Naročnina Dnevna lzSlovenec< zavaroval proti tem očitkom, ki imajo v široki jugoslovanski javnosti namen rušiti pozicije SLS v vladi ter v prebivalstvu izven Slovenije vzbuditi odpor proti vladi, ki so v njej zastopani Slovenci. Pridobitve, ki jih je po zaslugi SLS deležna Slovenija, ne gredo na škodo ostalih delov države, temveč so v skladu z interesi skupne države ter v skladu z zakoni in ustavo. Mi nočemo nič, kar ne bi bilo naše ter odklanjamo vse, kar bi šlo na tuj račun! Islc-časno, ko se SLS mora braniti očitkov, da je za Slovenijo preveč dosegla, pri-ba a ljubljansko »Jutro«, glasilo dr. Zerjavove SDS na Slovenskem, ter bluje žveplo in ogenj na slovenske poslance, češ da niso nič koristnega dosegli za Slovenijo. S tem pisanjem naj bi palilo slovenske množice ter jih zavajalo v čim siditejšo opozicicnalno borbo. Taktika »Jutra«, tega intriganta in denuncijanta, ki ga imenujemo mesto njegovih očetov, je sicer rafinirana, vendar ne dovolj bistro izvedena, da ne bi je spoznali in spregledali. Malo prezgodaj se je namreč oglasil v belgrajski »Reči« dr. Žerjav s svojim glasovitim člankom, namenjenim, da v gotovih belgrajskih krogih ž n4m" denuncira SLS in ves slovenski narod, ter tako mtrigira proti sedanji vladi. Ta mož si upa SLS očitati, da izvršuje na Sloven-Bkem persekucije državotvornih elementov. In vendar je znano, da razun dvojice velikih županov in še nekaterih vodilnih uradnikov nihče ni bil premeščen, kamoli vpokojen. Izvršilo ee ni sedaj niti eno nasilje, kakoršnih je sam dr. Žerjav 1. 1924 zagrešil na stotine! Ravno vsled teh stra'n h nasilij je SDS postala najbolj olsovražena stranka v državi. V izvrševanju svojih ne/akonitosti, nasilnosti in tudi krvavih izgredov pa so se ti ljudje pod okriljem SDS sklicevali vedno le na državo, patriotizem, armado ter se niso sramovali v svoje podle in nasilne namene zlorabljati vzvišeno ime našega vladarja. Pod ero SDS se je zgodilo, da so oficielni državni organi bili prisiljeni, uradno demontirati v ljudstvu zaupanje v red in zakonitost, spoštovanje v državo in njeno avtoriteto ter celo ljubezen do vladajra in vladarskega doma. Vsako sredstvo jim je prišlo prav, če so političnim nasprotnikom mogli pokazati moč svoje »državne ideje. Sloveneki narod pa nikdar ni imel in nikdar ne bo imel smisla za tako SDSarsl o državno idejo, da bi ljudstvo, ki je poklicano vzdrževati in s svojo srčno krvjo braniti svoio državo, bilo le raja, SDSarske zločinske tolpe pa naj bi nadome-Btovale predstavnike države. S pclno zavestjo lahko rečemo: državni ideji na Slovenskem ni nihče toliko škodoval kot ji je s svojim delovanjem škodovala SDS. In država ter njeni najvišji faktorji so danes pod sedanjo vlado tisočkrat bolj deležni ljubezni, zvestobe in udanosti celokupnega slovenskega naroda kakor je to bilo takrat, ko so v imenu države divjali po Slovenskem SDSarski plačani rablji! To Je treba danes odkrito in jasno povedati z ozirom na ostudno denuncijacijo, ki jo je v soboto v Belgradu zagrešil dr. Žerjav! Ta dr. Žerjav dela sebe in svoje jutrovske oprode za edini državotvorni element v Sloveniji. To dela taisfi dr. Žerjav, čegar »Jutro« je pretekle dni očitalo SLS glasovanje za vojni proračun, ki je očitalo ter demagoško zlorabljalo ti»tih 42 milijonov za črnogorsko družino Petrovičev! In vendar so vsaj voditelji tega lista in stranke lahko vedeli, da pomeni likvidacija te zadeve Petrovičev emi-nentno pntriotično državotvorno delo, ki bo v korist državi, njenemu ugledu in kreditu ter bo tudi dvignilo v zunanjem svetu visoko mišljenje do najvišjih predstavnikov naše države! In vendar se »Jutro«, to SDSarsko glasilo t Ljubljani, ni sramovalo hujskati zoper likvi- dacijo te zadeve skoro v istem hipu, ko je dr. Žerjav že pisal ? Belgradu članek za »Reč«, s katerim sebe in svoje proglaša za edine patrijote v Sloveniji, vse druge Slovence pa za antidržavne elementel Mi pravimo: Za pravega patrijota mora človek imeti poleg res patriotičnega mišljenja še posebej dovolj moralnih kvalitet. Če teh moralnih kvalitet ni, potem je patrijotizem v Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Minister za javna dela ing. Dušan Serncc je bi! danes opoldne od kralja sprejet v dolgi avdijenci. Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Prosvetni minister Velja Vukičević je bil včeraj pri kralju v avdijenci. Vukičevič je bil v dvoru radi današnjega bizantološkega kongresa. Raznim političnim krogom je daJa ta avdijenca povod za zopetne kombinacije. Vukičevič je snoči časnikarjem demantiral vesti, ki govore o njegovi ostavki, ki naj bi provzročila ostavko vlade. Zagreb. 11. aprila, (Izv.) Včeraj jc imela tu konferenco demokratska stranka, katere so se udeležili tudi dr. Voja Marinkovič, Ivo Ribar in Grga Angjelinović. Voja Marinkovič je podal obširen ekspoze o položaju. Nato so govorili razni govorniki o reorganizaciji stranke. Marinkovič je démentirai vesti o pogajanjih za vstop v vlado in izjavil, da nc bo šla D. S. v nobeno vladno koalicijo. Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Danes se jo slovesno pričel kongres bizantologov. Kongresa se je udeležilo okrog 300 učenjakov iz celega sveta. Iz Ljubljane so se kongresa udeležili in bodo predavali gg. dr. Niko Zupa.nič, dr. Fran Štele, dr. Franc Grivee, dr. Izidor Cankar, Mihajlo Jas nski ter dr. Radojčič. Otvoritev se je vršila v novem poslopju belgn jskega vseučilišča. Za to priliko je bila dvorana slavnostno okrašena. Malo pred 9. so prišli v dvorsno člani vlade z Nikolo Uzunovi-čem, predsednik narrdne skupščine Marko Trifkovič in vsi tuji poslaniki evropskih držav v Belgradu ter odlični zastopniki raznih belgra-skih drušiev. Ob 9. je vstopil v dvorano Nj. Vel. kralj v spremstvu admirala Priče in zasedel častno mesto. Kralj je bil burno pozdravljen od vseh navzočih. Takoj nato so izvolili častno predsedstvo zborovanja. Sledili so pozdravni govori. Mon-signor Derbini, delegat sv. stolice, ravnatelj zgodovinskega muzeja v Rimu in znam zgedo- Belgrad, 11. aprila. (Izv.) V zunanjem ministrstvu so dovršili instrukcije za pogajanja z Italijo in jih včeraj s posebnim kurirjem poslali poslaniku Rakiču v Rim. Pričakovati je, -a se začno pogajanja šc tekom tega tedna. Dasi sc bodo vršila pogajanja neposredno z Italijo, je peložaj za Jugoslavijo v tem slučaju vendar dosti ugoden, ker ni dvoma, da so tudi velesile zelo interesiranc na tem, da se albansko vprašanje tokrat temeljito razčisti. Italija torej v tem vprašanju ne bo imela opraviti samo z nami, marveč bo morda računati tudi z željami velesil. Možno jc le, da bo zahtevala Italija za revizijo tiranskega pakta koncesije na drugem poprišču. Merodajni krogi pa menijo, da sc bo Italija spričo ustvarjenega položaja v svojih zahtevah držala primernih meja. Veliko je seveda odvisno od tega, da se naše notranje razmere v tem času ne poslabšajo. Albanska komisija. Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Albanska komi-s\ se jc sestavila. Njeni člani so angleški in francoski vojaški atašej in en član nemškega poslaništva v Belgradu. O ustanovitvi sc ni sestavil nikak zapisnik. Tudi funkcije komisije sc niso točno očitale, marveč se je ugotovil lc splošni modus procedendl. Komisija bo v slučaju kakih pripetljajev na albanski meji odšla na lice mesta, da ugotovi dejstva. Vpra- ustih takega amoralnega človeka le plašč za razne kupčije, ki se včasih delajo v imenu kake zadruge ali banke, včasih v imenu države in državne ideje — vedno pa v korist tistega, ki palrioti/em, državo in državno idejo zlorabLa za se in svojo kliko. S svoj m člankom v »Reči« je dr. Žerjav dokazal, da njegova SDS takih moralnih kvalitet nima! Zagreb, 11. aprila. (Izv.) V nedeljo je imela v Metropol-kinu HFSS shod, na katerem je govoril dr. Trumbić o zunanjem političnem položaju. Med drugim se je zavzemal za izločitev Zagreba iz zagrebške oblasti. Dr. Ba-zala je govoril o notranjem političnem položaju. Na shodu so za slučaj, če se občinski svet razpusti, postavili sedanjega županu Heinzla za nosilca kandidatne liste federalistične stranke. Split, 11. aprila. (Izv.) Splitska oblastna skupščina .jc sprejela predlog o združitvi splitske in dubrovniške oblasti. Za predlog je glasovalo 24, proti 11, 9 se jih je vzdržalo glasovanja. Za je glasovalo 17 radičevcev, 4 Radi-čevi disidenti, 2 zemljoradnika, 1 HPS. 9 radičevcev sc je glasovanja vzdržalo. Zagreb, 11. aprila. (Izv.) V nedeljo je imel Stjepan Radič v Garcštiici shod, na katerem je ponovno izjavil, da bo najbrže šc pred koncem tega meseca stopil v vlado. vinar, je v sijajnem govoru pozdravil Nj. Vel kralja in naš narod. Prof. Jorga iz Bukarešta se je zahvalil za prisrčen sprejem. Francoski profesor Millet je istotako prisrčno pozdravil navzoče. V svojem govoru je govoril o delu francoskih učenjakov na polju bizantologije. Nsdalje so kongres pozdravih nemški prof. Rosenberg, znani svetovni učenjak, angleški profesor Wise, ter dunajski profesor Reisch. V imenu bolgarske akademije znanosti je imel pozdravni govor profesor Ivanov. Po pozdravih ra/.nih zastopnikov je pozdravil kongres v imenu Poljakov dr. Vojesiav Mole. Po teh pozdravnih govorih je Nj. Vel. kralj med burnimi ovacijami odšel. Nato je kongres izvolil sledeče odseke: filološkega, zgodovinskega, cerkvenozgodov.nskega, arheološkega in cdsek za bizantinske odnošaje s severnimi sosedi. Popoldne se je vršil v akademiji znani sti slovesen sprejem, zvečer pa banket in koncert. Kongres bo trajal do 16. aprila. t šanje, kdo naj v vsakem posameznem slučaju ' komisijo pozove na poslovanje, sc je rešilo na ta način, da se ie v ta namen ustanovil poseben gremij, ki mu pripadajo angleški, francoski in nemški poslanik v Belgradu. Ta gremij bo 1. v slučaju neposredne nevarnosti ali pa 2. na željo katere izmed prizadetih držav sklepal o tem, ali naj komisija začne delati ali ne. To stvarne instrukcijc dobe poslaniki od svojih vlad. Gremiju bo predsedoval nemški poslanik kot najstarejši na svojem mestu. Na to rešitev so pristale vse tri prizadete države. Belgrad, 11. aprila. (Izv.) V soboto so se oglasili na zunanjem ministrstvu poljski poslanik Okenski, italijanski poslanik Bodrero in češkoslovaški poslanik Šeba. Stališče Bolgarije. London, 11. aprila. (Izv.) Daily Mailu poročajo iz Sofije, da je stališče Bolgarije v sedanjem italijansko - jugoslovanskem sporu iskreno nevtralno. Najsi bi tudi Bolgarija morda rada kaj dosegla od Jugoslavije, sc bo vendar izognila vsaki sumnji, da hoče kakorkoli otežiti položaj belgrajske vlade v sedanjem trenutku. Darujte za Ljudski sklad SLS! Med Motkvo in Pekingom Berlin, U. aprila. (Izv.) Diplomatični zbor v Pekingu je vložil pri pekinški vladi oster protest, ker so Can^colinovi organi pri preiskavi v ruskem poslaniškera poslopju prekoračili pooblastila. — V mednarodnih diplomatičnih krogih ne prikrivajo, da je bil korak proti ruskemu poslaništvu popolnoma zgrešen in da se nikakor ne da opravičiti. Velesile so doslej vedno najneizprosneje branile nedotakljivost poslaniškega mestnega okraja in je to prvi slučaj, da se je dovolil kitajski policiji dostop v ta del mesta. Dogodek mora na najslabši način vplivati tudi na kitajsko prebivalstvo, posebno pa na nacijonalistične kroge, ki bodo to smatrali kot očiten dokaz, da med-naroani krogi podpirajo protinacijonalistične težnje na Kitajskem. Na ta način sc konsolidacija razmer na Kitajskem le ovira. Berlin, 11. aprila. (Izv.) Angleški listi širijo vesti o koncentraciji sovjetskih čet na mandžurski meji. V zadnjih desetih dneh je Rusiji mobilizirala štiri pehotne divizije in tri konjiške brigade. V Čino jc odšel generalni štab enega armadnega zbora. V Irkutsku se ustanavljajo velika vojna skladišča. Na jugovzhodu Mongolije so pripravljene velike konjiške sile, da prekoračijo mejo. Moskva, lt. aprila. (Izv.) »Izvestija« pišejo, da nastopa Čangcolin kot izvrševalec nekega načrta, da izzove sovjetsko poslaništvo. Doyen diplomatičnega zbora v Pekingu, holandski poslanik Oudendijk, je ravnal kot slamnati mož Anglije. Voditelj napada na poslaništvo jc imel nalog, da ustvari povod za odkrito intervencijo na Kitajskem. Sovjetska Unija je pa podala žc nekaj dokazov, da so v kritičnih trenotkih njeni živci boljši nego živoi tistih, ki računajo na paniko in nepremišljena dejanja Moskve. Kakor že večkrat je mogoče, da se bodo tudi tokrat predložile javnosti kake potvorjene listine. Čangcolin ni več odgovoren za svoja dejanja. Sovjetska vlada protestira na tistem mestu, ki se poslužuje Čangcolina v svoje namene. Svoj protest bo ponovila, ko končnoveljavno dožents naslov tistega, ki je povzročil napad na poslaništvo. Čira se položaj pojasni, bo Sovjetska Unija takoj izvajala posledice. Razprava proti atentatorjem na Mussolinija. v Rim, 11. aprila. (Izv.) Danes dopoldne sc je vršila na posebnem sodišču razprava proti Zanniboniju, gen. Capcllo in šestim sokrivcem radi atentata na Mussolinija Občinstva je bilo navzočega malo. Na dopoldanski seji so prečitali obtožnico, kjer so obdolženi nameravanega atentata na ministrskega predsednika in ščuvanja na up~r. Na popoldanski seji se je izvršilo zaslišanje glavnih obdolžencev Zannibonija in generala Capella. Capcllo je odločno zanikal, da bi on zasnoval načrt za ljudsko vstajo. Zanniboni je kazal videz eksaltiranega človeka in je izjavil, da o atentatu ni z nikomer govoril. Izjavil je brez ugovora, da je nameraval ubiti Mussolinija in čc bi policija prišla nekoliko kasneje, bi svojo namero tudi izvršil. Pravi, da ni nikdar poznal bojazljivosti, in ko je videl, da se Italija nc more osvoboditi Mussolinija drugače, se je odločil za dejanje. Po—.i je nato razvoj dogodkov v Italiji po vojni in rekel, da jc bil njegov namen osvo-b diti Italijo fašizma in jo spremeniti zopet v konstitucionah.^ monarhijo, kjer bo kralj zopet užival pravicc, ki mu gredo. Proti koncu zaslišavanja je Zanniboni priznal, da je prejel od češkega socialista Winterja v Parizu 300G lir. Obljubljenih mu je bilo za boj proti fašizmu 5 milijonov lir. Zanniboni jc končal svo| zagovor s trditvijo, da je on sam odgovoren za svoje dejanje in da sc ni z nikomer drugim posvetoval. KRALJ FERDINAND. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Iz Bukarešta prihajajo nasprotujoče si vesli o stanju kralja Ferdinanda. Službena poročila javljajo, da je kralj influenco prebolel in da je izven vsake nevarnosti. Drugi viri pa naglašajo, da je kraljevo stanje zaradi raka slej ko prej brezupno in da se katastrofa ne bo dala za dolgo preprečiti. ITALIJANSKO-GRŠKA POGODBA. Atene, 11. aprila. (Izv.) V sobotni seji je zbornica odobrila trgovinsko pogodbo z Italijo razen tega trgovinski pogodbi s Švico it Švedsko ter ženevsko mednarodno pogodb« iz L IOXS a nlaišaniu carinskih inrmalnosti Mednarodni bizantološki kongres ч Belgradu. NJ. VEL. KRALJ ALEKSANDER PRI OTVORITVI. Pogalanija z Italije. Politični dogodki. MINISTRA DUŠAN SERNEC IN VELJA VUKIČEVIČ V AVDIJENCI. — VUKIČEVIČ NOČE DELATI VLADI NOBENIH TEŽAV. — VELIKA ZBORA DAVIDOVIČEVIH DEMOKRATOV IN FEDERALISTOV V ZAGREBU. — SPLITSKA IN DUBROVNIŠKA OBLAST SE ZDRUŽITA. — RADIČ SE ZOPET PONUJA VLADI. Kako je jutrovski režim ubijal red in državno upravo v Sloveniji. DR. GREGORJU ŽERJAVU V ODGOVOR. Alarm dr. Žerjava. Gospod dr. Gregor Žerjav, šef samostojnih demokratov ljubljanske in mariborske oblasti, kakor se ponosno nazivljejo, je začutil potrebo dati duška svojemu od žalosti nad današnjim stanjem v Sloveniji pokajočemu patriotičnemu srcu... Ker mu je na tem ležeče, da se čuje v Belgradu njegov glas vpijočega, so je zato zatekel pod okrilje glasila svojega mojstra g. Pribičeviča, belgrajske »Reči«. Sicer bi bil g. Žerjav lahko povzdignil svoj svarilni glas že v sami narodni skupščini, vendar je tam nevarnost s takimi razkritji doživeti neprijetnosti; papir je vsekakor varnejši, papir je potrpežljiv, papir prenese vse. Prenesel je tudi to, da je slovensko pero napisalo članek, ki bi pod okolnostmi utegnil Sloveniji veliko škodovati. Saj je to alarm, ki ga je »agnal g. Žerjav s tem člankom tam v Belgradu, — alarm proti Sloveniji. Prosimo: Izjemno stanje v Sloveniji — stanje pravne nesigurnosti, ki se vedno bolj širi in ki ne moro ostati brez najrevnejših posledic, — uničevanje zadnjih ostankov vzgajanja v duhu narodnega edinstva — nezakonitosti — klerikalni sovjeti, Iti imajo od 1. februarja oblast v Sloveniji — razume so, da je radi tega nastopilo razdraženo stanje, ki onemogoča normalno tlelo — državna oblast popolnoma v rokah klerikalcev — država in kle-rikalizem absolutno identična — naši prijatelji so zatirani od lastno države, za katero eo ee vedno borili — posledice tega položaja nedvomno zelo težke — ubijajo se najboljši elementi v korist pokvarjenim — e tom ubija pravi in končni oslon državne ideje — Slovenija je danes vilajet v izjemnem stanju. V resnici: strahovite obtožbe, alarmantne •vesti o naravnost boljševiški nevarnosti (klerikalni sovjeti!!!) obupni kriki sile in klici na pomoč — ki bi v drugačnih okolnostih bili v stanu vzbuditi vznemirjenje v Belgradu in izzvati vee mogoče komplikacije, kjer bi Slovenija trpela škodo. V današnjem položaju pa seveda članek g. Žerjava v Belgradu ne bo dosegel drugega efekta kakor da se mu bodo v poučenih krogih smejali, kjer dobro vedo, da so te mile tožbe patriota g. Žerjava brez vsake resne podlage. To pa zato niti za las ne zmanjša vsega obžalovanja in vse obsodbe vrednega čina šefa SDS ljubljanske in mariborske oblasti, ki ga je s tem člankom zopet zagrešil zoper Slovenijo in slovenske interese. Zakaj jasno je za vsakogar, kaj je g. Žerjav s tem člankom nameraval — in kdor tega gospoda še ni poznal. temu so se zdaj odprle oči. Zato se pa tudi ni čuditi, če je ta Zerja-vova najnovejša politična gesta vzbudila nejevoljo celo v njegovem lastnem taboru. Trez-nejši elementi v SDS jo sploh smatrajo za veliko taktično napako, ki bo stranki gotovo veliko škodovala. Naravno: saj тота vsak političen otrok izprevideti da pozicije, ki si jo je Slovenija danes priborila — da po zaslugi SLS, to je objektivno čisto postranska stvar, — no bi smel noben pameten slovenski politik izkušati kvariti, ampak bi nasprotno morale vse slovenske stranke le skrbeti, da jo čim bolj podprejo. Gospoda Žerjava pa je strankarska zagrizenost tako preslepila, da prezre celo interese lastne stranke, samo da more udariti po SLS, ki jo on tako sovraži. Toda zgodilo se mu je zopet, kakor že tolikrat: zamahnil je po nasprotniku, zadel pa sebe. G. Žerjav je dvignil v Belgradu alarm proti SLS, doma pa je dvignil s tem le'alarm proti SDS. Zakaj vnovič je pokazal slovenski javnosti v žarki luči, kje je sovražnik Slovenije. Ta sovražnik je SDS. Po osemletnih neizmernih žrtvah, neprestanih samih žrtvah, je totalno onemogla Slovenija zdaj končno vendarle prišla do tega, da bo tudi nekaj pridobila — saj je bore malo v primeri s tem, kar je že vse izdajala, — no, in v tem momentu vstane iz zasede nekdo, ki Sloveniji niti teh skromnih sadov ne privošči, in jej strelja v hrbet Ta strel Sloveniji v hrbet je članek g. Žerjava. Strel, ki je, kakor rečeno, to pot svoj cilj zgrešil, zato pa alarmiral proti SDS vse slovenske patriote. Dr. Žerjav piše v svojem članku tudi o svojem patriotičnem srcu, kjer da se nekaj ruši in poka, kar se nikoli več ne da popraviti. Naj bo g. Žerjav prepričan, da je tudi on v slovenskih srcih nekaj zrušil, kar se ne da več popraviti___ V ostalem je g. Žerjav s svojim člankom na dvomesečno divjanje in hujskanje »Jutra« posadil krono. Te gonje pametnejši krogi v SDS-arskem taboru že radi tega ne odobravajo, ker se s tem le še bolj otežuje delegaciji SDS v naših oblastnih skupščinah njena pozicija. Da lx> ta pozicija zdaj le še bolj oslabljena, o tem ne more biti nobenega dvoma. Naj se dr. Puc in tovariši za to zahvalijo svojemu šefu. DEFICIT V ANGLEŠKEM DRŽ. GOSPODARSTVU, v London, 11. aprila. (Izv.) Danes je poročal v spodnji zbornici finančni minister Churchill, ki je povedal, da izkazuje proračun za preteklo leto 36 in pol milijonov funtov izgube. Izguba je nastala vsled splošne in rudarske stavke. V splošnem je samo radi stavke imela država škode 23 milijonov funtov štcrlingov. To je glavni vzrok za izgubo. Na samostojnodemokratske intrige in dr. Žerjavov članek v »Reči« smo že v nedeljo odgovorili. Danes hočemo trditve, ki smo jih tam podčrtali, podpreti z dejstvi in podatki. Ta dejstva najbolj jasno dokazujejo, da je PPZ režim uvedel pri nas najnizkotnejše par-tizanstvo in strankaretvo v javno upravo. Pod jutrovsko komando so tedanji oblastniki brez ozira na korist države in njenega ugleda, brez usmiljenja in brez vesti premelali skoro vse državno uradništvo. Vsak uradnik, pa naj bo radikal ali radičevec ali SLS, samo če ni bil samostojni demokrat, je moral na cesto. Politična uprava je morala ščititi morilce nedolžnih žrtev in podpirati orjunaške bande, Ici so med streljanjem na poštene in svobodne državljane in med svojim divjanjem po mestnih ulicah vzklikale kraljevo ime in tulile državno himno. Da je v takih razmerah narod izgubljal vero v pravo in upravo, da je mahoma padel interes za državo, to je vsakemu, ki je tiste čase doživel, jasno na prvi hip. Podatki, ki jih je mogoče danes zbrali, so lo slab odmev tistih peklenskih razmer, ki so pod PPZ zavladale pri nas. Toda ker intrige proti sedanji vladi gredo ravno v to smer, da nepoučenim činiteljem podvale mnenje, kakor da bi sedanja vlada posnemala metode PPZ, posebno glede per-sekucij uradništva, naj danes osvetlimo to poglavje. PPZ vlada je nastopila 6. novembra 192-1 ob osmi uri zvečer. Še isti večer, oz. naslednje jutro, sta velika župana gg. Šporn in dr. Vodopivec dobila brzojavki, da oddasta takoj svoje posle najstarejšemu uradniku. 8. novembra sta bila gg. Šporn in dr. Vodopivec upokojena. Ugotavljamo: niti g. šporn niti g. dr. Vodopivec nikdar nista bila člana ali somišljenika SLS. Na mesta velikih županov sta prišla samo kot odlično kvalificirana upravna uradnika. SLS je pristala na njuni imenovanji, da bi se tedaj nehala politika v politični upravi v Sloveniji. Jutrovci se na vse to niso ozirali. 10. novembra jo bil odstavljen ljubljanski komisar dr. Perič in imonovani za gerento podnačelnik SDS dr. Puc, Turk in Likozar, oba SDS. 7. novembra je minister trgovine brzojavno razrešil gerentski svet Mestno hranilnico. Razrešeni so bili: Lojze Vrtovec, dr. C. Jelene, dr. Ivan Stanovnik in Albin Zaje. Za gerente so bili imenovani sami samostojni demo-kratje. 12. novembra je bil odstavljen komisar pri Kmetijski družbi prof. Jarc in imenovan dr. Spiller-Mujrs, pristaš SDS. (Doba komisarjev!) Nasilja PPŽ v šoli. 14 šolskih nadzornikov je tedanja vlada upokojila, oziroma odstavila. Med njimi so bili mnogi predčasno upokojeni. 35 definitivnih učiteljic in učiteljev je bilo prestavljenih sredi šolskega leta. Vsi so bili prestavljeni na slabša mesta, deloma zelo degradirani. Mnogi učitelji, iki imajo v žepu priznanje vseh nadzornikov in najodličnejše kvalifikacije, so morali iz mesta v hribe na enoerazrednice, kjer niso dobili nili stanovanja za svoje družine. 3. decembra je postal žrtev najnovejših nasilnih Pribičevičevih vpokojitev tudi dr. Katoličanstvo in husitizem. Češkoslovaški naučni minister dr. II o d -ž a je podal te dni v prosvetnem odboru poslanske zbornice vodilna načela vladne prosvetne politike. Glede šolske avtonomije se je minister sklical na svoje izjave v proračunski debati. O reviziji šolskih knjig je izjavil, da se bo izvršila v zmislu depolitizacijo šole. Iz šolskih knjig mora izginiti vsako sovraštvo in z.avidnost proti državi ali kateremukoli narodu. Otroških duš ne sme zastrupljati ne plemensko ne razredno sovraštvo. Vzgoja mora temeljiti na načelu ravnotežja med mestom in deželo; misel kmetskih šol je vladi simpatična. Nato je minister prešel na češko tradicijo in rekel, da husitizem ni bil nikak pripetljaj, nmrveč je bila to velika, težavna doba v živ- Franjo Bučar, profesor, naš slovenski rojak, predsednik Hrvatskega Sokola, najplodovitej-šl, mednarodno znani jugoslovanski športni pisatelj in poleg polkovnika Djukiča predstavnik Jugoslavije v »Comité International Olympique«. Izmed neštetih prestav in preganjanj srednješolskih profesorjev navajamo le najznačilnejše: prof. Bogumil Remec in prof. Evgon Jarc v Bosno, dr. Ribarič v Srbijo, Ivan Mazovec iz Ljubljane v Maribor. Vse te prestave so se izvršile samo radi šikane in samo radi politike. VELIKA NEVIHTA NA GORIŠKEM. v Gorica, 11. aprila. (Izv.) V Gorici in v okolici je nocoj ob devetih divjala strašna nevihta 6 točo, ki jo napravila po polju veliko škodo. Prestavitve v politični službi. 20. novembra: Odvetniški kandidat Ivan Forčesin je imenovan za okrajnega glavarja v Maribor s službenim mestom v Ptuju. Prestavljeni so: vladni tajnik dr. Janko Vidic iz Radovljice v Ljubljano, vladni komisar dr. J. Šiška iz Krškega v Kočevje. 19. decembra: je bil prestavljen okrajni komisar dr. Maršič iz Kamnika v Laško, okr. komisar dr. Lovro Hacin pa iz Laškega v Kamnik. V kmetijskem in agrarnem uradu. 30. novembra: Za vršilca dolžnosti agratw nega direktorja je bil postavljen inšpektor dr, Anton Šaplja, doslej vodja okrožnega agrarnega urada v Ljubljani. Dosedanji šef agrarne direkcije referent Stanko Masič je s kraljevim ukazom z dne 20. novembra 1924 vpokojen. 18. decembra: Premeščen je bil živino-zdravnik dr, Franc Jerina od okrajnega glavarstva v Kranju k okrajnemu glavarstvu v Laško. Redukcije in premestitve pri pošti in železnici. 12. novembra 1924 je bilo premeščenih 33 poštnih uradnikov in uradnic. 14. novembra 1924 je bilo prestavljenih 17 služrtcljev pri pošti. 15. novembra 1924 je vlada reducirala 37 poštnih uradnikov in uradnic. Ta redukcija se je izvršila brez nujne potrebe, ker ni bila določena po proračunu. Pri železnici je bilo prestavljenih veliko uradnikov. Mnogi so bili brez razpisa in proti svoji volji imenovani na druga mesta, orjunaši in pristaši SDS pa so izredno napredovali in dobili boljše postaje. Odstavljeni so bili sledeči župani: Lovro Kos na Ježici ob reklamacijskem postopanju za volitve. Ivan Gale na Viču. Zupan v Kandršah Janko Zaje. Razpuščcni občinski odbori. Na jutrovsko komando so se razpustila občinska predstojništva: Grosuplje, Kotredež pri Zagorju, Križe pri Tržiču, Šmihel-Stopiče pri Novem mestu, Dvor pri Žužemberku, Tre-beljevo okraj Litija, Zgornja Šiška pri Ljubljani, dalje krajni šolski svet v Tržiču. Javnost naj sodi in primerja med režimom, čigar predstavniki danes spletkarijo, in delom sedanje vlade, ki je izmenjala beri in reci pet najvišjih uradnikov v celi Sloveniji. Ijenju češkega naroda, izraz velike moralne, ofenzivne in politične moči. Husitizem ne po-menja samo boja proti Rimu, ne samo verskega momenta. Še globlje je morda posegel v socijalna vprašanja svojega časa ter je naravnost mejnik v narodnem razvoju. Na vprašanje, ali se more s to tradicijo sprijazniti tisti del češkega naroda, ki se reformacije ni udeležil, je dr. Hodža odgovoril, da imajo tudi Francozi poleg Device Orleanske ludi svojo enciklopedisle. Med tema dvema strujama je gotovo vsaj tolik prepad kakor med katolicizmom in husitizmom; kljub temu pa tečeta druga poleg druge, ne da bi ogrožala narod in njegovo edinost. Češka reformacija vsekakor svojega dela po bitki na Beli gori ni mogla zaključiti in kot nesamostojen narod seveda ni mogla ustvariti mogočnega kulturnega dela. Ako živita v češkem narodu dve močni tradiciji, poleni morata korakati druga poleg druge in ne sme nobena od obeh ogrožati no. tranje češke narodne solidarnosti. Ne govori o protireformatičnt marveč o drilmetodijeki tradiciji. Krepak kulturni razvoj češkega naroda je odvisen od tega, da se moreta husit-eka in cdrilmetodijska tradicija gojiti druga poleg druge. V husitizmu živi močan narodni element. Ravno tako pa tudi v cirilometode-jizmu. Le-ta more biti danes intelektualni zvezni člen z drugimi slovanskimi narodi, h elementov obeh tradicij naj se zbere materi-jal za kulturno in narodnopolitično zgradbo, V tem zmislu smatra minister takoimenova-ni konstruktivizem. Zaradi verskih bojev je že bil v nevarnosti obstoj češkega naroda. To naj ostane memento. Brezpogojna smernica vsega našega mišljenja mora biti demokrati-zem in republikanizem. ItaSëJa zsradi predilsko železnico. Rim, 11. aprila. O priliki obiska grofa Betlilena je znova stopil v ospredje načrt za izgradbo predilske železnice, ki naj omogoči zveze Budimpešta, Dunaj, Praga, Monakovo, Niirnberg izven jugoslovanskega ozemlja. Železnica čez Predil se zgradi dvotirno in se elektrificira. Hrbtenico vzhodnoitalskih železnic bi tvorila proga Trst—Beljak s stranskimi progami v Videm in Benetke. Iz Gorice bi vodile tri proge na morje: južna železnica čez Tržič, turška železnica čez šlanjel in proga čez Beljak na Št. Peter in Reko. Železniški trikot se izpopolni z direktno zvezo Trst—Reka preko Herpelj. Vse te proge naj se elek-trificirajo. V zvezi s temi načrti naj bi se izpopolnilo tudi železniško omrežje v Avstriji „Jutro" in TOI zbornica. Gospodje pri »Jutru« si nikakor ne dado dopovedati, da so stanovske organizacije čisto nekaj drugega kakor pa politične. Mi smo navedli več oseb, ki vodijo te strokovne organizacije, ki so pa predvsem politiki SDS. Prav bi bilo, da bi se take prisilne organizacije v politiko ne vtikale. Toda ravno tega si jutrovci ne dado dopovedati. Kako naj pridejo člani trgovske ia obrtniške zbornice, ki niso pripadniki SDS, do tega, da bi njihov uradnik bil zaupnik in celo poslanec druge politične stranke, in to v tem slučaju SDS, Ravno v zadnjem času so po inicijativi pol. voditeljev SDS v strokovne organizacije vsilili same prave izrazite strankarje, kakor je bilo to pri zadnjem občnem zboru Zveze gremijev v Celju. Ako gospodje res želite, da strokovne organizacije procvitajo, potem nikar ne operirajte s takimi sredstvi. Člani teh organizacij pa bodo znali dobro presoditi, kje je strankarstvo in kdo hoče stanovske organizacije potisniti v politični vrtinec. Kako Jutro1 ubija nar. zavest v Slov. Krajini. Povodom umestitve novega župnika i Gornjih Petrovcih je prineslo »Jutro« dne 29. preteklega meseca notico, ki je izzvala ogorčenost zavednih Slovencev-Prekmurcev. Proti taki pisavi mora vsak narodo- in domoljub najodločneje protestirati in tako tudi mi ne moremo molčati. Težko in željno pričakujemo dneva, ko bomo v resnici vsi eno s slovenskimi brati, ki so prišli k nam iz vseh delov matere Slovenije, trenotka, ko bo tudi zadnje srce omehčano in ne bo človeka, ki bi došlemu Slovencu vrgel v obraz »tujec«, »prišlek«. Boli nas, ko vidimo, da se ta dan ae bliža, marveč celo oddaljuje in sicer po krivdi ljudi, ki mislijo, da imajo v zakupu »na-rodnjaštvo« in jim je zato dovoljeno vse. Napadanja, sumničenja, obrekovanja nimajo pozitivnega uspeha. To naj si »Jutro« zapomni! Ko kriči o »madžarskih in madžaronskih kačah«, o privržencih »tujčeve pete«, ne vrši nacionalnega dela, marveč razdira ono, кат so preudarni resnični domoljubi v narodnostnem oziru ustvarili in umetno širi prepad, ki je med obojno miselnostjo. Tako delo obsojamo kot protidržavno, protinarodno. Obenem pa protestiramo pred vso slovensko javnostjo, ker nismo madžaronske kače. Prekmurje je slovensko, jugoslovansko, da pa je peščica ljudi, ki še ni slekla starih tradicij, si lahko pripiše kot krivdo tudi »Jutro«, ki je s svojim pisanjem dajalo in daje snov ljudem, ki ne zamudijo nobene prilike, da se-jejo med narod nezadovoljstvo in sovražno razpoloženje nasproti slovenstvu. Ali ve »Jutro«, kdo so bili Ivanocy, Borovnjak, trije KO-barji, Jožef Baša in drugi? Bili so Slovani* Slovenci, ki niso mogli prenašati tujega go-spodstva in so nekateri v večji in manjši meri tudi trpeli radi svojega slovenskega prepričanja, radi ljubezni, ki so jo gojili do matere Slovenije. Narod, ki je rodil v dobi zatiranja take sinove, ne more biti zalega »madžarskih kače. Vemo, da bo »Jutro« še pisalo, napadalo, črnilo. Zabraniti mu tega ne moremo in tiidi apel i ran je na njegovo narod njaštvo ne bi niî izdalo. Te vrstice smo zapisali le za to, da stopimo pred slovensko javnost s prošnjo, da nas ne sodi po »Jutrovih« poročilih. Domo-ro-doljubl smo in ko prenehajo »Jutrovi« napadi, se nam pridružijo ludi oni, ki sedaj še niso naši. Spûminiajiê Së Podpornega društva slepih, Liubljana. Wolfova 121 Madjarska - Ital IZJAVE GROI Rim, 11. aprila. Pred svojim odhodom iz Rima je ogrski ministrski predsednik ponovno sprejel italijanske in inozemske poročevalce in jim podal nekaj izjav. Rekel je, da so ga dovedla v Rim tri glavna vprašanja: Prvič vprašanje proste luke na Reki. Francoska pogodba priznava Ogrski izhod na morje. Reka je Ogrski najbliža. Ogrska se je zaradi tega najprej obrnila na italijansko vlado, ki je naš predlog takoj ugodno sprejela. Sedaj, ko je pogodba z Italijo sklenjena, se bomo obrnili seveda na Jugoslavijo zaradi tranzita po njenem ozemlju. Od odgovornih jugoslovanskih činileljev smo že dobili ija « Jugoslavija. A BETHLENA. načelna zagotovila, ki jih more smatrati Ogrska kot zadovoljiva. Ta zagotovila omogoču-jejo začetek oficijelnih pogajanj. — Drugo vprašanje je bila konkretizacija našdh prijateljskih odnošajev z Italijo v prijateljski in arbitražni pogodbi. Tretji cilj je bil okrepitev prijateljskih odnošajev med obema deželama in razčiščenje vseh političnih vprašanj, ki zanimajo obe deželi. V vseh teh vprašanjih bosta vodili poslej Italija in Ogrska popolnoma soglasno politiko. O ogrskem kraljevem vprašanju ni bilo govora, ker sedanja ogrska vlada tega vprašanja nikakor ne namerava spraviti na dnevni red. iCaf se aođi tioma H kongresu stanovanjskih najemnikov ▼ ZagTobu dne 13. aprila 1927. Stanovanjska sodišča nudijo za pravilno presojo stanovanjskega vprašanja važno statistiko. Leta nam kaže nieeta in občine v katerih se nahajajo itranke, ki še sploh nimajo stanovanja. Da je za ta^ kraje primerna zaščita najemnikov ueobho-juô potrebna o tem pač ni dvoma; take potrebe tudi bični posestniki ne morejo zanikati. Ugovor, da kakršnakoli zaščita najemnikov omejuje zakonito zajamčeno proetost lastnine, ne drži vsaj tako dolgo ne dokler ostanejo v veljavi drugi slični zakoni, ki omejujejo cene različnim potrebščinam ter s tem tudi prostost lastnine. Tudi stanovanja eo blago, ki se v potrebi mora podvreči glede cene omejitvam. Sicer pa naj bi zaščita najemnikov ne obstojala zgolj v omejitvi najemnin, ampak še v večji meri v zakoniti možnosti, da se lahko prisili premožnejše kroge, da stavijo hiše. Kajti najtemelji-tejša zaščita najemnikov je pač zgradba dovoljnega Števila stanovanj. Statistika stanovanjskih sodišč pa nam kaže tudi kraje, v katerih ni strank brez stanovanja. V takih krajih bi se lahko z zaščito v sploênem prenehalo, a višina najemnin bi se smela maksimirati samo v toliko, da ee glede drž. uradnikov ne bi šlo preko predvojnih najemnin. Ta omejitev bi bila opravičena, ker drž. nameščenci ne dobivajo predvojnih prejemkov. Druga omejitev popolne prostosti hišnega lastnika naj bi obstojala v tem da se najemnika ne bi smelo deložirati dokler ni dobil drugega primernega stanovanja. V Mariboru, 10. aprila 1927. Dr. K-l. »LJUBLJANSKA OPERA« TOREK, 12. APRILA 1927: »PRODANA NEVESTA« DIRIGENT KECAL OSKAR NEDBAL JOSIP KRIŽAJ Invalidsko zborovanje v Ljubljani. V nedeljo, 10. t. m. se je vršil v Ljudskem domu ob 10. uri predpoldne občni zbor ljubljanske organizacijo vojnih invalidov. Od zadnjega občnega zbora v jeseni 1. 1. je oblastni odbor združenja invalidov vodil njene posle in to radi poneverb, katere so se izvršile od strani društvenega funkci-jonarja. Predsednik krajevne organizacije je bil pred kazenskim sodiščem obsojen na zapor ter na povračilo Din 10.000.— društveni blagajni. Primanjkljaj je bil ugotovljen sicer z večjim zneskom, kar bi se dalo še ugotavljati civtlno-pravnim potom in bivše funkcijonarje prisiliti k povračilu Škode. Ker so vee te razmere napravljale hudo kri, je bik) naravno, da je med invalidi vladalo veliko zanimanje za občni zbor. Predsednik oblastnega odbora g. Stefe je otvoril občni zbor 1er uiu je bil izbran tudi za predsednika. Nato je tajnik oblastnega odbora g. lome podal precej izčrpno poročilo o reviziji prejšnjih razmer, ki so ee dogajale pod prejšnjim odborom. K temu se je vnela živahna in deloma burna debata, iz katere je sevalo precejšnje ogorčenje proti prejšnjim odbornikom, zlasti proti predsedniku. V debato so posegli Ciril Tavčar, Sati 1er, Horvat in dr. Kodre. V glavnem je šlo za tem, ali naj se ves prejšnji odbor proglasi za odgovornega tudi za delovanje bivšega predsednika ter naj proti njemu naperi civilno-pravna tožba na solidarno povračilo vse škode, katero so utrpele društvene finance, ali pa naj se ga samo razreši društvenih funkcij. Predlog za solidarno povračilo škode pa je bil odklonjen ter se ima vee blagajniški primanjkljaj iztir-jati od bivšega predsednika. Bivši odbor pa je bil razrešen funkcij z grajo, a bivšega predsednika je občni zbor soglasno izključil iz organizacije. S tem in s posledicami eodne kazni pa je on tudi izgubil vso zaščito, ki jo daje članom invalidski zakon. Pri volitvah je bil izbran nov odbor, ki sestoji iz sledečih članov: Hinko Chrietof, Ciril Tavčar, Zvonko Sattler, Vinko Horvat, dr. Anton Kodre, Marija Stanič, Leopold Bizjak, Josip Rebolj, France Stopar, Leopold Kržišnik, Evstahij Lipec, Ivan Sušteršič in še dve vojni vdovi. Sprejela je bila resolucija glasom katere naj ae radi decentralizacije uprave izroči vsa skrb za vojne invalide sirote in vdove samoupravnim oblastnim odborom v Ljubljani in Mariboru. Zadeve vojnih invalidov na jse rešujejo hitro. Ves Invalidski davek kar se ga pobere v Sloveniji naj ee izroča oblastnemu odboru v Ljubljani in Mariboru, da pride v korist onim, za katere se pobira. Po občnem zboru ee je upravni odbor konstituiral sledeče: predsednik dr. Anton Kodre, podpredsednik Hinko Christof, tajnik Vinko Horvat, blagajnik Ciril Tavčar. V sredo, 18. t. m. ob 8. uri zvečer ima nova uprava svojo prvo sejo, na kateri prevzame vse agende od oblaetnega odbora ter začno zopet z rednim in poètenim delom. BREZ KONKURENCE eo naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov! Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. Sokolskl „kšeft". Maribor, 11 aprila 1927. Sokol v Mariboru ei je postavil lopo za telovadbo. Ker pa so precej v stiski, so vložili na magistrat prošnjo, da naj mestna občina s podporo pomaga poravnati račune. Kako bo mestni svet to prošnjo rešil, še ni znano. Sokoli pa nujno potrebujejo denar, zato niso mogli čakati na reèitev z magistrata. In kaj so jo pogruntaliT V soboto in nedeljo so marib. Sokoli prodajali po ulicah in lokalih oljkine vejice za — sokolskl sklad. Marsikdo je kar debelo pogledal, kaj naj to pomeni! Ali je Sokol postal tako veren, da hoče s tem pospeševati cerkven obred, ali je celo postal kaka bratovščina? Zgražanje nad tem sokolekim početjem je bilo vsesplošno, pa ne posebno majhno ravno med naprednimi krogi. Kajti ti eo ist dan v »Jutru« brali norčevanje iz blagoslavljanja lesa, ko so kupovali — les, ki bi ga na i nesli blagoslovit Tako početje je pa že preveč judovsko in ni čuda, da so mnogi ne-voljno odklanjali tak način zbiranja prispevkov. Sokol je pač vedel, da dane« ne vleče več ne njegovo ime, pa ne »moč SDS ker ni na vladi, pa eo se skrili pod oljkino vejico in tako od ljudi, ki bi sicer ne dali ne pare za Sokola, dobili prispevke. Ako pa je to častno za Sokola, je pa drugo vprašanje. Zakaj eo uvedli Sokoli ta način sbiranja prispevkov, ni bilo takoj jasno. Pa se je kmalu izkazalo. Najpreje bi marsikdo pogledal, če imajo polo, ker nihče več ne podpiše na demokratske nabiralne pole, ki priromajo potom mariborskega mesarja na uredništvo »Slovenca«. Zato je bilo potrebno pobiranje brez pol. Potem pa take ljudi je bilo treba dobiti, da darujejo za Sokola kateri eicer Sokola ne marajo tn ca ne bi podpirali. Najboljša zvijača in vaba je bila torej oljkina vejica za cerkven blagoslov cvetne nedelje. K takemu početju moremo mariborskemu Sokolu samo častitati in klicati gromoviti: Zdravo! i Sejo odbora Zveze industrijcev Dne 8. aprila t. 1. se jo vršila redna seja odbora Zveze industrijcev v Ljubljani. Poleg tekočih poslov je odbor razpravljal c določbah fin. zakona za leto 1927-28 ter posebej u ustroju ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Odbor je soglasno sklenil, da se na- kraljevi vladi in gospodom narodnim poslancem sporočijo pred-stavke in predlogi v teh stvareh: radi avtentične interpretacije člena 81. fin. zapena; radi carinske postavke 455 na rotacijski papir in pravilnega po-etopanja po pripombi k tej postavki (člen 108. fin. zakona); proli sedanji praksi ministerijalnih komisij za ugotovitev kapaci'ete in podobna — Nadalje naj se poereduje pri zastops'vu mesta Zagreb proti zvišanju mes'ne uvoznine (taracovine) na tesarske in mizarske izdelke. — Člani Zveze industrijcev ee obvežejo, da ne podpirajo nabiralnih akcij izven Slovenije, če teh uradno ne priporoči Zveza industrijcev. — Siavenska industrija pozdravlja važne pridobitve, ki so vsebovane v fin. zakonu za leto 1927-28. Vendar se mora iz načelnih razlogov izjaviti proti temu, da se s finančnim zakonom preurejajo važni zakonski kompleksi. — K nujnemu vprašanju ustroja ljubljanske Zbornice je odbor soglasno sprejel resolucijo, ki glasi : Zveza industrijcev zahteva skupno Zbornico za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani, katere področje obsega vso Slovenijo. V tej Zbornici naj imajo trije ravnopravni odseki: trgovski, obrtniški in industrijski, potrebno avtonomije in lasten delokrog, dočim celotna Zbornica zastopa skupne interese vseh treh gospodarskih panog. Da morejo odeeki uspešno delovati, naj se vsakemu puste potrebna sredstva, vsi odseki pa naj po določenem ključu prispevajo k proračunu Zbornice za njeno vrhovno upravo in za splošne izdatke. Skupna Zbornica mora kot stnnovsko-inte-resno zas'opstvo važnih gospodarskih panog vpo-števati potrebe vseh po njej zastopanih slojev in delovati v njih vseh korist in prospeh. Za'o zahteva Zveza industrijcev, da se volilni upravičenci v vsakem odseku po davčni moči in gospodarskem pomenu porazdelijo tako, da se veliki trgevini, denarnim zavodom, produktivni obrti in velikim industrijskim podjetjem zajamči ono zastopstvo, ki je potrebno, da se morejo v odsekih in v eelo'ni Zbornici poravnati interesne razlike med večjimi in malimi obrati. Zveza industrijcev sma'ra, da naj skupna Zbornica deluje po načelih zdrave gospodarsko politike, stvarno in nepristransko. Zveza industrijcev ne naspro'uje proporcu ob ohranitvi volilnih kategorij oziroma ob porazdelilvi volilnih upravičencev, ki upoštevajo njih davčne dajatve, njih gospodansko važnost, pa ludi višine njih dajatev sami Zbornici. Zveza industrijcev mora zahtevati, da se ona kot zastopstvo slovenske industrije zasliši, predno se zasnuje nova ureditev Zbornico Ta trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, in da zlasti sodeluje pri osnutku novega voliinega reda. Ker danes v Sloveniji ne obstoji voljena Zbornica, morajo vršiti naše organizacije industrije, obrti in trgovine mnoge bislvene posle, ki sicer pripadajo Zbornici. Zato so te gospodarske organizacije v prvi vrsti poklicane sodelovati pri ureditvi naše Zbornice. Zveza industrijcev zahteva, da se načeloma pridržijo volivne kategorije, ker bi bila enaka vo-livna pravica v odsekih ljubljanske Zbornice nasprotna poglavitnim nalogam in dolžnostim te Zbornice. Odbor odohrp.va brzojavno sporočilo, ki ga je Zveza indus'rijev dne 28. marca 1927 v tem smislu naslovila na gospoda ministre trgovine in industrije iu na eloveneke gospod« ministre. Ne odlaSaite z naročilom velikonočne reklame za svoje predmete. V lastnem interesu vsakega trgovca in obrtnika je, da vsaj zadnje dneve pred prazniki opozori naše čitatelje na blago, s katerim želi postreči svojim odjemalcem. Kakor ne smejo v rednem poslovanju Zbornice prevladati vplivi političnih strank, tako se naj vrši razprava o ureditvi Zbornice in njenega volivnega reda neodvisno od dnevne politike. Z oz. na poročila v ljubljanskih dnevnikih in zlasti v Ugrajskem dnevniku »Politika« od 29. m.irca 1927 o seji Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani od 28. marca 1927, ugotavlja odbor, da funkcionar Zveze industrijcev na oni seji ni podal nikake meritorne izjave. Naš funkcionar n' prisostvoval posvetovanju samemu, nitj glasovanju. Odzval se je povabilu le v toliko, da je naznanil da bo v stvari poročal predsedništvu in predlagal nujno posredovanju proti amandmann zaradi ljubljanske Zbornice. Tako posredovanje se jt> potem nemudoma izvršilo. Zveza industrijcev je z zadoščenjem pozdravila vstop slovenskih ministrov v kraljevo vlado. Ona priznava važnost gospodarskih pridobitev, katere je slovenska delegacija v narodni skuščini v slednjem času izposlovala v korist narodnega gospodarstva kraljevine in Slovenije. Zveza industrijcev apelira na kraljevo vlado, na gospoda ministra trgovine in industrije, na slovenske gospode ministre in na slovensko delegacijo v narodni skupščini, da uvažujejo njene pravične in povsem stvarne zahteve. V sedanjih izrednih težkih prilikah je kraljeva vlada dolžna poskrbeti, da ee v najprajšem času izvedejo pravilne volitve v ljubljansko Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da se ta Zbornica čimprej konstituira in zopet redno posluje. Lojalno objavljamo poročilo kakršnega smo prejeli od Zveze same. Napačno argumentiranje in zgrešene dedukcije glede voiivnih kategorij smo v našem listu že obrazložili Eksekutivne prodaje nepremičnin v davčne svrhe. V našem nedeljskem uvodniku je rečeno, da eo bile v svrho iztirjanja davkov >131 davkoplačevalcem prodane nepremičnine«. Kakor razvidimo iz poročila Trgovske zbornice za leto 1920., stran 5, zadnji odstavek, od koder so povzeti ti podatki, tu ne gre za nepremičnine, ampak za' premičnine, kar je stvarno bistvena razlika in kar e tem popravljamo ter spopolnjujemo v toliko, da v letu 1926 davčna uprava ni povzročila v obče nobene eksekutivne prodaje nepremičnin. Občni zbor „Here". Spričo splošne stanovanjske krize se je osnovalo zadnja leta več stavbnih zadrug, ki so jih ustanovili večinoma revni brezstanovanjci, v nadi, da se jim poereči sezidati s svojo in svojih so-zadružnikov pomočjo lastne hišice. Ker so ti zadružniki razpolagali le z malim lastnim kapitalom in so morale zadruge najemati posojila, so zašle večinoma vse v prav resno krizo. Stavbna zadruga »Herat, ena največjih takih zadrug pri nas, je doseti šc niso ugasnile in da morajo sedaj pomagali tudi njim, da dobe svoje lastne domove. Oglašajo se pa tudi upniki, večinoma stavbeniki, ki so hiše zidali in zahtevajo izpolnitev njihovih terjatev in ludi mestna občina, ki je zadrugi dovolila garancijo za znalen kredit, zahteva najstrožjo kontrolo nad delovanjem »Here«. Na občnem zboru »llere«, ki se je vršil ob veliki udeležbi nrd 100 članov v salonu pri »Levu« v nedeljo dopoldne, je dobil ta razkol tudi zunanji izraz, ko je opozicija ogorčeno nastopala proti odboru, očitajoč mu razne napake in zahtevajoč likvidacijo zadruge, čemur pa so se protivili zastopniki tistih članov, ki hišic še niso dobili Te člane sta podprla tudi zastopnika mestne občine g. nadsvet-nik Jančigaj in M 1 k I i i, dočim je zahtevo po likvidaciji podprl zastopnik upniškegn zbora. Odborniki, kakor predsednik g. Rot, podpredsednik in stavbni vodja g. Zupan, blagajnik g. Poglajen in tajnik g. M e g 1 i č so po-vdarjali, da je zadruga aktivna, da je dobilo od skupnih 147 članov že 47 lastne hišice, da so upravni stroški minimalni, da odbor vestno vrši svoje naloge in hkrati poziva člane na solidarnost ter se oetro protivi likvidaciji zadruge. Po burni debati je bilo končno sklenjeno, da se izvoli posebna komisija, iz zastopnikov mestne občine, upnikov, načels.va zadruge ter obeh skupin zadružnikov Ta komisija naj pregleda poslovanje zadruge in naj izdela predloge o sanaciji eventu-elno tudi o likvidaciji zadruge, nakar bi se izvršil čez tri tedne izredni občni zbor, ki naj določi o nadaljni usodi zadruge. Slovenci e> Naskok na zadružništvo v Istri. Poslanec Mrach, fašistovski tajnik za Istro, je sklical v Pazinu novo zborovanje političnih in gospodarskih predstavnikov, na katerem ee je pre-treealo vprašanje ustanovitve velikega denarnega zavoda v Istri, ki naj bi absorbiral vse posojilnice, Italijanske in predveem elovaneke Ta zamisel je bila že odobrena na prvem zborovanju v Puli, katerega eo se udeležili tudi zastopniki gospodarskih krogov iz Trsta, puljski prefekt Cavalieri in direktor veH'-e banke »Istituto federale per il risorgi-mento delle Venezie«, ki je prišel v spremstvu tajnika nalašč iz Benetk. Zborovanje se je vršilo na prefekturi. Sprejet je bil Mrachov načrt za ustvaritev omenjenega denarnega zavoda, ki bi ga financirale predvsem »Istituto federale« in puljska občinska hranilnica. Ta dva zavoda tudi poskrbita za vse predpriprave. Kar je puljeka hranilnica v primeri z »Istituto federale« šibka in tudi ne razpolaga z organizatoričniim silami, je jasno, da bo postal novi denarni zavod nekaka podružnica Zveznega zavoda v Benetkah. Novemu denarnemu zavodu je puljski prefekt obljubil vladno podporo. Gotovo je, da pojde vlada na pritisk beneških bankirjev novi banki vedno na roko; to lahko stori vlada, da n. pr. dovoli podeljevanje kmetijskega kredita po nizkih obrestih edino tej novi banki. In prav po tej poti hoče Mrach uničiti slovenske in hrvaške posojilnice, ki v spričo današnjih kritičnih gospodarskih razmer ne razpolagajo s tako velikimi kapitali, da bi lahko ustregle vsaki prošnji po kreditu. Poslanec Mraoh hoče slovanske denarne zavode najprej izolirati, da potem sami propadejo. Kjer ne bo to sredstvo uspešno, bodo Mrach, Petris in Camus nastopili še s terorjem. Na zborovanju v Pazinu je Mrach zopet razložil svoje načrte. Zbrani so bih' zastopniki istrskih posojilnic, predstavniki Zveznega zavoda v Benetkah, poslanec Bilacaglia in fašistovski tajniki. Po kratki razpravi je bila sprejeta resolucija, v kateri se povdarja oportunost, »da pride do fuzije vseh posojilnic in hranilnic ter zadrunih zvez, ki dane« delajo vsaka zase le radi ločitve po narodnosti. Resolucijo je stavil znani kolovodja istrskih fašistov dr. Petris iz Kopra. Resolucija je jasna. Istrski fašisti hočejo pritisniti na vlado, da bi fuzijo enostavno dekretirala. V Rimu je Mrachovo delo zadelo na precejšen odpor; tudi tržaški krogi so proti trmu, da se uniči namah trudapolno delo zadrugar-jev in »e Istra izroči v sužnosl ene samo velike banke. A pri vsem tem odporu je upravičen strah, da bodo razni Mrnohi in Camusi ki so danes absolutni gospodarji Istre in e katerimi se niti Rim ne more spuščati v prepire, končno zmagalL Da so ti istrski glavarji res absolutni gospodarji v Istri, dokazuje tudi dejstvo, da se rimska vlada ne upa odstraniti puljekega prefekta Cavalierija, ker je ta njihov varovanec in orodje njihovih rok. Resnični namen podestatov. Fašizem je odpravil občinske volitve in župane ter postavil na njihovo mesto vladne načelnike »podeetate«, ker hoče uvesti red in varčevanje v občinsko upravo, ki so jo razne stranke smatrale za dobro korito Tako utemeljuje fafii-stovska vlada odpravo zadnje trohice avtonomije občin. Prav te dni so dobile tudi občine, ki imajo več kakor 5000 prebivalcev, podestate. Kako varčujejo gospeski jKidestati, je znano. Ponovno smo že pisali o temu. Vendar naj omenimo nov slučaj, ki še bolj osvetljuje vzorno upravljanje fašistov-skih podestatov. Ko je tržaški prefekt odstranil znanega renegata Grbca s tomajskega podestat-ekega prestola, je prišel v Tomaj začasni prefek-turni komisar Caso. Tomajski podestat, oziroma komisar upravlja tudi avbersko občino. Komisar Caso je takoj sestavil občinski proračun, ki znaša 40.000 lir; do 1. 1923. ni proračun nikdar dosegel 5000 lir. To je varčevanje! Odkod naj Avberci privlečejo 40.000 lir? Ne, podestati niso bili poslani med slovensko ljustvo ljudstvo zato, da žtedijo ampak, da kolonizirajo primorsko deželo z italijanskim življem. Podestat je Italijan, tajniki bodo kmalu tudi Italijani, pomožne uradnice tudi Italijanke; tudi občinski sluga mora pred podestntom polagati »izpite« o znanju italijanskega ježka. V Mirnu pri Gorici n. pr. namerava podestat vreči na cesto vse slovenske občinske uradnike. To je resnično delo podestatov. Slovenski kmet naj sam redi v svoji sredi tujca, ki je lačen njegove zemlje. * * * Smrt istrskeira rodoljuba. Dne 31 marca Je v Grdem selu umrl bivši župan Ivan Mojtororif v 78. letu Pokojnik je od I. 1,487 do 1918 sedel v občinskem svetu kot župan ali občinski svetnik. Za svoje delo je bil imenovan 1. 1912. za častnega meščana pazinske občine. Bil je znan kot kremenit narodnjak. Hi poEHffjno vsako konkurenco g'edo kvalitete, oknsa, kroja in con, v moški In damski Konfekciji Ogfcite si naše izložbe! Gričar & Мејаб Šelenburgova uiloa 8 'Dnevne novice k Smrt neustrašenega narodnjaka. V Prevaljah je bil zadnjo nedeljo pokopan ob ogromni udeležbi uradništva in ljudstva tamo-šnji tajnik okrajnega glavarstva gosp.. Franc R o b a r v starosti 66 let. Rajni je bil rodom iz Slov. Bistrice in je služboval pod prevratom na okrajnem glavarstvu v Velikovcu. Bil je skoz in skoz krščanski mož, neustrašeno zaveden Slovenec tudi v onih časih pod rajno Avstrijo. Po prevratu je moral zapustiti Veli-kovcc, ker so ga Nemci ter nemškutarji izgnali, in se je preslil v Prevaljc. Ostani mu ohranjen časten spomin med Slovencil ■k Slovenska dekliška zveza v Zagrebu vprizori dne 18. aprila, na velikonočni ponedeljek, ob 4 popoldne v dvorani Sv. Jeronima, Trg I., št. 18, igrokaz v petih dejanjih: »Božja roka«. — Prijatelji Slovenci in bratje Hrvati, pridite pogledati Odbor. A' Umrla je v Ribnici v starosti 74 let ga. Ana Kmet rojena Gliha, mati župnika Mihaela in učiteljev Vinka in Hermana ter znane pisateljice Marije Kmetove. Pogreb bo na veliko sredo. Blago pokojnico priporočamo v mofltcv in hvaležen spomin! Ar »Naš dom«, priljubljeni mesečnik štajerske mladine, bodo dobili naročniki vsled velikonočnih praznikov dne 20. aprila. A" Most blizu železniške proge pri Stari Savi pri Jesenicah, last jeseniške Industrijske družbe, za avtomobile in težka vozila ni pripraven, ker je pokvarjen. k Bančni zavodi na veliko soboto ne bodo poslovali. Na to opozarjamo p. n. občinstvo ter prosimo, da svoje bančne posle opravi na veliki petek. — Društvo bančnih zavodov v Sloveniji. -A Težka nesreča v Kočevju. V nedeljo dopoldne je kuhal 37 letni Štefan Fajdiga, uslužbenec industrijalca A. Kajfeža v Kočevju, v večjem kotlu barvo. Pri tem pa je Fajdiga tako nespretno manipuliral, da se je kotel nagnil in se je vrela tekočina zlila nanj. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico. ■A Umrl je na Sapu 9. aprila gosp. Jožef T r a n t c 1 j, ugleden posestnik in cerkveni ključar podružnice na Sclih. Bog mu daj večni miri * Važno za filateliste. Ministrstvo pošte in telegrafa je odredilo, da se na mednarodnem bizantološkem kongresu, ki se bo vršil od 11. do 15. aprila t. 1. v Belgradu, otvori začasna pošta. Vse poštne pošiljke, ki bodo v tem času oddane na kongresu, bodo žigosane z rdečo barvo in posebnim žigom, ki bo imel napis v latinici in cirilici »II. Medjunarodni Kongres Vizantiologa — Beograd, Univerzitet«. A" Požari vsled strele. Iz 2irov nam poročajo: Zgodaj je začelo letos treskati. V noči od petka na soboto minulega tedna jc treščilo v hišo posestnika Loščarja v Zirovskem vrhu. Hiša je zgorela. Takoj nato je udarila strela v Anžonov kozolec v Račevi in ga užgala. Pihal je vzhodni veter, ki je zanesel ogenj na streho hleva, hiše in shrambe za žito. Vsa ta poslopja so bila krita s slamo in so do tal pogorela. Iz hleva se je posrečilo rešiti 17 glav goveje živine, le ena junica je zgorela. Škoda daleč presega zavarovalnino, ki znaša 60 tisoč dinarjev. V soboto zjutraj je pa treščilo v hišo Maksa Nagliča v 2ireh. Strela sicer ni užgala ničesar, razme tala je pa opeko po strehi. To hišo je upepelila strela že pred tremi leti. Ne da bi užgala, je zadela strela ta dan še več drugih poslopij. Ar Vsoin, ki iščejo zaposlitve na Češkoslovaškem. Naš konzulat v Češkoslovaški javlja, da vladajo tam velike težave glede zaposlitve in da imajo naši državljani, ki odhajajo tja z namenom, da si najdejo delo, pri tem znatne ovire. Zato se svetuje vsem, ki hočejo iskati dela v Češkoslovaški, da ne odpotujejo tja, dokler jim ni zagotovljeno mesto zaposlitve. к Stekla mačka. Zanimiv slučaj mačje stekline se je pripetil prejšnji teden v vasi Podturjak pri Ljubljani. Posestnik Krempelj je Imel zelo veliko mačko, ki pa je nenadoma pričela kazati vse znake stekline, grizla kamenje in les, nato je popadla domačo petletno deklico Karlino, jo težko ranila ter se potem zakadila v dva odrasla fanta, ki pa sta bila vsled svojih dežnih plaščev obvarovana pred njenimi "Vgrizi. Fanta sla mačko pobila z drogom na tla. Dospeli živinozdravnik je odposlal težko ranjeno deklico v Pasteurjev zavod v Celje, truplo mačke pa je preiskal in konsta-tiral visok štadij stekline. к Tujci v Dalmaciji. Te dni pride v Split 72 članov dunajske «Uranije«, 50 učiteljev, članov dunajske trgovske akademije, dalje je prijavilo svoj prihod v Split 15 članov geografskega društva v Londonu. Mnogo leto-viščarjev bo prišlo iz Lipskega, Holandije in drugod. Letošnji obisk tujcev je mnogo živahnejši, kot je bil prejšnja leta. ■k Češkoslovaška komisija v Sarajevu. Te dni je prišla v Sarajevo tročlanska komisija češkoslovaške vlade radi vprašanja premoga. — V komisiji so dr. Fischer, dr. Kurz in pa dr. Peters. к Francoska publicistka v Sarajevu. V Sarajevo je te dni prispela znana francoska publicistka Andricnne Verdicre Nepeletier. V nedeljo je predavala o francoskih razmerah za časa Ljudevita XIV. Ar Potres v Mostarju. V soboto popoldne ob 4. uri 43 minut in 21 sekund so čutili v Mostarju potres z močnimi sunki. Potres ni napravil nobene večje škode. к Težka nesreča v Ogulinu. V soboto so se podali iz Ogulina trije turisti v hribe. Etelka Hagcnreiter je hotela splezati na neko težko dostopno skalo. Zapustila je svojo družbo. Ker se pozneje na klice ni več oglasila, so jo šli iskat. Našli so jo mrtvo, 80 metrov globoko pod skalo. Ar Zopet zrakoplovska nesreča. K tej »Slovenčevi« nedeljski notici nam sporočajo, da sc v Boki Kotorski sploh noben pilot dijaške čete, kakor tudi kdo drugi, ni ponesrečil. Zrakoplov je sicer treščil v vodo in tudi razbil in potopil. Pilota, poročnika fregate Ostanka pa so še pravočasno in nepoškodovanega rešili. A" Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova ulica št. 12, so darovali: Posojilnica Maribor 1000 Din; Hranilnica in posojilnica Škofja Loka 500 Din; g. Miklauc R., tu, 100 dinarjev; Mg. Magister Vinko, tu, 20 Din; ga. Šmid Amalija, tu, 20 Din; g. Dolinar Fr., tu, 20 Din; g. Jagodic, Celje, 30 Din; tvrdka Bolaffio mesto vcnca pok. g. Favai 100 Din. Vsem darovalccm najiskrenejša hvala! Odbor. A" Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, nervoz-nosti, omotici, težkem snu, splošnem slabo-počutju zmanjšani moči za delo, se doseže ol..jšanjc z dnevno čašo naravne «Franz-Josef«-gr nčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Jose f«-voda v ovoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo. A- Nogavice najceneje v trgovini Dobeic, Pred škofijo 15. ■A Ameriška pooblastila preski hi in druge ameriške posle uredi najhitreje in ceno: Dr. Ivan Čeme, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, poslopje Ljudske posojilnice. Ar Moško in ženske nogavice dobite po zelo nizkih cenah za velikonočne praznike pri tvrdki Franc Pavlin, Ljubljana, Gradišče 3. A" ГГО — zobna pasta najboljša. k Gostilničarji se opozarjajo, da tvrdka Br. Novaković, Ljubljana (Kolizej) razprodaja radi opustitve trgovine fina štajerska vina po 5 Din 65 par liter. Ne plačujle visokih cen za manj vredna vina, dokler traja ta zaloga. •k Peko. Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Peter Kozina & Cornp. k Perilo, kravate, nogavice itd-, srajce po meri v 24 urah. — Oglejte si te lepo in ugodno stvari brezobvozno т trgovini. — P. Magdič, Ljubljana. ANGLEŽ in tm bi strmela, če hi vedela, da kupujemo češko in angleško blago pri tvrdki DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA za isto ceno, kakor v njih domovini Najboljše blago se tu kupi najceneje. Ljubljana 0 »Kristusovo trpljenje in smrt« vprizori Ljudski oder zadnjikrat v tej sezoni danes 12. t. m. ob 8 zvečer. Letošnja vprizoritev se odlikuje po lepi igri in krasni inscenaciji ter je dosegla pri občinstvu in kritiki velik uspeh. Ker je za današnjo predstavo veliko zanimanje, opozarjamo na predprodajo, ki bo danes ves dan v društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu, I. nadstropje. O Ljudski oder opozarja vse one, ki imajo za današnjo predstavo rezervirane vstopnice, da jih pridejo iskat do sedme ure zvečer, sicer se nanje ne bo mogoče ozirati. O Himen. V nedeljo, dne 10. t. m. sta se poročila g. Ferdo M a k o v e c , strojevodja drž. žel. in gdč. Angela roj. Wiederwohl, hčerka uradnika cestne železnice. Priči sta bila g. dr. Milan Perko, zdravnik in g. Joško Schneider. Obilo sreče! O Umrli so v Ljubljani: Janez Plešnik, sobni slikar, 40 let. — Doroteja Dolinar, mestna uboga, 76, let. — Josip Jontes, žel. delavec, 56 let. — Jera Tomšič, obč. uboga, 76 let. — Štefanija Bobnar, šol. učenka, 14 let. — Matija Kropej, nadučit. vdova, 86 let. — Uršula Skuber, šivilja, 41 let. — Frančiška Marzulini, zasebnica, 70 let. — Ana Jager, delavka tob. tov., 31 let. — Kari Kunstek, dninar, 30 let. — Franc Prosen, dninar, 56 let. — Viktor Schlcimer, zasebnik, 21 let. — Ivana Deisinger, zasebnica, 23 let. — Josipina Pardubsky, šivilja, 61 let. — Marija Planine, kuharica 45 let. — Milovana Dralka, šolska učenka, 10 let. — Franc Bricelj, ključavničar, 54 let. O Gledališko upravo prosimo, da z ozirom na gostovanje slavnega dirigenta O. Ned-bala, preloži dramsko predstavo, ki je napovedana za danes. — Več abonentov reda C. G Gremlj trgovcev v Ljubljani obvešča svoje člane, da je na občnem zboru 29. marca letos med drugim soglasno sklenil: »V smislu sklepa občnega zbora Gremija trgovcev v Ljubljani z dne 29. marca 1927 je članom gremija prepovedano dajati društvom ali korpo-racijam darila bodisi v denarju ali blagu. Člane, ki se ne bodo strogo držali sklepa občnega zbora, naj gremijalno načelstvo v smislu § 24. grem. pravii ostro kaznuje. Skiep stopi takoj v veljavo. Gremijalno načelstvo naj poskrbi, da dobi vsak član čimpreje tablico z natisnje- nim današnjim sklepom proti odškodnini 5 dinarjev. — Tablico je nabiti v trgovini na vidnem mestu.« — Ta sklep gremija je mestni magistrat kot obrtna oblast I. stopnje na podstavi § 127. obrtnega reda sistiral ter prepovedal njegovo izvršitev. Gremijalno načelstvo je na seji eksekutive, ki se je vršila dne 11. aprila 1927, sklenilo proti odločbi mestnega magistrata vložiti priziv na velikega župana ljubljanske oblasti. — Do končne rešitve priziva se sklep občnega zbora ne more uveljaviti. © V počastitev spomina blagopokojne gospe Minke Jelačinove je poklonil njen soprog g. Ivan Jelačin st. v dobrodelne svrhe 12.000 Din in sicer Ubožnemu skladu občine Vič 2000 Din, ubogim trnovske fare 1000 Din, dijaškemu podpornemu društvu »Domovina« 1000 Din, Ljudski kuhinji 1000 Din, društvu slepih 1000 Din, trg. društvu »Merkur« 4000 dinarjev, klubu trg. akademikov 1000 Din, društvu »Atena« 1000 Din. OCvetna nedelja letos v Ljubljani ni nudila one lepe slike, kakor druga leta, ko hite po cestah mladi in stari z oljkami in butaricami v roki, vsi svečano razpoloženi, kot se to spodobi na praznik cvetja in zelenja. Deževno vreme je brari'o tudi številnim ljudem, da bi izvršili za nedeljo zasnovane načrte izletov na bližnje hribe in planine. Ljudje so se raje držali svojih običajnih zakajenih go-stilnic in kavarn ter se jezili na slabo vreme. V predmestjih Ljubljane je morala mladina kolikor toliko resignirati tudi na svojo tradicionalno navado, — na cvetno nedeljo prične namreč sekanje pomaranč in pirhov s kovanim drobižem, ki traja ves veliki teden. Zadovoljni pa so bili na cvetno nedeljo seveda vsi lastniki zabavnih lokalov. © Težka nesreča v tobačni tovarni. Včeraj dopoldne ob 11. uri je pripeljal posestnik Andrej Suhodolc iz Dobrave v tukajšnjo tobačno tovarno visok voz desk. Ko je Suha-dolc na dvorišču tovarne voz ustavil, so se deske naenkrat zrušile z voza na Suhadolca in ga dobesedno pokopale pod seboj. Suha-dolc je dobil težke poškodbe na glavi in po obrazu, nakar so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. © Prebrisana tatvina v Ljubljani. Ljubljanska policija je pred dnevi aretirala policijskim analom že znanega prebrisanega tatu Stanka, ki pa vendarle ni bil toliko prebrisan, da ne bi zamolčal na kako zvit način se je znal splaziti v založeno trgovino pri Krisperju v Ljubljani in odtod na prosto. Razmere pri Krisperju so bile Stanku prav dobro znane. Pred dobrima dvema tednoma se je skril v velik zaboj v Krisperjevem skladišču in ko je prišla noč, je na prste prižvižgal k sebi prijatelja Janka, ki je stal na straži in mu pričel metati skozi okno na dvorišče zavoje svile, žameta in drugega blaga. Končno si je še sam nabasal vrečo ter splezal skozi okno na dvorišče. Nihče ne bi opazil vloma in ne bi dognal vlomiccv, da se ni Stanko sam izblebetal, ko jc v gostilni pil za denar, ki ga je izkupil za ukradeno blago. Baharija je prišla na uho tudi ljubljanski policiji, ki jc oba uzmoviča aretirala ter ju po zaslišanju izročila sodišču. Oba prideta najbrže pred prihodnjo poroto. © Velika izbira modernih bluz, nogavic, rokavic ter perila za dame in gospode se dobi po jako nizkih ccnah v trgovini A. ŽIBERT, Kongresni trg. © Rozino, mandeljne, lešnike itd., najfinejše kvalitete po zelo nizkih cenah dobite za velikonočne praznike pri Francu Pavlinu, Gradišče št. 3. © Pred nakupom si oglejte obleke pri FRAN LUKIČU, Pred škofijo 19, kjer so nedvomno zbrane najmodernejše obleke in površniki po neverjetno nizkih cenah. © Za velikonočne praznike nudi praško šunko in različne druge delikatese Fr. Kham, Miklošičeva cesta. 2601 ©Solidno in poceni dobe gospodje lepe pomladne obleke, črne suknje in dežne plašče pri tvrdki Fran Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19. Damsko m otroško konfekcijo kakor: plašče, obleke, bluze, krila; klotaste, listra-ste in razne perilne predpasnike v krasni izberi nudi po izvanredno nizkih cenah F. in I. GORIČAR — LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29. Maribor □ Vojaška prisega. V ponedeljek se jc vršila na dvorišču artiljerijske vojašnice slovesna prisega vojaških novincev katoliške in pravoslavne veroizpovedi. Po prisegi so korakali novinci z vojaško godbo na čelu skozi mesto v svoje vojašnice. □ Študijska knjižnica v Mariboru bo čez praznike, in siccr od 14. do 19. aprila, zaprta. □ Predavanje znanega planinca. V kratkem pride v Maribor znani in za slovensko planinarstvo tako zaslužni turist dr. Julius Kugy. Priredil bo predavanje s predvajanjem skioptičnih slik, □ Občni zbor društva zasebnih nameščencev, podružnica Maribor, se je vršil v hoielii »Pri zamorcu«. Izvoljen je bil novi odbor s predsednikom Josipom Pctejanom na čelu. LI Propagandna vožnja po mestu. V nedeljo dopoldne je priredil mariborski moto-klub propagandno vo/.njo po m?stu, kateri so se pridružili tudi avtomoblisti. Vsled dežja jo bilo le malo udeležencev, dasi je v Maribor« zelo veliko motociklistov. Odpadel je tudi popoldanski izlet v Dravograd. □ Poroka. V tukajšnji stolni cerkvi se je dne 21. marca poročila gdfrna. Olga B 1 a ha pl. Olbor z g. H ans Bekmanom, Praga-Maribor. To obvestilo nam je bilo iz doslej nepojasnjenega razloga dostavljeno šele sedaj. □ Promocija. Na dunajski veterinarski visoki šoli je bil 2. aprila g. Adalbert L u b e c, sin vpokojenega višjega oficiala v Mariboru, promoviran za doktorja veterinarstva. Dr. Lu-bec je imenovan za okrajnega živinozdravnika v Foči v Bosni. □ Opustitev lokala. Znana tvrdka ing. J. in H. Buhl je opustila svoj prodajni lokal v Zadružni gospodarski banki na Aleksandrovi cesti, kjer je na drobno prodajala izdelke lastne tovarne. □ Dobrodelna tombola nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev. Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupina v Mariboru, priredi v korist svojim bolnim članom, kakor tudi vdovam in sirotam, dobrodelno tombolo, in sicer dne 5, junija t. 1. na Glavnem trgu. Prosimo vsa druga društva, da se ozirajo na našo humanitarno prireditev in na ta dan opuste morebiti nameravane prireditve. □ Vlom v gostilno. Skoro 14 dni ni bilo čuti o novih vlomih v gostilne, sedaj pa so se nenadoma zopet ponovili. V noči od nedelje na ponedeljek je bil izvršen vlom v gostilno v Strmi veži, katero ima v najemu Neža Dimnik. Vlomilec je odprl vrata gostdne s ponarejenim ključem ter vlomil nato v omaro, v kateri pa je našel samo nekaj jestvin. Go- I stilničarji so se že izpametovali ter ne puščajo I več denarja v gostilniških prostorih radi tako pogostih vlomov. □ Borza dela v Mariboru. Od 3. do 9. t. m. je iskalo dela 103 moški in 40 ženskih, delo je bilo ponujeno 46 moškim in 41 ženskam, delo je pa dobilo 27 moških in 32 ženskih; 79 jih je odpadlo, 17 pa odpotovalo; od 1. jan. do 9. aprila pa je iskalo dela 2240 oseb, 1231 osebam je bilo ponujeno, 789 jc dobilo delo, 897 jih je odpadlo, 289 pa odpotovalo. □ Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 30 hlapccv, 27 viničarjev, 14 majarjev, 3 vrtnarji, 1 brusač, 2 čevljarja, 6 krojačev, 1 Žagar, 6 vajencev (kleparske, mizarske, ključavničarske in pekovske obrti). Od ženskih pa dobijo delo: 35 kmečkih dekel, 1 vzgojiteljica, 1 varuška, 2 natakarici, 3 gostilniške kuharice, 3 pcstrežnice, 1 trgovska agentinja, 2 sobarici, 2 gospodinji, 2 kuharici k orožnikom, 13 služkinj in 19 kuharic. П Za velikonočne prazaikc se priporoča specialna trgovina za živila Jaš i L e s j a k , Maribor, X. oktobra Ulica 2 in njena podružnica F a 1 a , prej ligo. Prvovrstno blago — solidne cono — tečna postrežba. Naznanila! Kdor želi letos imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki lun Mnc, Ljubljana, Poljanska c. 20 Cene konkurer.ine in solidne. Celje er Izročitev odlikovanja g. dr. Vrtačniku. Ze svoj čas smo poročali, da je Nj. Vel. kralj odlikoval na predlog poljedelskega ministra g. dr. Kulovca z redom Sv. Save HI. razreda sedanjega predsednika upravnega sodišča v Celju gospoda dr. Ivana Vrtačnika. Visoko odlikovanje je izročil v predsedniški sobi upravnega sodišča odlikovancu v nedeljo 10. aprila ob pol 12 dopoldne načelnik v ministrstvu za poljedelstvo in vode g. G j u r i ć. V svojem nagovoru je gospod načelnik poudarjal zasluge g. dr. Vrtačnika, ki si jih je pridobil za poljedelstvo kot šef agrarnih operacij v Ljubljani, ko je z veliko ljubeznijo in marljivostjo posvečal vso svojo skrb povzdigi poljedelstva in racionalnemu obdelovanju jemlje. Odlikovanec se je v toplih besedah zahvalil za počaščenje in naprosil g. načelnika, da tolmači na najvišjem mestu njegova čustva hvaležnosti in zvestobe. Intimni slovesnosti so prisostvovali: predsednik okrožnega sodišča v Celju g. dr. Kotnik, vladni komisar celjske mestno občine g. dr. F a r č n i k , magistralni ravnatelj g. Š u b i c, zastopnik politične uprave g. dr. S e n o k o v i č, referent za kmetijstvo pri mariborski oblastni upravi g. inž. Z i d a n š e k, predsednik celjske Mestne hranilnice g. Ar ko, narodni poslanec g. dr. Hodžar in osobje upravnega sodišča. Vsi navzoči so odlikovancu iskreno čestitali. Čestitkam s? odkrito pridružujemo tudi mi v želji, da bi tudi stvarno delo odlikovanca kot predsednika upravnega sodišča za Slovenijo našlo vedno enako priznanje, kot ga je našlo delo v agrarnem resortu. & Recthovonov koneort v Colju. Za Ljub-Ijnno in Mariborom je imelo tudi Celje priliko, da se pridruži vsaj za malo časa veličastnim slavnostlm, s katerimi to leto mednarodni svet proslavlja spomin največjega tvorca nurakalnih vrednot, 100. obletnico smrti Ludvika van Beethovna, lieči moramo in se tega dejstva iskreno veselimo, da je Celje v nedeljo z veliko resnoetjo dokumentiralo, da ' ima visoko razvit smisel tudi za glasbene pri- reditve visokoumetniškega značaja in da zna ceniti trud ter ljubezen onih, ki jim je dano J cius-ome bilo, kot bi odjeknil v našem glasbenega umotvora. Dvorana Celjskega doma je bila vse premajhna, da bi zajela ogromne množice, ki so želele prisostvovati redkemu dogodiku. Bilo je tu celo Celje pomešano s prijatelji glasbe iz okolice, bližnje in tudi daljne. Kaj naj rečemo o izvajanju »Devete«? Če smo ob Sattnerjevem cerkvenem koncertu ■zapisali, da je z »Beethovnovim »Benedi-ctus-om« bilo, ko tbi odjeknil v našem glasbeno revnem mestecu odmev veličastnih jubilejnih glasbenih prireditev v svetu, nam je bilo to pot, kot bi se zgrnilo preko nas vse bogastvo glasbe, v svoji mogočnosti in lepoti za nas, glasbenih užitkov žejne, nesluteno bogastvo. Ko je polnilo dvorano čarobno prelivanje motivov .prvega stavka, motivov, v svoji pestrosti neštetih, po svojih čustvenih izvorih nedoumljivih, smo aastrmeli in začutili, da je ob vsem tem mogoče le občudovanje, nemo, vase zamaknjeno, v sfere nedoumljivega segajoče. Iz skoro mističnega razpoloženja nas jc zbudil gibki ritem in v razgrajanost prelivajoča se moč drugega stavka. Zaslutili smo ob njem rast umetnine, ki nas je s sentimentalnostjo in elegičnostjo tretjega stavka zazibala v brezkončni svet sreče in nedolžnega veselja. Bili smo tretjega stavka najbolj veseli. Zdi se nam, da je četrti stavek s svojo grandioznost-jo in silo premočan, da nam je bilo ob njem preveč užitka. Mojster je ravnatelj Josip Hla-dek, ki je znal v ta mogočni zbor in v ta na mig pokorni, čeprav iz treh godb sestavljeni orkester vliti enotnost in velikemu aparatu izvabiti čnre Beethovnove muzike. Po obči sodbi je to pot orkester presegel samega sebe. Solisti so svojo vlogo v četrtem stavku rešili naravnost častno. Zbor — 98 pevcev in pevk je nastopilo, ker jih je bilo nekaj zadržanih — je bil mogečen, discipliniran, glasovi izenačeni, le preveč v ozadje so ga. postavili in nam je vsled tega ostalo gotovo mnogo njegovih vrlin prikritih. Občinstvo je sprejelo to umetnino z isikreno hvaležnostjo, s skoro svetim spoštovanjem. Ko je izzvenel zadnji akord četrtega stavka je obsedelo kot bi ne verovalo, da je pravkar doživljeno resnica. Končno pa je izrazilo svoje zadovoljstvo z burnim in več-minutnfm ploskanjem ter klicanjem, k; je doseglo višek, ko je ravnatelj Hladek prejel zasluženo lovorov venec. 0 Državno pravdništvo proti dr. Moro-cuttiju. V soboto, dne 9. aprila, ob devetih dopol îne se je izvršila pred celjskim okrožnim sodiščem zanimiva obravnava proti znanemu voditelju nemških manjšin dr. Kamilu Moro-cutti-ju, ki mu je državno pravdništvo očitalo pregrešek po §§ 103. in 104. srb. kaz. zak. Dne ••13«. februarja 1925 je namreč dr. Morocutti objavil v »Cillier Zeitung« članek o znanem napadu na nemškega poslanca dr. Krafta in trdil, da se je napad izvršil za hrbtom in s pomočjo oblasti. Obtoženca je zastopal odvetnik dr. Zangger, ki je nastopil dokaz resnice. Tekom dokaznega postopanja so se dognale stvari, ki so sodišče uverile, da so bile trditve dr. Morocuttija osnovane. Tako n. pr. se je degnalo, da je bil vodja napadalcev in organizator napada podtajnik občine Novi Sivaç, Stanko Tanjurdjić, ki mu je pomagal trošarin-ski revizor Toša Plavšič. Tudi policija je igrala pri dogodku tako vlogo, ki potrjuje očitke dr. Morocuttija. Sodišče je smatralo dokaz resnice za posrečen in je obtoženca oprostilo vsake krivde. 0 Visoko vodno stanje Savinje in pritokov. Zadnje dni prošlega tedna so aprilski nalivi zopet močno dvignili stanje vode v Savinji in pritokih. Savinja kakor tudi Voglajna sta na več mestih preplavili nižje obrežne dele. V mestu je Savinja segala vse do nove ceste na levem bregu. Ker je tekom nedelje jenjrlo deževati, je voda že v nedeljo močno padla. V ponedeljek (včeraj) pa je nastopilo naravnost krasno vreme, ki je v Celju dvakrat krasno, ter nas za enkrat rešilo večnega strahu pred nesrečo poplave. Prav zadnji porast vode nam pove, kako lahko že kratkotrajno deževje usodno vpliva na vodno stanje Savinje in da je klic po izdatnih regulačnih delih v Savinji in pritokih vreden resnega uvaže-vanja. & Komisijski ogled. Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju je zaprosilo za stavbno dovoljenje za gradnjo novega poslopja za des-dnfektor gradnjo zida okoli sprehajališča pri jetnišnici na parceli št. 101 kat. občine Celje mesto in za dovoljenje odstraniti staro poslopje za desinfektor v ulici Za Kresi jo. Gradbena sekcija v Celju razpisuje radi tega za petek 15. aprila ob devetih dopoldne na licu mesta komisijski ogled in obravnavo, h kateri eo vabljeni mejaši in interesenti. Pri tej obravnavi je podati morebitne ugovore, ako se niso že projo predložili pismeno. Načrti so do dneva komisije na vpogled med uradnimi urami v pisarni celjske gradbene sekcije. & Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju je sklenila, da priredi 8. septembra t. 1. veliko javno tombolo v prid ubogi deci. Prosimo vsa druga društva, da na ta dan ne prirejajo prireditev. Naj bo ta dan po- EBegantna gospodinja uporablja za svoje pohištvo samo Jnrmofo". ker Je to edtno sredstvo, katero ohrani pohištvo v najboljšem stanju, oziroma novo. svečen naši ubogi mladini, ki je tolikanj potrebna pomoči. Jesenice Nov vlak. Pod tem naslovom smo te dni čita li o željah iz Loke, Kranja in Radovljice, da bi železniška uprava vpeljala nov vlak ki bi vozil ob 11. uri ponoči iz Ljubljane. Seveda se s celim srcem pridružujemo tej želji tu dijeeeničani. Kolikim Jeseničanom bi bilo na ta način omogočen obisk ljubljanskih gledališč, kamor drugače ne morejo k večjem v soboto, kajti delavec mora biti zjutraj ob 6. ali pa ob 7. uri pri delu, uradnik pa ob 8. uri v uradu, jutranji vlak pa prihaja na Jesenice šele ob 9. uri. Zato smo trdno uverjeni, da bo železniško ravnateljstvo v Ljubljani ugodilo, želji cele Gorenjske ter v najkrajšem času vpeljalo vlak. ki bo vsestransko vstrezal. In sicer stalen vlak poleti in po zimi. Na veliko soboto pri procesiji bo letos ta posebnost, da bo godba kat. del. društva igral ne samo koračnice ampak tudi velikonočne pesmi kar bo za Jesenice novost. Članstvo kat. del. društva se udeleži procesijo 7, društveno zastavo. Na vel. pondeljok uprizori dramski odsek kat. del. društva igro »Legionarjk, na Belo nedeljo pa »RokovnjaČec. Kočevje Koncert. V soboto je pri nas gostoval kamniški godalni kvartet v dvorani hotela Trst. Začel se je skoraj s polurno zamudo, kar je pri nas navadno. Oj ljuba točnost, kje si doma? Dvorana je bila zadovoljivo polna. Kvartet je izvajal dela Baz-ziniija, Godarda in Sautla tet SI. Savinska. Publiki jo ugajal r>osebno Godard. Kar se tiče izvajanja, je bilo povsem zadovoljivo. Na sliko Jezus na križu, ki je bila objavljena v nedeljskem »Ilustr. Slovencu«: itn ki jo delo našega risarja-umetnika prof. Pungurtnika, lom potom opozarjamo. G. umetnik je ustvaril žo več del in risb, med drugim altarno sliko v tukajšnjem Marijinem domu in je pred kratkim dokončal sliko iz sv. pisma: Jezus gre s svojimi učenci preko žitnega polja, ki je primerna ludi za cerkve. Opozorilo. Okrajni glavar razglaša, da se ob sejmih prodaja tržne živine ne sme vršili zunaj sejmišča, v gostilniških hlevih ali na dovoznih ce-slah, ampak izključno na sejmskih prostorih. Blagoslavljanje jedil na veliko soboto za župnijo Kočevje se vrši: v Mačkovcu ob 12, Rogati hrib (Hornberg) ob pol 12, v Oneku ob pol 1, v Črnem potoku ob 1, v Cvišlerjih ob 1, v Zajčji vasi ob pol 2, v Želinah in v Livoldu ob 2, v Dolgi vasi in Kliindorfu ob pol 3 in v Šalld vasi ob pol 4. V farni cerkvi se vrši po vstajenju, ki se vrši v soboto ob 5 popoldne. Nesreča. V nedeljo se je v tekstilani ponesrečil delavec Fajdiga. Padel v kad, kjer je bila vrela voda, pripravljena za barvanje. Zadobil je velike opekline po vsem životu tako, da so ga morali prepeljati z opoldanskim vlakom v Ljubljano v bolnico. Laško Zgodaj zrela, O onih dveh pobih, o katerih je že »Slovenec« poročal, da sta se skrila v orglah iz brez dvoma slabega namena, je treba še dos'a-viti, da sta že zrela za hudobijo. Pišeta ee Rudolf in Henrik Kunej. Prvi je rojen leta 1909., drugi pa 1910, Pristojna sta v ftmarski okraj. V zaporu, ki se jima je prisodil, nista mirovala, hotela sta si sama prej ječo odpreti, kakor bi jo biLa odslužila, v ta namen sta začela kopati v ječi, da si naredita rov na prosto. To so jima ni obneslo, а še nista mirovala, poskušala sta predreti zamreženo okno. Tudi pri tem nista uspela; da pa ne moreta več poskušati novih načinov za pobeg, so ju vklenili. času primeren odlok. Okrajni glavar v Laškem je izdal prav času primeren odlok. Želeti bt bilo, da bi ga še v drugih okrajih sprejeli. Odlok so glasi: »Z ozirom na vedno se ponavljajočo prestopke nedoletnih otrok vsled obiskavanja javnih lokalov, t. j. gostiln in vinotočev, prepovedujem s tem vsak obisk otrok do izpolnjenega 14. lela po gostilnah in vinotočih, pa naj še bodo v spremstvu starišev ali sorodnikov. Prestopke v gori navedenih slučajih bom v smislu obstoječih predpisov strogo kaznoval in sicer njihove starišo oziroma spremljevalce, kakor tudi onega gostilničarja, ki bi dajal alkoholne pijače onim, ki niso šo stari 18 let. Vsi trezno misleči ljudje odlok pozdravljajo, pa dostavljajo, da se tudi mora izvajati. Pasji kontumac. Tudi tukaj je razglašen pasji kontumac in par osumljenih psov je že ustreljenih. Trbovlje Otvoritev Č'falr.ice rudniških nameščencev. Najkoristnejše delo svojega delovanja jc izvršilo društvo rudniških nameščencev za svoje člane z ustanovitvijo čitalnice, katera je bila otvorjena v nedeljo, dne 10. aprila, pri Forteju. S čtivom si bo marsikdo od poduradništva pridobil izobrazbo, katere mu je morda doslej manjkalo. K ustanovitvi čitalnice društvu le čestitamo in priporočamo, da bi čitalnico člani dobro obiskovali. Pripomniti pa moramo še, da ustanavljajo po vseh večjih rudnikih rudniška podjetja sama za svoje nameščencc in delavstvo čitalnice, kjer imajo na razpolago za izobrazbo, kar kdo poželi, zato sc pa tudi na takih uradnikih vidi ves drug moralni uspeh kot pri nas. Zato bo želo DRN za požrtvovalnost tudi zahvalo svojih članov. Priporočali bi pa več strokovnih glasil; navadne socialistične brošure, ki služijo lc namenu agitacijc, odstraniti, nabaviti si pa znanstvene socialne revije, saj jih imamo dovolj. Sicer pa upamo, da bo društvo, ki mu je namen kulturni napredek njegovih članov, samo odpravilo te vrzeli, ko jih odkrije. Brezplačen dostop imajo člani društva in njih svojci. Prispevki se bodo pobirali od vpokojenih članov in svojcev po 5 Din, od re-duciranih poduradnikov, ki so postavljeni v pred-dclavsko kategorijo, po 10 Din, od pisarniških praktikantov po 10 Din, in od rudniških nameščencev, ki niso člani društva, kakor od državnih in privatnih nameščencev, po 20 Din na mesec. Čitalnica bo odprta vsak dan od 6. do 9. ure zvečer, izvzemši torka in četrtka, ki bo od 4. do 6.30 ure popoldne in ob nedeljah pa od 9. do 1. ure dopoldne. Izredni občni zbor bratovske sktadr.Ice. V nedeljo se je vršila izredna krajevna skupščina bratovske skladnice Trbovlje. Izredna skupščina je bila sklicana na zahtevo delegatov socialnodcmo-kratske stranke, ki jc svoj predlog utemeljila s tem, da stari odbor nima zaupanja pri delavstvu, ker dela lc v korist trboveljske premogokopne družbe. Intcresantno jc na stvari to, da je za predlog izrednega občnega zbora, na katerega dnevni red naj se stavijo volitve novega krajevnega upravnega odbora in znižanje prispevkov v bolniško, glasovalo le par socialdemokrata v-patrl-jotov. tričetrtinska večina pa je glasovala proti. Predlog je prodrl, ker je za njega glasoval zastopnik delodajalca, ki ima.v takih slučajih enako število filasov, kot je navzočih delegatov delavcev. Vsled tega je vladalo za izredno skupSčino veliko zanimanje, to tem bolj, ker sc je vedelo, da sc bodo merilc moči posameznih frakcij marksiitičnih strank. Skupščina je potekla mirno brez incidenta. Udeležba 92 delegatov je bila velika, od jamskih delegatov skoro polnoštevilna. Pri volitvah so bili izvojjeni le nezavisni in bernotovci, ki so skupno glasovali. Dobili so nad 70 glasov. Socialni patri-jati so dobili le 10 do ll glasov, druge glasovnice so bile prazne ali glasovi razcepljeni. Šc hujši poraz so doživeli socialisti desnega krila pri glasovanju svojega predloga po sodrugu Plibcišku, ki je zahteval, da se bolniške blagajne bratovskih skladnic priklopijo Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev. Če bi pa ta priklopitev ne šla, naj se pa centralizirajo bolniške blagajne premogo-kopov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Laško in Raj-henburg. Proti temu predlogu je med drugimi nastopil Spiler Franc, ki jc patrijotom bral neusmiljeno levite. Izvajal je, da bi s tem rudarji prav nič ne pridobili. Uvedel bi se tudi pri bratovski skladnici sistem zavlačevanja in šikan. Zavarovanci bi morali čakati tedne, da celo mesece na dajatve in podpore. V današnjih razmerah bi mogel rudar poginiti lakote, ko bi bil navezan na dobrote in eksaktnost poslovanja okrajnih bolniških blagajen. Za te trditve jc dovolj primerov. Poslovanje bolniških blagajen je pod vsako kritiko. Rudarji se vsled tega za to institucijo, katero imajo po večini socialni demokrati v rokah, ne morejo zavzemati. Največje začudenje vseh jc vzbudilo dejstvo, da jc za predlog centralizacijc glasovalo le 7 delegatov. Pliberšck je izgubil med sejo torej že 4 glasove. S tem ic bila velika polomija sodr. Krušiča njegovih končana. Na nj.h demagogijo delavstvo ni reagiralo. Vsi napori agitatorjev so bili zaman. Kakor čujemo, je proti imenovanemu v teku velika akcija radi očitkov napram staremu odboru, ki jih je rabil na nekem shodu. Zadeva sc bo celo sodnijsko razpravljala. O poteku bomo svoječasno poročali. Slovenska krajina Sodišče v Sv. Jurju. ponovno smo naglasili da se najbrž skrivajo za prizadevanjem, da bi dobil Sv Jurij sodišče, politično strankarski nameni. Polagoma prihajajo tudi oni, ki so akcijo v začetku riodpirali, češ, da zahtevajo to gospodarski interesi, do spoznanja, da ta razlog ne drži. Ker pa Ia edini razlog odpade, tudi oni nehote priznajo, da igrajo glavno vlogo pri stvari skriti postranski nameni, ne pa to, kar se na zunaj naglaša. Vse lo nas nagiba, da nanovo opozorimo na previdnost, s katero naj so zadeva obravnavo, ako do tega sploh pride. ^ Dolnia Lendava. V hišo Jožefa Zerdin so vdrli neznani viomilci in odnesli lovsko puško in večjo količino žganja. Orožništvo je začelo z zasledovanjem. — Zaročila sta se Paski èimon, trgovec iz N. in gdč. Mariška Deutsch iz D. Lendave. Nekaj srefk loterijo Martinišča je še na razpolago pri ravnateljstvu v M. Soboti. Kupujte jih! Žrebanje bo v par tednih. Z uči.eliskega zborovanja. Glavna točka zadnjega učiteljskega zborovanja v Dolnji Lendavi je bilo predavanje g. učitelja Izidorja Horvata v matij-šbijskih šolah v Prekmurju. Govornik se ie izrekel proti temu, tla bi se v madjarskih šolah še nadalje poučevalo v madžarskem jeziku. Po predavanju so jo razvila burna debata, ki se je zaključila s tem, da se je velika večina učiteljsiva postavila na stališče, da naj madžarske šole še nadalje ostanejo, ker je to v interesu vzgoje. To stališče je edino pravilno, ker pri čisto madžarskih otroci hzaenkr.it še ni mogoče doseči vzgojnih uspehov, ako bi se vršil pouk le v slovenskem jeziku Polagoma pa bo znanje v slovenskega jezik tudi v madžarskih šolah lako napredovalo, da se brez nasilne ukinitve lahko opusti. ___ Dopisi Otnvec pri Črnomlju. Umrl je dno 6. t. m. za vnetjem možganov šele 15 let stari Josip Verhnjuk. Bil je dober dečko, flan orlovskih »mladcev« in Marijine družbe. Naj mu sveti večna luči Njegovim domačim iskreno sožalje I lz Črnomlja. Pri nas imamo izvrstno mostno godbo, katera je že dolgo let znana kot ena prvih, posebno pa se je dvignila, odkar jo vodi zmožni in marljivi kapelnik g. Teodor Picmaus. Komaj eno leto je med nami, a že je izučil nov naruščaj, kateri obstoji iz samih mladih fantov, starih od 12 do 15 let, katerih je po številu 25. Ta mlada godba tako izvrstno napreduje, da je začela že prirejati koncerte. Pod svojim izvrstnim kapelnikom je nastopila v hotelu Lahner na koncertu tako dobro, da ni bilo ploskanja no konca ne kraja. Tudi na praznik sv. Jožefa je nastopila na promenndnem koncertu. Vse se je čudilo, kako je sploh mogoče v tako kratkem času toliko doseči. Najlepša hvala našemu vrlemu kapelniku, da nam je že preje tako izvrstno godbo preustrojil in izvežbal mladi naraščaj, kateri je gotovo v ponos našega mesta. Gušlanj. Pri ustanovljeni mlekarski zadrugi je bil izvoljen za načelnika Thurnov nadgozdar g. Avgust Hrubeš. Mož je sicer po narodnosti Nemec, a se do zdaj šo ni kazal nam nasprotnega. Izvolitev so je izvršila edino iz gospodarskih ozirov. A to je razburilo našo Orjuno, kakor razburi rdeči robec bika. Kaj naj počnejo? Napisali so v zadnji j-Orjunic članek proti imenovanemu, zraven pa so napadli tudi druge, sicer brez imen, a popolnoma razumljivo, da so s tem mišljeni posnemovalci in nasledniki pokojnega narodnega borca D. Kotnika. Že na ce3ti jo bil nekdo radi tega napaden in se mu je ta hudobija na narodu očitala. — Sedaj pa vprašamo Orjuno: Kje je bila tedaj vaša narodna zavest, ko ste hodili na razne čajanke k gosp. Hru-bešu, ali tedaj, ko se je slovensko poučevalo? — Kajne, Hrubeš je bil tudi v vaših očeh pri raznih prireditvah dober človek, akoravno Nemec, ker ste uživali njegovo dobrodušnost? Seveda, denar ne smrdi po nemštvu, — Zdaj se zgražate radi izvolitve! Zakaj se pa niste vdeležili sestanka, saj sto bili povobljenil Nemara bi bili tedaj izvoljeni v odbor? Nemara sle pa tako tankovestni, da ste čutili v sebi nezmožnost, gospodarsko voditi mlekarno! Toliko za danesl Koncert »GrafikeGrafika« je zapela žalostinko, nakar je bilo izrečenih več ^o-vnrov. »Grafika« se je nato podala z ostalimi udeležniki, ki jih je bilo preko 150, v zdravilišče na Golnik. Lena zdraviliška dvorana na Golniku je bila nabito jiolna. Bolniki, ki jih je na Golniku do 120, so pevce že nestrpno pričakovali. Opazilo se je, da so si zelo želeli umetniškega užitka, ki so ga pogrešali že dolgo, tu na Golniku Irikrel dolge mesece. »Grafika« ie odpela 12 pesmi, ki lih jo prednesla vzorno. Zlasti tenorji so bili celo bolj disponirant nego na ljubljanskem koncertu. Bolniki so pevcem ori vsaki pesmi burno aulav- diralt. Vladalo Je med njimi veliko navdušenje ln se jim je na obrazih zrcalila hvaležnost do pevcev, ki so jim s svojo pesmijo prinesli toliko lepoto in zdravilnega razvedrila. — »Grafiki, se jo m umetniško izvajanje zahvalil v imenu bolnikov šef-zdravnik g. dr. Neubauer, v imonu uprave zdravilišča upravnik g. Čepljak, v imenu SK » Ilirijo« se je »Grafiki« zahvalil za žalostinko na grobu pokojnega športnika in člana »Ilirije« Franceta Učaka g. Sircelj, bolniki pa so v znak priznanja in zahvale obdarovali pevce s šopki vijolic. — »Grafika« je s koncertom na Golniku izvršili« lepo in plemenito delo in zasluži splošno pohvalo. Pravilno je poudaril v svojem zahvalnem govoru upravnik zdravilišča gosp. Cepljak, ki je rekel: »Ilruštvo, kt kaže toliko pijetete do svojih pokojnih, ki čuti toliko ljubezni do najbednejših, do onih, ki nimajo zdravja, je polno življenske site in ne more nikdar propasti I« Cerkveni vestnik CERKVENI 0BRBIM V MARIBORSKI STOI.NICI. Sreda, četrtek in potek so pojejo ob 15. uri žalne jutraujico. Veliki Četrtek začetek sv. opravila ob pol 9. url in sicer škofova jjonlifikalna sv maša blago-slovljenje sv. olj, slovesno sv. obhajilo, prenešenjo Najsvetejšega v Križevo kapelo, umivanje nog. Ob 18. litanije trpljenja Gospodovega v Križevi kapeli. Veliki petek začetek ob 8.: branje trpljenja Našega gospoda Jezusa Kristusa jk> sv. evangelistu Janezu ob pol 9 uri počeščenje sv. Križa prene-šenje Najsvetejšega v božji grob. Ob 17. uri zadnja postna pridiga sv križev pot in litanije trpljenja Gospodovega pri božjem grobu. Veliko soboto začetek ob pol 8. uri: blagoslov-Ijenjo ognja pred cerkvijo blagoslovljenjo krstno vode okoli 9. ure sv. opravilo. Ob 18. slovesno Vstajenje s procesijo okoli cerkve, zahvalnica »To Deum«. Veliko noč ob 6. mesto pridige tiha sv. maša, nato blagoelovljenje velikonočnega jagneta, ob pol 7. pela sv. maša. Ob 10. uri slovesna pridiga ob 10. uri škofova pontifikalna sv. maša, ob koncu apostolski blagoslov. Popoldne ob 17. uri pridiga, slovesno večernice in darovanje za farne uboge. Naše dijaštvo Redni občni zbor »Bistrico« na vel. sredo ob 1. uri popoldne v Društvenem domu« v Domžalah. Ker jo važen, pridite polnoštevilno! Ljubljansko gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 12. aprila: TI IN JAZ. Red C. Sreda. 13. aprila: LUMPACIJ VAGABUND. E, Četrtek, 14. aprila: Zaprto. Petek, 15. aprilo: Zaprto. Sobota, 16. aprila: Zaprlo. Nedelja, 17. aprila: HAMLET. Izven. Začetek o« 20 zvečer. Ponedeljek, 18. aprila ob 15: LUMPACIJ VAGA-BUNDUS. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 12. aprila: PRODANA NEVESTA. Gost dirigent Oskar Nedbal. Izven. Sreda, 13. aprila TAJDA. Red B. Četrtek, 14. aprilu: Zaprto. Pe'ek, 15. aprila: Zaprlo. Sobota, 10. aprila: Zaprto. Nedelja, 17. aprila: AIDA. Izven. Ponedeljek: 18. aprila: ORLOV. Opereta. Izven. Oskar Nedbal v ljubljanski operi. Kakor že javljeno dirigira danes v torek dne 12. aj>rila v ljubljanski o|>eri eden najznamenitejših čeških dirigentov g. Oskar Nedbal Smetanovo »Prodano nevesto«. To delo, ki je pri nas splošno popularno in ki je šlo že tolikokrat preko naših desk, bo danes zvečer posebno znamenito vsled tega, ker bo podano popolnoma v smislu originalno Smetanovo tradicije. Glavno vlogo Marinke j>oje ga. Žaludova, Janka g. Kniltll, Kecala g. Josip Križaj in Vaška g. Kovač. V ostalih vlogaii sodelujejo ga Poličeva in gdčna. Potučkova Ur gg. Šubelj, ,)nnlan. Ob razdobju. Edi Kocbek, Matjaž. Edi Kocbek, Rož.a Trpljenka. Edi Kocbek, Umiranje. Iz rudarskih revirjev. Trbovlje. Edi Kocbek, Alenčičcu. S planin. Edi Kocbek, Suženj. Iz mesta. Golk. Zimski dan. Mirto na njen grob. Edi Kocbek, Zarje. Srečal sem Te na cesti... Naši nižješolci. Vzhod. Publikacije. Razgledi. Dopisi. — Na platnicah: Pesmi f Srečka Kosovela, »jutru«. — »Križ na gori«, glasilo katoliške slovenske mladine, izhaja desetkrat na leto. Naročnina 40 Din, za dijake 30 Din. Naroča se pri upravi »Križa na gori«, Miklošičeva cesta 5. Ljubljana. Spori SK Ilirija, nogometna sekcija — V tekočem tednu se vrši trening za I. skupino v torek (danes), sredo, četrtek in petek za juniorsko skupino v če-trteik in petek, vedno od 17. ure dalje. — Načelnik. NOGOMET PRETEKLE NEDELJE. Madžarska : Jugoslavija 3:0. Jugoslovanska nogometna reprezentanca je zgubila v nedeljo v Budimpešti proti reprezentanci Madjarske z 0:8. V prvem polčasu je igrala Jugoslavija dobro ter vzdržala otvorjeno igro. V drugem pol^aea je naše mo-Stvo na razmočenih tleh nato močno popustilo, in moralo igrati večinoma defenzivno. Šele zadnje četrt ure je naSe moštvo zopet napadalo, toda ne da bi moglo izboljšati Lwd. Gole za Madjarsko so dosegli ?ziklos3y, Orth in Sz.abo, tretji gol šele v T>rav zadnjih sekundah. Sodil je dunajski sodnik Retschury. Jugoslovanski team je bil sestavljen Bledeče: gol: Friedrich (Hašk) bianilca: Vrbančič (Concordia) in Dasovič (Hašk); napad: Babič (Gradjanski) Jovanovič (Jugoslavija), Регбка (Gradjanski), Percl (BSK) in Pavelić (Concordia). Jovanoviča, ki je imel zelo slab dan, je zamenjal v drugem polčasu Marttnovié (BSK). Naše moštvo Je bilo izvrstno v obrambnem triu, jako dober je bil Àrsenijevié Premrl samo v prvem polčasu; napeljeval je Madjare, ki sicer gotovo niso slabo moštvo, tem, da zvezni kapel .in ni mogel postaviti boljše, ker eo nekateri navalni igravci oboleli, odnosno niso dobili dopusta. Tekmo je glediio nad 15.000 ljudi. Avstrija :Madjareka 6:0! Madjarska je svojo glavno reprezentančno tekmo v nedeljo zgubila e poraznim rezultatom 0:6. kar se ji že leta in leta ni pripetlilo. Igralo se je na Dunaju na igrišču Hohe Warte pred ogromnim številom 45.000 gledavcev. Dunajski team je igral izvanredno, nadkri-Ijeval je Madjare, ki sicer gotovo nis slabo moštvo, kar za cel razred. Dunaj :Gradec 3:1. Druga garnitura Dunaja je igrala v nedeljo proti reprezentanci Gradca z zmagovitim rezultatom 3:1. V Ljubljani so bile v nedeljo vse tekme odpovedane vsled skrajno neugodnega vremena, V Zagrebu eo ee vršile prvenstvene tekme le v П. razredu, ker so od prvorazrednih skoro vsi oddali po nekaj igravcev v zvezno reprezentanco proti Madjarski. Glavni izidi so Viktorija:Makabi 4:1, Sparta:Tipografija 2:2, Uskok:Ilirija 4:1 — Raeen tega sta igrala Gradjanski in Derby prijateljsko tekmo, ki je končala s 6:1 za Gradjanski. Juniorski team Gradjatiskega je igral v soboto in nedeljo z juniorji dunajske Wiene; prvi dan so domači zgubili z 0:1, drugi dan so igrali neodločeno 2 :2. V Beigradu sta se vršili v soboto in nedeljo dve mednarodni tekmi. Gostoval je BAC trenotno čelni dunajski klub ki pa s svojo igro ni mogel dokazati, da je dejanske najboljši dunajski klub Jugoslavija, ki je igrala z njim v soboto, je zmagala z 2:1, BSK je igral v nedeljo z njim neodločeno 1:1. SarajeTski nos.imntni »derby«, odločilna tekma za prvenstvo podzveze med SAŠK-om in Hajdukom. je izpadla s 3:1 v korist SAŠK-a. V Brnu je podlegel nekompletni dunajski Wacker z 2:4 dobrim Židenicain, dunajski Rapid pa Moravski Slavijl z 1:4. Uruguarski prvak Penarol je po slabem startu na Dunaju zgubil v nedeljo tudi v Monnkovem proti dobremu moštvu FC Bayern z 1:2; Penarol je pokazal tokrat sicer lepo igro. PLAVALNA PRTOOLIMPIJADA. V septembru hočejo prirediti Japonci prav veliko plavalno tekmo. V eportu in zlasti v plavanju so Japonci svetu dokazali, da imajo že celo vrsto prav prvovrstnih športnikov in jih hočejo sedaj za olimpijado temeljito pripraviti. Opeiovano smo že govorili o njih plavaču Takatšiju. Na plavalno tekmo v septembru so povabili vse, kar v svetovnem plavanju kaj pomenil Z gotovostjo pričakujejo Weiesmuellerja, Borga in Charltona, naznanila sta svoj prihod tudi Lsuffer in prvak v skakanju Al White. Ameriška plavalna prvenstva 1927 se vršijo v Honolulu, Havai, in od tam do Japonske ni daleč. To bo torej japonska plavalna predolimpijada. LONDON—INDIJA. Pisali smo že, da hočeta dva Angleža leteti v maju iz Londona naravnost v Indijo 6400 km, brez prestanka. Sedanji rekord imata Francoza Costa in Rignot e 5425 km, iz Pariza v Džaak ob zalivu Oman Na poskus so na Angleèkem tembolj radovedni, ker nima Anglija sedaj nobenega letalnega rekorda še 800 km naprej pa smo v indijskem mestu Karači. Aparat, ki sta si ga Angleža izbrala, je dvokrovnik z motorjem 650 KS Aeroplau tehta nad dve toni, obtežijo ga lahko še z eno tono. Tanki bencina se nahajajo v gornjih krilih. Sedež pilota lahko dvigneš ali znižaš, mu razširiš obzor ali pa mu povečaš udobnost Polet bo organiziralo angleško zračno mednarodno poveljstvo Povemo še, da sta letela Coete in Rignot še par sto kilometrov od Džaska naprej da je pa prišla noč in sta se morala vrniti v Džask. Teh kilometrov Jima seveda niso šteli. Bila sta v zraku 32 ur. NOVA ORGANIZACIJA ŠPORTA V ITALIJI. Pisali smo, da je generalni tajnik fašistovske organizacije predložil Muesoliniju imena novih predsednikov italijanskih športnih zvez. In Mussolini jih je potrdil. Dosedanje vodstvo teb zvez je j moralo biti prepojeno že doslej s fašistevskim duhom, sicer bi razen enega ne bili imenovani na no-o vsi stari funkcionarji. Geo Davidson vodi še zmeraj kolesarsko zevzo, Grassi določa usodo boks-ne zveze, grof Bonacossa je predsednik zveze mo-tornokolesnega športa knez Scalea aerokluba senator Crespi avtokluba, Leandro Arpinati nogometne in lahkoatletske zveze itd. S tem, da so izročili Arpinatiju vodstvo imenovanih dveh zvez, so napravili pivi korak k -že dolgo nameravani združitvi nogometne in lahkoatletske zveze. — Predsednik italijanskega olimpijskega odbora je Giulio Sironi, generalni tajnik G Gorbari. Fašistični stranki so priključili športni urad, Ici ga vodi Michele Faria. Ta urad bo nadzoroval vse eportno delovanje. Oklic zahteva od športnega časopisja, naj napravi vse, da se odpravijo rivalitete na športnem polju, in naj bodo pisana vsa poročila v športnem duhu, da zraste italijanska mladina na novem in zdravem temelju, na fašističnem namreč. AVSTRIJSKA VLADA ZA SPORT. Predsednik avstrijske zveze za telesni šport dr. Haudeka je sprejel zvezni kancelar dr. Seipel m si je dal poročati o napredku telesnosportnega gibanja v Avstriji. Obljubil je pomoč ministrstev za pouk in za socialno upravo Ta obljuba veliko pomeni, ker je dr. Seipel v izrazih zelo previden. Rekel je tudi da bo vlada z veliko vnemo podpirala vse, kar se tiče udeler.be Avstrije na olimpijadL Povsod slišimo kakšno besedo za sport in za njegove težnje, pri nas pa doslej še ni bilo dosti slišati. Gospodarstvo To isi ono »ZLATI« KONJI. Angleži zgubijo in dobijo pri konjskih dirkah velikanske veote. Največji dobiček pa imajo oni gospodarji, ki vzrejajo dirkalne konje. Slavna kobila »La Fleche« je bila prodana za 12.000 gvinej, to .je 3,500.000 Din, a za žrebata, katera je kobila vrgla, je gospodar prejel vsega skupaj 40.000 gvinej (11 milijonov dinarjev). Žrebec pa prinese lahko še večji dobiček. Tetrarch n. pr. je, še petem, ko je bil kot dirkač izločen, prinesel svojemu lastnku nad 100.000 funtov (27 milijonov dinarjev). Za vsak sikok je moral dotični plačati ogromen znesek 500 funtov (137.000 Din). Alga Klian je kupil kobilo Muntaz Mahal za dva ?n pol milijona dinarjev in samo pri slavah mu je prinesla štiri milijone dinarjev. Muntaz M,ahal ne dirka več, pač pa je vrgla že več dragocenih žrel;et. Plaisanterie, katero so ustrelili, ko je bila 25 let stara, je dala lastniku 20.000 funtov zaslužiti (skoro šest milijonov dinarjev). DIAGNOSTIK. Slavni profesor kirurg M. je nekoč stopil na tramva ski voz, ki pa je bil skoraj poln raznih potnikov. Nekd delavec, ki je sedel v kotu voza, je vstal teT z vljudno gesto ponudil profesorju prostor. »Prosim, izvolite sesti, gospod tajni svetn:k!< Profesor se je vsedel ter vprašal moža, od kje in kako to, da ga pozna. Delavec na to: »Vas, pa ne poznati? Vas, ki ste mi življenje rešili! (Splošna pozornost v vozu.) Ne, lega vam nikdar v življenju ne po-yanain. (Pro'esor se Je skromno, a zadovoljno 6mehljal.) Tri tedne sem ležal na kirurgične-m oddelku, a nihče ni videl, kaj je z menoj. Potem so pa po vas poslali. Samo enkrat ste pogledali v sobo in takoj ste vedeli, pri čem je moja bolezen. Eno samo besedico ste rekli napram gospodom, ki so bili z vami in od tega trenutka mi je šlo vedno na bolje.« Profesor: »Tako? Tako? Kaj pa sem rekel takrat?« — Dclavec (ganjen, jokaje): »Moribundus! Pa sem bil rešen!« (Moribundus je toliko ko: Kandidat smrti.) KOLIKO SPIMO. Veečaki »rdijo, da «pimo preveč. Pravijo, da ima zdrav človek šest ur popolnoma dosti. ! Slavni Edison pa tudi temu oporeka ter pravi, da je to mnogo preveč. Večji del svojega življenja je »pol samo po štiri ure dnevno in tudi to se mu zdi preveč. Nikakor pa se z Edi- j eomm ne strinja Lord Balfour, znani angleški drïavnik in učenjak. On pravi, da mora imeti dvanajst ur spanja, torej trikrat toliko kot Edison. Omenjeni lord je star 79 let, atlelične postave in še vedno rad igra tenis. Vzdržen je bil v življenju v vsaki stvari, le spanja si ni dal pri krajše vati. Spal je torej skoraj 40 lot v svojem življenju. Edison kljub svojim 80 letom dela kot vedno in je popolnoma čvrst in zdrav, dasi je spal le 14 let v skoraj isti dobi kot Balfour. Tudj slavni Blikar William Orpen spi dvanajst ur dnevno. Dela dolgo in hitro, počitka pa si ne da kratiti. Admiral lord Beresford je izjavil, da je lahko spal kjerkoli, ako pa je bilo treba, je bil pa tudi lahko več dni čuječ. Lloyd George lahko zaspi kjerkoli in ob vsakem času. Pravniki niso zaspanci. Angleški lord Carson je izjema, devet ur spanca mora imeti, o vseh drugih znanih angleških sodnikih pa vemo, da ne spe več kot šest ur na dan. Pesniki in pisatelji so v splošnem ljubitelji spanja. Arnold Beunett spi ravno šest ur. H. G. Wells pa vstane včasih sredi noči z željo kaj nap sati. Skuha si čaj, potom pa mu teče pero po belem papirju. Mark Twain, ki je zelo rad kadil in zelo pozno vstajal, je bil 75 let star, ko je umrl. Pod odejo in v oblakih dima je spisal svoje najboljše stvari. Sloveči dramatik Mr. Covvard tudi največ le v pce'.elji piše. Ross ini je včasih po cele tedne komponi-ral le v postelji, ne da bi bil bolan, pač pa, ker je bil prelen, da bi vstal. AMERIŠKI PREMOG. V Združenih državah so lani nakopali 663,290.000 ton premega. Razen 1. 1918, je to najvišja produkcija enega leta. Smrtni slučaji v premogokopih so se nekoliko zmanjšali v primeri s prejšnjimi leti. Na en milijon ton premoga je prišlo lani 3.78 smrtnih slučajev, 1. 1925. pa 3.84. V celoti je izgubilo življenje v ameriških premogokopih 1. 1926 2510 rudarjev. -f Dragocena slika. Francoski slikar Corot je naslikal portret neke »Mme T.«. Po njegovi smrti je bila ta slika ob zapuščinski raz-1 r « 'aji prod: na za 50 frankov. Pretekli teden je bila ta slika ponovno predana in sicer za 19.000 frankov. Enaka usoda je doletela tudi druge Corotjeve slike. Leta 1883 jo sam prodal neko sliko za 300 frankov. Sedaj je pa taieta slika dosegla ceno 41.500 frankov. Mednarodni kongres zavarovalnih tehnikov. VIII. mednarodni kongres zavarovalnih tehnikov (aktuarjev) se bo vršil letos od 27. do 30. junija v Londonu. Vsak tak kongres je velike važnosti za napredek zavarovalne znanosti, ki jo moramo mi prav tako ceniti in gojiti, kot ostale napredne države. Anglija je največ storila za razvoj zavarovalne znanosti, posebno pa tehnike življenskega zavarovanja. Angleški aktuarji ali zavarovalni tehniki so že od nekdaj gledali na poslovne dogodke z ma-tematično-statističnega stališča. Oni so prvi ustanovili leta 1848. takozvani Institut of Ac-tuaries of Great Britain and Ireland. Ta institut je urejen podobno kot --še znanstvene akademije, na njem se pa vrše tudi predavanja, skušnje in se podeljujejo akademični naslovi. Nemci so ustanovili društvo za zavarovalno znanost šele po prvih kongresih 1. 1899. Zavarovalna znanost se je pred kongresi razvijala le v cbmočju posameznih dežeL Zato je nastala potreba mednarodne izmenjave izsledkov znanstvenega raziskovanja poedinih narodov. Leta 1895. se je na predlog belgijskih strokovnjakov vršil I. mednarodni kongres v Bruslju. Njegov pomen je v tem, da se od tedaj uporabljajo v strokovni matematični književnosti mednarodni znaki, ki se odlikujejo po smotrenosti in doslednosti. II. kongres je bil 1898 v Londonu, III. ob času svetovne razstave ^nrizu 1900, IV. v Newyorku 1903, V. pa v jeseni 1906 v Berlinu. Ta kongres je imel razširjeni delovni program ln se je tudi imenoval kongres za zavarovalno znanost. VI. kongres je bil 1909 na Dunaju, VII. pa 1912 v Amsterdamu, za leto 1915. je bil sklican kongres v Petrograd, pa ga je preprečila vojna. Sedaj se bodo zbrali na tem VIII. kongresu strokovnjaki vsega sveta v Londonu. Razpravljali bodo o vprašanjih: novejši razvoj ljudskega zavarovanja, odškodnine iz življen-sko-zavarovalnih pogodb v slučaju pridobitne nezmožnosti, zavarovanje skupin, socialno zavarovanje (v zelo razširjenem pomenu besede), zavarovanje manj vrednih (anorinalnih) življenj, postopanje z rizičnimi premijami v pozavarovanju, devalorizacija glede na pogodbe življenskih zavarovanj. Kakor čujemc, bo poslala tudi naša država svoje zastopnike na kongres. Potrebno je, da pokažemo ostalemu svetu, da se tudi mi znanimamo za zavarovalno znanost. Želeti bi bilo, da ae pošlje vlada v London ljudi, ki bodo potovali radi dnevnic, ampak zavarovalne tehnike, ki bodo prinesli s kongresa v naše zavarovanje čim več koristnega. Menda pošljejo tudi nekatere zavarovalnice svoje tehnike na kongres. Znanstveno združenje ali strokovna organizacija naših aktuarjev (zav. tehnikov) na kongresu ne bo mogla biti zastopana, ker je ni, čeprav bi bila za povzdigo našega zavarovalstva potrebna. Iz cementne Industrije. Tvornica cementa v Trbovljah, ki je last Trboveljske premogokopne družbe, že dalj časa stoji. Kakor doznavamo, jo ravno sedaj modernizirajo in montirajo drugo peč, tako da bo mogoče zvišati letno produkcijo v najboljšem slučaju na 40.000 ton. Lani je znašala produkcija 18.000 ton, kar odgovarja kapaciteti tvor-niče, v kolikor obrat zaradi popravil ni bil prekinjen. Pr.pomin jamo, da je dalmatinska konkurenca zelo občutna za naše cementarne in da so morale raien trboveljske vue ostale obrat zelo omejiti. Velikonočno potovanje Nemcev v Jugoslavijo Uprava lipskega velesejma priredi po svojem uradu za tujski promet velikonočno potovanje v Jugoslavijo, da tako seznani Nemce z našimi pri-rodnimi lepotami. Kakor vidimo iz priposlanega prospekta traja potovanje od 8. do 23. aprila. — Gostje so odpotovali iz Lipskega 8. t. m. in prišli na Bled 9., kjer so prenočili in odpotovali naslednjega dne preko Ljubljane v Zagreb. Nato obiščejo Belgrad, Cačak, Sarajevo, Dubrovnik, Cetinje, Split, Sušak, Postojno in Benetke. Stroški za pot in prehrano znašajo 420 mark. VD. ljubljanski velesejem od 2. do 11. julija 1927. Za vsakega industrijca, obrtnika ali trgovca, ki zna varovati svoj poslovni interes, je podanih dovolj vzrokov, da se odloči za udeležbo. Velesejem je edini forum, kjer more naša industrija, trgovina in obrt s svojimi izdelki praktično repre-zentirati in z uspehom tolmačiti merodajnim vladnim krogom svoje težnje. Velesejem je privabil nešteto kupcev v Ljubljano, pridohil našim podjetjem mnogo novih poslovnih zvez ln seznanil inozemstvo z malim narodom Slovencev tudi v gospodarskem oziru. Solidarnost in skupnost je predpogoj vsakega uspeha. Velesejem je narodova institue.ja, ki se pa mora boriti z velikimi materi-jalnimi in moralnimi žrtvami za razvoj našega gospodarstva. Podpirajte ga pokažite, da znate ceniti njegove zasluge in se nemudoma prijavite na udeležbo. Trgovski stiki z južno Ameriko Generalni konzulat S. H. S. v Buenos Airesu sporoča, da bi neka večja ugledna ondotna tvrda reflektirala na dobavo: fižola, orehov, suhih sliv in suhih višenj, kalcijevega karbida, kaustične sode in portland-cemcnta. Reflektira se samo na prvovrstno blago, ki more vzdržati konkurenco na ondotnih trgih. Oferte z vzorci je poslati konzulatu z izkalkulira-nimi cenami franko Buenos-Aires ali Monte Video. Jugoslavija in Španski lesni trg. Španija uvaža že desetletja mehki les skoro izključno iz nordijskih držav, ki še danes krijejo 80% celokupne potrebe. Ostalih 20% pa odpade na države centralne Evrope. V zadnjem času pa so se preccjšnje množine mehkega lesa uvozile iz Jugoslavije (preko Reke). Vendar obstojajo glede izvoza v Španijo preccjšnje zapreke, ki izvirajo iz konzervativizma tamognje lesne trgovine in kreditnih težkoč. Trgovski posli med španskimi trgovci in lesnimi pro-ducenti nordijskih držav so znatno enostavnejši, kakor z ostalimi kontinent3lnimi državami. Kvaliteta nord.jskega blaga je tako zanesljiva, da ogled nikakor ni potreben, kar je pri drugih provenijen-cah izključeno. V zadnjem času pa navzlic temu prihajajo večje količine centralnoevropskega, predvsem jugoslovanskega lesa na španski lesni trg, zato je našim izvoznikom priporočati, da s solid-nostjo in vztrajnostjo skušajo pridobiti ta važni lesni trg. Na drugi strani pa bi bilo treba pospešiti priprave za sklenitev trgovinske pogodbe. Nova tekstilna tovarna v Jugoslaviji. Tvrdka Haas iz Šoprona, lastnica tovarne za preproge in sukno, bo v Vukovarju zgradila enako tvornico, ki bo že v jeseni pričela obratovati. Stanje Narodne banke z dne 31. marca t. L (Vse v milij. Din, v oklepaju razlike napram stanju z dne 22. marca.) Aktiva: Kovinska podlaga 4C5.2 (— 2.4), posojila na menice 1.103.2 (4- 14.2), na vrednostne papirje 218.8 (— 7.8), saldo razn.h ra- Vremensko ooročilo Meteorološki 7avod v Ljubljani dne 11. aprila 1927. Višina barometra W5m Opazovanja Bero-metei loplola .» C Kel. vloga • Ir Veiei In brzine » m UblarS nos! 0-11 Vrsta padavin m li f- #1 t rr*< oh onazovnnlu vnrndi?* 1 7S8-7 8-2 88 mirno 1 dež 11-7 15-3 7-2 Ljubljana (dvorec) 8 759-0 9-4 76 SE 2 2 \ 14 759-0 151 51 W 4 5 21 762-8 8-2 92 SW 2 10 Mar'bor 757-4 124) 56 mirno 0 dež 1-0 15 6 Zagreb 758-8 11-0 92 SSW 6 1 dež 8*0 14 8 Belgrad s 760-3 13-0 76 NW 4 7 27 12 Sarajevo 739-4 15-0 43 SW 2 9 24 14 Shopife 761-4 16-0 66 mirno 4 26 8 Dubrovnik 762-6 15-0 83 SE 3 4 8 Praga 754 4 6-0 — W 6 10 sneg 9-0 10 0 Split 7 75У9 14-0 85 ESE 8 10 16 14 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm пагпзпја v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 12. aprila: ob'ačno, pričakovati je tudi padavin, nekoliko hladneje. Vdani v božjo veljo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljube mama. oz. stara mama, teta in tašča, gospa Ana Kmet roi Gliha vdova učiteljica danes opoldne po dolgi in mukepolni bolezni, večkrat previdena s svetimi zakramenti, v 74. letu starosti, mirno izdihnila svojo blago dušo. Pogreb nepozabne rajnice bo v Ribnici na veliko sredo dopoldne. Velike Poljane-Ortnck, dne 11. aprila 1927. Mihael, župnik, Vinko, učitelj, Herman, šolski upravitelj, Marija, pisateljica, Emilija, por. dr. Prenj, Jnstiaa, por. dr. Mikič, otroci. — Dr. Ferdo PrnnJ, predsednik upravnega sodišča, dr. Fedor Mikié, zdravnik, zeta. — Julija Kmet-Koe, učiteljica, slnalia. — Vnuki in vnukinje. Brez posebnega obvestila. čunov 553.1 (— 61.6); pasiva: bankovci v obtoku 5.476.0 (+ 6.9), državne terjatve po raznih računih 61.5 (— 115.9), obveznosti po žiru 434.5 (— 46.2), po raznih računih 266.0 (+ 98.7). Ostale postavke so ostale neizpremenjene. Reforma železniških tarifov za les in komer-cijaiizacija železnic. V Belgradu so se te dni vršile važne seje tarifnega odbora, na katerih ee je razpravljalo o možnosti znižanja železniških tarifov za les, pod katerimi najbolj trpi konkurenčna zmožnost naše lesne industrije. Énoglasno je bil sprejet predlog, da se vpelje reekopedicija za izvoz lesa in na ta način vzpostavi ravnotežje z tujo konkurenco. Dalje se je obširno razpravljalo o znižanju tarifa za dovoz lesa na žage, celuloznega in taninskega lesa, furnirjev ter testorçov in tavolet. Pomočnik prometnega ministrstva inž. Popovič je pri tej priliki povdaril, da pomeni ta mesec pri-četek nove cre v našem železniškem prometu. V najkrajšem času se bo izvedla komercijalizacija naših želcznic. Tozadevne študije so žc skoro izključene ter bo konccm aprila sklicana anketa gospodarskih krogov cele države, da poda svoje mišljenje o načrtu. Ivonkurz jo razglašen o imovini Albin Pečarja, trgovca v Imenem, pošta Podčetrtek (roki: 5. maja, 15. junija in 31. junij). Naraščajoča aktivnost češkoslovaške zunanje trgovine. Češkoslovaška zunanja trgovina kaže v prvem četrtletju tekočega leta velik suficit izvoza nad uvozom. Izvoz se je dvignil na 4.330 milijonov čK (prvo četrtletje 1925 4.166 mil.), medtem ko je uvoz nazadoval na 3.394 milij. čK (3.930 milij.), lako da znaša aktivnost zunanje trgovine za prvo četrtletje 935 milij. čK napram 236 milij. čK. v istem razdobju prêt. leta. Velikobcčkcrcška sladkorna tovarna jc ob priliki občnega zbora sklenila valorizacijo bilančne vrednosti investicij, vsled česar se glavnica družbe poveča od 12 na 39 milij. Din. Stanje ruske valute. Ituski državni novčani banki je v zadnjih mesecih uspelo znatno izboljšati stanje ruske valute, v januarju in februarju se je obtok bankovcev zmanjšal za 56.9 milijonov rubljev na 1355.7 milijonov rubljev (791.4 milijonov rubljev bankovcev in 504.2 milijonov rubljev državnega denarja). V zvezi z aktivno trgovinsko bilanco jo pritok deviz znatno narastel in povzročil, da so jo kritje obtoka bankovcev (z zlatom, platino in devizami) dvignilo od 28.9% pričetkom januarja na 32.8% pričetkom marca. [ Nedosegljiva liau de Cologne Chypre Bourjols — Paris I Шогха Dne 11. aprila. DENAR. Zapreb. Berlin 13.505-13.535 (13.52), Italija 272.01-274.01 (274.50), London 270.20—277, (276.00 den.), Newyork 56.75—56.95 (56.85—56.95), Pariz 222.85—224.85, Praga 168.30—169.10 (168.70), Dunaj 8.005 - 8.035 (8.0175), Curih 10.94-10.97 (10.955), Amsterdam 22.80—22.86. Curih. Belgrad 9.13 den. (9.13 den.), Budimpešta 90.70 bi. (90.75 bi.), Berlin 123.22 den. (123.24 den.), Italija 25.01 den. (25.10 den.), London 25.25 bL (25.2575 bi), Newyork 519.90 bi. (520 bi.), Pariz 20.3575 bi. (20.365 bi.), Praga 15.40 bL (15.40 den.), Dunaj 73.10 И3.10), Madrid 91.35 bi. (92.10 den.), Bukarešl 3.26 den. (3.19 bL), Sofija 3.765 (3.76 den.), Varšava 58 den. Amsterdam 208 (208.10), Bruselj 72.30 (72.30 bi.). Dunaj. Devize: Belgrad 12.4675, Kodanj 189.30, London 34.47, Milan 34.15, Newyork 709.60, Pariz 27.79, Varšava 79.20. — Valute: dolarji 709.65, lira 3-1.65, dinar 12.44, češkoslovaška krona 20.98. Praga. Devize: Lira 162.05, Zagreb 59.75, Pariz 132, London 163.45, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIKJL Ljubljana. 7 odst. invest. poeoj. 86.50—87, vojna odškodnina 340 den., zabavni Hali 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 99—100, Praštediona 850, Kred. zavod 160—170, Trbovlje 430 bi., Vevče 135 den., Siavbna 55—f®, šešir 104 den. Zagrob. Agrarne obveznice 54—55, 7 odstot invest. posoj. 86.50—86.75, vojna odškodnina 339 do 342.50, za april 344, za maj 345, Hrv. esk. 104.50 do 105, Kred. 93—95, llipobanka 58.50—59, Jugobanka 91.50—95, Praštediona 850 —855, Ljublj. kreditna 150—151, Drava 505—520, Isri»48—50, Šeče-rana 450—460, Gutmann 250—270, Slavex 101 den., Slavonija 28—29, Trbovlje 425—430, Vevčo 137.50 do 140. V vseSi vecJIlT. mestih države išče prvorazredna in dobro uvedena tvrdka preizkušene, marljive in zaupanja vredne Pismene ponudbe na naslov: ssasfopnllce. Poganski pretïnac 3so, Zagreb I. Dunaj. Dcm.-savska-jadr. 80.75, Živno 81, Alpine 45.70, Greinitz 6.25, Kranjska industrijska 51, Trbovlje 54.25, Hrv. esk 18, Levkrnn 12.60, Hip, banka 7.30, Mundus 148, Slavex 16, BLAGO. Ljubljana. Smreka, jelka: brnojnvni drogi 200—260, bordonali merkanlilni 260—320, tram! ir.erkantilni 200- 250, tramtiči 210—275, škorce koni&ne od 16 cm naprej 500—560, Škorete paralelne od 16 cm naprej 550—590, škorete podnvrne do 15 cm 450—520, madrieri 500—560; bukev: frizi 600—SOO, hlodi la 220—250, hlodi I., lla 170 do 200; hrast: frizi 900—1300, deske plohi ostrorobi (podnice) 1250—1400, hlodi 1., lia 350—450; cglje bukove 80—95. Žito. Pšenica bačka 75 kg, 2—3 odst. 335 do 345, oves bački 220—225, ovos bosanski 210—215, koruza bačka 190—200 (franko vagon (pariteta) Ljubljana). Tendenca: ва les neizpremenjeno čvrsla, za deželne pridelke mlačna, zaključki: les 10 vagonov. Zdravje, kri, moč dà tistim, ki slabo prebnvljajo, so slabokrvni in oslabeli llotoarleva aromolICna Zelena ta iinhtura. '/s 1 steklenica 20 Din. Razpošilja od 3 steklenice dalje z natančnim navodilom samo: Lekarna МГ. HOČEVAR, Vrhnika 23 Semenski krompir „ALKA iz Tirolskega ki je v minulem letu dal Sestnajst-kratni pridelek, se dobiva pri družbi v Ljubljani Tu^aški trg 3 in v njenem skladišču v' Marifcoru, Merska cesta Stev. 12. vilene rute si najlažje izbereš le y MODNI in MANUFAKTURNI trgovini I. Preac v Mariboru na Glavnem trgu, ker tam |c največja in najnovejša izbira, oziroma zaloga. a-Jik^ovec иивцлн^ ksoss ЛЕЈТН1 ТПв so čevlji mamke Tovarne Kozina ТГ v« v Trzic Najnovejši modeli dobe se v lastnih trgovinah LJUBLJANA, &3efssairdr©va ceslts, Шев 2®. Hrastovih suhih drva KUPIM 300—490 vagonov. Dobava takojšnja. Ponudbe z navedbo cene franko vagon na uprava »Domoljuba« pod »Hras.lova drva« štev. 2S04. Sven Elvestad: 7 Mo ž, ki je oropa! metlo. Konzul Birger ni nikoli igral zaradi denarja, temveč samo zaradi napete pozornosti, ki jo je igra zbujala. Da je pa to dosegel, so morale biti precej visoke tudi vsote, za katere so igrali. Gospodje se niso dosti menili, če je nihal dobiček in izguba med tisoči. Sicer so pa bila pravila za igranje zelo stroga. In prvo med njimi je bilo, da je morala biti igra ob pol štirih zjutraj končana. Točno ob pol štirih, in niti minute slej. — Birger je prirejal svoje igralske večere vsak teden. Navadno ob sobotah. Prihajali niso vedno isti ljudje, toda nekateri od njih so bili vendar stalni gostje; bili so njegovi najbližji prijatelji. Prav ti so se zbrali danes zvečer. Konzulova soproga, ki je pri drugih večjih slovesnostih tako odlično gospodinjila, se ob igralskih večerih ni nikoli prikazala, temveč jo ostajala v svojih sobah. Konzul ni imel otrok, in to je bil bržkone tudi vzrok, da je od časa do časa iskal zabave v igri. V gostilne ni zahajal. Igralska družba za ta večer so je torej pomalem zbirala. Najbolj odličen gost je bil očividno mladi profesor Winger, slavni poznavalec starih jezikov. Mnogo je potoval, bil zelo ljubezniv in živahen gospod, ki je znal z vsakim prijetno in udobno kramljati. Prišel je dalje prekupec z zemljišči ravnatelj Grefsen, o katerem so govorili danes, da je milijonar, jutri pa, da je reven ko cerkvena miš. Potem doktor modroelovja Birkelund, sin starega profesorja Birkelunda, stotnik Stangenberg, lahkoživ, bogat konjeniški častnik, skladatelj Bingc, ki je nekoč, v bajni davnini, bil uglasbil neko opero in živel od takrat od svojega podedovanega premoženja, in končno Asbjorn Krag ter konzul Birger sam. Predno so se odprla vrata v obednico, je pridr-žal Birger Asbjorna Kraga v prednji sobi, da bi spregovoril z niim nekoliko besed; videlo se je, da sta stara znanca. »Upam, da to bom še večkrat videl pri sebi,< jo rekel konzul. »Niti slutil nisem, da se zanimaš za pošteno majhno igro, kjer odločuje sreča.« »Saj je ta strast pri meni tudi res nova,« jc menil Krag; »kaj, za božjo voljo, naj delam v tem dolgočasnem mestu? Moram se malo razburiti. Drugače bom začel uživati še morfij.« »Toda zakaj nočeš, da bi tc predstavil s tvojim pravim imenom?« »To veš že vendar od prej. Želim, da me ne spoznajo.« »Celo mod temi poštenimi ljudmi?« »Celo med temi poštenimi ljudmi,« je odvrnil Krag in šegavo pomežiknil z očmi. »Kaj meniš bi dejali, če bi naenkrat culi, da si povabil v svoj igralski klub tudi zasebnega detektiva? Najmanj bi mislili, da imaš precej čuden okus.« »Ne,« jo odgovoril konzul živahno, »zelo bi jih zanimalo, seznanili se s teboj, posebno ako bi jim pripovedoval o sijajnem udarcu, ki je tvoril začetek najinega poznanstva.« »Pst,« je šepnil Krag. »Višji zdravnik prihaja. Spet bo začel o Kongu. Kaj za božjo voljo, naj mu povem o Kongu, česar ne bi že vedel. Misli, da mora biti vljuden. Da bi izbrala vsaj kakšno drugo deželo. Toda ...« »Rešena!« je vzkliknil konzul in plosknil z rokami. V tem trenutku so se odprla vrala v jedilnico in mala družba je v živahnem razgovoru stopila vanjo. Že pri slanih jkrah jo prišel na mizo šampanjec in občutje je bilo bolj in bolj prisrčno. K sreči fce sedaj ni več govorilo o Kongu. Na nekak zagoneten način je krenil pogovor na družabno življenje v oni dobi. Asbjorn Krag je zinil samo tu pa tam kako besedo, in vendar je bil on, ki je z mojstrsko umetnostjo speljal pogovor v zaželeno smer. Hotel je spoznati, koliko, dosti ali malo, vedo o prejšnjih tatvinah. »Ne more biti nobenega dvoma,« je rekel doktor Birkelund, »da se je zadnjič med večerjo pri Karslen-senu nekaj dogodilo, o čemer ne govorijo radi.« »Na vsak način si jo zgodbo, ki jo je pripovedoval, gladko izmislil,« je ponovil zdravnik. »Pravi, da je dekle nespretno ravnalo s samokresom. — Ali veste, kaj govorijo ljudje?« Splošen molk je sledil vprašanju. Očividno so vsi prisolni dobro vedeli, kaj se govori po meslu. »Pravijo,« je nadaljeval kratkovidnež nemoteno, »da je vdrl v ogelno sobo vlomilec.« »In da je hišna nanj streljala?« je vprašal doktor Birkelund in se tajnostno nasmehnil. »Tako ali drugače,« je posegel vmes ravnatelj Grefsen, »gotovo je: onega večera je bilo pri stotniku Kfirstensenu nekaj ukradenega. Zvedel sem lo na re-darstvu samem.« »Ta čudna policija,« je rekel zdravnik, »ki nikoli kaj prida ne izvohal« Obrnil se je k Asbjornu in dostavil: »Vi, dragi gosped, ste bržkone navajeni na hitrejše in bolj odločno nastopanje, ker potujete toliko po velikem svetu.« Krag je prikimal. »Brez dvoma,« je rekel. Ravnatelja Grefsena, ki je rad imel vznemirljive novosti, ni bila volja, da bi nehal govorili o tej tatvini. »Govoril sem pozneje s Karstensenom,« je rekel, »in stotnik je zelo molčeč in čuden. Ves je spremenjen. Zdi se, ko da bi bil nenadoma nekaj doživel. Tatvino pa taji kar najbolj odločno. In ravno to ta-jenje dela vso reč tako tajnostno. Možno jo ...« Pst,<; se je začulo sedaj od več strani, »govorimo rajši o čem drugem.« »Menim,« je nadaijeval Grefsen nekoliko negotovo, »možno je, da je Karstens zasačil tatu, in da ga to odkritje tako mori. Noče hrupa. Toda kdo bi bil tat? Da, kdo, dragi gospodje? Družba jc bila takrat zelo številna. Vseh niti poznal nisem.« Toda sedaj je ustavil gospodar sam zgovornega in radovednega ravnatelja, in začel je govorili o drugih rečeh. Il!=lll= =UiE!l! 2 s F* o «: c B rt-t4 " O B p-5' I O P- 3 p* B I P g P » 4 M 5 < B 9* ro cr \2 ГЧ Ê&5 F r o A tj П 00 =■• s Cg 0 6 B I < ? u 5 ! r N ta — 1 СЛ CI < 00 r • ' O r-o JC a < U) 2. « S ° v B л S ? S g n a. C 4 ЈЛ o o 5 2. u o o < u CO ■ ? s. p CJ n X, bg! 3 «' £ S и * - o _ 2. t. - o C = ; T5 - B 3 H. , o p u I r: а 4 u и O 2 p * S t! U O. N H S p .< ? 131=121= =111=111 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Uln aU vsaka beseda »O par. Na|ma»l*l og'aa 3 aH S l>ln. Oglasi nad levet vrstic se raèunujo vtèe. Zu odgovor »imio! Na vpruianla brca »oakt nc odgovarfamol Pošteno dekle Išče mosta k mirni druitni. Naslov pove uprava St. ÎÏ87. Kuharica loi™&r. išče službe kot gospodinja proti majhnemu plačilu. - Maribor, Mlinska 8. Stavbni polir abs. stavb, rokodel. šole v Ljubljani, z večletno prakso, želi mesta. Vstop tahko takoj po praznikih. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Polir« 2812. Sostanovalko spretmem. - Naslov pove uprava lista pod St. 2760. Nagrado dobi, kdor mi preskrbi majhno stanovanje sobo in kuhinjo, lahko tudi 2 sobi, pa da se ena preuredi za kuhinjo. -Ponudbe upravi .Slovenca« pod »Mirna stranka«. 27Л2 Dve meblovani sobi osebnim vhodom ter ktr. se oddasta gospodom. Florijanska ul. 31/L s po elekt 3 sobe primerne za zdravnika aH za pisarne, se oddajo s 1. julijem t. L - Naslov v upravi lista pod št. 27S8. Plotil ÎP ^0^0 1 ICIKJG banc na vseh strojih, sprejmem s 1. majem proti dobri plači in event. prosto hrano in stanovanjem. — Naslov v tpravi lista pod št. 1892. Pekov, vajenec v starosti 14—16 let, se sprejme pri Ivanu Vrtač-niku, Ljubljana, Tržaška cesta št. 19._2743 Strojnika ki je bil dalj časa zaposlen pri parni žagi in dobro pozna polnojarme-nik in bcnecijanko, ter se razume na popravo orodja, išče za takoj Pa-na pitana. - Ponudbe na P. VUKOTIĆ, Podgo-rlca, Črna gora, S. II. S. ZA G A RJA xa beneč. jarm na 2 rezili, z dobrimi spričevali, se sprejme takoj za stalno in trajno delo. Sprejme se tudi UČENCA, ki ima veselje do te stroke, id 16. leta naprej. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na: Anton Logar, Cerknica 169, p. Rakeku. Prazna soba se odda samo za pisarno. Poizve se Pražakova ul. št. 3, pritličje, desno. Lokai v sredini mesta ali pripraven prostor, odgovarjajoč za spccerijo, iščem takojj — Ponudbe sprejema oglasni zavod KOPITAR, Ljubljana, Čopova 21. 2717 Motorno kolo v dobrem stanu, 3 KS, brez prestav, prodam za 3000 Din. Poljanska c. 15. VRTNICE visoke in nizke, trajnice, lepotično grmovje, gomolje, dalije, kane, gladijole, navadne in dvojnate be-genije, amarilis, tufceroze, različne rastline in cvetlice za okras vrtnih gredic. balkonov, dvoran itd. priporoča Ivan ŠIMENC, vrtnar, Ljubljana, Gradišče št. 12. 2715 Nihahe posredovalne prodale! Iz tovorne naravnost h Vam ! Vabijo Vas, da si ogledate našo zalogo pomladne mošhe honlehclte kakor tudi oblek za dijake in otroke. Ne do temo na obroke! Pač pa smo posebno ceni in solidni ! ftehanlCno tovorna obleh d. d. podružnico Liubljana, Mestni trg SI. 5 Kupim HIŠO v ljubljan. okolici. Vrta mora biti cirka 1000 m". Cena do 50.000 Din. — Naslove prodajalcev sprejema uprava »Slovenca« pod: »Kupim hišo 2776'. 14 stavb, parcel po 600 m*, ob Dunajski cesti, naprodaj od 15 do 22 Din. - Nat>lov v upravi »Slovenca« pod št. 2784. Foto M. Japelj Maribor Aleksandrova c. št. 25 'IIL nudi lepe slike in zelo poceni POZORNI Najcenejše in najhitrejše točno po naročilu boste postreženi, ako naročite žične posteljne vložke pri prvi ljubljanski izde-iovalnici žič. postelj, vlog Andlovic - Strgulec Hrenova ulica 16. Popravila se sprejemajol Medni salon P. Barbonč Mestni tiç 7 priporoča bogato zatogo svilen, klobukov in slamnikov od 80 Din na rej do najfinejše izvršbe Preoblikovanja siamnikov in popravila točno in na/ceneje. V'led opnstltvo prodaje koles -e oddaJo svetovno znani blelkll po neverjetno znižanih cenah 0. ŽUŽEK LJubljana, Tavčarjeva 11 PfPlf Ijf» Podpis, ob-Г I CrUlb. žalujem in preklicujem vse žalitve naprem Srečko Močivni-ku in se mu zahvaljujem za umik tožbe. L Jug, Ruše. Vsakovrstno Zlato №puî€ po najvišjih cenah • erne, fuveltr, Ljubljan Wotfova ulica štev. t Hrastov želod zdrav, kupim. - Naslov v upravi lista pod it. 2799. Kupim ca. 500 ra rabljenih tračnic 5—7 cm viš. Plačam takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 2795. ÏRSÎII m STROPE naročajte le pri: tvornicl JOS. R. PUH. ftradašha ulica katera edina izdeluje isto iz najboljšega materijala, močno pleteno s pobakreno žico. — Dobavlja vsako množino najceneje. LOtitn« iropllit in druga krmila nudi naicunpje A. VOLK. LJUBLJANA Resljeva cesta 24, veletrgovina iiia in mtev-isklh zdelkov. Zahvala. Vsem, ki so sočustvovali z nami v dnevih bridke izgube naše ljubljene, nepozabne hčerke, sestrice Stane Sefma izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalccm krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti. Trbovlje I., dne 10. aprila 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Bili kakršnikol časi brez Palma - življenje 717« Prida Novak modistinja, MARIBOR, Gosposka ulica 28 priporoča bogato zalogo novodollih klobukov po konkurenčnih cenah. — Popravila izvršuj« točno, solidno in najceneje. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša predraga soproga in nadvse ljubljena in dobra mamica, ga. Julijana Rupnik po dolgi in mučni bolezni, danes ob pol 16, uri v Gospodu zaspala. — Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti, Florijanska ulica 27, na pokopališče pri Sv. Križu v torek ob 16. uri (ob štirih). Ljubljana, 10. aprila 1927. Žalujoči ostali: Vai. Rupnik, viš. pis. of., soprog. Dr. Vilko Rupnik, san. poručnik, Leo Rupnik, cand. jur., Stane Rupnik, peš. poručnik - sinovi. Uiie uellkonoEno veselje! Hloški polčeolii črni ali rumeni Па£ 1 dražssini poletni modeii bodo docela ugodili Malemu okusu Luksuzni iz usnia za dame Lakasfi m cene usled ûûbm organizacije padel! vsakemu o oči. Lahasfi in 259'- Preizkusite v naših podružnicah udobnost naše obutve fcisprï Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Ce& Izdajatelj: dr. Fr. Koluvec. Urednik: Mihael Krek.