Kupujte mJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio •TA**? BOND# SUMPS Oglasi v tem listu so uspešni NDS Mips XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 13, 1942; ŠTEVILKA (NUMBER) 240 lu za svoj narod je bil interni.M'boto, 17. okt. v.stih prostorih SLOVENSKI KONGRES, STORI SVOJO DOLŽNOST! sedaj Pijani čuvaj obstrelil dečka ^Ciia da je bil Mel-Hgf čuvaj pri Lees napravi, 12102 El-^ nedeljo pijan, ko ^2 let starega deč-1^2? \)t» ^ylesa, stanujočega ,)[ g' I2lst St. v v ® _^ahaja nevarno ra-'kn ^^oici, kamor je bil ^^0, ko ga je omenje-z 38-kalibrs-^ Strel ga je za- Meineke, ki sedi '■3 y ječi, pravi, da ne 06 bilo, da je storil ■ ^ejal je, da je pri- šel Garry v nedeljo popoldne preko nekega praznega polja v družbi z nekim drugim dečkom v bližino tovarne. Deček Garry, je imel v rokah lok in puščice. Meineke mu je dejal, da dečka ne smeta streljati na svetiljke ter ju je vprašal, kaj nameravata streljati. Ko sta mu odgovo rila, da zajce, jima je rekel: "Toda ne na tem polju." Nato pa pravi, da ne ve, kaj se je zgodilo. Nenadoma je menda potegnil samokres ter dečka obstrelil,. toda pravi, da se ne spominja svojega dejanja. : , I Prijateljice in znanci jo lahko obiščejo na domu. Povišan Arthur Kožar, sjn družine Mr. in Mrs. Mike Kožar, stanujoč na 5332 Homer Ave., se nahaja pri vojakih 11 tednov in te dni je bil povišan v seržanta. Nahaja se pri zdravniškem koru v Camp Gordon, Ga. Naše častit-ke! ' Pri niprnarjih Prijatelji Johna Russ-a, ki se je pred kratkim podal k mornarjem, mu lahko pišejo na sledeči naslov: John Russ, A. S., Company 1176, U. S. Naval Training , Station, Great Lakes, 111. Zadusnica Jutri zjutraj ob 8:30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin druge oblietnice smrti Josepha Petriča. Kultura DRAMSKI ZBOE "IVAN CANKAR" Vsem igralcem in igralkam, ki imajo vloge pri igri "Norec" se spbroča, da se nocoj, pb 8. u-ri vrši *vaja na odru Slovenske-, ga narodnega doma. Bodite vsi točno na mestu. ran in le s težavo mu j e bilo j Pozdrav od vojaka mogoče rešiti se. * poznani Frank Glach, ki je Na nedeljski priredbi je pove-kratkim odšel služit domo-dal mnogo zanimivosti, radi po-pozdravlja svoje prijate manjkanja časa, pa mu ni biloznance ter vse St. Clair-mogoče bolj natančno opisati L piše, da se nahaja prf zra-ondotno razmerje. Radi tega K& koplovskem oddelku in njegov je odbor zaprosil, da bo govorili ^p^ank Glach, na shodu, ki je sklican za nocoj, ^ 517, technical Sčhool ob 7.30 uri v Slov del. domu L 564, ' Atlantic dity, na V^aterloo Rd. Vstop sleher-L^ j nemu je prost in vabi se naš slovenski živel j, zlasti pa rojake K mornarjem in rojakinje, ki prihajajo iz Danes odpotuje k mqrnarjem Primorja, da gotovo posetijo Andy W. Mirtic, sin družine nocojšnji shod. j Mr. in Mrs. "Andy Mirtic, 12815 Kirton Ave. Želimo, jnu srečen osem letalcev jpovratek! ubitih TOPEKA, Kans., 12. oktobra Včeraj so bili ubiti štirje častniki in štirje podčastniki, ko je treščil bombnik, s katerim so NEW YORK, 12. oktobra. — justični tajnik Francis Bidlle je nocoj naznanil, da pričenši z 19. oktobrom, se ne bo Italijanov, ki niso ameriški državljani, več smatralo za "sovražne inozem-ce," kajti od lega dne dalje jim bo priznana njihova iskrenost, ki so jo tako zelo zaslužili." Biddle je dejal, da je bila zadeva aiperiških Italijanov-ne-državljahov temeljito preiskana, pa se je dognalo, da se je moralo internirati samo 228 I-talijanov ali manj kot en procent." ■ Italijanski propagandi, torej propagandi nartoda, ki se v Evropi z vsenii danimi sredstvi bori proti Ameriki, Angliji, Rusiji in vsem ostalim pridruženim parodom, se je posrečilo doseči to, kar ni mogla doseči jugoslovanska ' propaganda (če je je sploh kaj bilo?!), to je propaganda države, ki se je dala rajši pohoditi, kakor da bi se uklonila. nacif&šističnim bestijam! — Sramotno in žalostno je to! Napram silni progagandi grofa Sforze nismo imeli nobenega učinkovitega protiuteža, kakor ga ne boino imeli tudi tedaj, ko bo Sforza po tej vojni zahteval, da morajo ostati italijanske meje neokrnjene, češ, da bo to v interesu bodočega mirnega in demokratičnega razvoja Evrope. 150 Poljakov obešenih na telegrafske drogove v očigled ogromne nevarnosti, ki preti v zvezi z vprašanjem primorskih in koroških manjšin, se ne stori ničesar, e-dinemu zastopniku primorske manjšine, ki je z iskrenim rodo-Ijubjem pripravljen zastaviti z narodovo ^ podporo vse svoje zmožnosti; in moči za to stvar, pa nismo dali doslej še ničesar, razen sumničenj in dvomov, ki so posledica inspirirane, zaupanje pobijajoče šušljajoče kampanje obrekovanje in natolcevanja. Mi se ne potegujemo za nikogar! Potegujemo se samo za o-snovno etično pravilo, ki obsoja zahrbtno obrekovanje vsakega sovražnika, tem bolj pa ljudi, ki so nam v teh težkih časih tako zelo potrebni. Slovenci nismo morda še nikoli tako kakor sedaj, ko imamo razne "velmože" v svoji sredi, dokazali, kako zelo smo politično iskreni in etično dovzetni, ker z gnevom odklanjamo vse kampanje osebne mrž-nje, ki jemljejo našemu bližnjemu dobro ime. LONDON, 12. oktobra. leteli, na nek^m hribu v bližini krogi poročajo, da so tega kraja na zemljo. 'nacisti obesUi na nekem želez niškem mostu 150 Poljakov, ker Seja Gospodinjskega odsekaj je bil v bližini Ktakova razstre Nocoj ob 8. uri se vrši sejajljen neki nemški v6jaški vlak, (gospodinjski odseka Slov. dru- pri čemer'je bilo ubitih in ran je tšvenega doma na Waterloo Rd. nih okoli 30 nemških vojakov, članice so vabljene, da se ude-1 Nemci so obesili Poljake na ležijo. 'telegrafske drogove nad trač- nicami, kjer so pustili več dni viseti njihova trupla. Mnogo drugih Poljakov je bUo aretiranih. MOSKVA, 12. oktobra. — Sovjetski informacijski urad pravi, da je bilo v varšavskih kaznilniških mučilnicah tekom meseca septembra usmrčenih nad 6,000 Poljakov. Upamo, da se bo Slovenski kongres, po na^em večnem cin-canju, malomarnem brezdelju ter oziranju do napačnih izhodišč, zavedel sedaj, v zadnjem trenutku, ko je že skoraj vse zaigrano, svojih velikih narodnih dolžnosti, ter da bo ukrenil kaj konkretnega, da se najde izhod iz tega nevarnega in nečastnega mrtvila! H&v,, E N A K O P R AV N O ST 13. oktobra, UREDNIŠKA STRAN ENAKOPRAVNOSTI P M A U O D A \# M O ^ T boju pi'oti okupatorjem, morajo biti vztrajni, pogumni j gerilcev C. Wx \Jf r W\ V IH w I odločni pri izvrševanju borbenih nalog in pripravljeni! žrtvovati za svobodo slovenskega naroda tudi svoje živ-' V Bani ji Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST, CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) vel bil Por One Year — (Za celo leto) Por Half Year — (Za pol leta) . Por 3 Months — (Za 3 mesece)' tiy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): .$6.50 . 3.50 . 2.00 I fiy Mali In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ___________________ Por Half Year — (Za pol leta) ------------------— Por 3 Months — (Za 3 mesece) ...................... ..$7.50 .. 4 00 _ 2,25 Ijenje. Člen 13. Zaščitniki morajo biti prežeti z zavestjo, da , LONDON, 30. septembra, je od njihove delavnosti odvisna usoda slovenskega naro- Glasom vesti, ki prihajajo da, ki mu morajo skupno s partizani izvojevati svobodo s tem, da preženejo tudi nasilneže iz naše domovine, da zasedejo kot slovenska narodna vojska vse slovensko ozemlje in da zagotove slovenskemu ^narodu suverenost na njegovi zemlji. Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo. Južno Ameriko in druge Inozemske države): POk One Year — (Za celo leto)...............— --------------- Por Half Year — (Za pol leta) ................................................... ,...$8.00 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UREDNHiOVA POSTA Pokažimo se Američani ircsta slovenske duhovščine mon-Cleveland, Ohio. — V nedeljo signor Vitus Hribar in višji U. 18. oktobra ob 2:30 uri popol- PRAVILNIK NARODNE ZAŠČITE Narodna zaščita, ki je združena z Osvobodilno fronto, pa je izdala sledeči pravilnik, ki ga. objavljamo iz ob 2:30 uri dne bo v Slovenskem domu na Holmes Ave. odkrita čkstna plošča vojakom, ki služijo v armadi Strica Sama. Plošča je krasno dovršeno delo in na p jej bo omenjenega lista oziroma njegove pretipkane kopije: "Glede na odlok Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in glavnega, poveljstva slovenskih partizanskih čet o narodni zaščiti, izdaja glavno poveljstvo tale pravilnik Narodnfe zaščite; Člen 1. Narodna zaščita je sestavni del slovenske oborožene sile. člen 2. Narodna zaščita je v celoti podrejena glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih čet, to je vrhovnemu vojaškemu organu Osvobodilne fronte. Člen 3. Glavno poveljstvo imenuje okrožne in rajon-ske poveljnike in poveljnike enot NZ po predlogih okrožnih rajonskih in terenskih odborov Osvobodilne fronte. Člen 4. Glavno poveljstvo je edino pristojno dajati tolmačenja pričujočega pravilnika in navodila v okviru tega pravilnika. Člen 5. Naio^na zaščita se mobilizira na celotnem slovenskem ozemlju, neglede na sedanje notranje meje in ne glede na bivše versajske notranje meje. Člen 6. V vrste Narodne zaščite se mobilizirajo prostovoljno vsi zavedni Slovenci od 18 do 50 let, ki so sposobni nositi orožje ter so pripravljeni, aktivno sodelo vati v boju ža osvoboditev in združitev slovenskega na ^ roda. Člen 7. Enota Narodne zaščite se osnuje po: a. tovarnah, rudnikih, trgovskih in obrtnih podjetjih, usta nt)vah, zavodih, državnih, javnih in zasebnih uradih ter višjih šolskih zavodih; b. po mestnih okrajih, to je, po uličnem sistemu; c. po vaseh in naseljih, člen 8. Anota Narodne zaščite se osnuje v obratih in ostalih ustanjDvah, naštetih po 7 a., če je v njih vsa, 15 obveznikov; kjer je obveznikov manj, se ti mobilizi rajo po mestu prebivanja (uli^čni sistem). V vaseh in naseljih eg osnujejo skupine, če v njih prebiva vsaj 15 obveznikov; Iger je obveznikov manj se bližnje vasi ali naselja združijo in osnujejo skupno enoto nad dvesto imen naših fantov in mož, ki so odšli k vojakom, da branijo domovino in rešijo arode celega, sveta suženjstva in tiranije. Iz častne plošče bodo čitana imena, vojakov in predstavljeni i , staršLžene, bndjeinsedreteh! .^jekdoT^mden, naših borcev, da jih občinstvo jžemo cgst so to nasi vojaki, %Kwna, kdo 80 oni, ki srn dan> oMlam in očdjo, kaAwn va% domovkii rwijdnwje, Imir zd:vu}%o kar p^mm-ejoza premore materno in očetovo sr- ce. Zelo bi bilo žalostno, ko bo klicano ime vojaka, da se ne bi nikdo odzval v,dvorani, ki bi bilivstopnine ali kakih drugih pri- S. armadni častnik. V počast materam, očetom, bratom in sestram bp zapetih nekaj patrio-tičnih pesmic v solospevu , du-etu in pevskem zboru Ilirija. — Nastopila bo godba sv. Jožefa ter kadetke sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J. Kadetke sv. Jožefa bodo skrbele, da dobe matere in očetje rezervirane sedeže in ni se jim bati, da bi morale med progra- iz Carigrada, so poslali Nemci o-koli 15. avgusta močne oddelke, okrepljene z uataškimi skupinami, v Benijo, da tam zaduše ge-rilsko gibanje. Spopadi so trajali dva tedna, na kar je bil sovražnik prisiljen da se umakne nazaj v svoja izhodišča, tako da zdaj gerilci kontrolirajo večji del ozemlja Benije. Oddelek domoljubov iz Bani-je jf izvršil uspešen napad na sovražno posadko v Majskem Trnjiku. Posadka se je brez u-pora in z vso svojo opremo u-dala. 200 vojakov je bilo ujetih, 160 pušk in 9 strojnic uplenjenih. Velike množine druge vo-jaJke opreme so padle gerilcem v 1'oke. Ista skupina je izvedla napad tudi na ustaški oddelek, ki je med kmeti izvrševal zaplenitev pšenice. Ustaši so bili pognani v beg, dve mlatilnici zapaljeni in več voz pšenice razdeljenih med kmečko prebivalstvo. den na francoskih tleh prvi zločin mednarodnega fašizma. — Francoski narod, občuduje in spoštuje borbo, katero vodi danes jugoslovanski narod. Završil je svoj govor z izjavo, da veruje v zmago De Gaulle-o-ve Francije. Vsi Francozi se morajo boriti pod njeno zastavo za stvar zedinjenih narodov in za svobodo Francije. ist, zui »Iska Boji v Jugoslaviji Velike izgube osišča v bor bali na planini Kozari obrambo ne samo njih, ampak nPsše skupne domovine. Prireditev bo prosta vsake Jt^goslovani in borbeni Francozi nas Pred kratkim je bil prirejen v hotelu Hudson pod pokroviteljstvom borbenega francoske ga lista "Pour la Victoire" svečan banket, -pri katerem se je zbrala elita izgnanih francoskih znanstvenikov, književnikov in politikov. Prisostvovalo je veliko število Francozov in za-. v. . I . . I . .1 stopnikov združenih narodov. Dobavo OrOZ|a |ug0sl0vanskim b0|evnik0m t znani francoski pisatelj in biv- jši narodni poslanec Henri de i Kerilis je govoril o splošni med-I narodni situaciji, o vojni in di- Dokrovitelj in njegovega imena i epevkov. Vsa collinvv^oodska m zastopnik patriotičnega slavja, [euclidska naselbina bi se mora-Castno spominsko ploščo bo,la dvigniti in par ur časa žrtvo-otvoril najvišji administrativni, vati v počast tem vojakom. Po-uradnik mesta Clevelanda in i kazimo se, da smo pravi in lo-nadvse priljubljeni rojak, | jaloi Američani. Tajništvo Slovenskega doma na Holmes Ave. čislani župan Frank J. Lausche. Kot govornik bo nastopil sta- I WASHINGTON, 3. oktobra.. vedno večjiit^ uspehom nadalju-(Joseph J. Harrison v Christian} je organizacijo svoje vojske ^ Science Monitor-u) Hrabre in Prihodnjo pomlad bo njegova | pli^a^kih naporih Carigrad, 30. septembra (N-YT). — Glasom poročil tukajšnjih inozemskih vojnih poročevalcev, so nemške in italijanske motorizirane divizije kljub podpori nemških letal utrpelo o-gromne izgube v teku 6-teden-skih srditih" bojev v planini Kozari v Bosni. Glasom teh vesti, so imeli Nemci 6,000 mrtvih in 9,000 ranjenih. Najhujši boji so bili v divjih gorskih predelih med Banja Luko, Prijedorom in Bosensko Du-bico. Boji so se začeli po večini v prvi polovici julija in so trajali do konca avgusta. Ena ita-lijamika motorizirana divizija je bila popolnoma uničena in je izgubila velik del svoje vojaške opreme, vključno težke artileri-je, streliva in strojnic. Ta vojni plen je tako ojačil svobodoborce, da so uspeli v teku prvega tedna v septembru, umakniti se v odsek Plješivica-Velebit in v planino Grmač. Ti kraji so zdaj popolnoma v rokah generala Draže Mihajlovi-ča. Škoro petina uporniških sil na planini Kozari so bile baje žene. Tudi Jugoslovani so imeli težke izgube, ki znašajo najbrže med 5,000 do 7,000 mrtvih in ranjenih. dovoljenja, bo zaprt m van kot ropar. ^ Vsaka oseba, kateri bi dokazano, da je kriva proti državi, mora biti gojno ovadena policiji. Kdo"" ga ne bi storil, bo veljal z* krivca. Vsi oni, ki so zapustili domove in se pridružili kom, ee morajo takoj javi^ bližjim oblastim in se vrni^ mov. Predvsem pa morajO ti svoje orožje. . zs^ ^ličev Najstrožja kazen do tudi sorodnike oseb, ki j . tetti hajajo med uporniki in se ^ pr lt30 So bor'^' 8 J tla, h v ue.) ^ ^ di ^je; narodi vrnile takoj domov. (Ustaši, Nemci in nazivajo naše viteške svobodo, bandite ali pa P® Donauzeitung poroča. ; hrvaški minister narooj^ ^ " brambe objavil naredbo, katere se -dijaki ne bodo ^ več vpisati na univerzo, P niso odslužili svojega .tej 'ža vojski. Deutsche Zeitung Kroat' Pred kratkim je policija rajevu zaprla advokata ča, zaradi nezakonitih cij. Pomagal je baje osebam, ki so bile obtoz® m j munističnega delovanja- ^'iče Drugi vesti iz slavije vztrajne četniške vojske v Jugoslaviji bodo v novem letu razpolagale z večjimi množinami vojaške opreme in z boljšim o-rožjem, ako bo uspelo izvesti sedanje načrte zedinjenih narodov. vojaška sila najbiže sposobna j Predsednica banketa je bila za hujše ogrožanje sovražnih o-1 znana francoska publicistka Ge-porišč, prometnih zvez in vojaš-! nevieve Tabouis, glavna urednikih skladišč. ' i ca, lisla "Pour la Victoire". Pozdravila je prisrčno člane jugo- slovanske vlade, gg. Bogoljuba Jevtiča in dr. Branka Čubrilovi-ča ter povdarila, da je bil minister Bogoljub Jevtic prisoten Berlin dobro pozna resnost in silo jugoslovanskega upora. Zato je tudi Hitler nedavno pokli-Oskrbovanje čet generala Mi-|cal /nte Pavelica v nemški hajloviča z ročnim orožjem in i glavni stan, da pregleda sedanji |pj.j umoru pokojnega kralja A-municijo, ki se že zdaj vrši v i položaj na Balkanu. Hitler je; lokeandra. Borbeni Francozi v manjšem obsegu, bo morda pre-j baje ukazal Paveliču, da ncmu-} iggnanstvu so izrazili svoje toplo in iskreno prijateljštvo za Jugoslavijo in njeno borbo. , in iiataacnr Iri nai fii nnmnp-nli zedinjenih i Iz časopisja pod naci-fašističnim nadzorstvom Iz Zagreba poročajo. Paveličeve oblasti nenao® ^ prle veliki državni muz^J' no objasnilo trdi, da je P I zatvoritve zaradi osobja. Resnica pa J®' , nemška'komisija prišla dati ta muzej in izjavi^^'^^ mnogi predmeti bili po® ^ iz Nemčije po krivični in da je zdaj prišel ča®. ^ jih zopet vrne v Neitiči]"-^ ci plenijo tudi umetniški ^ dovinske predmete svoj nih "bratov po orožju • urejeno in poboljšano. Ni dovoljeno govoriti o po- i doma vpokliče novo vojake v hrvaško fašistično organizacij J, . jo ustašev, ki naj bi pomagali Otjnovna enota NZ je vod 10-15 mož; ta ima svojega drobnostih načrtov zedmjemhi p,,j pQ^^j^^ju te- nirodov. Vendar pa smemo po-l^^ naraščajočega upora. poveljnika. Člen 9. Naloga NZ je sodelovati z orožjem v osvobodilnem boju slovenskega naroda; zato morajp enote NZ: a. s sabotažo razlpojevati vojno gospodarstvo okupatorjev (proizvajanja in prevoz za vojno potrebnih predmetov in surovin). b. s sabotažo razkrojevati upravni in vojaško-uprav-ni aparat nasilja nad Slovenci (promet in zveze). C. s sabotažo preprečevati ropanje naravnih bogastev slovenske zemlje. d. z organizacijo varnostne službe braniti slovensko prebivalstvo pred tatvinami in nasilji okupatorskega vojaštva! zaščititi slovensko prebivalstvo pred domačimi izsiljevalci, tatovi in roparji. uničevati okupatorski vojski pripadajoči ali služeči materijal, v skladiščih in na prevozu. g. z napadi na okupatorsko vojaštvo iazoroževati, demoiizirati in uničevati sovražnikovo živo silo. h. nuditi vsestransko 'pomoč partizanskim četam in sodelovati v akcijah partizanov. i. dopolnjevati partizanske vrste s pristopanjem v partizanska eete. Člen 10. V enotah NZ mora vladati vojaška disciplina. Poveljujočim organom NZ podeljuje Glavno poveljstvo v to vrho disciplinska oblast. Člen 31. Zaščitniki se morajo odzivati pozivom svojih poveljnikov bre^ obotavljanja in ne da bi zahtevali pojasnil o cilju poziva. Prav tako se morajo pokoravati svojim poveljnikom v teku izvrševanja borbene naloge. e. i". vedati, da je uspeh bolj odvisen! od osiščnih stra^, nego cd novih potov in sredstev za prevoz. Nemci in Italijani poznajo sc-d-uijo taktiko dovažanja, a kljub temu je bilo dozdaj mogoče prg-varati sovražne straže in privesti orožje v Jugoslavijo. General Mihajlovič je prejel s T: ar male, a vendar za skrajno potrebo zadoatne količine ah-g!( škega in ruskega orožja. Zd if upa dobivati tudi ameriško orožje, kajti prevoz vojne opremo vseh vrst iz Amerike na Srednji Vzhod je dobro urejen. Fitiri motorna ameriška bombna letala že krožijo nad balkanskim ozemljem. Tukajšnji opazovalci mislijo, da se bodo mo- lž Londona poročajo, da je Hitler dejal Paveliču, da četni-ška vojaška sila in sabotaža že rosna' ogr-ožrtta vojni napor o-sišča. Jugoslovanska vlada v Londonu zatrjuje na podlagi vesti iz Jugoslavije, da je nastanjenih v Jugoslaviji najmanj 25 nemških, italijanskih, bolgar- Henri de-Kerilis je povdaril, da je položaj zelo ugoden združenim narodom ter da je mogoče verovati v neizbežnost zmage demokracij. Nazdravil je tudi borbi ruskega naroda in izjavil, da bodo junaški branilci Stalin grada, ki s svojim nezaslišanim junaštvom branijo Rusijo, zapi sani z zlatimi črkami v .zgodovino človeštva. Rusija je zrušila mnogo carstev v svoji zgodovini. Švedska, Poljska, Napoleo- iznosilo približno 375,000 vojakov — najboljši dokaz za resnost in silo upora, posebno v Sloveniji in Srbiji. Ne le da te vojaške sile primanjkujejo Nemcem na'ruskem b:jišču, upor in sabotaža v Jugoslaviji povezuje tudi v veliki i meri težkoče nemškega prome-■glR ameriška tovorna letala iz j j.'skozi balkanska ozemlja, l:>rednjega Vzhoda pridružiti! prometne zveze sploh po - ruskim in angleškim letalom, , manjkljive. prinašajo jugoslovanskim čet-' ____ nikom orožje in vojne opreme ie vzhoda in zahoda. skill in maržarskih divizij. To bi; nova Francoska, Avstrija,, Tur- čija in Nemčija so ji podlegle. Jasno je, da bo tudi v današnjem boju uspela, da zdrobi nacistični naval pangernoanizma. ' Ruska borba je odsev idealov, ki navdušujejo njene množice. Verujemo v Rusijo! Deutsche Zeitung Kroatien objavlja dopis iz Rogatice, kjer so se vršili hudi boji. Nemci so bih primorani uporabljati popolnoma nova sredstvg,. Dovolj je, ako si pogledamo žene, ki so bile ujete v gozdu in so zdaj zaprte v neki kmečki hiši. Nenavadno ostre so in nekako moško izgledajo, akoravno so najbrže slabotnega zdravja. Prisotnost nemških in hrvaških čet pa bo, dokazala narodu, da čas upornikov mineva. Vstaja bo kmalu popolnoma uničena v teh krajih. To ljudstvo je od nekdaj živelo v smrtni nevarnosti in se ničesar ne boji. "Hrvatski narod" poroča, da je ustaški poročnik Milan Grče-vič poginil v- boju proti upornikom v vzhodni Bosni. "Graaičar" javlja, da je vrhovni poveljnik v Beogradu i?/- Srbsko meščan^^^ osišču sovrc -Jf:/ Srbsko meščansko stvo je neprijazno in napra^m tlačiteljejn nič, minister prosvete ' jjc* netni vladi Milana pred kratkim izrazil ^ nost sedanjih gosppda^^J j': . "Dvoumno zadržan]®^^^ dela našega naroda v .jj Poročila, ki so prišla v Washington zatrjujejo, da je bila o-semnajst-raesečna četniška borba proti osišču v Jugoslaviji v zadnjih treh ali štirih mesecih najbolj uspešna. Kljub temu pa Kaj se godi v Beogra( Bern, 9. oktobra (AP)—švi carska časnikarska egentura 1 prinaša brzojavko iz Budimpe- , , . -JU - Ište, da je general Milan Nedič, prevladuie mnenje, da bo v pn-i, ' . ' i. . ., . . . . katerega so bih nacisti napravili hcdmih me£'3cih intenzivnost, . ° -f za ministrskega pi-edsednika za- našijh meščanov za' čel y ; ' -..........- . -,. j teh bojev • nekoliko popustila, i , _ ... ,, , Enote NZ morajo biti pripravljene, sa se na poziv v celoti je zima v jugoslovanskih odetavkp. pridružijo partizanskim četam. člen 12. Zaščitniki morajo premagovati vse težave rah zelo huda. I General Draža Mihajlovič (BBC poroča, da Nemci nje-v' govega odstopa niso sprejeli). Do Kerilis je nato govoril o Veliki Britaniji in Zedinjenih državah. Z žalostjo je očrtal današnjo politiko francoske vlade v Vichy-ju in pozdravil bArbeni odpor francoskega naroda. Nato se je okrenil proti Balkanu in izjavil, da odpor Jugoslovanov vzbuja spoštovanje vsega sveta. Cisto osamljena vodi Jugoslavija na Balkanu boje, ki dokazujejo njeno veliko živ-Ijensko silo. Pozdravil je prisotnega ministra Bogoljuba Jevtiča kot moža, ki je bil v Maraeillu takrat, ko so italijanske krogle zadele velikega kralja, prijatelja Francije ,in njenega naroda, kralja Aleksandra. Takrat je bil izve dal ukaz, da^je prepovedano vo žiti se z privatnimi avtomobili. "Graničar" dalje javlja iz Vukovara, da je izdala policjja razglas, ki prepoveduje meščanom kretanje po ^ulicah od 21. ure do 4 ure zjutraj. Kdor bi se nahajal na ulici brez izrecnega leta, si je mogoči 't željo vseh, da se zavai" . ti vsakemu preobratu i Ko so komunisti zado^'^ jjj živeli velike neuspehe, 1 Ar. proti Ameriki. Bili prej anglofili, potem a zdaj se skušajo P' .j merikancem. Le biti. Država je bečneži še niso kaz^^^ proti njim ne bo la-" njihova skupina po mi sorodstva, denarja^ nih grehov." iP p DEKLETA IN ŽEN® ^ Ne odlašajte! Njvrod.ite si fini FUR' "STERLING" suknjo za bodočo zimo gob''' CALL" In to direktno Iz tovarne SEDAJ dol''® I"* še dobro blago po nizkih cenah. Za dobro pošteno postrežbo se vai^ priporočam BENNO B. LEUS 1034 Addison Rd. TIJ ENd. 3426 »1» '^ktob] ra, 1942. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. blister Vilder o ne-^pametni italijanski zunanji politiki Slovencev in izda-l^ska vloga Paveličevcev .^DON, 23. septembra — prejemna služba) — G. . lav Vilder je govoril na radiu sledeče: Pietri piše v fašistični i? ^•srarhia" o vlogi Italije kh listi bi Jfali natisniti ta članek od ^ Zadnje črke, da bi izve-_vsa javnost, komu služijo uslaši. Članku Pietri odkrito-Poznava, da si je otali-' iiarod, odkar je zasedel leta 1939, stavil nalo-spravi ves Balkan pod Wvlado, oziroma, da ga ^ svoj življenski prostor, sramotno vlogo Paveli-^ 36 Hrvaško pridružil skup-Hj^'^^skega carstva in celo ll^^^'^aSko krono princu iz 1. ®Sa Doma. Zato je Itali-,/Mela nekatere žrtve" in ški poveljnik ^u je ostro odgovoril, da je t&ko o stvari odločil Fuehrer. Ciano je nato seveda obmolknil in pobesil nos. Kaj bi se bilo zgodilo, ako bi bil Fuehrer zmagal? To zopet dokazuje, da bo fašistična Italija plačevala v vsakem slučaju. V odnošajih, ki vladajo med zaveznikoma Hitler in Mussolini, katerih usoda je tako trdno povezana, se lepo zrcali ideologična vrednost nacizma in fašizma in ono, kar moremo od njih pričakovati. Primer njihove podlosti vam bom navedel iz Slovenije. Nemci so takoj v začetku nastopili z| najstrašnejšo surovostjo. Uvedli so svojo vlado z ubijanjem in izseljevanjem, ter širili strah in trepet, dočim so se Italijani najprej delali blage in obzirne, da bi tako prevarili predstavnike Slovencev in izzvali izjave lojalnosti. Takoj potem pa so nastopili z isto trdoto in brezobzirnostjo, kakor nacisti sami. Tudi slepec to danes vidi. Fa-šištovska radio postaja Rakov-nica, ki uporablja hrvaški jezik Kralj obišče British Broadcasting Co. London, 3. oktobra (Radio prejemna služba) — V spremstvu britanskih in jugoslovanskih predstavnikov radio službe, je kralj Peter II. obiskal največjo britansko organizacijo radio službe. Kralja je sprejel šef evropske sekcije angleškega radia, Harrison, znani prijg,telj naše domovine in avtor knjige o Jugoslaviji. Z velikim razumevanjem je kralj pregledal vse tehnične naprave in ostal potem pri čaši čaja v dolgem razgovoru § člani jugoslovanske sekcije in načelnikom evropskega oddelka angleške radio službe. Radio Moskva o jugoslovanskem odporu Nagla gradnja Dobra soseda Ladja, ki jo vidite 'na gornji sliki, je bila izgrajena v 2Jt dneh v ladjedelnici v Richmondu, Cal. Miguel Aleman, mehiški tajnik (minister) notranjih zadev, pozdravlja Henryja Wallace-a, podpredsednika Zedinjenih držav ob priliki njegovega obiska D Mehiki. Moskovski radio je pred kratkim razpravljal o tem, kako Hrvati povračajo Nemcem razdelitev Jugoslavije in trdil, da le kot orodje, naj govori kar | je Nemcem sicer uspelo po ge-hoče. Noben Hrvat, zdrave pa-1 slu "Divide et Impera" razkosa zasedla vse Dal-^tei • • fjjj J izjavi Pietri tolaži faši-U^^trjuje, da so italijanske ^ tako jasne in očividne, . treba poudarjati. Se-sj italijanske "pravice" bi '^ti bi fašizem mogel 5 njegovi hlapci ®Vci. A na žalost je tudi Ig ,same osišču danes °citno podrejena. »ij navedem primer. Ly f ? in dokaze ima- ^ da je koncem apri-^ ' po vojni z Jugoslavijo, ^^^aju oddal nemški i i; Cianu zemlje- i» . ^terem so bile začrtane lašk If / meti ne bo zagovarjal ideologije fašizma. Le one sile, ki so podpisale atlantsko* poslanico in se bore v isti meri za majhne in velike in ne poznajo "življenskih prostorov", kljub temu pa ustvarjajo sintezo socializma in demokracije, morejo prinesti mir in blagostanje na Balkanu. In v tem blagostanju se bodo zopet združili Srbi, Hrvati in Slovenci. O-ni Srb, Hrvat ali Slovenec, kijse je drugače. Tudi Hrvati, o išče srečo izven Jugoslavije, naj katerih so Nemci mislili, da jim dobro ve, da obsoja sebe in svo-1 bodo hvaležni za svojo neodvis-je brate v večno suženjstvo na nost, se zdaj bor,e v partizan-tej ali na oni strani. Kdor nočelskih skupinah. imeti brata za brata, imel bo j Nemški radio je pred kratkim tujca za gospodarja, Le iz trp-,priznal v oddaji o borbah v Ju- ti Jugoslavijo in razdeliti posamezne dele Italiji, Madžarski in Bolgarski, da jim je uspelo tudi zase ugrabiti velik kos in ustvariti marijonetne državice Hrvaško in Črno goro. Uspeli so v razdelitvi — vladanje pa je mnogo težje. , Hrvaška je bila proglašena za neodvisno in avtonomno državp, ker so se Nemci nadali, da jim bo pomagala v bcrbi proti srbskim partizanom. Toda zgodilo v severni Bosni bitke velikega obsega med zasedbenimi četami in uporniki. Priznal je tudi, da partizani v vzhodni Bosni izvršujejo napade na železniške proge in skušajo pognati v zrak mostove in tračnice, ter da operirajo v gorskih predelih Hrvaške zelo močne gerilske skupine. To je odgovor na razdelitev Jugoslavije, katerega dajejo Hrvati Hitlerju. Dva italijanska razglasa Objavljamo besedilo * dveh i-talijanskih uradnih razglasov, ki objasnjujejo postopek laške administracije pri streljanju nedolžnih talcev. Mislimo, da je komentiranje nepotrebno! Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in poveljnik 11. oseb, ki 30 zanesljivo Ijrive terorističnega in komunističnega delovanja. Usmrtitev je bila izvršena dne 29. maja ob 5:50. Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino ^milio Grazioli. Generalni Poveljnik 11. Armadnega Zbora Mario Robotti Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino in Poveljnik XI. Armadneba zbora objavljata: V noči na 2. julij so komunistični elementi v Ljubljani ubili fašista Nikola Žito, uslužbenca pri krajevni zvezi bojevniških fascio. Izhajajoč na odredbo iz 13. maja, t. 1. in ker je pretekel predpisani čas, ne da bi bili odkriti storilci omenjenega zločina, je bila odrejena ustrelitev 7 oseb, ki so zanesljivo krive terorističnega in komunističnega delovanja. Usmrtitev je bila izvršena dne 11. junija ob 5:30. Ljubljana, 13. junija, 1942, Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino Emilio Grazioli. Generalni Poveljnik 11. Armadnega Zbora Mario Robotti armadnega zbora objavljata v Balkanski kmetje se upirajo z razglasom z dne 24. a- prila, 1942; i Dne 16. maja je v Vrhpolju skupina upornikov zajela mo- nemškim žitnim komisarjem. Nemci so bili poslali nadzornike poljedelstva in žetve na Madžarsko, Bolgarsko, Hrvaško, Ru- boroženega italijanskega držav- in nemških " živ- Ijenja in borbe in medsebojnega goslaviji, da se vojna med tuji- Pfostorov". Ciano je Protestirati, toda nem- podpiranja, se bo rodila Jugoslavija. nova'mi gospodarji in partizani na Idaljuje m zavlačuje, da se vrše At little CAWIE" Cartoon Co., N.T—By B. Link i >-Cb SCATTen oa A -CHE pACH-BtPqRE SHUFFttMS. V-f'S WRONG -fo "BONCH "BM POOR AR6uMEKt -HE eers ACES EUSES t3?-AU*-HOuJ tso Xou AcoooH'T FdP. "fHAT ? XOi> OJATCVA HlfA f He SHOFPl-ES v.e - A PACH oP -fne J^cargs HE tAyj.es tHAT WEne OUT "C5 SCATTERS ^-rri\ps";pAt^iS 5,E?ErVs~Cev-f -THROUGH PACK , \M "tHAT VJAX suppose \m ■CiO&S SYAcy.'EM, sMOOV-tsMT -fHE COT" (V\U6S -THINGS UP ? \ tELV_S:oO -THE BOH vs LUCKV." -fHAr'S Auu S,,,J^OOU^ PLACE CARDS -fo H\N\S.&V-P AMD SHOF?w^ rS, HO-Y -fo 0\5AnR/SM6E mE/v\ \ ci_Al/V\ -CHAT'S WHY HOUDS ACES So OflBhl. munsko in Slovaško v cilju, da prouče na* licu mesta koliki del žetve bi bilo mogoče odposlati v Nemčijo. Cele v takozvanih "zavezniških" deželah je upor proti nemškim nadzornike\i zelo hud. Bolgarski poljedelski delavci so v Varni priredili velike demonstracije proti Nemcem. -- IVEfniODY SHOOT STRAIGHT With Our Boys! BUY WAR BONDS Ijana. ^ Dne 16. maja so oboroženi e-lementi ustavili pri Krnjevu avtobus javnega prometa in odvedli s seboj dva gasilca in sicer enega Slovenca, drugj pa je bil italijanski državljan in so stihotapili nekaj zavojev korespondence. V noči na 16. maj so neki sabo terji povzročili iztirjen je vlaka. ^ Izhajajoč razglas dne 24. a-prila in ker je potekel razpisani čas, ne da bi bili odkrili zločince, je bila odrejena ustrelitev 6 je naslov novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu. EGA TEHie Gets Himself Into a Hole BY LOUIS RICHARD Si^iuiffZ I To Tt.cc Vou 4 eoij T 2*/' OF cor f /YC/VSE'/tf TW/)T CO«? Loom- -Livc, /) CRifflXO iAr/);c 410x6 iiDE or A^y df? ycul^l #?46(,"'6 4&OU? Tf/zjT /M/^CH/AVE /) /Vo ; i^£ /v£ v E •S' t E'J 'you cc AiowC TUff^ /S" Ai/i,fcC % ^ HOfC? /^U^T Hi^vC r, r:. 7/) 7V ■Vui TOM I OOhi T" 'SlLiBvi. VOcJ ^

unit follows that in use by the U. S. armed forces with the addition of the traditional OCD background. The insignia for the Christiar. Chaplain is the Latin Cross in red, in a white triangle in a circular field of blue. The insignia for the Jewish Cl)aplain consists of the six-pointed star centered a,bove "Tables of the Law" in silhouette in j?ed, within a white triangle in a circular field of blue. Chaplains will administer to the religious and spiritual needs of persons suffering from the effects of air raids or other disaster. They will be appointed by the local authorities upon complying with usual requirements for membership in the U. S. Citizens Defense Corps, except no special, traiwng courses $re prescribed. Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. P.opravljamo stare čGvlje ter im^imo polno zalogo fini^, novih moških čevljev. Cene zraerene. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištveni Pohištvo Ic vse potoobfičUie dom ■6«i3 ST. CLAIK AVW. HEnderson 2978 m STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 13. oktobra,!^ t Y T ? ? y Y ? y t •? y Y SLIKE IZ REVOLUCIJE Poslovenil Anton Melik Ruski spisal M. Arcibašev I V ! Sovražna propaganda "Praktik je pač bil slab . . je pritrdil Larionov. "Toda on je znal razvneti ... In glejte, v tem ravno leži glavno: jaz sem vedno zelo dobro razumel, da vse to ni tako veličastno in imenitno,i n da vprašaj Afanaz-jeva samega, kaj je pravzaprav treba delati, a on bi niti sam ne vedel odgovoriti ... ali pa bi odgovoril s frazo ;toda v njem samem je vedno gorelo nekaj velikega ... in to je potegnilo druge za njim . . . Ali razumete? ... Ti vidiš, da vse to ni tako, a potegne te vendarle za seboj ... ne?" Larionov se je ozrl z neodločnim očmi na vse. "Slab človek si ti, in druzega nič!" se je grobo oglasil Andrejev in se vgrizel v brke. "Mogoče . . je ves drhteč od nenadnega razburjenja pritrdil Larionov. "Veste . . . jaz pravzaprav nisem hotel o tem govoriti . . . ampak nekaj je pri nas zadnji čas gnjilega ... . Tako, ako se zasanjaš. Ali se začitaš v kako tako knjigo . . . ali na primer, če poslušaš Afa-nazjeva, tedaj še . . . tedaj prične celo pred teboj vstajati nekaj velikega in krepkega . . . Nekako živahnost, bodrost za^ čutiš zopet v sebi! . . . A potem pridejo takoj zopet v glavo druge misli, in zopet leži v duši nekaj grdega, gnjilega . . . Da..." Larionov je pomolčal. "To je bilo v prvem . . . tudi še v drugem letu povsem drugače . .,. Takrat je človeka vse zanimalo . . . šel si v gledišče— dobro, kričal si na sestanku— dobro . . . Sedeš za knjige — dobro ... In vedno tako veselo, imertitno . . ." "Kaj pa še!" se je zasmehlji-vo oglasil Andrejev. "No, da ... A potem sem naenkrat pričel misliti: no, prav, učil se bom . . . tako . . . Toda glavna reč vendar ni v učenju? Saj vendar ne bom posvetil vsega sovjega življenja eni sami znanosti . . . katerikoli . . . Gre se zato, čemu delamo vse to, — da, čemu? . . . ako, glejte, kadar sem se vprašal, čemu? nisem dobil v sebi ni kakega odgovora. "Kako to?" je vprašala Dora, dvignivši glavo. "Tako pač . . . Nikakega odgovora! . . . Glejte, jaz sem se celo trudil, da bi si kaj izmislil, ... to se pravi, da bi jed-nostavno varal samega sebe; no, ničesar si nisem izmislil!... Samo poslušajte . . Larionov je skočil pokoncu in razprostrl roke, kakor da se je nečemu preplašeno začudil, šči-palnik mu ni hotel obstati na kratkem nosu in popravljal si ga je vsak hip. "No, glejte, jaz si prigovarjam tako: zato, da bi služil narodu . . . Dobro, tak ... To govore vedno, zelo uverjeno in glasno ... to je tudi zelo lahko reči . . . Ali ako je sploh mogoče služiti narodu, — tega pravzaprav nihče ne ve! . . . Glejte, stvar je takšna; j%z^ na primer, sem medicinec in moram torej postati zdravnik in zdraviti bolnike . . . Ali ni tako?" Prenehal, je in pogledal vprašujoče izpod ščipalnika. "Recimo . . ." je šaljivo, v dobrohotnem tonu pritrdil Andrejev. "Ne, ne šali se, — jaz govorim resno!" se je čutil razžaljenega Larionov. "Saj se ne šalim!" je z istim tonom odvrnil Andrejev. Larionov je gledal trenutek dvomeče nanj, potem je dobrodušno zamahnil z roko. "No, dobro . . . Torej vzemimo slučaj: postanem zdravnik in bodem lečil bolnike . . . Ako bi bil jaz kak posebno nadarjen človek, utegnil bi obogateti znanost z odkritji . . ." "Kam pa misliš!" ga je presekal prezirljivo Andrejev. "Zares, kam pa mislim!" je skromno in popolnoma resno pritrdil Larionov. "No, jaz bom torej zdravil bolnike . . . Dobro . . . Mnogo jih bom ozdravil, mnogo jih tudi ne bom ozdravil, in v glavnem ne zaradi tega, ker je bolezen močnejša od znanosti, temveč zato, ker izhaja mnogo bolezni od takih vzrokov, kateri sploh kako se že to imenuje? ..." Larionov je zatleskal s prsti. "Kar reci: izhajajo iz nedo-umnih okoliščin!" ga je ironično resno zopet presekel Andrejev. "No, da . . . naj bo . . . Vidite torej, taka je stvar: Zdravil bom prvega, zdravil drugega, tretjega, četrtega, stotega, brez konca . . . Vse življenje bom zdravil vsakovrstne ljudi, katerim, recimo, iskreno želim dobrega, in take, ki jih prištevam škodljivim . . . vsakovr^no so-drgo . . . Jaz ne morem, da bi jih ne lečil, zato, ker tudf oni I trpe in imajo pravico do pomo-!či . . . taka je ta reč! ! . ." I "No, mislimo si torej! . . . ' je opomnil Andrejelv. m* Na levi vidimo nemško sliko, kako odnašajo Nemci ranjene Angleže po bitki v Dieppe, na desni pa so.ameriški ujetniki na Japonskem, ki lupijo krompir in o katerih hočejo Japonci prikazati, kako dobro se jim godi. RINGING 'EM UP yiCTORY BUY WAR ONDS STAMPS i Nove vrste rešilna obleka mm 'ž ~ Lr.!L' .^Ci^x j(.' ' ' ' - Na sliki vidimo nove vrste rešihio obleko, v kateri se človek v vodi ne pogrezne. "Ne, ne mislimo si . . . Ti sam bi me prvi imenoval podleža ,ako bi ne šel k bolniku, temveč pričel poizvedovati, kdo je on, in kaj je . . ." "Seveda . ." je pritrdila Dora. "No, .torej!" se je razveselil Larionov. "Treba je torej gledati brez razločevanja na bolnike, samo kot na bolnike* ... ne? Glejte, zdelo bi se, da je to zelo dobro, človekoljubno, in vse drugo ... a v resnici je to — pomanjkanje žive, zavestne ljubezni in samo . . . Kaka neumnost je to! .. "Da," je živahno vzkliknila Dora, vesela, da ji je prišla v glavo srečna misel; "jaz sem sama mislila o tem: Iz vsega sledi,, da zdravim nekatere zato, jcRr je njihovo življenje ustvarjeno grdo, in ravno tako zdravim one, ki so ustvarili in vzdržujejo to zlo." "Popolnoma prav!" se je nasmehnil Andrejev in se ugrizel v brke. "No, vidite torej, tako je s to reč jo! ... Iz tega sledi, da bom jednostavno zdravnik po obrtu, rokodelec in med menoj in ljudmi ne bo nikake zavestne zveze... Glejte, jaz sem te dni pazljivo prečital neko biografijo in uvidel, da je vse to zares neumnost! . . . Toliko koristi, kolikor škode! . . . Da . . . Potem sem bil skoro zašel v neko zaroto; dali so mi celo že revolver . . . browning ,ali kaj . . . neko črno, težko reč . . . No, sem pomislil: to .je ono! . . . sedaj se prične resnično delovanje! ... A nato sem uvidel, da tudi to ni tisto . . . Treba je ubijati. in naposled obesijo tudi tebe samega ... To se pravi, reč je taka: jaz ubijem recimo, človeka, kateremu se hoče živeti; nato ubijejo mene, — meni se ravno tako hoče živeti! . . . Prvo in drugo, oboje je povsem neprijetno; smrt, a ne življenje . . . Jednostavno nesreča in druzega nič! . . . Larionov je visoko privzdignil tolste, kakor pri ženskah mehke rame, in njegov kratkovidni, dobrodušni obraz je izražal obup. "Tedaj je v meni v duši na stal tak razdor, da sem se skoro zadušil! . . . Na jedni strani veliko, nedvomno važno delo, a na drugi strani — vprašanje; čemu? Kdo sme zahtevati od mene moje življenje in ... da bi jaz postal ubijale? ... In .... in . . . zdi se mi, da bom kmalu popolnoma nehal razu-, mevati, za kaj se tu pravza-l prav gre! . . . Glejte, to je ravno tista stvar: karkoli zasnuješ j, dobrega, povsod se zahtWa ali j žrtev, ali žrtvovanje samega se-; be! In ... in sploh . . . Jaz! ne morem razložiti vsega, io-j da ... Ko sem pričel, sem mislil, da se bo dalo z lahkoto povedati, a zdaj vidim, da se posreči ... No, vi me boste razumeli . . V sobi je bilo vroče in za-duhlo. žalostno je gorela luč in osvetljevala nevelik krog, v katerem so žoltele čaše s čajem in medlo blestele žličice. Nad svetilko se je vil modrikast to-bakov dim, in bilo je težavno dihati v njem. Radi bi odprli okno, ali nikomur ni, bogvedi-zakaj, prišlo na misel, da bi storil to. Larionov je molčal in vprašujoče gledal na vse iznad ščipalnika, in njegov okrogel, poten obraz je izražal trpljenje in razmišljanje. Dora je naslonila brado na podstavljene roke in se zamislila, zroč v plamen svetilke. Andrejev je vlekel in vrtel brke, a Liza je sedela na postelji, in ni se je niti slišalo, niti opazilo. Njej je bilo Laronova žal do solz, in zahotelo se ji je, da bi ga pobožala, kakor otroka, in ga potolažila; toda ni vedela reči ničesar in je molčala. "Da, življenje je zamotana... težavna reč!" je zamišljeno spregovorila Dora. Larionov je sedel nagloma in preplašeno pogledal nanjo. ",In čudpvito je to," je počasi in razmišljeno nadaljevala bora : "pred letom komaj . . . manj, pred pol leta, sem se vozila sem še s takim\navduše-' njem! In glavno je, da sem si predstavljala zlasti to, kar sem tudi našla . . . Saj je vse to zares tu: časopisi in znanost, sestanki, gledališča . . . vse to, o čemer sem vedno čitala in sli-, šala. In glejte, kljub temu, pčl Jeta je prešlo, a v meni v duši je samo puščoba, praznota, in vse se mi je pristudilo, vse mi je zoprno! Da, včasih sem vsega tako sita, da začnem skoro, se mi zdi, zavidati Pašo Afanaz-jeva . . ." Umolknila je in postalo je popolnoma tiho. Za steno so se nenadoma zaculi glasovi in zvenk posodja. "Jaz se zdaj včasih spomnim, kako sem bila dve leti nastavljena na neki šoli, in kako revno in neznosno dolgočasno se mi je z^elo takrat vse . Vas' tako siva, kmetje—^pijanci, .otroci-^ zabiti ... i in moje življenje rav-notako sivo, bedasto ... A "tam," sem si mislila, tam nekje gre življenje! ... A zdaj se mi zdi včasih vse tisto tako milo, do solz! . . . Vas, in brezov gozdičel^ kamor sem hodila vsak dan ^prehajat od dolzega i časa, in otroqi . . . posebno je-den . . ; tak deček je bil . . . In ne razumem sebe, kako sem mogla takrat objemati breze in jokati od bolesti in hrepenenja? . . . No, pričnem razmišljati, morda sem se zmotila v sebi in je treba oditi nazaj, živeti, kakor sem živela? ; . . Ah, ne!... Zopet postane dolgčas ... in to ni več samo dolgčas, to je že trpka razdraženost; kaj naj mar res tam prečepim vse živ^ 1 jen je?" . ' ' < Liza je globoko vzdihnila v svojem kotu. "No, prav! . . . je rekel Andrejev, grizoč brke. "Kaj ste si pa vi pravzaprav predstavljali, ko ste se peljali sem? . . . Česa se vam je hotelo?" "česa se mi je hotelo!" se je začudila Dora, "življenja . . . samo!" je pristavila z ironijo. Andrejev se je srdito W nil za brke. "življenja! . . . Kaj Ijenje, povejte mi ,prosini Daj cigareto, Larionov- "No, to je vendar ra2| vo!" je skHviVši ustnic«' nila Dora. "Ne, le povejte . . . stoji to življenje: v ten^ hodi v gledišče, k P njem . . . litiko . . študira, se no?" , . tudi v tf"* .ge# ''No, da . veda . . . No, vse to imate, še manjka?" V Jaz sama jie vem čutim,, da mi manjka lo važnegh." . "Jaz vam bom povedi > vam vsem manjka!" J® no rekel Andrejev. "No, rio:. . . na to s«"!, vedna!" se je nasrnc' rog)jiv6 Dora in v nj® nih očeh je zablestel ' izraz. Neprijetno jej J® dražilo jo je, da mor® Andrejev, da ve on " nih kega, česar ona, Dora, "Vam manjka Ijub^zi"',, štovanja do samega "Iz česa se pa vidi istim glasom in zardela la Dora: [ ^ "To se vidi 12 tega, k®'' t'o življenje, za katero sobni, katero vam da . stvo in veselje, vedno ^ vo . . . v njem se mucit čete biti nad seboj!" "čudno, a resnično!' žaljenim, ogorčenim sopla Dora. . "Ne, res da . . . to prav resnica!" je . meni Andrejev. "Kako vzgajali? ... Vi ste mladih nog smatrati življenja lepim in P®"" , drugo grdim in niČevi^j^^ pisatelj, umetnik, ah .. mer, politični prvoborit®^ je prekrasno, a biti vaški učitelj, kmet, d® poniževalno .. ' "Kaj govoriš, kaj je zakričal Larionov ^ njem. , (Dalje prlhodnJJ^ " • . ! V, ^ Trmun Dvaitmm*) '^Courtesy EX}S AIVGELES EXAMINER RAZPRODAJA HIŠNIH POTREBŠČIN ZA V KUHINJO LINOLEJ ___________f_________________39^ jard Inlaid linolej.__________________od 99^ naprej 5 komadov: Miza in 4 stoli---------95 naprej Grand—Magic Chef—Roper in Norge kuhinjske peči od —^________-___________67-®S naprej NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave; 819 E. 185 St. 4 Y i Y T ? Y ? Y ! Y Y Y Y Y Y Y ? Y I '4 Y ? I f Y Y Y ::: Y Y Y Y Y I Y Y I I Y Y Y Y Y Y :: Ako iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLtiUO V TEM DNEVNIKU IMEJO... POMIKI Kadar vpraša+e za delo, ne pozabite omeniti, do stfe videli tozadevni oglas v Enakopravnosti