, režiserjem, urednico mladinskega programa Televizije Slovenije so se tako vrnili domov z velikim uspehom. Nagrado in oskarja za najboljšo žensko vlogo je prejela Sabina Kulič iz Slovenije, za najboljšo moško vlogo je bil nagrajen madžarski film, oskarja za scenarij je dobil portugalski film in oskrja juniorja, ki ga podeljujejo otroci in žirija, italijanski film. Sabini Kulič in mentorici literarnega krožka na OŠ Šempeter Zdenki Došler čestitamo. T. TAVČAR SETVENI KOLEDAR ZA JULIJ DATUM DEL RASTLINE IN URA 1. petek list 2. sobota list do 13. ure, od 14. do 20. ure plod 3. nedelja cvet do 7. ure, od 8. ure plod 4. ponedeljek cvet do 12. ure, od 16. ure korenina 5. torek korenina od 14. ure 6. sreda korenina 7. četrtek korenina do 13. ure, od 14. ure cvet • začetek časa za sajenje 8. petek cvet 9. sobota cvet do 18. ure, od 19. ure list 10. nedelja list 11. ponedeljek list do 8. ure, od 9. plod 12. torek plod 13. sreda plod do 21., od 22. korenina 14. četrtek plod 15. petek korenina 16. sobota korenina do 16., od 17. plod 17. nedelja plod do 8., od 9. cvet 18. ponedeljek 19. torek list * konec časa za sajenje 20. sreda list do 14., od 15. plod 21. četrtek plod 22. petek plod do 18., od 19. korenina 23. sobota cvet do 20., od 21. korenina 24. nedelja korenina do 19., od 20. cvet 25. ponedeljek cvet 26. torek cvet do 18., od 19. list 27. sreda list 28. četrtek 29. petek plod 30. sobota plod do 18., od 19. cvet 31. nedelja plod do 15., od 19. cvet ———— «m? |f IDflRKCTinC d Suzuki .0.0. Polzela 38, telefon: 063/721-052 npr. kredit 10.000 DEM 48 x 274 DEM IZJEMNO UGODNI KREDITI STARO ZA NOVO 5% gotovinski popust SWIFT 1,0 GL cena za gotovino 16.871 DEM polog 5.328 DEM -obrok-48 x 321 DEM SWIFT SEDAN 1.3 Gl servo cena za gotovino 21.581 DEM polog 6.815 DEM - obrok48 x 410 DEM SAMURAI LX cena za gotovino 24.089 DEM polog 7.607 DEM - obrok48 x 458 DEM VITARA LX cena za gotovino 34.025 DEM polog 10.745 DEM-obrok 48 x 647 DEM Fiat cena do reg. UN01.0 ¡.e 14.490 DEM SCIONERI Uno 45 14.490 DEM SCIONERI Uno 1.1 i.e.SCAT 17,770 DEM TIP01.4 i.e.SCAT 19.990 DEM SCIONERI TIP01.6 ¡.e. SC MAQ CAT 23.490 DEM TEMPRA1.6 i.e. SX CAT 25.630 DEM SCIONERI TEMPRA 1.6 S MAQ 23.460 DEM Daihatsu Subaru SHARADE TS1.0 CUORE CAT APPLAUSE Xi FEROZA EL II. 15.280 DEM 16.800 DEM 27.500 DEM 35.950 DEM UGODNI KREDITI na 48 mesecev Znižane cene modelov LEGACY L. limuzina 2.0 GL/9x z 31.850 DEM na 28.800 DEM L. karavan 1.8 DL 4 WD z 36.120 DEM na 32.850 DEM L. karavan 2.0 GL/9 x 4WD z 42.100 DEM na 38.220 DEM POSREDUJEMO PRI PRODAJI RABLJENIH VOZIL! AVTO AKUSTIKA BLAUPUNKJ AVTO ALARMI GT AL. PLATIŠČA že Od 12.000 SIT SONČNE STREHE FARMONT že od 24.000 SIT LAAJtJUULiUULAJULAJLAJLAJULAAJLiULiLAA-AJUtAJLAAJLAJULILAAAAAAAAA Novo! Novo! Novo! Novo! Novo! Novo! MESARIJA VALAND, Žalec, Mestni trg telefon: 714-178 nagrajuje! 3 nagrade: 3 x SVINJSKA POLOVICA!!! AKCIJA POTEKA OD 19. MAJA DO 30. JULIJA 1994 V nagradnem žrebanju bodo sodelovali kupci, ki bodo v MESARIJI VALAND kupili v enkratnem znesku nad 2000 sit in izpolnili nagradni kupon. Javno žrebanje bo 30. julija v Mesariji Valand v Žalcu. > Delovni čas: od 7. do 19., sobota do 15., nedelja do 12. ure! Prepričajte se v kakovost MESARIJE VALAND in sodelujte v nagradnem žrebanju! a o i a i o.........aaaoa«aoapooaoa*a»»9tIAAAJLXJULlJLAAJLAAAJLAJL<.M Jeklotehna Ital Trade na Gomilskem Na Gomilskem, ob cesti za Grajsko vas, je Jeklotehna Ital Trade odprla trgovino z gradbenim materialom. Poleg gradbenega materiala vam nudijo tudi bogato izbi- ro vodovodnega, toplovodnega in elektromateriala, barve in lake. Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure. Naročila in informacije Akcijska prodaja od 15. 6. do 15. 7. 1994 kritine Bramac cena 92,18 SIT Dostava na dom! sprejemajo na tel. in faks: 726-020. Poleg bogate izbire vam trgovina Jeklotehna Ital Trade med drugim nudi ugodne cene za naslednje izdelke: cement 498 SIT apno 366,90 SIT strešna lepenka 788 SIT Vobitekt SV 4 1980 SIT stiropor lcm/m2 71,70 SIT Martini - modna trgovina v Žalcu Zahtevnejšim kupcem, Ki so doslej največkrat odhajali po nakupih v tujino, bo sedaj pot prihranjena, saj bodo marsikatero kakovostno športno oblačilo ali modni dodatek za nižjo ceno našli v modni prodajalni Martini v Žalcu. Pred dnevi jo je odprla Cveta Pra- protnik sredi Šlandrovega trga, in sicer v prostorih nekdanje cvetličarne Škorjanc. Znane tuje firme Oxer, Umberto, Paul & Shark in druge so porok za kakovost raznih suknjičev, hlač, puloverjev, majic s kratkimi in dolgimi rokavi, raznih park, kratkih hlač, us- njenih suknjičev in brezrokavnikov. K temu lahko izberete tudi modne dodatke, pasove, denarnice, etuije za ključe in podobno. Za nakup nad deset tisočakov omogočajo plačilo na dva čeka, plačate pa lahko tudi s kartico Activa. Odprto imajo vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa do 12. ure. Telefon 714-232. Na dan žalske noči, 25. junija, bodo imeli kljub državnemu prazniku odprto, tako da se boste lahko sami prepričali o kakovostni ponudbi. Priporočajo se za obisk. Intima Zlatega D v Žalcu V Mikovem poslovnem centru MikRaa v Žalcu na Šlandrovem trgu 40 dela od nedavnega družbo lokalom in gostišču prodajalna Intima, s katero Zlati D dopolnjuje ponudbo poročnih in svečanih oblačil, moške in ženske mode, pletenin, čevljev ter ponudbe za najstnike spodnjega perila, kopalk, kratkih hlač, nogavic, spalnih srajc, jutranjih halj in celo nadstandardne posteljnine. Zanimivi so kompleti brisač s'copati in kopalno čepico. Pri ženskem spodnjem perilu, na katerega bi bila ponosna prav vsaka ženska, lika je izbira kakovostnih modnih kopak, bodyjev, kor-zetov in kompletov nedrčkov in hlačk za najstnice. V Intimi je torej dovolj vsega za tiste, ki dajejo prednost lepemu in kakovostnemu spodnjemu perilu. Odprto imajo vsak dan od 8. ure do 18.30, ob sobotah pa do 12. in najmlajše, skratka vsega za vsakogar in za vsako priložnost. V novi prodajalni je velika izbira kakovostnega ženskega, moškega in otroškega prevladujejo oznake znanih Ure. Oglasili se bodo na tele-firm Floreal iz Milana, Blu- fonski številki 715-523. Pri-velvet, Lormar, Afra, Miss čakujejo vas in se veselijo Lepel in Infiore, pri moškem vašega obiska, pa Garda. Imajo tudi ves program Miroteksa. Zelo ve- EP-Vka Celia Kultura, proizvodnja in trgovina Kulturni dom na Vranskem dobiva novo podobo in vsebino. Objekt, ki je same- Zoo boutique Vela v Žalcu Ljubitelji hišnih živali bodo odslej prišli na svoj račun tudi v Žalcu, saj je Mirjam Pocajt na Šlandrovem trgu 5, kjer je bila včasih prodajalna Top Shop, odprla prodajalno, katere ime ZOO boutique pove, da nudijo hrano in opremo za pse, mačke, ptice, ribice in hrčke. V prodajalni je pestra izbira konzervirane in briketi-rane hrane, vitaminskih dodatkov, sredstev za nego in čistočo, raznih povodcev, kara-binov, skratka vsega potreb- nega za dobro počutje hišnih ljubljencev. Imajo celo košare in torbe za transport, pa WC-je za muce, razne igrače za zabavo odraščajočih psičkov in muc. Poleg akvarijev in ribic imajo na voljo tudi vso opremo in hrano zanje ter vse akvarijske pripomočke. Prodajajo tudi ptice pevke in papige, ki dajejo prodajalni poseben ton s svojim oglašanjem in žvrgo-lenjem. Vsekakor pa daje ZOO boutique poseben čar in spoštljiv navdih kraljevi piton, ki iz steklene posode opazuje dogajanje v prodajalni in čaka na morebitnega kupca oziroma tistega, ki ne pozna strahu njegove bližine in ga bo želel imeti za neobičajnega hišnega ljubljenca, in takšnih baje ni prav malo. Cene v prodajalni so konkurenčne, založeni so tudi s strokovno literaturo, svetujejo pa tudi o negi in vzgoji hišnih živali. Odprto imajo vsak dan od 9. do 12. ure ter od 13. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Telefon: 712-56f val in propadal, so prevzeli mladi podjetniki in mu dali noro podobo. Kino, ki je skoraj zamrl, zopet dvakrat tedensko privablja ljubitelje filmske umetnosti. Občasno prirejajo razstave, koncerte in modne revije. Slednje je seveda povezano z njihovo proizvodnjo otroške konfekcije. Zaradi zanimive kreacije, ugodnih cen in kakovostnih materialov je na tržišču za njihove izdelke precejšnje povpraševanje. V trgovini Celia pa vam poleg konfekcije nudijo tudi obutev znanega proizvajalca Borovo. ep n 10% popust < pri nakupu | otroške konfekcije j ročajo se za obisk. EP-Vka Sekretariat za okolle in prostor občine Žalec in UPI-lludska univerza Žalec organizirata JAVNO TRIBUNO: PLINIFIKACIJA V ŽALSKI OBČINI V PONEDELJEK, 4. JULIJA 1994 ob 18. url V DVORANI GASILSKEGA DOMA ŽALEC. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali strokovnjaki EVROPLINA VABLJENI! En dan življenja Bilo je čudovito vreme in razpoloženje polno pričakovanj, ko smo se 26. maja vkrcali na avtobus. Ko je bil na avtobusu še zadnji potnik, smo veselo zapustili Dom upokojencev na Polzeli. Kar kmalu smo se pri Letušu ločili od Savinjske doline in mimo Rečice, Šmartnega in Gorenja zavili na šaleško magistralko. Na letališču v Lajšah smo se prvič ustavili, da si malo pretegnemo sklepe. Seveda je bilo zanimivo opazovati tudi vzletanje letal. Janez je naredil nekaj posnetkov, nato pa spet v barko na kolesih in naprej proti Zavodnjam. Razgled na prekrasne gozdove se vedno bolj širi in šele zdaj izvemo za celoten program izleta. Nekaj pred deseto uro se ustavimo in s pomočjo naših pozornih spremljevalcev kar hitro zapustimo avtobus. Pa se je tistih nekaj metrov ozke ceste postavilo pokonci. Za bolne noge je bil kljub pomoči bergel kar hud zalogaj. Kar oddahnili smo si, ko smo se znašli na ravnici. Prvi cilj je bil dosežen. Pred nami je Kačnikova domačija, edinstven spomenik 400 let stare evropske arhitekture. Hiša - dimnica, ki je nudila bivališče človeku in živalim, je zgrajena brez koščka kovine. Vse diši po dimu. Zbirka muzejskih predmetov mora biti za mlade res zanimiva. Mi pa smo ob njej obujali spomine, saj nam je bila večina starega orodja znana. In razstavljena je tako, da vsak hip pričakuješ, kako bo vstopil gospodar in nagnal radovedneže. Pa smo izvedeli, da so bili pri tej hiši veseli obiskov, saj je tu živelo več rodov zeliščarjev, ki so uspešno zdravili ljudi in živino. Naša pot nazaj do avtobusa je bila mukotrpna. Najbolj prizadeti smo jo premagali v avtomobilu in na invalidskem vozičku. Okrepčani in razgibani smo se nato odpravili proti našemu končnemu cilju, Slemenu. Ravnica pri planinskem domu nas je prijazno sprejela. Na tisoč metrih nadmorske višine je veter kar preveč hladil razgreto kožo. Pokazalo se je, kako pametno je bilo vzeti s sabo jopico. Avtobus je odprl svoj trebuh, prijazni spremljevalci so začeli streči. Tako dobre in mehko pečene svinjske pečenke še nisem jedel. Tudi žeje ni bilo treba trpeti, takle avtobus je lahko prava vinska klet. Ker veter ni ponehal, nas je Marinka povabila na kavo v Dom. Tu pa je godec Ivan raztegnil svoj stari meh in nas stresel s polkami in valčki ter še bolj s kakšnim zabavljivim besedilom. Razpoloženje je bilo čudovito. Res, bilo je fletno in fletni so bili vsi spremljevalci z direktorico Doma na čelu. Pomagali so nam na vsakem koraku, kjer smo se pred za nas nepremagljivo oviro ustavili. Omeniti moramo Mirana Ramšaka, ki je požr-tovalno razdajal svoje krepke mišice. Tudi Jože Kodrun je priskočil na pomoč, če je bilo treba. Nikomur se ni nič zgodilo, ne v dimnici ne v domu, kljub nerodnim stopnicam. Začetnik Primož je uspešno prestal svoj »ognjeni krst« in pokazal pripravljenost živeti med nami. Tudi prijateljica Kristina ni manjkala. Z vajenim očesom je takoj ugotovila, komu je treba pomagati, še preden je kdo prosil za pomoč. Na koncu se organizatorjem in spremljevalcem v imenu vseh oskrbovancev Doma na Polzeli zahvaljujem za čudovito doživetje v čudovitem vremenu. Danes je pust in čemeren dan. Ivan Vodušek, Polzela Zasebna okulistična ambulanta v Žalcu Marca letos je v središču Žalca, v nadstropju nad optiko Irman, pričela delovati prva in doslej edina zasebna okulistična ambulanta v občini. Pravzaprav je sploh edina, saj tudi v zadravstve-nem domu ni več okulista. Ministrstvo za zdravstvo je namreč koncesijo za opravljanje te dejavnosti v žalski občini podelilo dr. Marjanu Irmanu, ki je pred dobrim tednom podpisal še pogodbo z zavodom za zdravstveno zavarovanje. Tako je pacient v ambulanti dr.Irmana obravnavan enako kot na primer v bolnišnični ambulanti. Čeprav oprema še ni popolna, je dia-. gnostika na enaki ravni. Zaradi ultrazvoka bo nekaj časa celo v prednosti. Z bolnišnico se je dr. Irman dogovoril, da lahko sam pripravi pacienta za sprejem in ga v popoldanskem času v Celju tudi operira. Sicer pa sprejme poleg samoplačnikov zdaj tudi paciente z napotnico osebnega zdravnika, razen seveda v nujnih primerih, ko tako ali tako noben zdravnik ne sme zavrniti svoje pomoči. Pri okulistih je še ena izjema. Zavarovalnica namreč dopušča, da za pregled zaradi očal in kontaktnih leč kot ortopedskih pripomočkov ni potrebna napotnica. V zasebni okulistični ambulanti dr. Marjana Irmana v Žalcu na pregled ne boste čakali ure in ure. Seveda se je potrebno prej naročiti po telefonu (tel. št. 712-303)in POGREBNE STORITVE 24 ur na dan Ivan ROPOTAR Nudimo vam: - kompletne pogrebne storitve, - prevoze doma in v tujini, - urejanje grobov, - urejanje cvetličarskih storitev, - povračilo stroškov za celoten pogreb v znesku 76.000 SIT, - možnost obročnega odplačevanja, - prvi prevoz do 70 km zastonj. Šempeter v Savinjski dolini 112/a, tel. 063/701-433 Veronika Sv. Lovrenc (Gornja vas) 24, Prebold Telefon: 723-325 i 1 * domače bučno olje/11 466,00 * sirup malina 1/1 205,00 ( * sladkor 50 kg/1 kg 90,00 * mokaT500/kg 55,50 i i * Šum 1,51 89,90 * sardine v olju 66.00 < i * laški rizling/l 1 160,00 ¡k šampon/11 237,00 < i * toaletno milo 59,00 * pokrovčki za vlaganje i * pajkice/več barv 1.097,00 (36 kom) 340,00 ' ' * papirni robčki (6 kom) 98,60 * pesni rezanci/kg 28,00 ; | * frotir, brisače (70x115)489,60 * mehčalec Ciklam/41 484,00 ( | Odprto: ! TRGOVINA: od 8. do 19., sobota do 15., nedelja do < i 11. ure, BISTRO: od 8. do 22. ure. ker klice sprejema višja medicinska sestra, lahko precej zanesljivo oceni, ali je klic nujen in koliko časa bo potrebnega za pregled. Čakalna doba je najkrajša daleč prav dr. Irman največ sodeluje z optiko Irman, ki jo predvsem dobro pozna in ve, kako bodo v njej izpolnili njegova navodila, lahko pacienti z njegovim receptom Zlatarstvo Hrastnik v Šempetru Pred dnevi je Boštjan Hrastnik v Šempetru ob magistralni cesti odprl zlatarsko trgovino. V lepo urejenem lokalu vam vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto pa od 9. do 13. ure, nudijo nakit, ki ga sami tudi oblikujejo. Zanimive kreacije daril, zlasti poročnih prstanov, vas bodo gotovo za mikale. V mesecu juniju boste za nakup poročnega prstana dobili 10-odstotni popust, prvih deset kupcev v vrednosti nad 8000 SIT pa bodo nagradili z zlatim obeskom. Sicer pa v Zlatarstvu Hrastnik nakit tudi popravljajo. naokoli, bistveno pa je, da si pacient lahko sam izbere dan in predvsem uro pregleda. Cena za samoplačnike je odvisna od vrste pregleda, je pa usklajena s cenami v zdravstenih domovih. Če- kupijo očala ali kontaktne leče v katerikoli optiki. Sicer pa v Žalcu na eneir. mestu poskrbijo za vaše oči, in to po visokih zahodnoevropskih standardih. EP-KS A Trgovina z elektromaterialom E K ELEKTR0 KRAŠOVEC li ŽALEC, Kardeljeva 29 (nasproti avtobusne postaje) w telefon: 063/713-565 Po ugodhih cenah ves elektromaterial. Posebna ponudba meseca: kabel PPR 3x1,5 42,00 SIT/m Nakup s kartico ACTIVA! Dodatni popusti za količinski nakup! t4'LlLÏLÏl',ïl'lïtVlVlVMVlïl'iill'l,j!ij »I I I 1 1.1 MM » it S VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji PROSIMO, BODITE POZORNI NA NAŠO NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO: 702-100 In ob tem še nekaj naših cen: KABEL PGP 3 x 1,5 39 SIT/m KABEL PPR 3 x 1,5 39 SIT/m ČRPALKA GRUNDFOS 1" 9.900 SIT BOJLER LIKO 80 I 17.400 SIT ČRPALKA FONTANA 8.700 SIT CEMENT (vreča) 525 SIT DEMIT FASADA 5 M, kompl. 1.810 SIT/m2 STROKOVNA IN HITRA POSTREŽBA DOSTAVA NA DOM, MONTAŽA IN PROJEKTIRANJE SO NAŠE PREDNOSTI Brez popustov izjemno ugodni! ALTANA POHIŠTVO PC LENA LEVEC Ugoden nakup: * kuhinja (2m) 41.100 SIT (na zalogi — dobava takoj) * jedilna garnitura 34.000 SIT AKCIJSKA PRODAJA dnevne sobe ALPLES * regal COMPO 55.800 SIT * sedežna garnitura (umetno usnje) 77.280 SIT * vrtljivi stoli 4.620 SIT * spalnica 83.400 SIT * vrtna garnitura 5.960 SIT Delovni čas: od 9. do 12. in od 14.30 do 19. ure, telefon: 063/26-313 h.c. Trgovina in servis ELDO Žalec., Mestni trg 6 telefon: 715-505 UGODNO! KUMA NAPRAVE * servis in popravilo gospodinjskih aparatov * prodaja rezervnih delov * ekspres izdelava ključev * prodaja oljnih gorilnikov (montaža brezplačna!) Odprto: od 8. do 18.30, sobota do 12. ure. Mag, sc. Franjo Velikanje, dr. med. Zdrava usta za lep nasmeh (II.)_____________ ZOBOZDRAVSTVENA VZGOJA od materinske šole bodočih mamic do pozne starosti je ena pomembnih dejavnosti zdravstvenih delavcev, vzgojiteljev in učiteljev. Z dolgoletnim, dobro pripravljenim in izvajanim programom smo tudi v žalski občini pri mladini dosegli lepe uspehe. O preprečevanju zobnih bolezni je povedala gospa Pirnat, ki vrsto let opravlja delo koordinatorja zobozdravstvene vzgoje v ZD Žalec, naslednje: »Ta problem je rešljiv le z našim skupnim prizadevanjem. Pri tem lahko največ in najceneje stori vsak sam, če je primemo prosvetljen in vzgojen. Z vzgojo izvajanja preventivnih ukrepov pričnemo, ko zrastejo otroku prvi mlečni zobje, o čemer so bodoče mamice seznanjene že v materinski šoli. Ob sistematskem pregledu otrok pri treh letih v otroškem dispanzerju sledi tudi pregled pri zobozdravniku. Tako se otrok že v zgodnjem otroštvu sreča z največjim prijateljem svojih zob - zobozdravnikom ter s tem pridobi tudi pozitivne izkušnje. Takrat starši dobijo tudi ustrezna navodila, kako pravilno negovati otrokove zobe in ga usmerjati k pridobitvi navad negovanja zob. Seznanjeni so s pomenom pravilne prehrane, ki je prav tako pomembna za ohranitev zdravih zob in pravilnega razvoja čeljusti. Opozorjeni so glede različnih razvad (sesanja prsta, dude...), ki slabo vplivajo na razvoj čeljusti in zdravje zob. Zelo primeren način zobozdravstvene vzgoje je v vrtcih in šolah. V vrtcih si v oddelkih male šole otroci umivajo zobe po malici. Enkrat mesečno sestra opravi tudi premaz zob G4RANf pohištvena industrija polzela p. o. PESTRA PONUDBA, UGODNE CENE - zakonska spalnica FLORENCE (bela) 88.440,00 SIT - zakonska spalnica NIVES (bela ali črna) 100.814,00 SIT - zakonska spalnica VEGA-NOVA (hrast) 89.010,00 SIT - samska soba HALA 36.570,00 SIT - nadstropna postelja 22.589,00 SIT - predsobe - dnevne sobe - omare v več barvah od 1 .D do 5.D - vzmetnica 190 x 180 20.617,00 SIT - vzmetnica 190 x 90 10.360,00 SIT - jedilnica, stoli, mize - sedežne garniture PREPRIČAJTE SE O UGODNI PONUDBI! Inf. na tel.: 720-122 720-020 Delovni čas prodajalne: pon.-pet.: 8.-18. ure, sob.: 8.-12. ure. Za vsak nakup nad 50.000,00 SIT brezplačna PIZZA v razširjenem bistroju VENERA na Polzeli. Odprto od 9. do 24. ure, torek zaprto z želejem Aminfluorid. Zobozdravstvena vzgoja se nadaljuje skozi vse šolsko obdobje. Osnovne šole v žalski občini so od leta 1988*vključene v republiško tekmovanje »Tekmujmo za čiste zobe ob zdravi prehrani«. Otroke želimo spodbuditi k redni in temeljiti negi zob, predvsem pa želimo, da bi se otroci zavedali, da so sami odgovorni za zdravje svojih zob.« Pri tej vzgoji lahko in morajo največ prispevati starši, in to tako, da otroke spodbujajo k ustreznim higienskim navadam in jih pri tem opozarjajo in kontrolirajo, še bolje pa je, da jih spodbujajo z lastnim dobrim vzgledom, da sami delajo tako, kot otroke vzgajajo učitelji in zdravstveni delavci v vrtcih in šolah. Ob koncu bi opozoril še na to, da je zobna gniloba gojišče bakterij, ki lahko potujejo po telesu in povzročijo tudi bolezni srca, ledvic, v poznejših letih revmatizem. Lahko tudi delujejo na kosti in mišice obraza in glave ter vratu, kar je lahko tudi življenjsko nevarno. Če pa nam zobje manjkajo, ne moremo hrane pravilno zgristi, ta »pade« v večjih kosih v želodec, se tu dlje časa zadržuje, kot je sicer potrebno, s tem pa so povezana različna obolenja prebavil. Brezzoba čeljust ne pomeni samo lepotno napako, ampak tudi motnjo v postopku prebavljanja, zato ureditev ustrezne proteze res priporočam, še bolj pa ustrezno nego vse življenje, da proteza sploh ne bo potrebna. Ulica talcev 3, Žalec telefon: 714-175 h. c. * vrhunska ponudba uvoženega blaga po ugodnih cenah * šivanje po meri za vsak okus ZANA PRODAJNA AKCIJA LISCE - kopalke - modrci, bodyji,... Pri nakupu nad 5000 SIT - velika možnost dodatne nagrade LISCE. .. prei^O® S,T sedaj 18.902,40 SIT Prisrčno vabljeni na ugodne nakupe v Veleblagovnico ŽANA! % M mm m r m Zasebna ambulanta v Libojah Zasebna ambulanta dr. Ivana Djuriča v Libojah je bila na krstni dan nabito polna. Slovesnega dogodka so se udeležili številni predstavniki zdravstva, krajani Liboj, prijatelji in znanci ter predsednik občinske skupščine Milan Dobnik. »Želim si, da bi bila ambulanta vedno tako polna, saj je obisk pri zdravniku preventivno še pomembnejši od tistega, ko se nas že loti bolezen. Potrudili se bomo, da bodo krajani zadovoljni z našimi uslugami, ambulanta pa bo odprta vsak dan,« je dejal dr. Ivan Djurič. jk ZANA OBJAVLJA odprodajo PALETOMAT-DVIGALA za vertikalni transport paletiziranega blaga. Nosilnost dvigala: Q = 1500 kg Višina paletomata: 6800 mm Višina etaže-izhoda: 3650 mm Moč motorja: 1,5KW Paletomat-dvigalo je nerabljeno, opremljeno z varnostnim atestom in ostalo dokumentacijo. Ogled je možen v PC LENA Levec, informacije lahko dobite na tel.: 063/ 26-313. zavarovalnica triglav d.d. OBMOČNA ENOTA CELJE ZAVAROVANJE S prostovoljnim rentnim zavarovanjem si prilagajate svojo bodočo socialno varnost po svojih pričakovanih potrebah v okviru svojih sedanjih plačilnih zmožnostih. Kaj je rentno zavarovanje? V prvi vrsti je to premišljena naložba za dni, ko bo zaslužek usahnil. Če rentno zavarovanje sklene danes relativno mlad zavarovanec, recimo na začetku svoje poklicne poti, tedaj bodo rentne sadove lahko užili njegovi otroci že v času šolanja. Glede na starost sklenitelja je tudi dogovorjena doba plačevanja mesečne ali letne premije različno dolga, najmanj sicer 10 let, doseže pa lahko tudi 40 let. Mesečna ali letna premija sta lahko Izraženi v valuti, plačljivi v tolarski protivrednosti, zato je tudi renta izplačljiva v tolarski protivrednosti tuje valute. Rentni zavarovanci so udeleženi pri dobičku, ki ga zavarovalnica ustvarja s tem zavarovanjem. Dobiček lahko zavarovanec reinvestira v povečanje svoje rente, ali pa mu ga zavarovalnica na njegovo zahtevo izplača, če se zavarovanec odloči za izplačevanje dobička, se zbrani dobiček do začetka izplačevala rente izplača ob prvem izplačilu rente. V kasnejših letih ustvarjeni dobiček se izplača takoj po sprejemu zaključnega računa za poslovno leto. Renta v zavarovalni dobi za zavarovanca ni mrtev kapital. Zavarovanec lahko zastavi polico svojega rentnega zavarovala, o čemer mora pisno obvestiti zavarovalnico. V času dejavnosti zavarovanca je zanj to kar dobro jamstvo. Rentno zavarovanje lahko zavarovanec odkupi pod določenimi pogoji. Z odkupom razumemo predčasno prenehanje zavarovanja na zahtevo zavarovanca. V tem primeru zavarovalnica izplača do takrat zbrano matematično rezervo, ki jo v tem primeru imenujemo odkupna vrednost. Matematična rezerva se oblikuje iz pretežnega dela sredstev vplačane premije in se obrestuje po stopnji, ki je določena v tehničnih osnovah rentnega zavarovanja. Izplačajo se sredstva, ki se zbirajo kot kapitalno pokrije za kasnejše izplačevanje rente. Ker je to vendarle dokajšnja novost na našem zavarovalskem trgu, je za zavarovance velik iziv. V prvi vrsti gre za njihovo zaupanje, kajti kdo jim jamči, da bo zavarovalnica, ki ji v danem trenutku zaupajo, ravnala gospodarno in ne bo šla nekega dne - predvsem pa preden bi oni dočakali svoja rentna izplatila - v stečaj? Verjetno je pošteno do zavarovancev razmišljati tudi o tem. Za določeno varnost vplačanih premij in posredno za izplačevanje zavarovalnih vsot za primer smrti in mesečnih rent skrbi zakonodaja, ki doioča, da mora zavarovalnica sredstva življenjskih, s tem pa tudi rentnih zavarovanj, voditi na posebnem računu in se ne smejo uporabljati niti biti predmet prisilne izvržbe za kritje obveznosti iz drugih vrst zavarovanj. Ta sredstva imajo naravo prihrankov in uživajo varstvo države kot hranilne vloge. V Zavarovalnici Triglav smo strokovno pripravili zavarovalne pogoje, ki so sestavni del vsake pogodbe rentnega zavarovanja m določajo medsebojne pravice in obveznosti. Na podlagi strokovno izračunanih cenikov določimo premijo za vsako posamezno zavarovanje. Sredstva, ki se zbirajo s plačevanjem premij za kasnejše izplačevanje rent, se pravilno nalagajo po naložbenih načelih, ki jamčijo varnost, likvidnost in donosnost. Zavarovalnica izplačuje zavarovancu rento od dne, ki je določen v zavarovalni polici, do njegove smrti, vendar ne manj kot 10 let. Če zavarovanec umre pred iztekom zavarovanja, zavarovalnica izplača upravičencu, ki ga je določil zavarovanec, ali njegovim zakonitim dedičem, celo zavarovalno vsoto, če je od pričetka zavarovanja preteklo več kot pol leta. Če je od pričetka zavarovanja preteklo manj kot pol leta, zavarovalnica upravičencu izplača polovico zavarovalne vsote. Če je zavarovanec ob sklenitvi zavarovanja posredoval zdravniško spričevalo o svojem zdravstvenem stanju, zavarovalnica izplača upravičencu polno zavarovalnino tudi v primeru, če je zavarovanec umri prej kot v šestih mesecih od pričelka zavarovanja. Polno zavarovalnino dobi upravičenec ne glede na čas trajanja zavarovanja tudi v primeru, da je zavarovanec umri za posledicami nezgode, kol jih opredeljujejo pogoji za nezgodno zavarovanje, ali če je prišlo do smrti zaradi nosečnosti oziroma pri porodu. Ženski rokometni klub Žalec Najboljši v državi Osvojili več državnih naslovov Žalski ženski rokomet je v nekaj letih sistematskega dela in prizadevanj vodstva kluba, trenerjev, staršev igralk in rokometašic samih v vseh starostnih kategorijah prerasel občinske okvire in postal nosilec ženskega rokometa v državi. Ob vseh osvojenih naslovih državnih prvakinj v mlajših selekcijah manjka le še osvojitev naslova v članski konkurenci. Kot vse kaže, prihaja tudi ta čas, saj mlade igralke dozorevajo, postajajo izkušenejše in željne dobrih rezultatov tudi v I. državni ligi. Koliko mladih deklic in deklet, staršev in drugih druži žalski rokomet, smo se lahko prepričali na zaključnem sestanku sezone, kjer so o rezultatih in načrtih spregovorili predstavniki vodstva kluba. Še pred tem pa smo z njimi pripravili nekakšno okroglo mizo, s katero želimo osvetliti vse to delo in uspehe in vsaj malo omiliti medijsko zapostavljenost ženskega rokometa v Sloveniji. Ženski rokometni klub Žalec ima za sabo že osem let uspešnega dela, ki še posebno v zadnjih dveh sezonah dosega zavidanja vredne rezultate. Ustanovljen je bil leta 1986 na pobudo staršev, ki so danes nosilci vsega dela v klubu. Sprva so delovali kot sekcija TVD Partizan Žalec in ŠŠD OŠ Žalec. Leta 1991 pa se je na ustanovnem zboru sekcija osamosvojila in ustanovila Ženski rokometni klub Žalec. Prvi predsednik je postal Milan Dolar, podpredsednik kluba in predsednik izvršnega odbora Marjan Golob, za predsednika gospodarske komisije je bil izvoljen Jože Pilih, strokovno komisijo je prevzel Roman Brglez, vodenje disciplinske komisije je prevzel Bruno Randl, za blagajnika in tajnika pa je Visoka zmaga NK Žalec NK Žalec : NK Kulbahen - 9:1 (6:0) V športnem centru v Žalcu so nogometaši NK Žalec odigrali mednarodno prijateljsko tekmo in visoko premagali drugoligaša NK KULBAHEN iz Munchna z 9:1. Pred približno sto gledalci je sodil Te-sanovič iz Žalca. Prvi polčas se je končal z rezultatom 6:0. Za goste je bil to prvi nastop v Sloveniji, NK Žalec pa jih je povsem zasenčil z angažirano in učinkovito igro. Zadetke so dosegli: B. Hodžar st. (štiri), B. Hodžar'ml., Jelen, Kocjančič, Lapuh in Korun pa vsi po en zadetek. Častni zadetek za gostujoče nogometaše je dosegel z bele točke 11. metrov Kolhh. J. G. bila izvoljena Milena Pilih. Vsi omenjeni to delo in naloge opravljajo še sedaj. Uspešno delo - odlični rezultati Že prej dobro zastavljeno in sistematično delo je začelo dajati rezultate. Prišlo je takore-koč do prave eksplozije najvišjih lovorik. Sezona 1992/93 je prinesla 1. mesto mlajšim deklicam, 2. mesto starejšim deklicam, 1. mesto kadetinjam in 2. mesto mladinkam. Članice iz vrst kadetinj in mladink, ki so tekmovale v I. državni ligi - bela skupina, so osvojile 10. mesto in tako napovedale, da njihov čas šele prihaja. Ob tem so se v vodstvu kluba zavedali, da je za naskok na vrh tudi mlajših deklicah. Kar pet tekmovalk iz žalskega rokometnega kluba je v reprezentanci kadetinj, in sicer: Tanja Dolar, Lavra Cmak, Tanja Šilih, Tina Randl in Saša Šimek. Veselja in optimizma ne manjka V pogovoru z vodilnimi možmi kluba, trenerjema in dvema igralkama je bilo mogoče zaznati resnično velika veselja, zadovoljstva in tudi optimizma. Glede na dosedanje rezultate povsem upravičeno. Kaj o dosežkih in delu pravita trenerja? Milan Ramšak: »Moje delo je treniranje deklet letnika 79, 80 in 81 in mlajše. da bi z nekaj okrepitvami ta ekipa kmalu dozorela. Če bodo okrepitve prave, še lahko zgodi, da se že v prihodnji sezoni uvrstimo v sam vrh. Zelo sem vesel, da je zadaj široka izbira tako dobrih igralk, saj to pomeni zagotovilo za vedno nove dosežke žalskega ženskega rokometa ...« Še nekaj besed, misli in želja funkcionarjev kluba! Milan Dolar pravi: »Vesel sem doseženega uspeha, hkrati pa si želimo, da nekaj podobnega dosežemo tudi v 1. državni ligi. Z načrtovanimi potezami in okrepitvami mislim, da nam bo to uspelo. Žal je tako, da le to nekaj velja v medijskem prostoru, čeravno je na splošno ženski rokomet zapostavljen. Mislim, da je žalostno, da kljub blestečim naslovom mlajših selekcij ne prodreš v medije in v javnost. To ti nekako omogoča le 1. liga, in če tudi tam ni rezultatov, nihče ne ve za tebe in za trud, ki ga vlagaš v razvoj tega športa. Prav iz tega razloga mislimo v prihodnje narediti odločne poteze in pripraviti I. ekipo za prodor v sam slovenski vrh ženskega rokometa.« Z zaključnega sestanka sezone v članski konkurenci potrebno biti strpen in počakati, da igralke dozorijo. Da bi to bilo lažje, so sklenili, da postanejo kadrovsko močnejši z bolj izkušenimi igralkami. Sezona 1993/94 še uspešnejša Delo in angažiranje strokovne komisije ter trenerjev Aleša Filipčiča (po odhodu Matjaža Gučka), Milana Ramšaka ter Klavdije Petek in po njenem odhodu Barbare Jelen ter okrog 90 igralk je obrodilo v minuli sezoni še bolj zavidljive rezultate. Kar tri selekcije so postale državne prvakinje, in sicer mlajše deklice, kadetinje in mladinke. Poleg tega so osvojili drugo mesto na državnem prvenstvu mladink letnika 1974 in mlajših ter prvo mesto v II. državni ligi vzhod. Peto do osmo mesto so osvojile starejše deklice, ki so drugače zmagovale, a so na prvenstvu zatajile. Članice pa so se že prebile na deveto mesto v državi. Prav je, da povemo, da je bila v drugi državni ligi najboljša strelka Tina Randl, na državnem prvenstvu mladink je bila za najboljšo igralko razglašena Vanja Dolar, na državnem prvenstvu kadetinj je bila najboljša strelka Tanja Dolar in najboljša igralka Lavra Čmak. Najboljši pa sta bili tudi Katja Majerle, ki je bila proglašena za najboljšo igralko, in Alenka Antloga, ki je bila najboljša vratarka pri Delo me še bolj veseli, saj rezultatov ne manjka. Sicer se z rokometom ukvarjam že precej dolgo, dobrih 15 let. Najprej sem bil v RK Celje, nato v Velenju. Po končani igralski karieri sem se odločil za trenersko delo in tako pristal v Žalcu. Rezultati, ki jih dosegamo, so plod trdega dela in dobrih pogojev za trening. Na razpolago imamo dvorano tako rekoč vsak dan od 16. do 21. ure. V tem času se izmenjujejo vse selekcije. Če bodo takšni pogoji tudi v prihodnje, se za dobre dosežke naših selekcij ni bati...« Aleš Filipčič, ki je trener 1. članske ekipe, pravi: »S prvo ekipo se že dve leti borimo za vstop v zgornji razred slovenskega ženskega rokometa. Vseskozi se zavedam, da je ta ekipa še zelo mlada’ in da njen čas šele prihaja. Mislim, Marjan Golob: »Ob doseženih rezultatih človek ne more biti drugačen kot vesel, še posebej zato, ker se načrti, ki smo si jih zastavili v začetku, počasi uresničujejo. Tudi v prihodnje imamo dovolj velike ambicije. Mislim, da se bo ta intenzivnost uspehov in razvoja igralk nadaljevala in da bomo ob 10-letnici kluba - točneje ženskega rokometa v Žalcu - dosegli tudi cilj, ki smo si ga takrat zadali. To pa je osvojitev naslova državnega in pokalnega prvaka Slovenije.« Roman Brglez: »Delo naše strokovne komisije temelji na čimboljši pripravi ekip - selekcij. Naša prvenstvena naloga v prihodnji sezoni bo pripraviti čim bolj homogeno in kvalitetno ekipo, ki naj bi posegla v vrh 1. državne lige. Karateisti osvojili 7 medalj Mlajši žalski karateisti ne zaostajajo za svojimi vrstniki. Na prvenstvu Slovenije za mlajše in starejše dečke in deklice v Idriji so osvojili kar sedem medalj. V močni konkurenci, nastopilo je 160 tekmovalcev iz več kot 30 klubov, je bil najuspešnejši Borut STROJIN, ki je postal prvak Slovenije med st. dečki v kategoriji do 40 kg. V isti kategoriji je bil 2. Janko SKOK. Pri st. dečkih so se izkazali še Jani GODLER z osvojitvijo 2. mesta v poltežki kategoriji, Matjaž KONČINA in Gregor JANČIČ z osvojitvijo 3. mesta v težki kategoriji, Sabina VECEJ z osvojitvijo 3. mesta v kat. st. deklic in Beno LAZAR med ml. dečki z osvojitvijo 3. mesta. Na ta način so bili žalski karateisti ponovno med najuspešnejšimi na tem prvenstvu. Silvo Marič Največji uspeh tenisačev Ekipa Teniškega kluba Flexoper iz Žalca je letos prvič igrala v drugi slovenski ligi in že je osvojila prvo mesto. V odločilni igri so v zadnjem kolu v Žalcu premagali Ptuj s 5:4 in tako osvojili prvo mesto, kar je njihov največji uspeh. Sedaj jih čakajo kvalifikacije za prvo ligo. V Domžalah se bodo najprej pomerili s Sočo, v primeru poraza pa še s Koprom, ki je bil predzadnji v prvi ligi. Za poznavalce tenisa je bil uspeh žalske ekipe presenečenje, za uspeh pa imajo največ zaslug igralci in njihov trener prof. Tomaž Vovk. Barve žalskega tenisa so zastopali Simon Bračun, Gorazd Reberšak, Tomaž Vovk, Tadej Krušič, Slaven Granič in Klemen Sagadin jk Levo, STROJIN v akciji. Z mlajšimi selekcijami smo doslej delali dobro, manjka le še pika na »i«. To pa naj bi naredili, če bo šlo vse tako kot smo si zamislili, že v prihodnji sezoni. Z okrepitvami ekipe in dobrim trenerskim kadrom (Filipčičem in Ramšakom) mislim, da nam bo uspelo.« Za konec pa še izjavi dveh igralk, ki nastopata v I. ligi in tudi v mlajših selekcijah. Mateja Šimek: »Rokomet in rezultati, ki jih dosegamo, mi veliko pomenijo. Rokomet je postal sestavni del mojega življenja in mislim, da bo še dolgo tako. Nedvomno se moram za vse, kar sem doslej dosegla v tem športu, zahvaliti v prvi vrsti staršem, ki so mi omogočili sodelovanje v tem športu. Vse ostalo pa je delo mene same, trenerjev in uspešnega vodstva. Ambicij mi ne manjka in upam, da jih bom S trdim delom tudi uresničila. Vsekakor pa si želim, da bi čim bolje napredovale v I. ligi in da bi še Matjaž Šuster tretji Na 1. evropskem univerzitetnem prvenstvu v karateju v Banski Bystrici na Slovaškem sta med 250 tekmovalci iz 26 držav v slovenski reprezentanci nastopila tudi dva člana žalskega karate kluba. Matjaž ŠUSTER je v težki kategoriji osvojil odlično 3. mesto. V četrtfinalu je izgubil s kasnejšim zmagovalcem iz Slovaške, nato pa v repasažu premagal ukrajinskega reprezentanta. ŠUSTER je nastopil tudi v ekipnih borbah, kjer je slovenska reprezentanca osvojila 2. mesto po tem, ko je v finalu izgubila s Hrvaško. Damir VRBANIČ je nastopal v kategoriji do 75 kg. V prvem kolu je premagal slovaškega predstavnika, v drugem pa še češkega. V tretjem kolu je moral zaradi poškodbe gležnja borbo predati. Šahisti za pokal občine Žalec Šahovski klub Žalec je s pomočjo ZTKO Žalec pripravil že tretji posamični hitropotezni šahovski turnir za pokal občine Žalec. Nastopilo je samo 12 šahistov, ki so odigrali 9 kol po švicarskem sistemu. Zmagovalec je bil Stane Skok, ŠK Savinjčan, iz Šempetra z 8 točkami pred MK Danijem Vombekom, ŠK Žalec, z 8 točkami in Milanom Matkotom, ŠK Velenje, s 7,5 točkami. Četrti turnir bo 4. septembra v Žalcu. J. G. naprej osvajale naslove mladinskih in kadetskih prvakinj Slovenije...« Sergeja Klinc: »Igram v mladinski in članski selekciji. Uspehi, ki jih dosegam, zlasti v mladinski selekciji, meni in vsem ostalim rokometašicam resnično veliko pomenijo in so pomembna spodbuda za delo v prihodnje. Rada imam ta šport in bi si sedaj kar težko predstavljala, da ne bi mogla nastopati, igrati in se veseliti zmag ali biti žalostna ob porazih. Treningov ne manjka, so naporni, vendar vse to odtehtajo doseženi rezultati. Želim si čimbolj ših dosežkov tudi v prihodnje, zelo pa bom vesela, če nam bo uspelo priti med prve tri v I. slovenski ligi. Ob tej priložnosti bi se rada v imenu vseh rokometašic zahvalila vodstvu, staršem in trenerjem, ki so nam omogočili, da smo vidne igralke ženskega rokometa v državi.« Pravzaprav vsemu temu ni kaj dodati. Vsekakor jim za vse, kar so naredili za savinjski ženski rokomet in za dosežene rezultate, velja iskreno čestitati, hkrati pa želimo, da se vsi še neizpolnjeni cilji tudi uresničijo. Darko Naraglav Mladinci zmagali v Nemčiji Mladinsko nogometno moštvo Žalca je nastopilo v Nemčiji na mednarodnem mladinskem turnirju v Vilichu pri Schiefbahnu in si med petimi ekipami priigralo prvo mesto. Žalčani so premagali tri nemške in nizozemsko ekipo. Najboljša strelca na turnirju sta bila Bojan Hodžar in Peter Ahčan s tremi zadetki. J. G. Gomilsko Tenis turnir TVD Partizan Gomilsko organiziral teniški turnir za svoje člane. Udeležilo se ga je 30 tekmovalcev, ki so nastopili v treh kategorijah. V kategoriji najmlajših je zmagal Beloglave Borut pred Dušanom Košenina in Lukom Mežnarjem. Med ženskami je zmagala Irena Mežnar pred Sonjo To-povšek in Lotko Blatnik. Med moškimi pa je zmagal Boris Širše pred Marjanom Laznikom in Borisom Topovškom. A. B. POGREBNA SLUŽBA STRAHOVN/K d.o.o. _ - pogrebna oprema - pogrebne storitve - ureditev pokopališč - dobava spomenikov - dobava cvetja Vrečarjeva 2, Žalec, tel.: 712-261, 714-686, mobitel: 0609-615-427 V SPOMIN Mesec maj naj bi bil mesec ljubezni, a za nas je to mesec žalosti in solza. Zakaj je usoda kruta tam, kjer bi bila sreča večna? Jokamo in se sprašujemo: zakaj, saj smo bili tako srečni s teboj, ljubi mož in oče ANTON FARČNIK iz Stopnika 30, Vransko. 28. maja je minilo leto trpljenja in bolečine, odkar si nas zapustil. Nemi smo vsak dan pri tebi in ne moremo razumeti, da je pokopališče edini dom, kjer te lahko obiščemo. Naša srca so ranjena in solze padajo na tvoj večni dom. Vedno nate misleči: žena Slavica, sin Miran ter sestre Ivanka, Štefka in Gelčka z družinami V SPOMIN NEVENKI PETRUŠKA in FRENKU ZUPANCU Kot dan za dnem v večnost ugasne, tako za cvetom nam premine cvet. Usoda kruta, krut je svet; zakaj? Zakaj sta morala umret’? Zaman iskali bi v temini odmeva vajin’ga glasu, ker edini so ostali le spomini. Ostale so tihe, a lepe jamarske poti, žal vaju več z nami ni. Prijatelji jamarji! Prebold, 20. 6. 1994 KOMUNALNO PODJETJE p.0. 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5, telefon 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Sporočilo o okvari lahko sporočite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 7. do 11. ure. MORANA d.o.o. POGREBNE STORITVE IVAN STEBLOVNIK, Parižlje 11/c, BRASLOVČE telefon & fax: 063/721-667 063/721-043 * cvetličarna * izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom * ureditev dokumentacije __ * odštejemo pogrebnino v višini 76.500 SIT * 1. prevoz do 50 km brezplačen * plačilo računa po dogovoru v 4 obrokih POSLUJEMO 24 UR NA DAN Kako je hiša danes prazna, čakamo na tvoj korak, m tvoj glas, pa ga ni in ni. Ostane nam le še spomin in sveča, zate gori. V SPOMIN DRAGU BOŽIČU iz Žalca Dne 13. junija je minilo eno leto, odkar v grobu mimo spiš. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo in prižgano svečo spominjate nanj. Vsi njegovi! V SPOMIN FRANCU ZUPANCU iz Prebolda Minilo pet je let, odkar za nas drugačen je ta svet; Ljubezen Tvoja in poštenje sta vera in up nam za življenje. Dragi Franci! Steze so Tvoje končane, nam še neznane, le ena je dobro poznana - tja, kjer-je Tvoja gomila prerana. Hvala vsem, ki se ga spominjate, posebej sodelavkam laboratorija, ki mi ves čas stojijo ob strani. Džurdža, Anže in Tina ______ Prebold, 20. 6. 1994 V SPOMIN IVANU OPLOTNIKU Deset je let minilo, kar te več ni, a spomin na Tebe v naših srcih še živi. Žena Tinka, hčerki Rošca in Irena z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata in starega očeta IVANA RIBIČA iz Zg. Roj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom ter vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Žalec ter nevrološkega oddelka Bolnišnice Celje, Krajevni skupnosti, g. župniku za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru Šempeter za odpete žalostinke ter zastavonošema. Žalujoči: žena Marija, sinova Robi in Jože z družino ter sestre Zofi, Ani in Štefi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho pristopite, spomnite se, kako trpela sem, zato večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob slovesu drage mame, stare mame ANTONIJE BISTAN iz Zahomc (11. 1. 1900-15. 5. 1994) se iskreno zahvaljujemo osebju ZD Vransko, g. župniku Turineku, sosedom, sorodnikom, pogrebcem, pevcem, darovalcem cvetja, sveč, darov za cerkev, sv. maš in govorniku KS Vransko. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, pradeda in strica OTONA PRIMOŽIČA iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter g. župniku, ki so nam blažili bolečino ter darovali cvetje in sveče. Zahvalo smo dolžni g. Hermanu in g. Rozmanu za besede slovesa, delavcem ZD Žalec, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste ga na zadnji poti pospremili v tišino. Vsi njegovi ZAHVALA Ob slovesu od dragega moža, očeta, strica, starega očeta in pradedka IVANA MUHIČA iz Podloga se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se Društvu upokojencev Šempeter, kolektivoma Klasje Celje in Aero Šempeter, govorniku g. Ladu Dolarju, pevcem ter g. župniku za opravljen obred in izrečene besede slovesa. Posebna zahvala Zvonki in Petru za iskreno pomoč. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in dedka IVANA TURKA iz Grajske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in za cerkev, ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala kolektivoma TT Prebold in MIK Prebold, gasilcem iz Grajske vasi, pevcem, govornikoma in gospodu duhovniku za lepo opravljen obred. . Posebna zahvala družinama Piki in Šmigl za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. ^tahjjoČKjiena^linliajJiči^Jaijj^^ Žalujoči : vsi njeni ZAHVALA Ob prerani izgubi ljubečega in skrbnega moža, ata, starega ata in dedija FRANCA SEVNIKA iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku za besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, godbi na pihala, rudarjem. Društvu invalidov Žalec in zastavonošem. Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu. Žalujoči: žena, sinovi Toni in Vojko ter Božo z družino ter hčerki Zdenka in Gabrijela z družinama ter ostali sorodniki ZAHVALA Po težki bolezni je dotrpela naša mama, orna in tašča LJUDMILA HERMAN iz Žalca, Šlandrov trg 12 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo za pomoč in skrbno nego zdravnikom in celotnemu osebju Doma upokojencev Polzela. Iskrena hvala g. patru Viktorju za opravljen obred in pevcem za zapeti žalostinki. Žaluj' oci: vsi njem Zgodba, več kot stoletje dolga Gospod Anton je imel kočijo, majhno tovarno in precej zemlje. Ana pa njegova žena. Verjela sta Tovariš Tone, mlajši, je bil varčevalec, Gospod Toni. najmlajši, je prodoren kot ded in preračunljiv kot oče Zaupal je Celjski mestni hranilnici. zmago in majhne skrivnosti na računu Verjame le močni bančni hiši. LB - Splošne banke Celje. In tradiciji. Spreminjali so se sistemi, imena in vrednote. Geni so ostali isti. | banka celje ■ Le kaj se dogaja, da so poštarji in psi postali takšni sovražniki? Poštarja z veseljem čakamo, še zlasti, če nam prinese veselo sporočilo prijatelja ali znanca, poštarji pa radi odpirajo vrata prijaznih ljudi. Zal pa vedno ni tako. Vedno več je primerov, ko poštarje presenečajo in tudi napadajo neprijazni in popadljivi psi. Poštar Franjo Pasarič iz Žalca ie pred dne vi doživel drugi napad, pri slednjem na Ložnici pri Žalcu je dobil hude poškodbe. Prosto puščen volčjak ga je napadel, ko se je z mopedom peljal mimo zasebne hiše, spopad se je končal s padcem. Franjo je potem moral poiskati zdravniško pomoč. Ko smo se na žalski pošti pogovarjali s poštarji, so nam povedali še o marsikaterem neprijetnem dogodku, po- kr» originalno V Savinjski dolini zopet varimo pivo po recepturi pivovarne Žalec. Poskusite njegovo žlahtnost in okus savinjskega zelenega zlata »PRVIČ« na prireditvi ŽALSKA NOČ. Dobrodošli na brezplačno pokušino med 16. in 18. uro ter med 20. in 23. uro. Prijetno ohlajenega vam bomo na prireditvi stregli tudi ves dan na Šlandrovem trgu, po ugodni promocijski ceni. Dobrodošli! dobnem omenjenemu. V Galiciji je pes dvakrat napadel in ogrizel poštarja Vasleta, nič bolje se ni godilo Novaku v Veliki Pirešici. Pes je pregriznil gumo na avtomobilu v Galiciji, v Žalcu pa na mopedu. V Žalcu je najhuje v ulici Rista Savina in Kvedrovi, kjer poštarji večkrat ne morejo oddati priporočene pošiljke ali paketa. Tam, kjer imajo spuščene pse, naj bi lastniki poskrbeli za poštne predale na ograji. Predvsem pa bi morali lastniki več časa nameniti vzgoji in skrbi svojih čuvajev. Delo poštarjev le ni tako zanimivo in prijetno, kot si morda mislimo, med nami so neprijazni ljudje in tudi psi. Bo zahtevana odškodnina dovoljšnje opozorilo tistim lastnikom psov, ki se za poštarje in mimoidoče ne zmenijo? Ko sem pred poštnim okencem čakal na časopis, sem ujel zanimiv pogovor med poštno delavko in mladeničem, ki bi naj prevzel priporočeno pismo. »Ce je od sodišča, ne bom sprejel, če pa je od Zavoda za zaposlovanje, pa,« je odgovoril in ker je bila priporočena pošiljka z Zavoda, jo je sprejel in z olajšanjem odšel. »Nikogar ne moremo prisiliti, da sprejme tudi priporočeno pošto, sicer pa takšnih primerov ni malo,« je dejala delavka pošte. Kaj pa zdaj; za božjo voljo! Poštarje ogrožajo psi Na posnetku poštar Franjo Pasarič po zadnjem napadu na Ložnici, v katerem je dobil hujše telesne poškodbe. riti. Zdaj pa, nič! Čakal bom, kaj se bo iz vsega izcimilo, tako kot staro in mlado, župani in poslanci... Hodil bom sedet v svoji stari dobri fotelj v občinski skupščini, fotelj 61, dvigoval bom roko k raznim poročilom in podobnim, ki nimajo nič skupnega z vlogo, ki bi jo moral opravljati. Pomagal vam bom, dragi državljani, stopicati na mestu v kaotičnih razmerah, v katerih smo se skupaj znašli. Pikniška seja v mesecu maju je bila dobro zasedena, potrdili smo že sprejeta stališča v zvezi s temeljnimi problemi v dolini, to so avtocesta, smeti, čistilna naprava, pitna voda. Korajže smo si dali s kupicami rujnega. Se sprašuje staro in mlado, župani in poslanci, lokalni in državni; referendum za določitev novih občin je propadel. Propadel, ker živ krst ni znal odgovoriti državljanom, kaj z drugačno lokalno samoupravo pridobimo, kaj izgubimo, zakaj bo bolje tako, kot naj bi bilo. Državljani, boječ se, da ga bodo polomili, niso šli na referendum, če pa so že šli, so iz previdnosti glasovali proti, da slučajno niso kupili mačka v Žaklju. Zadnjič sem se pravzaprav lepo poslovil, mislil sem na počitnice in na novo volilno kampanjo v nove občinske svete ali morda celo županstvo. V miru in senci sem mislil pretuhtati, kaj mi je sto- V prijetnem okolju sem ponovno pripravljen potrditi vse že sprejete lastne sklepe. dr. Rakuševa v imenu Stomatološke zveze Slovenije podelila kombiniranemu 3. in 4. razredu iz Andraža, ki so že drugo leto zapored tudi regijski prvaki z najbolj zdravimi zobki. Prejeli so še dvanajst nalivnih peres, vsi najboljši pa so si Poslanec 61 Vse manj zobne gnilobe Že deset let poteka v Sloveniji akcija za najbolj čiste in zdrave zobe, v kateri so letos sodelovali vsi razredi kar 424 osnovnih šol. Osmo leto zapored so med njimi tudi učenci šol iz žalske občine. Za njihovo zobozdravstveno preventivo skrbi dr. Brigita Rakuša, ki ji pomaga asistentka Irena Herman. Pred dnevi so v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu že razglasili najboljše razrede z vsake šole. To so 1. b iz Šempetra, 1. razred iz Braslovč, 1. b iz Griž, 4. razred z Vranskega, 4. razred iz Gotovelj, 2. b s Polzele, 4. razred iz Liboj, že tretje leto zapored so najboljši na svoji šoli učenci 3. razreda iz Letuša in prav tako tretjič 4. d razred iz Žalca. Posebno Lekovo nagrado pa je na koncu z velikim veseljem ogledali film Mačke iz visoke družbe. K.R. Najlepši zobki iz Andraža z razredničarko Anko Špiljak (zadaj desno) in Ireno Herman. Šment, zgleda pa, da bomo junija kar dolgo sedeli. Šestnajst točk dolg dnevni red je na programu. Skoda, da seja, po tem deževju in hladnem vremenu, ni kje v naravi. Dragi državljani, so pa še druge stvari na svetu kot lokalna politika: recimo spo-mladansko-poletne veselice, kot so Žalska noč, Miš maš, valete, krajevni prazniki, zapore cest, razstreljevanje čistilnih naprav in podobne zabavne in množično obiskane prireditve, ki so vredne ogleda in udeležbe. Tu se bomo češče srečevali. 25 srebrnomašnikov v Gotovljah V Gotovljah so se pred dnevi srečah duhovniki, ki v letošnjem letu slavijo 25 let maševanja. Njihov gostitelj je bil domači dekan (četrti v prvi vrsti z leve proti desni), slovesnosti pa se je udeležil škof dr. Jože Snoj. Po maši so si ogledali še cerkvi v Petrovčah in Libojah, kosilo pa so jim pripravili v žalskem hotelu. Foto: Tonica