LIST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajači ^
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n. 1919. AT POST OFFT CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879
"J^faesloga tlačjf
STEV. (No.) 57.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 13. MAJA 1922.
PISMO IZ PARIZA.
(Za "Edinost" L. Kuhar.)
Paris, aprila, 1922.
Z mirovno pogodbo v roki je mislila Francija ,da sme mirno gledati v bodočnost, da bo mogla popraviti škodo in da bo imela mir na svoji zemlji. Pride doba konferenc. Državniki se vozijo iz ene države v drugo, iz severa se podajo na jug, iz notranjosti dežela se popeljejo na morsko obal in vsa ta veriga sestankov ni prinesla Franciji druzega, nego razočaranje na eni, sovraštvo na drugi strani in pa nove obljube. Medtem, ko je imela Anglija v pristaniščih in na zemljevidu vidna znamenja svojo zmage, je Francija nasprotno spoznala, da ji trgajo še edini papir iz rok in ker se brani, jo zmerjajo za imperialistično.
Pride Genova; nova stacija na cesti, po kateri se evropska diplomacija sprehaja po sklenjenem miru. Tam so si dali evropski rekonstruk-terji rendez-vous, da dajo mir narodom in blagostanje kontinentu.
Pariška vlada, ki pod točko odškodnine ne more beležiti takorekoč nobene postavke, je izjavila, da ne more privoliti v novo diskusijo mirovnih pogodb. Računala je na brezpogojni da od strani zaveznikov, ker tudi ona ni delala nikakih težav, ko je Anglija prenesla na svojo aktivo nemško broaovje in kolonije. Ta korak so ji že zamerili. Nadalje si je morala izgovoriti, da se ne sme govoriti o mostovih, predno mirovne pogodbe ne stopijo tudi napram nji in v njen dobrobit v fazo izvrševanja.
Rezumirajmo stališče Francije. Od mirovne pogodbe ona do danes nima nič druzega, kot Alzacijo in Loreno, Kamerun in del Togo, 160 milijonov v zlatu in nekaj miljard v naturalijah, zato pa je obtežila svoj proračun za 90 miljard, katere je dala za obnovo severa in ki imajo priti na račun Nemčije. Plačila, ki jih pogodba predvideva, so vsa v bodočnosti. To je enrazlog, zakaj da Francija nič ni prav navdušena za zgrajenje mostov, ker bi pri tej operaciji le sama trpela. Vlada stoji nasprotno na sledečem stališču: Mirovne pogodbe, tako versajska kakor st. germainska, trianonska in neuillyska so podlaga za novo Evropo. Na tej podlagi samo se more izvršiti obnova in mir bo le tedaj zasiguran na kontinentu, ako bodo vsi narodi ljubosumno ščitili temelj, na kojem sloni novi red v Evropi. Zato je francoski zastopnik moral govoriti proti Čičerinu, ki je hotel indirektno načeti vprašanje mirovnih pogodb, zato je morala Francija reči svoj veto, ko se je objavil nemško — boljševiški dogovor, ker je naperjen proti obstoječemu redu. Namesto, da bi bila Anglija francosko tezo podprla, ji je dala zaušnico. Zidajmo mostove, pobratimo se!
eno besedo: Francija čuva v Genovi mirovne pogodbe. Kaj sledi iz tega za nas, oziroma zakaj ji je naše časopisja to zamerilo? Ali ni delo mirovne konference en sam velik organizem, ki je poosebljen v mirovnih pogodbah v Versailles. St. Germain, Trianon, Neuillv? Ali vsi ti diplo-matični akti niso tesno med seboj združeni tako, da drug druzega podpirajo? Versajski mir je obračunal z Nemčijo; ker je za nas manj važen, so seveda bolj razpoloženi govoriti za njegovo revizijo. Kaj pa ako bi vrgli na mizo mirovno pogodbo, ki nosi ime St. Germaina in Trianona? Mislimo, da nas ta besedila zelo živo zanimajo, saj ravno na njih sloni nova politična organizacija Srednje Evrope. V njih je tudi izražena volja Slovencev in Hrvatov, da hočejo proč od Avstrije. Kako hočemo zagovarjati obstoj tistih pogodb, ki govorijo v našem interesu, ako rohnimo proti versajski, s katero so naše pogodbe tesno združene?
Ako začnemo z revizijami, nikdo ne more reči, kdaj in kje se bodo revizije končale.
Versajski diktat, kot se rado imenuje delo mirovne konference, je juridična podlaga za Jugoslavijo, Čehoslovaško in Poljsko. Začnimo rušiti na tem temelju, delali bomo samo v interesu tistih, ki vidijo v nasled-stvenih državah vso zlo Evrope in ki bi s popolno revizijo versajskega diktata radi potisnili zgodovino nazaj tja, kjer je bila 1914.
Če Francija ljubosumno zagovarja in čuva mirovno pogodbo, s tem tudi straži eksistenco držav Srednje Evrope.
Zato bodimo veseli, da ta "osamljeni orač" v Genovi ni hotel biti vpre-Žen v Lloyd Georgev plug, ki bi rezal brazde ne samo versajskemu miru, ampak tudi življenje naših slovanskih domov v Evropi. Naša vlada pa <TQtovo ni delala proti interesom Slovencev, ako se je pridružila "tihemu oraču" in podprla njegovo tezo o nedotakljivih mirovnih pogodbah.
Iz te°"a stališča nam je Francija v Genovi mnogo bolj simpatična, kot alegorije "angleških državnikov, ki se jih trusti poslužujejo, da zavijejo v oblake blagodišečega dima svoje mrzle račune. Razum govon tukaj jasno in mi bi delali prav, ako bi njema sledili.
LETO (VoL) VIH.
UTRINKI.
Življenje temelji na iskrenem po-željenju in brezplodnem obžalovanju.
RAZNE NOVICE.
GENERAL WU HOČE REPUBLIKO.
Pao Ting Fu. 12. maja. — Kitajski zmagovalec general \Yu, je danes izdal posebno noto na kitajsko prebivalstvo, v kateri vabi vse ljudstvo, da si takoj izbere zastopnike, kateri bodo formirali novo kitajsko republiko prav po vzorcu republike Združenih Držav. Gen. \Yu se je pridružil tudi general Geng Vuhsiang, ki poveljuje armadi kitajcev, ki so po večini izpreobrnjeni v kristjane.
S tem, da je prešla moč nad kitajsko republiko v roke generala \Yu, je pričakovati temeljitih preuredb na kitajskem, vsaj tako prerokujejo politični opazovalci. Prva stvar bo, da se bo nova republika skušala otresti niponskega vpliva, ki sega s svojimi požrešnimi kremlji po kitajskem o-zemlju.
RUSI ZADRŽALI ODGOVOR.
Genoa, 12. maja. — Ruski dele-gatje so danes imeli pripravljen odgovor za zaveznike in so nameravali istega tudi izročiti na današnjem sestanku zavezniških delegatov, toda po kratki konferenci med Čičerinom in italijanskim zastopnikom, se je Čičerin hipoma premislil in zadržal odgovor, katerega bodo sedaj še enkrat natančno preiskali predno ga iz-roče v roke zaveznikov.
KANADA OMEJILA PRISELJEVANJA IZ VZHODA.
Ottawa, Ontaria. 12. maja. — Kanadska zbornica je danes sprejela rezolucijo, ki prepoveduje vsako priseljevanja iz daljnega orijenta. Za sprejem rezolucije je volilo 130. poslancev in proti 36.
Tvoj kredit je večkrat dober tedaj, ko ga ne potrebuješ.
* * *
Srečo je treba iskati, nesreča pa se sama rada vrine.
PREROKUJE VOJNO MED JAPONCI IN RUSI.
Paris, 12. maja. — Iz zanesljivih političnih virov je prišla vest, da Rusi žele in se tudi pripravljajo, da prej ali slej zaustavijo japonsko prodiranje v sibirsko ozemlje. Kakor hitro se Rusi zavarujejo hrbet na zapadu pred svojimi evropskimi sosedi, se v političnih krogih sodi, bodo skušali Rusi obračunati z niponskem plemenom. ki požrešno grabi in krade slovansko zemljo.
JUGOSLOVANSKE N0YICE.
Režim krvi. Strahote srednjeveških ječ in mučilišč, o katerih smo mislili, da so za vedno pokopane, vstajajo v naši državi pod režimom, ki si prisvaja naslov demokratičnega in naprednega. Vrste se sramotni, umetno vprizorjeni politični procesi, v katerih prihajajo na dan nezaslišane stvari, ki pričajo o propadu vsakega pravnega in človečanskega pojmovanja med stražarji zakonov in zakonitosti. Mučenja in batinanja političnih obtožencev so na dnevnem redu. A kar prihaja na dan sedaj v prijepolskem procesu o ravnanju z osumljenci in celo s pričami, mora pognati kri ogorčenja v obraz vsakomur, ki še ni zapadel balkaniza-ciji.
Iz sarajevsk^fnuslimanske "Naše Pravde" posnemamo: Minolo soboto se je pred okrožnim sodiščem v Prijepolju v Sandžaku začela kazenska razprava proti 23 muslimanskim kmetom iz vasi Komoraza, ki so obtoženi, da so bili v zvezi z znanim odmetnikom-roparjem — Huseinom Boškovičem in da so mu pomagali. Obtožba se je sestavila 11a podlagi priznanj obtožencev v preiskovalnem zaporu.
Ko so prišli obtoženci pred javno sodišče, so vsi zaporedom izjavljali, da niso imeli nikdar nikakih zvez z Boškovičem, da ničesar ne vedo o njem, razen kar se splošno govori in da so podali svoje izpovedbe le pod pritiskom grozovitega trpinčenja. A mučili niso samo osumljencev, ampak celo priče, ki so jih zaslišavali.
Priča Muslič je na razpravi izpovedal, da so ga o priliki zaslišanja vrgli v zapor, kjer so mu izbili zobe. Tepli so ga "sekretar" Bajič in žan-darji. Posebno kruto je ravnal z njim orožniški kapetan Aleksič, ki mu je tudi zažgal hišo! Ko so ga do-vedli v zapor, je tu našel pričo Mla-dena Ostojič vsega v krvi. V zaporu so Musliča vrgli preko klopi in ga tepli.
Pričo Vaj ko Karaahmetovičevo, mater dvoje malih otročičev, je se-(Nadaljevanje na 3. strani.)
IZ DELAVSKIH KROGOV.
KAJ HOČEJO?
V Topeki izhaja list "The Topeka Daily Capital", ki je napravil v svoji neki zadnji številki opazko proti "u-nijonizmu" pod naslovom: "Kaj hočejo?"
Da je list kapitalistično trobilo in tudi vstanovljen v ta namen, je nam znano, vendar tako hinavskega vprašanja pa nismo pričakovali. Člankar razpravlja o unijonizmu med ameriškem delavstvom in namiguje, da je unijonizem glavna coklja, da delavci ne napredujejo in ne dosežejo svojih ciljev. Vendar, tega nam pa ne pove to trobilo kapitalističnih interesov, s čem naj nadomesti ameriško delavstvo unije, ako so te res škodljive delavcem samim. Zato, ker se je člankar skopal s svojo surovostjo tudi nad uboge premogarje, ki se bore za kruh in izboljšanje svojih razmer, tudi mi dvigamo svoj glas v protest proti tako hinavskemu napadu tega lista.
Kdor se bori proti ubogemu delavstvu samo zato, da bi istega raz-organiziral in v njegove vrste zase-jal neslogo in potem ga pa pustil na cedilu, tak človek"se ne more prištevati med kristjane, niti ne med poštene ljudi. Ako pa ima omenjeni list v resnici kaj boljšega za delavce, kakor so sedajne unije, naj pride na dan. amerikanski delavci lastujejo kolikor toliko izobrazbe, ker oni niso orijentalci, da bi vrjeli sleparjem, ampak znajo soditi s svojim lastnimi možgani, in če bo kaj boljšega, kot so dosedajne unije bo to ameri-kansko delavstvo radostno pozdravilo in bo omenjenemu listu hvaležno vse dni svojega obstanka. Pre-mogarji se bore samo za svoje pravice do življenja, do katerega ima pravico še ubogi črviček v prahu. To naj si zapomni list The Topeka Daily Capital, predno bo zopet kaj zapisal proti delavskim unijam !
DELAVCI V PAPIRNICAH ZMAGALI.
New York, N. Y., 12. maja. — V (Nadaljevanje na 3. strani.)
m
MILJONARJI KONTROLIRAJO KONGRES.
Washington, 12. maja. — Časopisje je pravkar prineslo vest, da sedi v kongresu Združenih Držav nič manj, kakor 11. milijonarjev, izmed katerih je več multimilijonar-jev. Zato se ni čuditi, ako se naš kongres tako malo briga za delavska vprašanja, ako pa sestoji iz bogatašev, ki reprezentirajo najbrže kapitaliste.
CENA MESU PADLA.
Včeraj je padla cena živini, kakor teletom, bravini in vsej goveji živini za 15c pri sto funtih teže. Čas je, da se enkrat zniža cene živilom. Delavske plače so se že davno!
DENARNE POŠIUATVE.
Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih.
Včerajšne cene so bile:
Jugoslovanskim kronam:
500 kron ..............• .$ 2.35	50
1000 kron ............... 4-20	100
5000 kron ............• • - 20.00	500
10000 kron ................ 40.00 1000
Italijanskim liram:
lir	..................$ 3-35
lir	.........,.. • •____ 6.25
lir	.................. • 29.00
lir	.................. 57-0O
&=g
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25-00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00Računamo $1.00. Od $75-00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1S49 West 22nd Street	Chicago, 111,
'kte&č*
9

"EDINOST^
EDINOST.
QLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Slovenian Franciscan Press
W. aand Street,	Chicago, 111.
Telephone: Canal 98.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Tri-Weekly by -OVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street. Chicago, 111.
itered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879-
KULTURNI BOJ.
gralci in igralke tukajšnih katoliških društev so se združili, ter ustanovili posebni odsek pod imenom "Slovenski pevski in dramatični klub, združenih društev." Ta klub prireja vse igre in predstave, katero si katero posamezno društvo zaželi.
Slovensko stavbinsko in posojilno društvo, je imelo 29. aprila svoje" občno zborovanje in volitev novih direktorij. Izvoljen je bil ves stari odbor. Kakor je razvidno iz tajni-! kovega poročila je društvo nepriča-! kovano dobro uspelo. V prvem letu svojega poslovanja je imelo nad $15.000.00 prometa in to kljub slabi m delavskem razmeram.
Dne 30. aprila je bilo v naši slovenski cerkvi, prvo sv. obhajil j. Vseh prvo obhajencev je bilo
Rev. F- J. Azbe, župnik »lov. cerkve in duhovni vodja KSKJ. namerava obiskati staro domovino to pomlad. Ker je sprva nameraval odriniti že 4. maja so mu župljani v nedeljo zvečer priredili krasno odhoc-nieo. Brez vsake reklame, je bila prostorna Mr. Opekova dvorana na-
Kunst-u, ki je vse pesmi nalašč za ta večer priredil. Ravno tako gre vsa hvala, tudi celemu cerkvenemu pevskemu zboru. Hvala tudi čč. šolskim sestram za njihov trud, ker sd otroke tako lepo naučile, bodisi igro ali petje. Hvala tudi Mr. John Za-larju, za njegovo poslovilVii govor. Hvala vsem, ki so na en ali drugi način pripomogli, da se je ta večer tako lepo obnesel.
;f;.Yam pa č. g. župnik kličemo: Z Bogom, lepa in srečna naj bo Vaša pot v domovino. Naj Vas Bog varuje na vseh potih, ter Vas zopet srečno nazaj pripelje v našo sredino.	M. I., faran-
Dokler je bila cerkev še v zibki, še zrno v zemlji, v katakombah, so jo upale in skušale zveri na rimskem cesarskem prestolu, Nero & Comp., z ognjem in mečem v kali zadušiti. Ni se jim posrečilo. Njih grešne kosti je požrl grob. Cerkev pa je zmagoslavno izšla iz katakomb. Tudi v poznejših stoletjih so se še našli posamezni, ki so v svoji brezmejni slepoti in oholosti mislili, da se bo njim posrečilo, kar se onim ni. Omenjam le kronanega pohotneža Henrika VIII., njegovo enako ničvredno "deviško" Elizabeto, angleško in socialistični svet, ruske boljševike. A tudi ti so morali potem, ko so se okopali v krščanski krvi, poraženi zaklicati: Zmagal si Galilejec!	- *
Toda tisti, ki so imeli kaj pameti, četudi le satansko, so že pred sto-j bita ^o zadnjega kotička. Vsakdo je let ji spoznali, da če se ni dalo z brutalno, krvavo silo uničiti hotel še enkrat reči č. g. župniku "Z Cerkve, ko je <bila na videu še slabotna kal, jo je tim manj mogoče, odkar Bogom!" "Srečno pot in zopet na ie postala mogočno drevo, pod čegar vejevjem iščejo in najdejo milijoni veselo svidenje!" Zares je bilo nekaj blagodejno senco. Zato so spremenili vojno tehniko in taktiko. Kakor lepega in veličastnega. Da tukajšni peklenska kača v raju. si prizadevajo tudi oni diplomatično doseči svoj farani čislajo in spoštujejo svojega cilj. ker se ogenj in meč nista obnesla.	župnika, je dovolj pokazal ta večer.
Avtonomija razuma, naturalizem, racionalizem, prosvetljenost, na- večer, ki bo slehernemu udeležencu predek, kultura, to so tiste cvetke, ki jih ponujajo po vseh oglih, kakor j 11 d ostal v večnem spominu do konca svojo robo. Na videz lepe. duhteče cvetke. Marsikateri je že stegnil ro-, življenja. Dasi so se vse priprave vr-ko po eni ali drugi, kakor Eva po lepem sadu. £e duhovnike in škofe naj- sile tako tajno, ie bil program celega čemo vmes. Le Cerkev, ki jo vlada sv. Duh, se ni nikoli dala premotiti, večera nekaj izrednega. Vsa priredi-Vedno je povzdignila svoj svareči glas: Otroci ne dajte se zapeljati, te tev je bila vpeljana, daje morala seči cvetke so narkotične, v njih so skrite bombe, namenjene vam in Cerkvi. Mnogi niso poslušali njenega opomina, ampak s > Šele po britkih prevarah spoznali, kako prav je imela. Da, Cerkev ve. kaj je kulturni boj. ve kaj hoče, ve da imajo kulturobojneži, gori od veteranov, rimskih krona-nih trinogov, pa doli do generalnega štaba novejših kulturnih bojev, fraj-maurerjev, katerih gmajnarji in trenarji so tudi socialisti, ve, pravim, da imajo vsi ti v ustih: kulturo, napredek, prosveto itd., zadaj pa nož za njeno srce. Ne boji se ga, ker ve. da.njeno srce nikoli ne bo izkrvavelo, naj ]>rj tej krasni pesmi so je še tolikokrat prebodeno. Boji se za nas, svoje otroke, ki nimamo takih ušle misli nazaj, nazaj v obljub kakor ona, neštete žrtve kulturnih bojev pričajo, <ia je njen stran vino. kjer je zapustil svojega, očet i upravičen.	.	mater.' bratce in sestrice . . . Koliko!
Kdor noče biti mej temi žrtvami: Pozor! Tim večji pozor, čim lepše jn koliko jih je zopet zaželelo videti so na videz firme, pod katerimi se danes, v dobi. reklame, dela za kulturni svoje drage, da marsikatero oko t> boj. Tudi naša tetka "Prosveta" misli, da 1><> na ta	večji biznes
lala. Zato je po zgledu svojega ljubljanskega bratca "Napreja", od katerega je svoj "Kulturni boj" prepisala, skrila nož, ki ga ima nabrušenega za srce Cerkve, skrila ga celo pod Kristusov plašč. Kar cedi se ljubezni <lo Kristusovega nauka. Pravi, da sta si njegov nauk o ljubezni in socialistični v najbližjem sorodstvu. Menda zato, ker je bil Kristus tako navdušen za socialistično specijaliteto .razredni boj!? Kaj? Žlahta pa taka! Sicer se pa "Prosveta" v Kristusovem plašču prav tako "dobro" počuti, kakor David v monturi svojega kralja. Že par dni potem, ko je bila navdušena za vsako črko Kristusovega nauka o ljubezni, je z vidnim zadoščenjem priobčila bogokletno gobezdanje nekega protestantovskega "Re-\erenda", ki taji božje spočetje Kristusovo in dosledno tudi božanski izvor njegovega nauka. Sicer pa, če bi hotel popisati "Prosvetino" "strašansko ljubezen' do Kristusa, bi moral pisati knjigo. Morda dobim še kedaj čas za to. Za zdaj samo toliko, da, če bi danes stopil pred naše socialiste kak Pilat in jim dal na izbiro: Katerega hočete, da vam izpustim, ali Kristusa ali Kristana, kateri vam jo je popihal z milijondolarskim fondom, bi vsi enoglasno zaklicali: Izpusti nam Kristana, na kriz s Kristu-
se
Pittsburgh, Pa. — Zopet sem se namenil napisat en par vrstic v naš priljubljeni list Edinost, ki se tako neustrašeno bori in brani naše principe in našo vero.
Delavskih razmer ne bom opisa-val, ker te še niso ozdravile, ampak I se še vedno nekam bolano držijo.
Namen moj pa je zopet nekoliko-odgovoriti našim učenim "rdečkar-' jem", ki mažejo po naprednem (?) I časopisju svoje telebanosti. Prišla 1
norčevati iz molitve "Češčena Marija." Molek si naj lepo zapomni, ta slučaj, ki se hoče norčevati iz svetih reči. Znabiti bo prišel še čas, ko bo še klical Marijo na pomoč, pa revček ne bo uslišan. Tako se hočejo tudi norce delati vsi rdečkarji iz vsega, kadar mu pa le malo po trebuhu , zacvili, tedaj pa brž po duhovnika. To so značaji!
Okoli Prokletarca pa tudi krulijo, pravijo, da jim želodec postaja prazen. Na vse pretege vpijejo, dajte, dajte, kaj za našo malho. Rojaki po naselbinah, ki sedaj stavkajo in nimajo denarja, naj vprašajo te gospode na lavvndale malo za svoje de-setake. " Miljondolarski fond" bi ne bil po mojem mnenjuvnikdar razdeljen boljše, kakor če se ga sedaj razdeli, ali vsaj nekoliko da, za stav-kujoče premogarje, ki imajo velike družine. Ali ni Vas rdečkarje sram, da še sedaj gulite uboge delavce, ko so brez dela na stavki? Ali rdečkarji nimate res nobenega srca? Ali ste res hijene v človeški podobi? Seveda! Ampak treba je to zakriti, da ljudstvo ne vidi! Ljudstvu je treba metati peska v oči, kajne, da ne spregleda! Da, da, taki ste!
i
v srce vsakemu navzočemu. T< čno ob 7. uri ie prcdsedatelj v kratki besedi j »ozdravil navzoče v imenu cele| župnije, ter pojasnil namen tega po-Večera, te naznanil prvo! programa, pesem, ki jo pojej cerkveni zbor.: "Želja po domovini.".
lehernemu izaj v milo domo-
slovunega
t« >čko
mi je v roke smrdljiva cunja iz Chi-, _ cage. Začudil sem se en malo ko | Da pa "e bl nai"°d Prehltro sPre' zagledam v njej dopis iz Canonsbur-'gleda1' kakl SO tJ voIkovl v OVČJI ga. Odtam se en rdečkar prav jezi !oblekl- Pa pošiljajo okrog svoje zada jih je Jože Ambrožič zapustil V|Stopn,ke S rOŽnim vencem v roki- Xc ko je to resnica, da je to storil je \dolg° tega' p° tukaišni bližni immoral -že vzrok imeti zato da ;else,bini- hodiI zastopnik "tetke Pro-
vendar enkrat pesek izpraliz svojih !kIete" 2 rožnim vencem v žePu* A" oči, ki mu ga j« nasulo vaše golju- k° je pnse1 v hlš°' kjer so stanova!i fivo in lažnjivo prepričanje. Sedaj !soclialisti- ie udrihal po farjih, da se
je Jože. kakor razvidno izpregleda! I,e VSC kadil°* kakor hitro Pa J*e Pri" da ni vse zlato, kar se sveti In. dal*el v hiš°- kjer so stanovali katoli-t i "rdeča hancia" v Chicagi prav p»-*?anje se -ie hliniK da katoličan in steno guli in vara naš zmešani slov. kazal r"*ni venec- Tak<> znai ' nan,d v Ameriki. On je bil predobro Vld,te ,ill<lie bož^ naAi rde6i slePan* izgojen doma, da bi mogel čisto ob-SlepUl llbo"° nezavedno ljudstv... v.ak., vero priti, morda se je Spora-7at°	^"dstvo po naselbinah.
i kadar pridejo k tebi taki ljudje pokažite jim vrata, tem sleparjem! Naročajte pa dobre liste, kakor so Ave Maria. Edinost in Glasnik, te širite in naročajte na se bodo razmere 1 med Slovenci v Ameriki izboljšale. Pozdravim vse naročnike in čita-
som
Seve to grozdje jim je zaenkrat še prekislo, zato je treba biti pobožen, dokler ne dozori. Pobožnost je za vse dobra. A vedite, ljudje božji, •če bo to grozdje socialistom kedaj dozorelo, bodo prešali kri, krščansko Vri iz njega, kakor so jo Neroni, Deciji, Dijoklecijani. Ruski boljševiki so krvav dokaz za to. Kri zloglasne katoliške inkvizicije, je le kaplja v morje krvi, ki jo je prelila rdeča boljševiška inkvizicija. Se razume, da iz same čiste ljubezni Kristusove, ki nje, oznanjevavce čistega Marxovega •evangelija, seveda še bolj ogreva, kot naše "Prosvetarje."
Ne čudim se tej vojni taktiki socialistov. Od sinov očeta laži ni nič boljšega pričakovati. Če je bil oče laži tako peklensko predrzen, da se je upal celo pred Kristusa stopiti in ga z zlatimi obljubami skušati, kdo se "bo potem čudil, ko vidi, kako njegovi sinovi v pobožnih maskah hodijo okrog zmotljivih ljudi, ki so jim že tolikokrat nasedli. A zdaj, ko veste rojaki, kaj hočejo, ko veste, da imajo pod plaščem bodalo za srce vaše matere Cerkve in vas kot katoličane, tudi veste, kaj vam je storiti, kadar se vam približajo. Kadarkoli pride v vašo hišo kak poslanec od rdeče žlahte, ki se zbira okrog: Prosvete, Glasu Svobode, Proletarca. Enakopravnost:, Slovenije in clevelandskega Časa, katere v tem podpira tudi hermafrodit-ski Glas naroda, ne imejte zanj nobene druge besede kot: Poberi se satan, pisano je namreč: Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi!
H. B.
Iz slovenskih naselbin.

Waukegan, 111. — Cenjeno uredništvo: — Ker se le malo kdaj sliši iz naše slov. naselbine, dovolite mi, aa tu par novic poročam.
Delavske razmere so zelo slabe, kot povsod v Ameriki. Na društve-
nem polju se gibljemo še precej po-voljno. Ker ni rojakov iz stare domovine, zato je tudi pristop v razna društva le bolj normalen, to je", ako mladeniči in dekleta 16. leto dopol-nejo pristopijo k društvom. Vsi i-
biio rosno.
Nato nastopi Mr. John Zalar. ter v imenu cele žtipnije se zahvali č. g. župniku za njegov trud med svojimi župljani, ga prosi naj izroči pozdrave nas vseh. vsem našim sorodnikom in prijateljem s katerimi se snide, naj na nas ne pozabi, tudi, ko ga ne bo med nami, ter. da se zopet srečno in veselo vrne nazaj. Govora je sledila pesem "Pozdrav." Zopet nekaj, kar nam je privabilo solze v oči. "Pozdravljena mi domovina", kdo izmed nas bi te z veseljem ne pozdravil? Pesem je pel cerkveni pevski zbor. Nato g. predsedatelj pozove č. g. župnika, da izgovori par besed v slovo. Č. g. župnik se ves ganjen dvigne in se v lepih besedah zahvali vsem navzočim za njihovo požrtvovalnost, ter za ta krasen večer želi. da bi zopet zamogel vse zdrave in srečne pozdraviti, ko se vrne nazaj. Temu sledi igra. katero so vprizorili učenici 7. in 8. razreda naše šole "Smrt pravičnega." Po igri zopet nastopi cerkveni pevski zbor s pesmijo "Pomladanska." Tudi šolarji niso zaostali, tudi oni so hoteli svojemu učitelju v slovo zapeti, zapele so učenke višjih razredov angleško pesem "Tell the Mother I'll be there", "Povej materi jaz bom tam." Zopet nekaj lepega gin-ljivega posebno za one, ki umejo angleško. Pa tudi ta male deklice niso zaostale, one so vse v belih oblačilih in s šopki v rokah zapele pesem "Rožic ne bom trgala" in konec pesmi je ena izmed deklic pripela lep šopek cvetlic g. župniku. Druge pa so mu pa poklonile velik šopek cvetlic. Konečno se predsedatelj zahvali vsem navzočim, ter naznani konec programa. Ne sme se pozabiti omeniti, da je slovenska godba med programom svirala razne narodne komade. Po programu pa o-krogle za srbeče pete.
Tako smo torej imeli en lep večer, večer, ki bo slehernemu ostal v trajnem spominu. V prvi vrsti gre vsa čast in hvala našemu vrlemu or-ganistu in pevo-vodju Mr. Leopold
nil na novomeške frančiškane, kamor je hodil v šolo. koliko so oni storili dobrega za narod in kamor je hodil tudi Zvonko Novak, ki je sedaj pri najbolj umazanem listu, kar jih je na svetu, da bo tako ložje u-drihal po duhovnikih od katerih je I l ozaravim narveč dobrote prejel. To se vidi. Ite]]e 1,sta ^mostu in tebi list pa želim v tem Marijinem mescu majni-
kti vsaj en tisoč novih naročnikov:
John Golobič.
kake krasne značaje imajo rdeči listi v Chicagi. Samo Bog daj. da bi G. j S. tako dolgo izhajala pod njegovim i vodstvom, kakor je X. v Pittsburgu. In da bi jo tako noč vzela, kakor ga je ' v Pittsburgu. Podleži najnižje vrste. To so Vam ti naprednjaki pošteni, in pa značajni!
Nadalje sem videl tudi v Pros v. štev. 84. ako se nemotim, en nesramen dopis iz Forest City, izpod žensk ega peresa. Kakor sem razvidel i z vsebine tega dopisa, mora imeti to ženišče. salamensko kosmato vest. Vendar ta dopisnica se jako moti. ako misli, da bo s tem svojo pekočo in črno vest zadušila, ako bruha ogenj in žveplo na katoliške duhovnike in sv. Cerkev. Ona piše med svojimi "učenimi" vrsticam^, da možki samo čas tratijo s tem. aa hodijo v cerkev, ter denar zapravljajo, da to je samo farški humbug." Jaz samo to rečem, blagor se možu. ki ima tako ženo in otrokom, ako jih ima kaj. ki imajo tako "učeno" mater. Kakšni bodo otroci od take matere! Ali ni velika sramota za žensko, da se drzne javno takole bruhati svojo zagrizeno sovražnost, napram sv. veri in cerkvi. Da jo ni sram ! Je-li to žena za pošteno človeško družbo? Take ženske bi morale iti na Rusko, tam je dežela za ljudi takega kalibra, tam se "cedi" med in mleko! Ali more taka mati odgojiti pošteno svoje otroke? Da dokler bo svet tak. kakor je ta dopisnica, dokler bomo imeli na svetu take 4'vzorne" matere, potem bodo sodnije še imele opravka z zločinci in vislice bodo še dolgo časa živele med nami. Še se bodo polnile norišnice, kamor ta dopisnica že sedaj spada! Res vzorna ženska ste med propalicami!
Salamensko "učeno" je pa to tudi za tetko Prosveto, ki objavlja ta-ko-le blago.
Nadalje je priobčil "K. T. B." v svoji koloni klobaso, seveda izdelano z lawndalski rdeči mesnici, ki nosi pečat Molekovega patenta. Hoče
Alexander, Pa. — V obligatnj izdaji Prosvete z dne tretjega maja se zaletuje z dopisom Anton Hrast v mene. kakor, da bi bil jaz pisal dopis, ki je izšel pred nekaj časom v E-dinosti iz ravno istega kraja pod podpisom J. P. Kar se mene tiče,jaz istega dopisa nisem pisal, ter se tudi ne čutim kompetentnega da bi pisal o razmerah, ki so se godile v rovu. kjer je on zaposljen. Sploh pa nisem sam v naselbini, da pisat znam, ker vem, da imajo tudi drugi to znanje in sedaj še časa preveč. Kar se pa tiče socijalizma sem videl pod tem praporjem. ki ga drže ne-* kateri radi osebnih koristi tako visoko. toliko gnjilega. da sem stal pred alternativo ali vse skupaj pustiti. ali pa še naprej vleči še večje > ignorante, kakor sem jaz v korist družili. Cenjeno uredništvo pa prosim. da potrdi, da jaz nisem pisal istega dopisa.
Jože Ambrozic, mirovni sodnik.
Potrjujemo, da Jože Ambrožič iz Alexander. Pa., ni v nobeni zvezi z dopisom, ki je bil objavljen v Edinosti št. 48. pred nekoliko časom iz Alexander, Pa. Urednik.
Cleveland, Ohio. — Cenjeni g. u-rednik: — Zopet Vam moram pisati en par vrstic zaradi tega, da bodo tudi drugi ljudje po drugih naselbinah kaj čuli iz naše slov. metropole.
Tukaj je umrla starišem Antona devet-Ietna hčerka. Bila je dalj časa bolna na srčni bolezni. Pogreb se je vršil včeraj v ponedeljek. Družini Mr. Ogrica izražamo soialje!
Posebno nas zanima tudi lepi dopisi v Edinosti. Tako radi jih čita-mo, vsaj vemo, kako se godi Slovencem po drugih naselbinah. Ravno zato sem tudi jaz prijel za pero, da (Nadaljevanje na 3. strani)



•IDfNOir
H AMERIŠKA SLOVENKA.
GOSPODINSTVO.	[pomirjevalno in osvežujoče,
Zdrobova juha. Deni na razbelje- [zvečer* no zabelo, mast ali maslo, drobno se-' sekljano čebulo. Ko
zlasti
nasveti za perice.
se zrumeni, do-sesekljan peteršilj, nato za vsako osebo i do i a pol velikih žlic pše-tticnega gresa kar neprestano mešaj, pndeni tudi žlico paradižnične kon-ferve- Ko se vse to navzame zabele i" se nekoliko zrumeni, prilij vrele Xnde, kakor za prežgano juho, a pa-2l- da se ne napravijo štrukeljčki. ^soli in prideni malo popra in skor-J° sira. Da zadobi juha pravi okus, mora vreti pol ure.
Snežene kepe. Snov: 3 jajca, pol htra mleka, 10 kavinih žličk sladkorja. Mleko, kateremu prideni 2 žličk i sladkorja, skorjico limona. Košček vanilije, ako imaš pri rokah, zavri. Beljake stopi v sneg: ko mleko zavre, devaj z žlico kepe snega v mleko, katere obrni po par sekundah — preveč kuhane strde — sna-mi iz mleka ter položi na krožnik eno poleg druge. Mleko, ki se ustavi na krožniku, prilij ostalemu mleku potem, ko si skuhala že ves sneg. nakar se mora to shlaciiti. Rumenjake zmesi z ostalim sladkorjem, da se peni. Ko je mleko shlajeno. primesi ga počasi rumenjakom. Nato postavi posodo s to zmesjo zopet k ognju, ki ne sme biti premočan, ter neprestano mešaj, dokler se ne zgosti v kremo. To kremo prilij k sneženim kepam in sladščica je gotova. ki služi ne-le kot naslada, temveč tudi kot redil na in lahko prebavljiva jed za otroke in bolnike.
Čajni biskoti. Snov: t kg. bele moke. jo dkg surovega masla. 25 dkg sladkorja. 1 jajce, malo soli. t Oet-ker-jev prašek ter pol kozarca vode ali še bolje pol koz. vina.
Moki primesi navedeno množine sladkorja masla, stepeno celo jajce in potrebno količino mrzlega vina ter sc.li. \ se to zmesi v testo, kateremu si pridela nazadnje presejan in z moko pemešan prašek: testo, ki ne sme biti pretrdo, zvaljaj a ne pretanko. in zreži iz njega s kozarcem krožke, katere položi na malo namazano ploščo ter speci jih v ne prevroči pečici, da lepo narastejo: Ko s<> lepo rumeni, so gotovi. Predolgo pečeni strdijo. Citn več masla pride-neš tem rahlejši bodo.
Lahko prebavna in tečna večerja za otroke. Namaži košček kruha s surovim maslom in vrhu masla prideni par žličk medu. Tak kruh "je okusen in se prilega k čaju ali sko-
Rjo iz perila odpravimo, ako po-vlažimo madeže s tekočino, sestavljeno iz oxalne kisline (strup) citro-nove kisline, kuhinjske soli in 8 delov čiste vode, in jih držimo nad ci-nasto posodo, napolnjeno z vrelo vodo, dokler popolnoma ne izginejo. Prvotno zamazani del tkanine izperemo v milnici.
Bleščeče belo perilo je ponos vsake gospodinje. Dosežemo ga prav lahko s sledečim neškodljivim sredstvom : od dveh delov alkohola in enega dela čistega, zelo svetlega ter-pentinovega olja vlijemo 2 polni, veliki žlici v 50 1 plavila in s tem poplavimo perilo. Nerazredčeni del te zmesi lahko vporabimo za odstranitev velikih mastnih ali smolnatih madežev, vendar moramo opozarjati. da je vsled nevarnosti ognja previdnost tu na mestu. Drugo bolj priprosto. a našim gospodinjam še manj znano sredstvo, s katerim lahko dosežemo bleščeče perilo so limone. Vzamemo zelo sočno limono, razrežemo z lupino vred na tanke ploščice in priložimo milnici, v kateri se še kuha perilo. Vsi madeži iz predpasnikov, kuhinjskih krp itd. izginejo in perilo je snežno belo. Seveda se v porablja to sredstvo le pri nebarvanemu perilu.
Plesnoba v perilu izgine že mnogokrat. če namočimo plesnjivi peril-ni kos vsako jutro z vodo in ga izpostavimo vročemu poletnemu soln-cu. Hitreje dosežemo naš namen, ako plesnivo tkanino povlažimo s tekočino. sestavljeno iz 1 žličke kuhinjske soli in 1 male žličke salmia-ka. nakar jo posušimo na solncu. Lahko vporabljamo tudi vrelo pinje-no oziroma kislo mleko ali siratko. v katero namočimo zamazano perilo, kjer ostane dalj časa. ga nato v milnici čisto izperemo in madeži izginejo.
Madeže črnega vina odpravimo iz perila lahko na ta način, da še na moker in svež madež natrosimo kuhinjske soli. ga v mlačni vodi kolikor mogoče čisto izperemo in položimo zamazani perilni kos v vrelo sladko mleko, kjer ga pustimo dalj časa ležati. Nato ga v istem izperemo in ponovimo ta način pranja toliko časa. da madež popolnoma izgine. To sredstvo za snaženje vinskih madežev je zelo priporočljivo, ker j ostane pri tem tkanina popolnoma
pili bodo naši malčki s petjem in svi-ranjem, siedi dvospev in mešan zbor "Danice", na to igra v treh dejanjih, šaljiva pošta, žrebanje dveh zlatov, prosta zabava s vsemi dodatki, v vsakem oziru je vse kar najbolje in prvovrstno preskrbljeno. — Rojaki in rojakinje v Brooklynu in Greater New Yorku! Na svidenje v obilem številu pri pošteni zabavi v domačem krogu.	Dopisnik.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom po naselbinah v državi Minnesota, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Mladichu, ki se trudi in širi katoliški tisk, kolikor največ mogoče na roke pri njegovem delu za katoliški tisk.I Rojaki pomagajte mu širiti naše liste !
(Nadaljevanje z 1 strani.)
kretar Bojič na okrožnem načelstvu pretepal z razpletenim bičem in zahteval, naj prizna, da je njen mož dobival bombe od Mladena Ostojiča. Vsled neznosnega mučenja, je priznala, kar so zahtevali, dasi je bila gola laž. — Priča Salko Karahmeto-vič izpove, da so ga sekretar Bajič, inšpektor Todorovič in kapetan A-leksič v zaporu neusmiljeno pretepali. Okrožni načelnik mu je prebil nogo, a v sekretarjevi uradni sobi so mu izbili dva zoba in ga pre tepli z žilami.
Strašne stvari je izpoevdal kot priča Mladen Ostojič. Po ukazu načelnika Perumičiča in inšpektorja Todo-roviča so mu pod nohte zabodli igle! Ko je bil že ves oblit s krvjo, so ga silili :*Priznaj, priznaj !' A Ostojič ni ničesar vedel in ni mogel ničesar priznati. Začeli z nova neusmiljeno biti po njem, dokler se ni onesvestil. Ko se je zavedel, je bil v kleti. Tu so ga slekli, privezali na klop in kapitan Aleksič mu je z lastno roko naštel 50 udarcev. Ker tudi sedaj ni priznal, kar so zahtevali od njega, so hodili po njem, ga vlačili za noge sem in tja, končno so pa prinesli lesene lešče in mu zagrozili, da mu Uprava Ave Maria, Edinosti, bodo nek del telesa tako dolgo sti-
in Glasnika P. S. J.
SRSENI.
skali, da bo priznal. Tedaj je Ostojič omagal in priznal laž. Bil je tako izmučen, da ni mogel več govoriti. nakar so ga odnesli, a inšpektor Ubogi samosrajčnik Prokletarec, i" načelnik sta naročala, naj poskr-
be za to. da za Ostojičevo smrt. ako bi umrl. nihče ne izve.
Toliko 'mrt »čilo v 4'Naši Pravdi". Mi kličemo vso našo javnost, naj sodi. ali je režim, ki je v svojo obranijo uvedel taka sredstva, vreden, da le še en dan dalje živi. Doli s skru-nilci jugoslovanskega imena, doli z režimom krvi ! Ta režim je sramota za Jugoslavijo in največja nevarnost za obstoj države same.
( Novi Čas, št. 74. >
leljci ječmenove kave. Med vpliva nepokvarjena.
(Nadaljevanje z 2. strani.) 1 je pa laž prve vrste. Pred Bogom pokažem malo sliko drugim na- smo vsi enaki tako revež, kakor bo-selbinam iz naše sredine. Prav tako,igatin! Zato Prosveta laže, ko piše, dopisovalci, le pridno dopisujmo v da cerkev drži s kapitalisti! list, ki zasluži vse hvale in časti od Pozdravljam vse rojake širom A-nas Slovencev.	tnerike!	John Wenzel.
S zanimanjem sem prečital tudi	—-
spis "Naša vojska", ki ga je spisal j Brooklyn, N. Y. — Tretjo nedeljo Mr. And. Tomec, slovenski premo-: tega mesca 21. maja pop. o 5. uri bo-gar iz Johnstowna. Pa. Izvrstno je do imela vsa naša društva izredno zadel žrebelj ravno na glavo. Da, ko prireditev v prospeh svoje sloven-bi mi Slovenci imeli vsaj še enih parj ske Brooklynske cerkvene občine v takih mož. kakor je on, da bi branili dvorani sv. Trojice na Montrose
že dva tedna piše, pa vse kar napiše, je brez naslova in brez glave. Sklepamo, da je tudi Zajček brez glave. Saj je zadnjič potožil Kozma Tele-banu. da se zadnje čase spušča silno veliko šrotov proti njegovi prazni glavi. Zato nam menda ne bo zameril, če povemo, da dvomimo, da r»i imel naš "junaški" Zajček glavo
na pravem koncu . . .
* * *
No, ja. če se vzame, v roke zadnji Proletarec in prečita odstavek, ki omenja chicaške patre in pa Mr. Klepca .in če nato še pomislimo, kdo se je mudil predzadnji teden v Chi-cagi. je prav lahko sklepati, kdo je dal potrebne informacije Kozma Telebanu. za dotični odstavek. Kjer se
osli valjajo, tam dlako puste!
* * *
Lavvndalski koritarji se zadnje dni tako boje cerkve sv. Štefana, da me-žijo, ko se peljejo okrog sv. Štefana. "Da je moral ta presneti Kazimir začeti graditi šolo, mi pa že vpijemo nad leto dni v Prosveti in Pro-ietarcu. da bo Kazimir samo denar nabral in jo potegnil, kaj bodo sedaj rekli naročniki Prosvete in Pro-tetarca. ko smo tako lagali čez Ka-zimirja . . ." Tako so se te dni pogovarjali za Martinovo baro, razni lawridalski hajduki, katerim je prav možko pritrjevalo par propalih pi-jančkov.
* * *
Naš Vilček. pravijo naši sosedje je zadnje čase postal tako učen, da že ne ve na katerem koncu bi svojo "učeno" glavico nosil . . . Kadar gre okoli našega župnišča. pravijo, da vsaki pot zmoli malo molitvico, da bi sedaj ni g. župnik še dolgo let žup-nikoval v Chicagi ... Je pač dobra dušica!
(Nadaljevanje z 1 strani.)
newyorških papirnicah, kjer so pred nekoliko 13ni zagrozili vposljenci, da* odidejo na stavko, so se danes pogodili z delodajalci in njih plače, katere so jim nameravali znižati ostanejo pri starem.
V MICHIGANSKIH RUDNIKIH ZAPOSLJUJEJO DELAVCE.
Iron-wood, Mich., 12. maja. — Kakor posnemamo po poročilih, so pričeli rudniki, ki so last Oliver Mining Co., zopet obratovati in več delavcev se je zadnje dni zaposljilo v rudnikih. Delavci v tem okrožju so bili skoro celo zimo brez dela.
MRTVA TOČKA.
Besednjaki tolmačijo "mrtvo točko", da se je stvar razvila v tak stadij, kjer je zamotana, da je vsak napredek absolutno nemogoč. Poslanska. zbornica postane mrtva točka pri predlogu, porotniki pri svojem izreku. Zaprtnica u pogledu telesnega sestava je tudi nekakšna mrtva točka. Mišičevje preveč delujoče iz ene strani je enostavno zastavljeno od nasprotne strani prebavnih delov telesa. Ta mrtva točka se mora rešiti, ker zaprtnica je izvor, kjer se pojavijo bolezni. Zastrupljeni ostanki v telesu, ako niso hitro in točno očiščeni, se vmešajo v kri in posledica je razne bolezni, revmatizem, zgu-ba spanca, i. t. d. Trinerjevo grenko vino je uprav pravo zdravilo za take slučaje. To zdravilo pomete ven vse take ostanke iz prebavnih delov života, ohrani delovanje prebave in ojača vse prebavne organe. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ima Trinerjevo grenko vino kakor tudi druga slavna Trinerjeva zdravila v zalogi za vas.
Katoliški Slovenci, vse vaše jednote, vsa vaša društva, vse bo šlo rdečkarjem v roke, če ne boste imeli močnega časopisja na svoji strani.

Proda se!
Kaj pomaga prezirati nasprotnika, ako|
""V" '"""J ........................I V	"	• t\t u I! pa vedno raste in že brusi nož na te? S
nase katoliško prepričanje pred so . Avenue med Uraham m Manhattan ■ m ga ne boš odp0(iii, če ga nočeš ri-|
vražniki s peresom in dejanji, pa bij Ave. z bogatim vsporedom. Nasto- deti.
bilo res drugače tudi med nami Slo-| ———————
venci. Da. solidarnosti je treba na naši strani pa bi šlo. Ko bi se kato-ličanje zavedli, da bi stopili skupaj in to, kakor hitro mogoče in ustanovili svoj lastni list dnevnik, pa bi tetki Prosveti kmalu odklenkalo med Slovenci.
Zadnjikrat je enkrat tetka Prosveta zapisala v svojih kolonah, da katoliški listi in cerkev drži z bogatinom. Za božjo voljo, ne tolcite sami sebe po zobeh, ko pa to vendar ve vsako dete, da je to laž. Naštejte mi koliko bogatinov pa podpira cerkve. In če kateri prav podpira cer-ker saj to je njegova dolžnost. Ker vsak katoličan, ako je katoličan mora podpirati cerkev po svoji moči. Da bi cerkev gojila na svojih prsih bogatine in sicer delavce pa tlačila,
Dvonadstropna velika hiša na vogalu Robey in 21st Place. Spodaj so dve trgovine. Ima pet stanovanj, eden s 6. sobami, dr.ugi 4. so po 4 sobe. Lease (najemninska pogodba) od trgovine poteče tekom 90 dni. Je izvanredna prilika za podjetnega človeka, zlasti trgovina, kjer je vedno obilo prometa. Proda se za ugodno ceno če se kupi takoj. Za pojasnila vprašajte pri:
EVA
1959 W. 21st. PL,
AFILD,
Chicago, 111.
V BLIŽINI
slovenske cerkve sv. Štefana imamo na prodaja več hiš. Kd >r
si želi kupiti dober in zanesljiv dom, naj prire k nam, da mu
lazkažemo hiše, ki jih imamo na prodaj od $2000.00 naprej.
POSEBNO NEKAJ UGODNEGA PA IMAMO:
Tri-nadstropno zidano hišo v kateri je pet modernih stano-vani. ki nosijo nad $80.00 renta mesečno. Pod hišo je izvrstna klet. nekoliko vrta in dobra stala, ki se da porabiti za garage. Če se proda v kratkem je cena: $8500.
Dvonadstropna zidana hiša s 4. stanovanji, ki nosijo $68.00 renta. Hiša je v najboljšem stanju, ako se proda takoj se jo dobi za $6400.00.
Dvonadstropna zidana hiša, z 5. renti, ki nosijo $65.00 renta mesečno. Hiša je skoraj nova in ima vse udobnosti, ki ga mora imeti moderno stanovanje. Ako se proda takoj, bi
se dobila za -6700.00.
Tri nadstropna zidana hiša s 5. renti, ki nosijo čez $80.00 renta mesečno. Hiša je opremljena z vsemi udobnostmi in ima posebno izvrstno klet. Cena $8000.00.
Dvonadstropna hiša v kateri je 6. stanovanj, ki nosijo $67.00 renta mesečno. Hiša je deloma zidano deloma lesena in je na zelo lepem kraju. Če se jo proda v kratkem je cena $5000.00.
Zidana in deloma lesena hiša z dvema stanovanjema ki nosita $36.00 mesečno. Pod hiša dobra klet. če se jo proda takoj se jo dobi za $3100.00.
Zidana in deloma lesena hiša, na lepem kraju, ima dva renta,
ki nosita $34,00 renta. Hiša je v dobrem stanju. Cena
$3000.00.
Kdor želi dobiti najem v bližini slovenske cerkve, naj se zgla-si v našem uradu in poskrbimo stanovanje. Naš urad je odprt vsak večer do 9. ure ztvecer.
Kadar imate opravek na sodniji in rabiti odvetnika ali odvetniških nasvetov, pridite k nam, kjer je Vam na razpolago slovenski odvetnik, s kateremu se boste pogovorili v domačem jeziku.

LINCOLN REALTY COMPANY
1901 West 22nd Street,
Chicago, 111.
Uradniki:
John Petrovčič, 1920 West John Jerich, 1849 West 22nd 22nd St.	Street.
Leo Mladich, 1929 West R. F. Kompare, slovenski 22nd Place.	odvetnik.
Phone : Canal 0098.


..^iuJu.-1- .fara,^

sL^L

ir^' ft, "■nun -1

m. . ...--J , tr-.. ..... 1
_ to**.- - ■ ^ •-
..
V RUDNIKU.
Spisal za "Edinost" Andrej Tomec, Johnstown, Pa.
"Oh, gorje nam ubogim siromakom, kako se moramo mučiti po teh jamah za te pr . . . kapitaliste", je žalostno vzdihnil Pečinov Jaka proti Ce-klarjevemu Jerneju ravno ko sta dobila zadnji voz za rudo in sta počivala vsak pri svoji "pelci" in povžila svojo jed.
"Da, prav imaš Jaka", mu odvrne Jernej, kot v podzemski ječi, kjer pa moramo še trdo delati, da se preživimo, kjer si kvarimo zdravje in celo tvegamo svoje življenje medtem, ko si brezvestni kapitalisti kopičijo milijone iz naših žuljev."
"Potem te pa še far straši s peklom, dasi ga imamo že zdaj na tem svetu". Pravi zopet Jaka.
"Zato, ker delaš in trpiš, ker si ti dela krivica od strani kapitalizma in ce polegtega še pošteno in pravično živiš, če se ravnaš po Božjih zapovedih, te gotovo nihče ne straši s peklom, temveč te mora ravno to tolažiti in ti dajati upanje na plačilo za vse to kar trpiš in storiš dobrega; med najbolj dobro delo, pa gotovo spada trpljenje in prenašanje krivice. Če se pa žuga s peklom hudobnežem in krivičnežem, med katere spadajo gotovo tudi brezvestni kapitalisti, čez katere se tudi ti pritožuješ, je pa popolnoma prav, ker eni imajo na tem svetu nebesa bogatini in kapitalisti, na onem pa pekel, mi pa na tem svetu pekel, pa na onem svetu nebesa. S peklom se torej ne straši poštene in pravične po nedolžnem preganjane, stiskane in zatirane, temveč one, ki ne spolnujejo Božjih in cerkvenih zapovedi in so udani strastem in pregreham."
"Toda, farji pridigujejo o peklu in dožnosti po cerkvah samo siromakom, ne pa bogatinom."
"I seveda ne bogatinom, ker ti ne hodijo v cerkev in duhovniki nimajo v cerkvi nikogar drugega pred seboj, kakor siromake in kako naj potem komu drugemu pridigujejo, kakor siromakom? Bogatini in kapitalisti se pač ne brigajo ne za cerkev, ne za duhovnika, ne za vero, ne za Boga in njegove zapovedi, ne za nebesa, ne za pekel na onem svetu, temveč samo za nebesa na tem svetu, za prijetno in razkošno življenje neme-neč se, če imajo zato siromaki pekel, ker jim ti s svojimi žulji spravljajo skupaj ogromna bogastva, sami pa žive v bedi.
Pa žal. tudi mnogo siromakov je, katerim duhovniki ne pridigujejo. ker jih v cerkev ni, med katere spadaš tudi ti, ker so jim brezvestni pro-tiverski hujskači in sleparji vzeli vero in jih s tem naredili tako nesrečne, da ne bodo imeli nikdar nobenih nebes; na tem svetu jih tako nimajo, na onem svetu jih pa ne morejo imeti, ker so odpadli od Boga in vere.
Saj se bere tudi v sv. pismu, da se evangelij ubogim oznanuje in Kristus, katerega nauke uče in razlagajo duhovniki, žuga bogatinom rekoč: "Gorje vam bogatinom, ker lažje gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogatin v nebeško kraljestvo!"
"Ni res, da bi delavec ne mogel iti v cerkev, saj drugi itak skoro nihče ne hodi v cerkev,»kakor delavci in njihove družine in tudi ni res, da bi bilo življenje delavcev tako neznosno, da bi se morali tako sami sebi smiliti. Samo vam, ki čitate rdeče liste, ki vas tako milo objokujejo in vašo bedo tako strašno slikajo zato, da bi jih imeli za svoje prijatelje, je življenje lahko neznosno. To je torej tista sreča, tista zadovoljnost, tista nebesa, katere Vam obetajo rdeči voditelji in njih listi, da vas delajo tako nesrečne in nezadovoljne, aa se čutite že v peklu, da se imate že za na križ pribite. Ne, mi pa take sreče, takih nebes, kakoršne znajo delati rdeči "učenjaki, ne maramo!"
"Vidiš Jaka', nadaljuje Jernej, "socijalističnih listov ni nič drugega, kakor sama hujskarija in boj proti duhovnikom, a nikakor ne boj proti kapitalizmu za delavske koristi. Da pa morejo vneti sovraštvo do duhovnikov pri nezavednih delavcih, zato duhovnike vred s kapitalisti tlačijo v cn koš, aasi je med njimi tolik prepad in sta to dva nasprotujoča si elementa. Eden izhaja navadno iz delavskega in kmečkega stanu, med katerimi tudi živi, dela in trpi, posebno veliko zavžije zabavljanja, zaniče--vanja in preganjanja od "delavskih" prijateljev. Drugi živi v vsem razkošju, prezira reveže, brezvesten, brezsrčen je, kopiči si silno bogastvo iz delavskih žuljev.
Dalje socijalistični listi in z njimi vred tudi vi od njih zapeljani delavci trdijo, da duhovniki in kapitalisti skupaj drže in da duhovniki uče delavce, da jih bo hudič vzel, če ne bodo krotki, da se ne smejo po robu postaviti kapitalistom, ko jih izkoriščajo in da si ne smejo poizkusiti si svoj delavski položaj izboljšati, da so duhovniki tako rekoč kapitalistični hlapci, ki hočejo pomagati kapitalistom zatirati delavce, toda kdo ne vidi, Sa so vse te trditve same na sebi največja budalost?"
"Pa je vendar resnica, da so duhovniki večji prijatelji kapitalistov, kakor delavcev in nočejo, da bi se kdaj delavcem bolje godilo", pravi zopet Jaka.
"Kako moreš to trditi? Kje so dokazi? Kdo pa duhovnike vzdržuje? Kdo pa napolni ob nedeljah cerkve? Kdo občuje z duhovniki? Komu duhovniki služijo in kdo jih zato plačuje? Kdo preskrbi in postavi duhovnike? Ali ne delavci? In delavci naj bi si preskrbeli in postavili duhovnika, ga zato plačevali in hodili v cerkev poslušat, kako pridiguje v prilog kapitalistov in škodo delavcev — kaj? In kako korist naj bi imel duhovnik, če bi se delavcu slabše godilo? Ali bi ne bil s tem tudi on prizadet? Kajti če delavec ne bo zaslužil, bo tudi težje vzdrževal cerkev in duhovnika. Kdo mu bo to vzdrževal če ne on sam? Morda kapitalist?"
"Toda jaz sem slišal od mojega prijatelja, da so vsi duhovniki te naše naselbine takrat, ko je bil premogarski štrajk, dobili mnogo denarja od kompanij, da bi pregovorili delavce, da bi šli delati, ne da bi se jim ugodilo njihovim zahtevam. In tudi to sem slišal, da so bila v angleških caj-tenbah objavljena imena vseh tukajšnih duhovnikov, kateri so izjavili, da pojdejo v rudnike delati namesto premogarjev, če se premogarji nečejo vdati in da naj jim kapitalisti ne zvišajo plače in jih puste štrajkati, kolikor časa hočejo, te se pravi, da pojdejo skebat in da bojo tako nadomestili premogarje "
"Ha, ha, ha!" smejal se je Jernej. "Saj pravim, da ni tako velike bu-dalosti, na eni strani, da bi jo vi rdečkarji ne vrjeli, in tako pametne in dokazane resnice na drugi strani, da bi jo vrjeli. Zlobnež, kdor kaj takega trdi, še večji norec, kdor naj takega vrjame.
Kakšno uslugo pa so naredili duhovniki kapitalistom ob štrajku, aa bi jim zato plačali. Saj vendar kapitalisti ne plačajo nikomur nič, če ne •vedo zakaj. In pomisli, rdeči listi ubogega majnarja tako pomilujejo in nad njegovo usodo tako jokajo in tudi ti sam imenuješ rudnik delavski pekel, kjer se mučimo za kapitaliste — in zdaj'naj bi kar na enkrat šli duhovniki. kateri po trditvi rdečkarjev,*niso za nobeno rabo in tako brez dela in zlahka živijo v ta delavski pekel se mučiti, kot se muči samo delavec! Da bi teh 25. duhovnikov nevajenih premogarskega dela. z mehko kožo na rokah, nadomestilo 27 tisoč izurjenih, trdemu delu in trpljenju vajenih majnerjev!	<Dalje prihodnjič.)
_iDiwosr
SMEŠNICE.
Logika.
"Jezus Marija — Pepček je požrl vinar! Teci hitro .po zdravnika!"
—	Bravo! za ta vinar naj izdam
za zdravnika vsaj sto kron! * * *
Hvala Bogu!
"Pa kaj te je prijelo, da nisi izstopil v Benetkah?!"
—	Hvala Bogu, da nisem! Neki sopotnik mi je povedal, da so tam
vse ulice pod vodo.
* * *
Ojoj!
"Gospodična — kaj pravite, ali bi mi vaš gospod papa dovolil vašo ro-
KJE JE, Alois Klanšek iz Gornjega Cerovega pri Gorici na Primorskem. Pred več leti se je nahajal v Clevelandu, Ohio, zatem se je baje podal v državo Colorado in od tistega časa ni bilo slišati od njega. Ako kdo izmed čitateljev zna, kje se nahaja, je prošen, da bi naznanil njegovim sorodnikom, zakar mu bodo hvaležni. Ako bo pa sam čital te vrstice, je prošen, da se pa sam o-glasi svojemu očetu Andreju Klanšek ali pa svojemu bratu Jožefu Klanšek, Gornje Cerovo pri Gorici, Na Primorskem.
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S K J. V CLEVELANDU, OHIO.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta starosti. Vi se lahko zavaru. jete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na teden bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od 1.—16. leta starosti. Dr zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knau-sovi dvorani. Asesment se plačuje samo na seji, od 10 ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsa nadaljna pojasnila dobite lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih
Predsednik John Widervol, 1153 Ea«t j 61 »t Street.
Podpredsednik Joseph Žulič.
Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 6xst St
Blagajnik John Melle.
Zastopnik Joseph Rus, 65x9 Bonna a ve
Nadzorniki John Zulič, Anton Strniša 'n Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant Drcčnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar.
SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in plinov® cevi, kakor tudi izvrftu-jem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljie in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naie pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. J AN DOS, 2042 W. ZZui St, neat Hojne Ave^	Chicago. DL
Tel.: Canal 4108
t
i VELIKO P0TNIK0Y.
V STARI KRAJ ODHAJA, veliko rojakov« Ako ste tudi Vi namenjeni tja, tedaj najbolje storite, ako potujete skozi podpisano tvrdko, ki je znana zaradi točne postrežbe in priporočena od onih, ki so že potovali.
IZ STAREGA KRAJA bo prišlo po 1. juliju zopet večje število novih priseljencev. A-ko želite tudi Vi dobiti kako osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila.
PRI POŠILJANJU DENARJA so pred vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. Poslužite se je torej vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na
Slovensko banko
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK,
70 Ninth Ave., J*ew York City.
ko?"
— Jaz mislim da. On napravi namreč vedno to, česar jaz ne maram. * * *
Vsakemu nekaj.
"Gospod ravnatelj, vi ste mi dali svojo besedo, zdaj pa daste ulogo
gospodu Petriču!"
— Kaj hočete, prijatelj, vsega ne morem dati enemu.
Tvoj sosed- nima še katoliškega časnika. zakaj bi ga mu za nekaj časa ti ne naročil ako pa sam noče.
Katoliški časnik je tvoj služabnik.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA
štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND, O.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za: $150, $300, $500, $1000, $1500 in $2000, smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali P«i S*4 na teden. V društvo lahko vpišete tudi otroke od i do 16 leta starosti. Za" nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor.
Društvo zboruje vsako 3 nedeljo v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1115 Norwood Rd.; podpredsednik Josef Za-krajšek, tajnik John Vidervol, 1153 E-61st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek ml, blagajnfk A. Basca, nadzorniki Anton Vidervol, Ant. Strniša in Josef Zakraj-šek st. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Pe-terlin.
J. KOSMACH.
i8°4 W. aand St.. Chicago. DL Rojakom te priporočam pri nakupi* raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hii zunaj in sne traj, pokladam stenski papir. Najboljie delo, nanilje cene. Rejaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
Najlepša prilika za potovati direktno
¥ DOMOVINO
z velikim parnikom
PRESIDENT WILSON
bo 20. MAJA (Velikega travna) Cena do Trsta ali Dobrov-nika je samo $102.50.
PIŠITE ODMAH TAKOJ, DA VAM MESTO NA PAR-NIKU ZASIGURAM.
DENARNE POŠILJATVE V DOMOVINO, IRVRŠUJEMO PO POŠTI IN POTOM BR-Z O JAVA. PIŠITE PO NAŠ CENIK.
IZVRŠUJEM VSE BANČNE POSLE.
SPREJEMAM DENARNE VLOGE IN PLAČUJEM PO 4°/„ OBRESTI.
EMIL KISS. BANKIR
133 Second Avenue New York, N. Y.
ROJAKOM NA ZNANJE!
Naznanjam vsem svojim odjemalcem, da imam vedno v zalogi vse vrste grocerijo, kakor tudi vse vrste sveže in prekajeno meso, vedno po zmernih cenah.
Nadalje se dobijo pri nas vedno domače kranjske klobase, pre-kajena slanina, kakor tudi šunke, kar razpošiljamo tudi ven po Ameriki na vse kraje.
Rojakom se priporočamo v naklonjenost!
JOSEPH FURLAN,
405 So. Ann Street,


JOHN STAYER.
GROCERY
1952 West 22nd Place,	Chicago, 111.
Priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma narejeno kislo zeljo, importirani holandski mak, in razne vrste "HOPS IN MALT" za varenje domačega piva. Vsem se najtopleje priporočam.
Telephone Canal 1404.
POZOR IGRALCI HARMONIK!
JOHN WENZEL
1017 East 62nd Street,
Cleveland, Ohio
Stem odgovarjam na več pisem, da še vedno izdelujem in popravljam harmonike in to stalno od leta 1894, vedno v Clevelandu, Ohio. Medtem časom še nisem za nobeno drugo delo prijel. Kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike ali pa jih sprejmem v zameno. Za nadaljna pojasnila pišite, predno odaste drugam naročilo na:
Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
•meče
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
Phone: Canal 2534.
>