SLOVENSKI GOSPODAR Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32'—, polletno din 16'—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64'— Poštno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stran din 2000'—, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, 1h strani din 250'—, '/m strani din 1Ž5'— Mali oglasi vsaka beseda din 1'— „Krlia vzgola otrok fe slabih Časov mati". Mnogo je danes zla na svetu, ki bi ga ne bilo, ako bi družina bila drugačna. Mnogo je danes pokvarjenosti med mladino, ki bi je ne bilo, ako bi se družina povse zavedala svoje naloge. Obsoja se današnja mladina, da je trmoglava, lahkomiselna, surova, samo športu vdana, po veselju in užitku hlepeča. Del krivde zadeva res mladino, večji del pa zadeva človeško družbo in tudi njeno osnovno celico: družino. Očetom in materam so roke polne dela, glava in srce pa skrbi. Ne posvečajo dovolj pažnje in skrbi svojim otrokom v dobi, ki je najusodnejša v razvoju značaja, v dobi, ko so najbolj nemirni, najbolj gibčni in najbolj delavni, ko bi torej najbolj potrebovali skrbne brige, prave ljubezni in preudarnega vodstva, ki ga pa prav čestokrat morajo pogrešati. In ker tega ni, zato tudi domača hiša ni mladini tisti rešilni dom in tista braneča trdnjava, ki bi ji morala biti ves čas življenja. Družinsko življenje je nepisana zgodovina naroda in v znatnem oziru tudi cerkve. Narod in cerkev se dvigata ali padata vzporedno in vzajemno z dvigom ali padanjem družine in njene sile, fizične (telesne) in moralne (nravne). Propadanje naroda in cerkve se začenja pri domačem ognjišču Zato pa se tudi preosnova mora začeti v domači hiši. Delo staršev je podlaga vsemu drugemu. Družba in narod je sestavljen iz družin, je torej takšen, kakršni so njegovi sestavni deli: družine. Srce je vir življenja, družina pa je srce naroda in tudi cerkvenega občestva. Iz družine kot srca se pretaka kri po žilah narodne in cerkvene skupnosti. Blagobit naroda, uspeh cerkve, vse to je odvisno od družine in njenega blagodejnega vpliva. Prvi, po naravi določeni učitelj otroka je mati. V dobi, ko je otrok najbolj sprejemljiv in se najhitreje razvija, je njegova vzgoja po veliki večini v njenih rokah. Kakor moreš mlado drevesce lahko nagniti na desno ali na levo, tako se da tudi otrokov značaj nagniti k dobremu ali slabemu. »Ako se mlado drevesce ne po-žlahtni,« pravi naš nedosežni učitelj in vzgojitelj škof Slomšek, »in se divjaku žlahtna mladika ne vcepi, tudi staro drevo žlahtnega sadja rodilo ne bo.« Negi drevesca je podobna duhovna nega otroka. Drevesce brez nege propade ali podivja; tako se ne smemo čuditi, da se isto dogaja tudi z nežnim človeškim bitjem, z otrokom. Le premnogokrat se to zgodi, ker mnogotera mati svoje vzgojne naloge sploh ne spolni ali na pol ali celo narobe. V njeno opravičenje se more navesti, da se premalo stori, da bi se za svoje vele- (Slomšek) važno in dalekosežno delo usposobila ali da bi se ji to delo olajšalo. Nekemu predavatelju o pravi vzgoji otrok se je stavilo vprašanje: »Kdaj se mora začeti z vzgojo otroka?« Odgovoril je: »Deset let pred njegovim rojstvom.« S tem je hotel reči, da se morajo odrasli za materinstvo, odnosno za očetovstvo skrbno pripravljati ne samo v telesnem, marveč predvsem v duhovnem oziru. Kdor se ni naučil sebe premagovati, tudi otroka ne bo naučil samopremagovanja. Kdor ne zna svoje jeze krotiti, tudi ne bo iz otroka izgnal jezljivosti. Kdor sam ni pošten, ne more otroku vcepiti poštenosti. Kdor ni resnicoljuben, ne more otroka naučiti resnicoljubja. Kakor stara ptica poje, tako uči mlade svoje. Kdor o svojem bližnjem laže, ga obrekuje, kleveta in zasmehuje, bo kmalu slišal iste besede iz ust svojega otroka. Kdor sam ne hodi po poti pravičnosti, svojega otroka po tej poti voditi ne more. Z zgledom voditi: to je glavno. V tem oziru pripada važna naloga očetu, ki ne sme nikdar pozabiti, da bodo njegovi otroci, zlasti moški otroci, hodili po njegovih stopinjah. To je nekemu očetu spravil v zavest in vest lasten sinček, šla sta neko jutro po ozki stezi. Ponoči je bil padel sneg. Oče gre naprej, da dela gaz. Sinček koraka za njim s širokimi koraki ter stopa v njegove stopinje. Oče se obrne in vi- deč svojega sina si misli: Ta bo hodil ne samo po mojih telesnih stopinjah, marveč tudi po mojih duhovnih stopinjah. Tako bo hodil, kakor bo mene videl. Tako bo ravnal, kakršno je bilo moje ravnanje,-Zato moram sam hoditi po poti vere in kreposti, če hočem, da bo moj sin hodil po tej poti. Moj otrok bo nekaka druga izdaja svojega očeta. Druga izdaja kakšne knjige ne sme biti slabša, marveč popolnejša kot prva. Naj bi se stžrši in vzgojitelji zavedali svoje naloge do Boga, naroda in domovine. Naj bi dobro pomnili opomin velikega učitelja in vzgojitelja slovenskega ljudstva, nesmrtnega škofa Slomšeka: »Kriva vzgoja otrok je slabih časov mati!« Naj bi se globoko zamislili v Slomšekove nauke o važnosti družine in njene vzgojne naloge, kakor smo jih v tem članku kratko poudarili. Petinsedemdesetletnica Slomšekove smrti, ki smo jo pretekli petek obhajali, nam mora biti povod, da vstane pred našo dušo veliki lik našega največjega narodovega vzgojitelja ter da nikdar ne izgine izpred naših oči. Letos obhajamo obletnico dveh znamenitih Slomšeko-vih vzgojnih knjig: stoletnico njegove prelepe knjige za mladeniče »Življenja srečen pot« in petindevetdesetletnico njegovega največjega vzgojeslovnega spisa »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«. Slom-šekova vzgojna načela in njegovi prosvetni ideali naj zažarijo v novi luči na duhovnem obzorju našega naroda! Slomšek je naš učitelj, vzgojitelj in voditelj, poslan našemu narodu o-l Boga. V NAŠI DRŽAVI Knez namestnik, predsednik vlade in notranji minister na naših manevrih. Knez namestnik Pavle se je pripeljal na maneversko ozemlje in se je podal na opazovalni grič pri Radatovičih v Gorjancih. Kneza so pozdravili vojni minister, vodja manevrov in vsa tuja vojaška odposlanstva. Knez se je z vsemi prijazno razgovarjal. Kmalu se je zbrala tudi gruča okoličanov, ki je opazovala potek bitke. Knez namestnik je stopil med civilno prebivalstvo in se je razgovarjal z njim o letini in posebno še o stanju vinogradov. Ljudje so mu potožili velike težave, katere imajo z letošnjimi neprestanimi nalivi, kateri so uničili poljske pridelke in bodo še vinograde. Krog 12. ure se je visoki gost odpeljal. — Z brzovlakom 24. septembra zvečer je dospel v Zagreb predsednik vlade dr. Sto- jadinovič, ki se je odpeljal naprej proti Karlovcu, da si je ogledal glavne borbe obeh naših maneverskih armad. — Prav tako je prišel v Novo mesto tudi notranji minister g. dr. A. Korošec. V DRUGIH DRŽAVAH Izpopolnitev praznih mest v svetu Društva narodov. Tokratnemu zasedanju skupščine Društva narodov v Ženevi predseduje Indijec Aga Kan. Na skupščinski seji 20. septembra je šlo za ponovno izvolitev rdeče Španije in Turčije v svet Društva narodov, ker sta njuna mandata potekla radi triletne dobe. Izpraznjeno je bilo iz ravnokar omenjenega vzroka tudi še mesto južnoamriške republike Čile. Kandidirale so na izpraznjena mesta: južnoameriška država Peru, srednjeazijska država Iran, rdeča Španija in Turčija. Vsaka slovenska hiša dopisuje na dopisnicah Sv. Cirila in Metoda. — Na vsaki pošti samo en dinar Države članice Društva narodov so glasovale po abecednem redu držav. Radi zmag nacionalistov v španski državljanski vojni, ki so prav za prav gospodarji položa-ia, Društvo narodov ni hotelo sprejeti na zpraznjeno mesto v svetu Društva narodov rdeče Španije, katere bo itak kmalu :ionec. Rdeča Španija bi bila morala dojiti pri glasovanju dve tretjini glasov od r52. Španija je propadla, ker je za njo (rdečo namreč) glasovalo samo 23 delegatov in ne 32, kakor bi bilo zadostovalo. •2 istega vzroka je doživela poraz tudi Turčija, ker je odpadlo nanjo samo 25 "jlasov. Popoldne 20. septembra sta zajedli mesti Turčije in Čila v svetu Društva larodov Iran z 48 in Peru s 46 glasovi. Njuna mandata bosta trajala tri leta. Na nesto rdeče Španije so kandidirale: Bel-jija, Avstrija in Madžarska. Nadzorstvo nad Sredozemljem in nova pomorska konferenca v Parizu. Iz našega adnjega poročila so čitatelji zvedeli, da ;e je vršila v švicarskem mestu Nyon konferenca, na kateri je bilo sklenjeno, da jrevzameta Anglija in Francija s svojimi /ojnimi ladjami nadzorstvo nad Sredo-emskim morjem, kjer je bilo v zadnjem iasu od skrivnostnih podmornic torpedi-:anih in potopljenih več ladij, ki so prevažale važni vojni material za španske -dečkarje. Po sklepih ni jonske konference e priplulo 20. septembra v Sredozemsko norje sto angleških in francoskih najboljših in najhitrejših vojnih ladij. To ve-ikansko brodovje bo vršilo kontrolo in okušalo iztrebiti roparske podmornice, o caterih velesile še niso razodele javnosti, tateri državi da pripadajo, dasi sta bili jaje že dve s posadkami vred zajeti. Ni-ionske konference se nista udeležili Italija n Nemčija, sovjetska Rusija pa je bila djub prizadevanju izključena od nadzorovanja. Istočasno ko so se pojavile v Sredozemskem morju kontrolne ladje, je prejela Italija od Anglije in Francije povabilo na ponovno pomorsko konferenco, ki se bo vršila v kratkem v Parizu. Ob tej priliki bodo spremenili dosedanji način nadzorstva v Sredozemlju. Italija se bo po tozadevnem sporazumu z Nemčijo udeležila pariških posvetovanj treh velesil. Ugoden potek pogajanj med Malo zvezo In Madžasko. Pisali smo že, da se hoče Madžarska pobotati z državami Male zveze in so se vršila tozadevna pogajanja že dalje časa. O teh razgovorih, na katere je že zelo ugodno vplivala Italija, razglašajo, da je bil dosežen sporazum v dveh točkah: 1. Mala zveza prizna Madžarski vojaško enakopravnost in oborožitev. 2. Države Male zveze bodo vprašanje zaščite madžarskih narodnih manjšin pravično rešile. Pogajanja se še bodo nadaljevala in bo sporazum zaključen ugodno še pred novim letom. Mussolini v Nemčiji. Do že dolgo napovedanega Mussolinijevega obiska Nemčije je prišlo 25. septembra. Mussolinijev vlak je dospel 25. septembra zjutraj v Innsbruck, kjer je bil italijanski šef vlade pozdravljen od nekaterih zastopnikov avstrijske oblasti, s katerimi se je raz-govarjal. Hitlerjev namestnik je pozdravil Mussolinija na avstrijsko-nemški meji v Kiefersbadenu. Pravi in veličastni sprejem je bil prirejen na kolodvoru v Miin-chenu, kjer sta se pozdravila Mussolini in Hitler s stiskom rok. V častni dvorani železniškega poslopja so pozdravili Mussolinija zastopniki nacionalističnih društev s petjem italijanske in nemške himne. Duce je sprejel zastopnike nemških oblasti, nato je stopil na trg, kjer so mu nazdravljale ljudske množice, topovi so oddali častne strele, Mussolini je pregledal napadalne oddelke in vojaške enote, sedel v avtomobil in se je peljal s Hitlerjem pod slavoloki na grob 16 narodnih socialistov, ki so padli leta 1923, ko so skušali zavzeti Miinchen. Mussolini je položil na grob venec. Z omenjenega groba je krenil avto z obema državnikoma pred poslopje, katero je bilo odločeno za bivanje Mussolinija s spremstvom. Po kratkem odmoru se je odpeljal duce v Hitlerjevo vilo na prvi razgovor, ki je trajal pet četrt ure. Obeda, katerega je priredil Hitler, se je udeležilo 60 uglednih oseb. V Munchenu je ostal italijanski zunanji minister grof Ciano z nemškim zunanjim ministrom Neurathom. Iz Miinchena se je odpeljal predsednik italijanske vlade in kancler Hitler s svojim spremstvom med navdušenimi nazdravi naroda na mane-versko ozemlje v severni Nemčiji. Zaključek prvega dne bivanja Mussolinija na nemških tleh je bil ta, da je imenoval Mussolini Hitlerja za častnega kaplarja fašistične milice in mu je skazal s tem največjo čast, katero mu je mogel podeliti italijanski fašizem, Hitler pa je dal Mussoliniju zlat znak narodne socialistične stranke, katerega je posedoval doslej samo Hitler. Dvatisočletnica rojstnega dne rimskega cesarja Avgusta. 2000 letnico rojstva mogočnega rimskega cesarja Avgusta so obhajali 24. septembra v Rimu in po vseh večjih mestih Italije kot narodni praznik in so bila mesta v zastavah. Mussolini je otvoril ta dan veliko razstavo »rimstva«, katera obsega 64 dvoran. Italijansko časopisje je za ta dan ustvarjalo zveze enakosti med starim mogočnim rimskim cesarstvom in sedanjim italijanskim imperijem. Odstop turškega ministrskega predsednika. Kemal Ataturk, predsednik turške republike, je sprejel ostavko dolgoletnega ministrskega predsednika in sodelavca Ismeta Inenija. Njegov naslednik je postal dosedanji gospodarski minister Jehal Ba-jar. Vzrok turške vladne krize je iskati v tem, ker Turčija ni dobila mandata v svetu Društva narodov, ki zboruje sedaj v Ženevi. Vzdržuje se tudi mnenje, da turški zunanji minister Ruždi Ar as, ki se udeležuje sej Društva narodov, po povratku v domovino ne bo več zunanji minister. Caristični ruski general ugrabljen in odpeljan v Rusijo. Dne 22. septembra je v Parizu zginil na prvotno zagoneten način caristični general Miller, predsednik ' ruskih beguncev na Francoskem. Leta 1931 je bil na povsem sličen način odpeljan in umorjen Millerjev prednik general Kutje-pov. Miller je imel omenjenega dne razgovor s carističnim generalom Skobli-nom, kateri se je tudi po sestanku liki vgreznil v tla z Millerjem vred. Pariška policija je pridno poizvedovala, našla Sko-blina in ga je zaslišala. General Skoblin je dal na zapisnik, da mu ni bilo ničesar Metoda so najcenejše dopisovanje za vsakogar. Na vsaki pošti samo en dinar znanega, kaj mu hoče Miller zaupati. Takoj po zaslišanju že zopet Skoblina ni bilo nikjer. V noči na 24. september so pogrešili še Skoblinovo ženo; 24. septembra zjutraj je policija doznala, da je izigral general Skoblin tovariša Millerja ruski čeki ali tajni policiji v roke. Slaba vest ga je prisilila, da je po zaslišanju na policiji iz Pariza zbežal. Iz istega vzroka je pobegnila tudi njegova žena. Neizpodbitno je dokazano, da so videli 22. septembra ob štirih popoldne avto, kateri je peljal tri ljudi iz Pariza v pristanišče Le Havre. Z istim avtomobilom sta se vrnila nazaj v Pariz samo šofer in en potnik. Ker je ob 11. uri v noči odpeljal iz Le Havra sovjetski parnik »Marija Uljanska« s ciljem Leningrad, je čisto jasno, da je odpeljala čeka s to ladjo Millerja v Rusijo, kjer bo deležen iste usode kakor pred njim general Kutjepov. Zadeva ponovne ugrabitve je vzbudila po Parizu in Franciji mnogo prahu. Policija skuša doznati ozadje zločina. JAPONSKO-KITAJSKA VOJNA Bombardiranje Nankinga in Kantona Zadnjič smo poročali, kako so napovedali Japonci, da bodo dne 21. septembra z bombnimi letali prileteli nad kitajsko pre-stoiico Nanking in jo bodo obsuli z bombami. Napoved so Japonci 21. septembra izvršili trikrat in je sodelovalo pri napadih okrog 150 letal. Kitajski letalci so bili veliko preslabi, da bi bili zavrnili napad, ki je prihrul nad mesto s severne strani ter iz velike višine. Prve bombe so padle na palačo Ming, naslednje na letališče in na kolodvor, katerega so čisto razdejale. Japonska letala so z izredno težkimi ter učinkovitimi bombami uničila nankinško vseučilišče in so zanetila požar na več krajih. .Dne 22. septembra je bil Nanking od Japoncev zopet dvakrat bombardiran. Prvič se je pojavilo 42, drugič 50 letal. Bombe so razdejale poslopje zunanjega ministrstva. Japonska letala so že trikrat napadla Kanton in so uničila z bombami vojaške naprave. Kitajci so sestrelili 18 sovražnih letal med bombardiranjem Kantona. Bilanca dosedanjega bombardiranja kitajskim mest Japonci so dosedaj bombardirali iz letal 65 kitajskih mest. Napadi iz zraka se vrstijo kar drug za drugim, tako da preneha en napad in letala odletijo, na drugi strani pa se prikaže nova skupina letal, ki napad takoj ponovi. Posamezna mesta napadajo kar po večkrat na dan in prebivalstvo je v stalni smrtni nevarnosti. Največ so trpela od bomb mesta Šangaj, Nanking in Kanton. Porušenih je bilo bogznaj koliko vojaških, uradnih in največ zasebnih poslopij. Po japonski cenitvi je zahtevalo bombardiranje dosedaj 6000 žrtev. S severnega kitajskega bojišča Kitajske čete so že na umiku na železniški progi Peking—Hankov in na progi Tiencin—Hankov. Japonci so prodrli na prvi progi 150 km od Pekinga proti jugu, na drugi 100 km. Japonske čete si prizadevajo, da bi obkolile Paoting, ki leži 145 kilometrov južno od Pekinga in je tamkaj zbrana glavna redna kitajska vojska. Kitajsko armado pri Paotingu cenijo na 12 divizij ,ki so dobro izvežbane ter oboro- žene in bo ta postojanka zelo trd oreh za japonske napadalce. Padec Paotinga v japonske roke Po hudi in krvavi bitki so zavzeli Japonci 23. septembra zvečer Paoting, glavno mesto pokrajine Hopej. S tem je zgubila kitajska severna armada svoje oporišče. Boji za to trdnjavo so bili tako hudi, da so se morali Japonci večkrat umakniti radi neznosnega kitajskega topniškega obrambnega ognja, ki je preveč redčil njihove vrste. Šele tedaj, ko so dospela oja-čenja, so zasedli mesto, katero je domr la v razvalinah radi obstreljevanja iz ' pov in bombardiranja iz zraka. Prebh stvo je pobegnilo pred vkorakanjem zmagovalcev. Strašna morilka kolera v Šangaju Pri Šangaju so se junaško boreči Kitajci morali japonski tehnični premoči umakniti v drugo obrambno črto, kjer jim ne morejo težke granate japonskih ladijskih topov toliko do živega. Žilavosti kitajske ob- rambe pri Šangaju so se ustrašili tudi japonski napadalci in so v minulem tednu prenehali z napadi. Ker so se umirili Japonci, pa tem hujše napada in mori kolera, ki se je razpasla tudi po mestu Šangaj samem. V mednarodnem oddelku mesta beležijo doslej 1500 žrtev, katere je pobrala kolera. V francoskem delu Šangaja so pokopali 979 na koleri umrlih. Koliko kitajskih in japonskih vojakov je že padlo pod koso te grozne morilke, ni znano, 1" molčijo o tem Kitajci in Japonci. Kitajska nesloga Na železniški progi Tiencin—Pukov so y kitajski generali med seboj sprli. Vrhovni poveljnik 28. kitajske divizije general Vanfulin je odrekel vojaško pomoč poveljniku 29. divizije, ki je v bojih hudo trpela in je bila zdesetkovana. Ta brez-miselna odklonitev je upravičeno hudo razburila poveljnika 29. kitajske divizije Sunčejuana, ki že tudi nima v oblasti posameznih oddelkov svoje vojske. Iz narodu škodljivega gibanla in pisanja INS. Podtaknjen letak. Kdor podtakne ogenj, je zločinec. Kdor podtakne letak lažnive in hujskajoče vsebine ter ga širi med ljudi, da bi svojim političnim nasprotnikom škodoval, je prav takšen zločinec. Tak letak so nasprotniki katolicizma v Sloveniji pretekli teden razširjali potom katoliških časopisov, ki so jim ga prilagali, ali s trošenjem po cestah in ulicah. Pod umazan napad in nesramno hujskanje so stavili podpis »Slovenska katoliška obramba«. Namen, ki so ga imeli ti politični zlikovci, je prozoren: umazati pošteno ime našega katoliškega ljudstva ter ga denuncirati v Beogradu. In vprav ta prozorni namen je izdal zlikovce, ki jih je iskati v JNSarskih in komunističnih krogih. Saj ti krogi nastopajo vzajemno, kadar gre za oškodovanje katolicizma. Druži jih k skupnim ma-hinacijam lažnivo svobodomiselstvo in strupeno sovraštvo zoper katoliško cerkev in njene verne pristaše. Omladina JNS. Na zborovanje JNSar-ske mladine v Ljubljani so zbobnali ljudi iz raznih krajev. Povečini so bili med udeleženci takšni, ki so gospodarsko odvisni ter so kot dninarji, delavci ali nameščenci bili komandirani od svojih gospodarjev. Razume se, da so prejeli na roko denar, drugače sploh ne bi šli. Med udeleženci pa so tudi bili tipi, ki bi bolj spadali med španjolske rdečkarje, ki koljejo duhovnike, kot pa na »nacionalno« mladinsko zborovanje. O tem poročajo prekmurske »No-vine« naslednje: »Tudi iz naše krajine se je zborovanja udeležil neki dečko, ki je rekel, da gre na pogovor, ,kak do pope klali'! Kako vzvišen namen, vreden vsega, kar smo pretekle dni brali o tem sestanku!« Želja, ki se ne bo izpolnila. JNS goji želje, ki se ne morejo izpolniti. Neizpolnjene želje pa puščajo v duši praznino ter povzročajo turobno razpoloženje, ki mu daje naš pesnik izraza z znanimi besedami: »Srce je prazno, srečno ni...« JNS srce je prazno in ni srečno, dokler ne pride stranka do oblasti. Ker se ta prva in zadnja želja JNS noče izpolniti, je vsako JNS srce prazno in nesrečno. So pa tudi druge želje JNS, ki so neizpolnjive. »Nova doba«, JNSarski celjski list, je 24. septembra objavila to-le željo: »Da ostanejo katoliški duhovniki lepo v cerkvi.« Prava in pravcata JNS želja, ki so jo od nekdaj gojili vsi liberalci in lažnivi svobodomisle-ci. Duhovnik z vero vred »lepo v cerkev«, vse življenje izven cerkve z državno oblastjo vred pa v rokah framasonov, liberalcev in njihovih zaveznikov! To bi bili liberalci in socialisti zadovoljni s katoliško cerkvijo. Vsak bi že od daleč pred vsakim duhovnikom snel klobuk z glave. Pa je to neizpolnjiva želja. Liberalizem hoče zakomandirati: Duhovnik v cerkev in v zakristijo! Vrhovni poglavar cerkve pa veleva: Katolicizem iz cerkve ven v svet, v življenje, katolicizem v akcijo! Za vsakega katoličana je merodajno navodilo katoliške cerkve in njene vrhovne oblasti. Cerkev v Nemčiji. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« pojasnjuje razmere, ki se v njih nahaja katoliška cerkev v Nemčiji. Na strankinem kongresu v Nurnbergu res niso padle tako strastne besede zoper katoliško cerkev, kot na prejšnjih zborovanjih. Tudi konkordat se Hi odpovedal, kakor nekateri pričako- vali, odnosno napovedovali. Toda duh je ostal isti: protikatoliški, proticerkveni duh. To dokazuje proglasitev znanega idejnega voditelja nemškega narodnega socializma Rosenberga za strankinega preroka. Rosenberg je učitelj poganske germanske vere, ki pobožanstvuje nemško krvi. Njegova knjiga je na indeksu = seznamu od cerkve prepovedanih knjig. Kljub temu je bil ta poganski nauk pro glašen za službeni nauk narodno sociali stične stranke. Po njem se vzgojujejo uči telji in učenci. Kam pa dovede države po Čokoladna torta Tako, zdaj .pa previdno jejte m pazite na, svoje obleke L Čemu toliko^skrbt^to strahu, "ko pa je "vse tri'matere' davno poučila "modra teta ■di SCHKHTOM) MILO DELEN pere vse bledeče belo. ganstvo, dokazuje Rusija. Naj narodno-socialistični voditelji pazijo, da ne bo nesreča, ki je zadela Rusijo in Španijo, še tudi zadela Nemčije! Slike iz preganjanja. Na Nemškem sovražni pritisk nad katoličani ni popustil, marveč se nadaljuje. V Berlinu je bil obsojen na tri mesece ječe katoliški duhovnik Ulrik Kaiser, ker je meseca marca 1935 poročil neko katoličanko s krščenim Lidom. Takrat še niso bili v veljavi tako Slovenska katoliška obitelj kupuje in rabi poštne dopisnice Sv. Cirila in Metoda. Na vsaki pošti samo en dinar zvani niirnberški zakoni proti Židom, ki med drugim prepovedujejo zakonsko zvezo kristjanov z židi. Poleg tega dotični žid ni več pripadal židovski veri, ker se je dal krstiti ter je postal katoličan. Vse to ni nič pomagalo, sovraštvo in krivica sta zmagala, katoliški duhovnik je moral biti obsojen. — Borba proti krščanstvu rodi med ljudstvom, zlasti med mladino vedno slabše sadove, ki so enakovredni z onimi, ki jih prinaša brezbožniška propaganda v boljševiški Rusiji. Nadškof v Pa-derbornu je javno ugotovil okoli 20 primerov sramotenja križa in svetih podob, ki so se dogodili v njegovi nadškofiji. Primeri so bili javljeni policiji. Sramotilci so bili znani javnosti in policiji, ki pa ni storila proti njim niti koraka. Na ta način se bogokletno sramotenje vere mora razširiti. — V mestu Dortmundu so imeli usmiljeni bratje bolnišnico, ki so jo upravljali in vzdrževali 30 let ter tako prihranili mestu 18 milijonov mark. Nekega dne v letošnjem poletju pa je prihrumela tajna državna policija v bolnišnico z zahtevo, da morajo vsi usmiljeni bratje do enih popoldne zapustiti bolnišnico. Kaj so ti bratje, ki žrtvujejo sebe in svoje življenje izvrševanju usmiljenosti do bolnikov, zakrivili, da so morali takoj zapustiti kraj svojega človekoljubnega delovanja? Skozi 30 let je kakšnih tisoč usmiljenih bratov delovalo v dortmundski bolnišnici. Na osnovi grdih ovajanj je narodno-sociali-stični režim mogel postaviti pred sodišče samo pet bratov, in izmed teh je bil obsojen samo eden, torej od tisoč samo eden. In to je zadostovalo narodno-socialistič-nim mogotcem, da so izgnali vse brate iz bolnišnice. Bratje so se vsi zbrali v kapelici, tam so zapeli »Tebe Boga hvalimo« in »Zdrava, Kraljica«, nato pa so s solzami v očeh zapustili kraj svojega socialnega delovanja. Ko so prebivalci mesta doznali za izgon usmiljenih bratov, so se zbrali po ulicah ter demonstrirali za nedolžno izgnane brate. S tem je prebivalstvo najboljše dokazalo svojo hvaležnost do bratov in najkrepkeje obsodilo krivičnost in nasilnost narodno-socialističnih mogotcev. Križarji na Hrvatskem. Križarstvo predstavlja danes najmočnejšo in najdelavnej-šo krščansko organizacijo med brati Hrvati. To je predvsem organizacija mladine, ki se zbira pod zastavo križa v obrambo verskih in narodnih svetinj. Bojna je ta organizacija, prosvetna in vzgojna, politika ne tvori točke njenega programa. Zagrebški kanonik monsignor dr. Milan Beluhan je kot generalni duhovnik te organizacije takole opredelil duha, ki jo pre-šinja: »To je duh evharistični, cerkveni in narodni.« Organizacija naglo napreduje od leta do leta. Veliko križarsko Bratstvo ima v svojih stanovskih organizacijah 325 kmečkih, 101 delavskih organizacij, 47 društev Mahničevih dijakov, 15 križarskih starešinskih organizacij in 295 organizacij malih križarjev, skupno 783 društev s 26.689 člani. Porast znaša tekom enega leta 120 društev s 4546 člani. V teh društvih se je vršilo sestankov: 4407 cerkvenih, 10.350 prosvetnih in 2122 odborskih, torej skupno 16.879. Vršilo se je nad 60 tečajev in 26 duhovnih vaj ter na stotine prireditev, predstav, akademij in zborovanj. Novost so bile prireditve »Socialnega dneva«, prirejene od zajednice delavske križarske mladine in namenjene pouku o socialnem .vprašanju in njegovi re- Naš izvidniški tank, kakršnih je biio več videti ob priliki zadnjih naših velikih vojaških vaj. General Gamelin, šef francoskega generalnega štaba, je prisostvoval našim velikim manevrom. šitvi po nauku katoliške cerkve. Organizacija izdaja »Križarsko Stražo« kot glasilo kmetske križarske mladine, »Socialno delo« kot glasilo delavske mladine, za male križarje in križarice pa ».Vrtec«, ki izhaja v Sarajevu. Velik' napredek zabeležuje tudi križarsko Sestrinstvo, ki ima v svojih stanovskih organizacijah 120 kmečkih, 72 delavskih organizacij, 7 starešinskih organizacij in 185 organizacij malih križa-ric, torej 409 društev s 14.974 članicami. Od lanskega leta porast: 58 društev s 4974 članicami. V teh društvih se je vršilo sestankov: cerkvenih 1509, prosvetnih 6124 in odborskih 1963, skupno 9596 sestankov. Organizacija križaric izdaje svoje glasilo pod naslovom »Za vero in dom«. Tekom enega leta je celokupna križarska organizacija (moška in ženska) porasla za 178 društev in 9520 članov in članic. To je zgradba, ki ne gradi na pesek, marveč na trdno podlago katoliške vere in življenja iz Boga. Ko bratom Hrvatom čestitamo k lepim uspehom njihove najagil-nejše organizacije, hkrati prosimo Boga, da bi tudi v bodoče bogato blagoslovil delo in napredek te organizacije, General Alberto Pariani, šef glavnega generalnega štaba italijanske vojske, je bil navzoč na naših manevrih ob Kolpi. takimi topovi obstreljujejo Japonci preti San-gajem kitajska letala. Preletu Dr. f r. Kovačiču izročena Slomšehova nagrada. Ob 75 letnici smrti škofa Antona Martina Slomšeka 24, septembra je bila v Mariboru v mestni posvetovalnici ob šestih zvečer slovesno izročena Slomšekova nagrada g. prelatu dr. Fr. Kovačiču, ki si je pridobil največ zaslug za dosedanje delo proglašenja Slomšeka blaženim in da je Maribor pripadel Jugoslaviji. Mariborska občina je osnovala Slomše-kovo nagrado kot nekak spomin na pred enim letom krasno uspele Slomšekove dneve, kateri so se vršili v Mariboru. Slovesne izročitve nagrade sta se udeležila oba okrajna glavarja, stolni prošt dr. M. Vraber, predsednik ljubljanske in mariborske Prosvetne zveze dr. Fr. Luk-man in dr. J. Hohnjec, mariborski župan dr. A. Juvan, predsednik »Slomšekove družine« monsignor J. K. Vreže, predstav- nik okrajnega sodišča dr. Lovrenčič in razni književniki in kulturni delavci. Prvi je govoril predsednik razsodišča za podelitev Slomšekovih nagrad prof. dr. F. Sušnik. S prisrčnimi besedami je izročil nagrado g. župan dr. A. Juvan. G. prelat se je zahvalil za priznanje njegovemu 40 letnemu kulturnemu delovanju z izročitvijo posebne Slomšekove nagrade in je želel, da bi dala Slomšekova nagrada Mariboru mnogo mladih in marljivih kulturnih delavcev. Vsi navzoči so nagrajenemu prisrčno častitali. Brzojavne častitke je poslal naš škof dr. I. J. Tomažič, ki se slavnosti ni mogel osebno udeležiti. G. prelatu iskreno častita k zasluženi nagradi tudi »Slovenski gospodar«. NOVICE Osebne vesli. Znani frančiškanski duhovnik umrl. V frančiškanskem samostanu v Kamniku je umrl g. p. Dionizij Dušej. Rodil se je leta 1883 v Tinjah na Pohorju in je prejel mašniško posvečen je leta 1908. Bil je žup-ni upravitelj in gvardijan pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah in dvardijan v Brežicah. Marljivo je bil na delu kot pridigar, katehet in spovednik. Vsemogočni mu bodi obilen plačnik! Našim gospodinjam in kuharicam znana šolska sestra umrla. V starosti 72 let je umrla v Marijanišču v Ljubljani sestra Felicita Kališnik, pisateljica »Slovenske kuharice«, ki je dobrodošla knjiga našim naprednim gospodinjam. Nesreče. Nesreča g. šolskega upravitelja. V Studencih pri Mariboru je podrl na cesti kolesar g. Štefana Firma, šolskega upravitelja v Radvanju. G. Firm si je zlomil pri padcu nogo in so ga prepeljali v bolnišnico. Z zlomljeno hrbtenico v bolnišnico. V Bohovi v župniji Hoče pri Mariboru je padel 27 letni posestnikov sin Ivan Pahor s škednja tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico in so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Nesreča pri spuščanju hlodov. Karlu Rozmanu, 26 letnemu delavcu iz Ribnice na Pohorju, je zlomil pri spuščanju hlod desno nogo in so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. V gramoznici zasut. V gramozni jami v Stanetincih v Koreni pri Sv. Barbari v Slov. goricah je gramoz podsul pomožnega delavca Henrika Lovrenčič. Podsuti ima počeno lobanjo in hude notranje poškodbe. naj bo pri Tvojem otroku tudi spodnji.! SARGOV PROTI ZOBNEMU KAMNU Zbesneli bik poškodoval posestnika. Posestnik Jožef Ferenc iz Cerknice pri Št. Hju v Slov. goricah je hotel pomiriti podivjanega bika. Razjarjena žival je nataknila Ferenca na roge, ga potisnila ob steno in mu prizadejala tako hude notranje poškodbe, da so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Voz ga je smrtno stisnil. V Devini pri Slov. Bistrici se je zgodila nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Posestnik in krčmar Jožef Čelofiga je vozil drva iz gozda v dolino. Na strmem pobočju se je voz prevrnil in je pokopal pod seboj voznika, ki je stopal poleg vprege. Čelofiga je pritisk težkega voza tako poškodoval, da je kmalu izdihnil. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in dva mala otroka. Smrt krojaškega vajenca pod vozom. Tonček Grgurovič, 16 letni fant iz Splita, se je učil v Slov. Konjicah pri krojaškem mojstru Fileju krojaške obrti. Peljal se je Kitajski vojak krmaril torpedo Iz sedanje japonsko-kitajske vojne iz šanga-ja je prodrla v svet vest, da so Kitajci izvršili napad s torpedom na japonsko admiralsko ladjo. Pri tem so po japonskem vzoru prvič uporabili »živi torpedo«, to je torpedo, ki ga je krmaril človek. Neki kitajski mornar se je prostovoljno javil, da pove-de grozni izstrelek do cilja in sebe tako v smrt. Eksplozija ga je raztrgala na kose. Največja katedrala Tudi v protestantski, anglikanski in čemerni Angliji gradijo že od leta 1933 znamenito, mogočno katoliško katedralo (stolnico) v Li-verpoolu na čast Kri- Grofov jagar. Povest iz domačih hribov. 38 Medtem ko je jagar požiral pusto, revno večer-jico, je godel Goljat napol zase: f- »Moj ljubi gost bi gotovo še rad kaj. Seveda bi še rad kaj. Če drugega ne, gotovo bi bil rajši v kaki prijaznejši gostilnici, kakor je tale. Ali tu mu ne morem pomagati. Ako pa si želi kako klobaso ali kos mastne pečenke ali vrč vina ali požirek žganja, rad mu ustrežem. Kako da ne bi! SeVeda! Le to bi rad vprašal, ali imate kaj denarja; če pa denarja ne, morda imate kje kredit?« Jagar je nekoliko premišljeval, potem je odgovoril: »Imam dovolj denarja pri sebi. Prinesite mi kos povojenega mesa in vrč vina, toda močnega, če ga morete kje dobiti!« »Za denar in lepo besedo se vse dobi. Toda povejte mi, ali bi še kaj radi! Lahko v enem opravim in si drugo pot prihranim. Tudi za Goljata ni kar tako, da bi svoja dva in pol centa prenašal po teh stopnicah gor in dol.« »Kaj bi še rad? Nocoj vsaj bi se rad dobro naspal. Ves sem zdelan, ker sem vse te dni lezel po planinah.« »Naspali bi se radi? Kaj naj vam pomagam? Ali bi radi odejo? Blazino?« »Odeje mi ni treba, mi je že tako pretoplo. Blazine pa še vajen nisem.« »Seveda, saj vam je treba ni. Da ima človek le mirno vest, pa lahko sladko zaspi. — Ali nekaj drugega vem za spanje. Dva vrča vina vam prinesem. Če tega izpijete, boste spali deset ur, ne da bi se prebudili.« »Še četrt ure ne bom spal, dokler me ta prekleta veriga žuli. V meso me reže in mi ne da, da bi se mogel lepo uleči. To mi snemite!« »Kaj še! Vsakemu svoje! Te sramote vam vendar ne bom napravil, da bi vam vzel, kar vam je visoka gosposka dala.« »Saj me zjutraj spet lahko vklenete, ne bom se branil. Nič se ne bojte, da bi se vam s silo upiral.« »Haa-haa-haa!« se je orjak košato zarežal. »Go-ljatu upirati? Goljat da bi se bal?! Haa, haa.. i Tedaj bi moral priti že cel tucat takih jagrov, ne pa en sam. Z dvema prstoma te vklenem pa se oteplji, kakor se hočeš!« »Potem pa me tako ali tako lahko razrešite za te urice ponoči! Dva goldinarja rad dam, če se tega obeska iznebim, da se mirno naspim.« »Dva goldinarja? Ali imate toliko denarja?« na kolesu proti novi stavbi svojega mojstra v bližini kolodvora. Na ostrem ovinku pred Zottlovo trgovino je pripeljal nasproti voz posestnika Pozneja iz Oplotni-ce. Vajenec voza ni videl in je zapeljal s kolesom pod kolesa voza, ki je bil sicer prazen, a toliko težek, da je zdrobilo kolo fantu glavo in je med prevozom v bolnišnico Rdečega križa v Konjicah izdihnil. Mlad posestnik se zadušil v sodu. Izredna smrtna nesreča je doletela Ivana Jur-ko, 34 letnega posestnika v Jurkloštru. Imel je na podu v velikem sodu sadne tropine. Na sodu je odprl vratca, da bi še dodal tropin. Vratca so mu padla v sod in moral je vanj, da bi jih izvlekel. V sodu so ga omamili plini in si sam ni mogel več pomagati. Ko sta prišli kakih deset minut pozneje na pod njegova žena in sestra, je bil mladi mož že mrtev. Smrtno ponesrečeni je bil iz znane Jurkove hiše in se je šele letos oženil. Smrtna nesreča posestnika pod tramov-jem novega gospodarskega poslopja. Posestnik Anton Fazarinc si je zgradil novo gospodarsko poslopje na Babnem pri Celju. Pred nevihto in nalivom se je zatekel s kolesom pod ta novi stan posestnik Gregor Srabotnik iz Škal, ki se je mudil v Celju po opravkih in se je že vračal proti domu. Potegnil je silovit veter, se uprl ob streho novega poslopja in tramovje se je zrušilo na vedrečega Srabotnika. Delavci, ki so bili zaposleni pri gradnji poslopja, so odkopali zasutega in so oskrbeli njegovo prepeljavo v bolnišnico v Celje. Srabotnik si je zlomil hrbtenico in dobil še tako hude poškodbe na tilniku, da jim je podlegel v bolnišnici. Zapušča ženo in dva otroka. Anton Fazarinc ima 40.000 din škode na zrušenem poslopju. Perica smrtno ponesrečila. Pri Jagrovih v Vrbju pri Žalcu so polnili zvečer vreče s hmeljem. Sredi dela so poklicali delavce irugam in ti so pustili odprtino za basa-ije nepokrito. Skozi to odprtino je padla ;n se ubila 67 letna perica Mica Razpot-aik, ko je nesla na gospodarsko poslopje rrečo fižola. Nehote se smrtno zastrupil. Avgust Mencej je posedal v Ljubljani na Karlov-ški cesti pasarsko delavnico. Med opoldanskim odmorom si je dal sam mojster opravka pri aparatu, pri katerem je uporabljal strašno učinkovit strup ciankalij. Nehote mu je zašla v usta trohica omenjenega strupa. Mojstru je postalo ko j slabo, zgrudil se je na tla in v takem stanju so ga našli pomočniki, ko so se vrnili po obedu na delo. Poklicani reševalci so spravili Menceja v bolnišnico, kjer ga niso mogli več rešiti. Enega konja rešil — drugega poslal v prepad. Z Gračanovega hriba nasproti železniški postaji Sava je vlačil posestnik Gračan s parom konj les v dolino. Kolovoz pelje skozi grabo, katera se imenuje Smrtnica. En del poti gre nad strmo steno. Radi deževja je nad prepadom začel tovor lesa polzeti v prepad in sta bila oba konja v nevarnosti, da se ubijeta v globini. Voznik Gračan je v naglici prerezal jermenje enemu konju, kateri je padel v prepad, drugega je na ta način rešil z veliko težavo. Avto povozil kolesarko. V Nemški vasi pri Ribnici na Kranjskem so se peljale tri kolesarke domov v Kočevje. Naenkrat se je pojavil izza ovinka tovorni avto iz savske banovine. Dekleta se niso mogla izogniti vozilu, ker so se peljale vštric, in je bilo trčenje neizogibno. I. Honigmann iz Kočevja je padla pod kolesa avtomobila, katera so jo porivala nekaj časa naprej po cesti. Dobila je hude poškodbe in so jo prepeljali v bolnišnico v Ljubljano. Razne požarne nesreče. V Podvinu pri Laškem je izbruhnil ob dveh v noči požar v hiši posestnice Antonije Blatnik. Od požara uničena hiša je bila last sina Blatni-kove, ki si je z varčevanjem kot pekovski pomočnik toliko prihranil, da je pomogel bolehni materi k ureditvi doma. — V Zg. Pleterju na Dravskem polju je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Peršuh. Požarna nesreča se je raztegnila še na stanovanjsko hišo sosede Marije Vrtnik in sta zgoreli obe poslopji. — Okolica Ljutomera je dožive- la tekom minulega tedna kar tri požare, Prvič je uničil nočni ogenj v Krapju ve| liko kopico slame, ki je bila last posestnika Pušenjaka. Sosedno gospodarsko poslopje so oteli pred plameni. Ogenj je za-kresil otrok pri posestniku zaposlenega delavca. — Nato je postalo žrtev ognja gospodarsko poslopje manjšega posestnika Dominka na Moti. Goreti je pričelo zgodaj zjutraj in obstoja upravičeno sum, da je bila na delu požigalčeva roka. Pogo-relec si je rešil živino in je škoda zelo občutna radi male zavarovalnine. Tretjič je zagorelo na večer v s senom napolnjenem škednju posestnica Jožefa Bohinca na Cvenu. V neposredni bližini stoječe hleve so obranili gasilci. Tudi v tem primeru domnevajo požig. — V Razvanju pri Mariboru se je v kratkfem razdobju pojavil rdeči petelin že sedmič, to pot 26. septembra okrog pol štirih zjutraj v gospodarskem poslopju posestnika Štefana Dre-gariča. Požar je uničil poslopje z orodjem in vsemi letošnjimi že spravljenimi pridelki. Zadušile in zgorele so tri svinje ter 40 kokoši. Škoda znaša 50.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. Orožniki so z vso vnemo na delu, da bi že enkrat izsledili razvanjskega požigalca in rešili ljudstvo neprestanega strahu. Razne novice. Naši veliki manevri končani. Letošnji od prevrata največji manevri naše vojske so bili končani z odločilno bitko 25. septembra. Južna armada je potisnila severno nazaj čez Gorjance. Severna armada se je morala umakniti in vodja manevrov ar-mijski general Milovanovič je omenjenega dne ob 11. uri dopoldne izdal povelje, da se manevri končajo ter se čete povrnejo na določena mesta in taborišča. Tvrdka J. Hutter in drug1 v Mariboru naznanja, da je izpopolnila popolnoma stalež (številčno stanje) svojega delavstva in da daljnjih prošenj za sprejem v službo ne more vpoštevati ter da na dopise s prošnjami za službo in drugimi željami ne bo več odgovarjala. »Saj sem vam že rekel, da mi denarja ne manjka. Saj ga tudi nimam za koga hraniti.« »No, se bova še potem zmenila, ali vam dovolim ali ne, da mi kaj darujete. Najprej pojdem, da kaj prinesem.« Po teh besedah je odcoklal po stopnicah dol. Minulo je dobre pol ure, preden se je vrnil. Prinesel je kos povojene svinjine in velik vrč vina. Meso je kar dal skozi rešetko, vrč pa je držal precej časa še v roki, potem ga je dvignil in krepko nagnil. »To vam je kapljica!« je zacmokal; »po taki bi še angelci zadremali. Na, pijte, prijatelj moj! Na zdravje!« Jagar, ki je hotel ostati trezen, Gol jata pa bi bil rad napojil, je vzel vrč, zmočil usta in zaprhal: »Huj, to je kiselica! Hujši ko cviček. Ni za nič! Kar sami ga popijte!« »Hohohooo, ali ste se v planini tako imenitne pijače navadili, da vam ljutomerčan že nič več ni? Ali pa mislite, da vas še boljši kje čaka?« »Če se vam dober zdi ta vaš ljutomerčan, kar Izpijte ga na moje zdravje! Plačam ga.« Goljat je spet zagrabil vrč in ga nagnil in pobegnil, da bi se bilo Dravi poznalo, ne pa vinu. Zasmejal se je in menil: »Če bi vam tako pomagalo, ko vam na zdravje pijem, kakor meni pomaga, potem lahko še osemdeset let čakajo z vrvjo na vas.« »Koliko sem zdaj dolžen?« je vprašal jagar. »Hm, hm, recimo, hm, hm, za meso in za vino goldinar in dvajset. Malo drago je res, ali veste, v tej višini tu gori pač dolgo že ni rodila vinska trta ... No, in — če mi že po sili hočete nekaj dati, napravimo okroglo — štiri goldinarje dvajset.« »Oho, zakaj ste pa mene že kar na tri goldinarje ocenili? Obečal sem samo dva.« »Kamor se dva goldinarja stotrata, tja hoče še tretji za njima, ker bi mu bilo za bratcema dolg čas. Sicer ste pa že sami tudi modro povedali, da denarja nimate za koga hraniti.« »To je res. Da bi se človek mirno naspal, za to je že vredno nekaj dati, posebno še jaz, ki imam take dneve za sabo in nič boljše pred sabo. Na, odrešite me!« Stegnil je roki in ju pomolil skozi železno rešetko. Goljat je segel po ključek, mu verigo odklenil in jo vrgel v ječo na tla. »No, do jutri zjutraj smo se torej iznebili te lepe čindrice,« je rekel. »Zdaj ste lahko zadovoljni z menoj. Če se zdaj še kaj po gosposko izkažete, bom tudi jaz z vami zadovoljen.« Jagar je segel v žep in mu je odštel štiri goldinarje in dvajset krajcarjev na dlan. Namesto da stu3u Kralju. Dela zelo hitro napredujejo. Mislijo, da jo bodo v oktobru že lahko posvetili in opravili prvo slovesno, službo božjo. Cerkev ima kakih 100 arov površine in bo lahko sprejela 10.000 ljudi, ki bodo vsi imeli jasen in prost pogled na glavni oltar. Stroški znašajo 750.000 funtov šterlin-gov, iz česar se pač vidi, da bo morala biti izredno krasna. Ruski dvig v izredne zračne višine Sovjetska vojaška inženirja Ukrajinski in Aleksejev sta se dvignila zadnje dni v bližini Moskve z balonom, ki je imel 10.800 kubičnih metrov prostornine. O tem poletu, ki so ga ruske oblasti držale bolj v Sanatorij v Maribora, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba L razreda Din 120, H. razreda Din 80. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. Vodja sa-natorija specialist za kirurgijo Dr. černič. 964 Odšla je neznano kam 22 letna Senica Marija iz Cvetkovec, župnija Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Oblečena je bila v sivo cajgasto obleko z belimi kvadrati, v moder predpasnik, bel robec g rdečimi pikami, nazaj zavezan, in bosa. Na desni nogi je imela zelo močno razvite členke pred prsti. Ker je bila dalje časa živčno bolna, se njeni domači boje, da se ji je pripetila nesreča. Kdor bi vedel kaj o njej povedati, se naproša, da sporoči to občini OsluSevci, pošta Velika Nedelja. Obžalovanja vrertril slučaji. 1000 din ukradenih iz ročne torbice. Marica Koren, trgovčeva hčerka iz Šmartna na Pohorju, je prijavila policiji v Mariboru, da ji je nekdo ukradel v neki mariborski kavarni enega jurja iz ročne torbice, medtem ko je ona govorila po telefonu. Tat je bil toliko pošten, da je pustil v torbici še 2000 din. Potegnil s tisočakom. Julij Rostočil, monter v Mariboru, je dal svojemu delavcu tisočak z naročilom, naj mu ga izmenja. Delavec je zaupanega mu jurja vtaknil v žep in se ni več vrnil. Hitro prijeta mladostna tata. Kakor smo poročali, je bila na Teznu pri Mariboru iz avtomobila ukradena ročna torbica gospe Schonsky, soprogi mariborskega industrijalca. V torbici je bilo dragocenosti HfBflgHBlBBBRiailfiBKiraBHBBBHflffU^tt^ HlUtfiif ril Pri osebah, ki jim ni mogoče veliko kretati, pa zaradi tega trpe na zapeki in motnjah v prebavi, spremljanih na istočasnem pomanjkanju teka, •nudi večtedenska kura z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena 4 cela čaša FRANZ - JOSEFOVE vode zjutraj na tešče in zvečer, predno ležete spat. Ogl. reg. S. br. 30474/35. za 37.000 din in je okradena obljubila štiri jurje nagrade onemu, ki bi izsledil uzmo-viča in pripomogel do zopetne najdbe ukradenih predmetov. Mariborski policiji je hitro ispelo, da je aretirala mladostna tata, ki sta ukradeno zakopala v Betnav-skem gozdu. Gospa Schonsky je že dobila izmaknjene dragocenosti. Aretacija dalje časa iskanega vlomilca. Orožniki iz Studencev pri Mariboru so vtaknili pod ključ 27 letnega ključavničarja Verdnika iz Studencev, ki je odsedel daljšo kazen v kaznilnici in je bil pred kratkim izpuščen. Kmalu po izpustitvi je vlomil v Studencih V gostilne: Špurej, Ku-čer, Omulec in v trafiko Zupane. Vlom in tatvina gotovine. V Veliki Zi-mici pri Sv. Barbari v Slov. goricah je bilo vlomljeno v hišo posestnika Ivana Hol-dinar. Vlomilec je ukradel 3500 din gotovine. Družinski oče se obesil. V Čeršaku pri Št. Ilju v Slov. goricah so našli obešenega na stanovanju 48 letnega pomožnega delavca Jožefa Harc. Samomorilec zapušča ženo z dvema otrokoma in si je vzel življenje radi neozdravljive bolezni. Radi prepisa posestva na hčer ubil mož svojo ženo. V Murščaku v Ljutomerskih goricah je končala te dni družinska žalo-igra s smrtjo. Posestnik Matija Res in njegova žena Katarina sta se prepirala že dalje časa. Mož ni maral žene, ker je dala polovico posestva prepisati na svojo hčer, ki ji je bila od vseh otrok najljubša. Matija je ženo v prepirih večkrat pretepal. Dne 21. septembra je mož med kreganjem pograbil kos železa in je z njim tako dolgo udrihal po ženi, da jo je ubil. Dekleti prepodili tolovajske cigane. Jakob Golob, posestnik v Zlatoličju v župniji Št. Janž na Dravskem polju, se je podal na večer 25. septembra s svojima sinoma k sosedu kožuhat koruzo. Doma sta ostali Golobovi hčerki, ki sta se podali zgodaj k počitku. Krog polnoči so vdrli v hišo zakrinkani cigani in so zahtevali pod pretnjo s smrtjo denar. Starejša hči je imela toliko duhaprisotnosti, da je re- CROATIA BATERIJE so najcenejše in najboljše l kla, da gre v sosedno izbo po denar. Mesto z denarjem se je vrnila z očetovo puško. Eden od roparjev je skočil proti njej in je zagrabil za orožje, da ni mogla oddati strela. Dekleti sta začeli vpiti. Krič je čul oče s sinovoma k sosedu, prihitel je na pomoč, cigani so jo pa že odkurili. Cigani so odnesli iz Golobove hiše razno obleko in obutev. Radi zavrnjene ženitvene ponudbe skočil v vodo in utonil. V Ljubljani so doživeli sredi mesta razburljiv dogodek, ki je končal s smrtjo in mu je prisostvovalo zelo mnogo ljudi. V Žireh je prebival 40 letni mehanik in šofer Alojzij Jereb, doma iz Idrije. Prišel je v Ljubljano, kjer se je na Bregu sestal s svojo izvoljenko iz Trbovelj. Ob priliki sestanka je dekle izjavilo, da ne more postati šoferjeva žena. Zavrnitev je Jereba tako razdražila, da je potegnil nož in je hotel svojo ljubo zabo-sti. Dekle je kriknilo na pomoč, ljudje so brzeli od vseh strani in tega se je zavrnjeni ženin ustrašil. Odvrgel je svoje papirje na breg Ljubljanice in skočil v močno naraslo vodo. Poklicani reševalci so nesrečneža potegnili iz Ljubljanice, a mu že ni bilo več pomoči. Vlomi po ljubljanski okolici. V Gaberju, kjer se odcepi pot na Sv. Katarino, ima trgovino Lojze Ambrožič. V to trgovino je bil izvršen vlom in so napravili vlomilci lastniku za pet jurjev škode. Poskušen je bil še vlom v Razorih v trgovino Ele Kovač. Vlomilci so že bili vdrli skozi okno, a so prevrnili v temi zaboj, ki je povzročil ropot in radi tega so se dolgoprstneži razbežali. Časopisje upravičeno poziva, da je čas, da oblast enkrat ljubljansko oko- tajnosti, poročajo sedaj da je dosegel balon po 52 minutah višino 15 tisoč 100 metrov. Dvignil se je še za 100 m višje in tu so letalci izvršili razna znanstvena Opazovanja, nakar so se začeli spuščati na tla. Pet ur po dvigu so pristali v bližini Ivanova. Balon je imel čisto zaprto gondolo. Med dviganjem in spuščanjem so bili letalci v neprekinjeni brezžični zvezi z zemljo. Pet zapovedi japonskega cesarja vsakemu japonskemu vojaku Vsak japonski vojak, ki odide na kitajsko fronto, dobi v tornister pet tiskanih zapovedi, v katerih mu veleva ce-?ar: 1. Vi ste moje no- bi jih spravil, je Goljat svojo roko z denarjem mirno držal jagru pod nos. »Kaj pa bi še radi? Saj je prav; preštejte!« je menil jetnik nevoljno. »Ni! V mraku ste se ušteli. Napitnine še ni. Napravite, da bo okroglo!« »Takega lakotnika pa še nisem srečal. Kdor ne pije, vendar ni napitnine dolžen. — Da pa ne boste rekli, da sem skopuh, naj bo! Tu imate še trideset krajcarjev!« »Plemenit mož ste, gospod. — Toda zdaj vam s svojo skromnostjo nočem biti več nadležen.« »Da, spal bi rad. Pojdite tudi vi in se zarijte v svoje gnezdo pa naj se vam kaj lepega sanja!« »Bo, ne bojte se! Poprej se moram še s temle ljutomercem do kraja zmeniti, da mi prijazno zatis- ne oci.« »Lahko noč! Dobro spite!« »Sladko spavajte — in na veselo svidenje jutri zjutraj!« Goljat je zaprl rešetko in zapahnil durci. Potem je odrožljal po stopnicah dol. Jagar pa se je pretegoval in stegoval, da so mu kosti pokale. Zdaj se je zopet mogel ganiti in zdelo se mu je, kakor da je že napol prost. Ali do polnoči je hotel še počakati, da bi medtem gotovo vse naokrog že zaspalo. Sedel je za mizo, pojedel meeo, kar mu ga je še bilo ostalo, in je venomer poslušal na cerkveno uro. Vedno močneje je zunaj sevalo in bliskalo, tako da je po več sekund bilo v ječi svetlo. Po enajsti uri je začul grmenje, ki je bobnelo za hribi. Vedno močneje je postajalo, bliže in bliže je prihajalo. Ob pol dvanajstih je zatulil vihar, macesni so zaječali, dež je zapljuskal na zidovje, nekaj kapljic je poškropilo tudi jagra po glavi. Potem je veter zopet utihnil, dež je prenehal, toda bliskalo je venomer in grom se je valil od hriba do hriba, ko da bobnijo vozovi po oblakih. Nehote se je jagar spomnil one noči, ko sta s Špelo oplenila šmarsko cerkev; prav podobna oni je bila ta noč. AH zdaj je napočil čas, da se loti dela! Preudarno in mirno je postavil stol na mizo, stopil je z mize nanj, oprijel se je z obema rokama za rob luknje, ki je bila pod stropom, in se je spretno pognal kvišku. Neprestani bliski so mu pri tem svetili. Počasi se je preril skozi luknjo. Ko je bil z glavo in rameni zunaj, se je z obema rokama oprijel železnega obročka nad seboj in potegnil še noge za sabo. Nekaj časa je tako visel ob zidu, potem je roki predel in se previdno obrnil, tako da se je s petami lico temeljito očisti, da bodo prebivalci mirno spali in da bo njihovo borno premoženje na varnem. Posestnik napaden in hudo poškodovan pred lastnim vinotoeem. Jožefa Popiča, 48 letnega posestnika v Žiberčah pri Gor. Logatcu, so neznanci napadli pred lastnim vinotočem s koli in so ga hudo pretepli. Napadeni ima hudo rano na glavi, polomljene roke in več reber. Izpred sodišča. Obsodba radi razbojniškega napada. V bližini Mariborske koče je 1. avgusta bila v noči napadena Matilda Holzl iz Avstrije in ji je bila odvzeta ročna torbica, v kateri je bilo za 3000 din zlatnine. Radi tega tolovajskega napada je bil v Mari- r mm G. Franc Toplak, župnik v Pišecah, se je peljal z vozom v Brežice. Na Črnecu je začel konj radi plašljivosti porivati voz nazaj. G. župnik je hotel z voza, a ga je sunek pognal med voz ter konja, kar je še bolj pristrašilo žival, ki je z zadnjima nogama parkrat udarila g. župnika. Ko so ljudje videli nesrečo, so prihiteli na poma-ganje in so spravili g. župnika v bolnišnico v Brežice. Poškodbe g. Toplaka so bile tako resnega značaja, ker je imel zlomljeno desno nogo, poškodovano hrbtenico ter razne notranje poškodbe, da jim je podlegel v bolnišnici 22. septembra pred-poldne. Rajni se je rodil 26. januarja 1888 v Mali vasi pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Mariboru, kjer je prejel mašniško posvečenje leta 1912. Kaplan je bil po raznih župnijah in nazadnje v Pišecah, kjer je postal 1. marca 1922 provizor in 1. januarja 1927 župnik. Pokojni g. župnik je bil izredno boru obsojen 25. septembra na eno leto in štiri mesece robije Josip Gosak, brezposelni ključavničarski pomočnik iz Maribora. Slovensko Krafina. Lendava. Pri žerdlnovih v Lendavi so našli mrtvo 18 letno pridno hčerko Marijo. Bila je vsa v krvi in je imela na glavi rano. Po legi trupla bi se bilo dalo sklepati na prvi pogled na samomor. Preiskava je dognala, da je dekle po naključju smrtno ponesrečilo z orožjem, s katerim je poprej naganjala iz domačega vinograda škorce, žerdinovi je na strmem bregu vinograda spodrsnilo. Padla je tako nesrečno, da se je pri padcu sprožil samokres in jo je smrtno zadel strel v sence. Nenavaden slučaj smrtne nesreče je hudo zadel domače in vso okolico. blaga duša, katerega je vse ljubilo in mu bilo vdano ravno radi njegovega mirnega značaja in ker je bil vsakemu na uslugo. Pišečki župniji je bil pravi oče v duhovnem, prosvetnem in gospodarskem oziru. Dal je popraviti farno eerkev, kateri je tudi oskrbel nove zvonove. Mladini je oskrbel prosvetne prostore in do svoje mnogo prezgodnje smrti je načeloval posojilnici v Pišecah. Zaupana mu razsežna pišečka župnija je bila blagemu gospodu vdana in prebridko občuti udarec, ki jo je zadel s smrtjo dobrega in za večni ter časni blagor vseh faranov skrbnega dušnega pastirja. Vsi, ki so poznali blagopokojne-ga, ga bodo ohranili v najboljšem in hvaležnem spominu! Zadnje spremstvo gospoda župnika Po hudi nesreči v brežiški bolnišnici preminulega g. župnika Fr. Toplaka so prepeljali zadnjo sredo popoldne v domačo faro v Pišece. Truplo je počivalo v župnlšču na mrtvaškem odru od 22. do 25. septembra. Domači farani, odrasli in mladina, ter ljudje iz sosednih župnij so hodili kropit blagega rajnega, ki se je veselil spoštovanja ter priljubljenosti daleč izven mej zaupane mu župnije. Zadnje spremstvo v soboto je posodila blagopokojnemu vsa pišečka fara, 32 duhovnih sobratov in med temi pišečki rojak g. monsignor M. Umek, mariborski stolni in mestni župnik, ki je govoril slovo v cerkvi in je razgrnil pred zbranimi še enkrat plodonosno delovanje rajnega za blagor župnije, katero je pastiroval z vnemo, ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Po sv. maši, katero je daroval videmski g. dekan Medvešek, se je razvil mrtvaški sprevod iz cerkve na pokopališče. Ob odprtem grobu je govoril poslovilne besede v imenu dekanijske duhovščine g. svetnik Tratnik iz Rajhenburga, v imenu župlja-nov cerkveni ključar Fr. Podvinski, v imenu obeh šol g. šolski upravitelj Roškar, za šolarje učenec 6. razreda. Ganljivo so zapeli žalostinko šolski otroci, pred pokopališčem in na grobu pa domači pevski zbor. Z veličastno udeležbo pri pogrebu so dokazali Pišečani, kako ljub jim je bil blagi gospod, ki jih je moral po volji božji zapustiti mnogo prezgodaj v najlepši moški dobi. Loče pri Poljčanah. Katoliško prosvetno društvo »Slomšek« priredi v soboto 2. oktobra ob osmih zvečer in v nedeljo 3. oktobra po večer-nicah v šoli pretresljivo igro za današnje dni v štirih dejanjih in eni medigri: »Podrti križ«. Vstopnina navadna. Prijatelji naše katoliške prosvete, pridite pogledat naše delo! Na svidenje! št. Ilj pri Velenju. Prosvetno društvo je imelo v nedeljo 19. septembra svojo prireditev. Vkljub slabemu vremenu je bila lepa udeležba. PišeChi g. zopniK smržno ponesrečil. B naslonil na oni parobek, ki se je za dober prst široko vil okoli stolpa. Čakal je, da mu je močen blisk posvetil, pa si je izbral enega izmed bližnjih macesnov. V imenu božjem! Zdaj! Izpustil se je z desnico, izpustil še s tremi prsti levice — le z dvema se je še držal. Kratki bliski so si sledili — tedajci je urezal dolg žarek; za hip je bilo vse svetlo: »Bog mi pomagaj!« Zavihtel se je, skočil, zadušeno kriknil--- Tam na macesnu je obvisel. Ali le trenutek. Žarka svetloba, ki je v hipu šinila od bliska, ga je zmotila, za eno ped se je uračunal — in namesto za drevo samo se je ujel le za vejo.. 5 Veja se je odkrhnila, se je odlomila---in revež se je zvrnil, padel, padal.,. Pač ga je zadržala še ta in ona veja, ali ujeti se za nobeno ni mogel. Le nekaj trenutkov — in jagar je priletel na tla in obležal kakor mrtev ¡i, Bliski so se križali nad njim, grom je bučal in dež je prasketal in ga škropil... Ko je bila nevihta davno že mimo in so si zvezdice zopet jele mežikati in je mesec pokukal izza oblaka, se je nesrečnež zganil, dvignil glavo, pa za-Btokal in zopet obležal. Mrtev ni bil, ali hudo ranjen. Počasi se je zavedel. Spomnil se je, kako je nesrečno skočil in kako ga je vrglo in treščilo na tla. Kakor čudež se mu je zdelo, da je ostal živ. Leva roka, hrbet in leva noga so ga najhuje skeleli. Potem je z grozo spoznal, da je leva roka tik pod ramo zlomljena. Noge je mogel premakniti, torej so bile cele. Poskusil je vstati. Tedaj ga je v levi nogi tako zbodlo, da se je zopet zgrudil. Še bolj se je prestrašil, ko ga je posilil kašelj in je bruhnil kri. Torej tudi znotraj se je ranil. To kaže, da je konec ... Bežati ne more več. Umrl bo. Morda je smrt bliže, kakor si misli. Ko bi bil le krščen! Moj Bog, brez krsta umreti, kakor pogan, na vekomaj ločen od Boga! Strašno je to. Ali ne bi klical, da bi priklical ljudi, naj mu ti gredo po gospoda, da ga krsti? Toda saj bi mu nihče ne verjel, da še ni krščen. Za zmešanega bi ga imeli ali za hinavca, ki si je vse izmislil, da bi se izmazal in si olajšal krivdo zaradi božjega ropa. Smejali bi se mu in ga zopet zaprli — pa bi moral v ječi zapuščen in beden umreti. (Dalje sledi) Vse Šolske potrebščine dobite najceneje in najbolje v prodajalnah Tisharne sv. Cirila v Mariboru in Pluju! ge (cesarjeve), jaz sem vaša glava! 2. Zapomnite si: dolžnost tehta kakor gorovje, smrt je lažja od peresa! 3. Zvestoba pomeni držati besedo, krepost vršiti svojo dolžnost! 4. če se ne potrudite, da bi bili preprosti, se boste pomeh-kužili. Skopuštvo in sebičnost se vas bosta polastila, propadali boste čedalje bolj. Potem vas tudi ne bosta rešila ne junaštvo ne zvestoba. Prekasno bo. 5. če srce ni iskreno, so lepe besede In dobra dejanja nesmiselna, če je pa srce brez skritih misli, tedaj bo uspelo vse! — Cesarjevo darilo zaključuje zgornje zapovedi z besedami: »Teh pet zapovedi je pot nebes in zemlje. Sledite jim in Japonska bo zmagala!« Otvoril je prireditev mešani pevski zbor, ki je pod vodstvom g. organista Kasesnika zapel troje lepih pesmi. Najbolj je ugajala »Sinoči Je pela«. Pravljična igra je s svojo zanimivo raznoličnost-Jo in po živahnem igranju vzbudila splošno za-dovoljnost gledalcev. Zaradi kratkega časa je OB Remšnik. Klaverno je jesensko vreme in tako je klaverno tudi socialno življenje! Zgodi se pa še na vse to kaka nesreča, ki poveča žalost in trpljenje. Pretekli četrtek smo imeli dva pogreba obenem. Umrla je ženica v 90. letu, a v grob je bil dejan šolarček v 12. letu! Ta je pa padel tako nesrečno z drevesa, da je takoj izdihnil svojo mlado in lepa dušo. Ona ženica je sicer dolgo živela, pa vendar ji je življenje bliskoma minilo, ta deček pa je komaj začel, pa je bilo v trenutku vse prekinjeno na tem svetu, pa bo tam nadaljeval neskaljeno življenje. »Marijin vrtec« na Remšniku žaluje za pridnim svojim članom! Sv. Primož na Pohorju. Dne 18. septembra smo položili k večnemu počitku Janeza Pušnik, p. d. Tevčmana, skrbnega in neumorno delavnega moža. Iz nič je s pridnostjo in štedljivost-jo si priboril lepo kmetijo. Bil pa Je tudi vzoren krščanski mož in družinski oče. — 21. septembra pa smo pokopali Marijo Trunk, dobro in Ivan Dolinšek, Kamnica pri Mariboru: Of DobcrdoD, slovensftlfB fantov grofe... Po več kot 20 letih sem bil letos zopet na ozemlju nekdanjih bojišč ob Soči. Čeprav so nam ti kraji blizu, smo skoraj pozabili na svojce, ki počivajo tamkaj. Baje prihaja obiskat te kraje znatno večje število Avstrijcev, Madžarov in Čehov kot Slovencev. Bržčas prej radi napetih razmer med Italijo in Jugoslavijo obisk ni bil tako lahko mogoč. Danes lahko z obmejno izkaznico po mili volji ogledate vso današnjo Julijsko Benečijo. Morda bo zanimalo bivše bojevnike in tovariše, če zapišem nekaj vtisov iz teh krajev. Gorica. Prekrasno mesto, kjer se ne vidi nobenih posledic vojne več. Vse je obnovljeno in izboljšano. Tam, kjer smo se kakor sence potikali med porušenim zi-dovjem, so danes najbolj živahne ulice. Na bližnjem Oslavju, obronku tako zvane Kalvarije, se že od daleč vidi monumen-talna zgradba, spomenik vojne in hkrati počivališče 80.000 trupel italijanskih in avstrijskih vojakov. Ta ogromna v ro- moral govor izostati. Pri prosti zabavi je bil najbolj zadovoljen blagajnik; občinstvo se je namreč za razne predmete, ki so prišli na licitacijo, zelo zanimalo. Res škoda, da je vreme nagajalo. skrbno mater. — Svetila jima večna luč — žalujočim naše sožalje! Sv. Florjan pod Bočem. Niso se še zacelile srčnen rane, ko smo se ločili pred sedmimi meseci od ljube mamice Marije, spet so nnam oznanili zvonovi Matere božje na Ložnem žalostno vest, da je mirno v Gospodu zaspal Jernej Kro-šel, star 74 let. Bil je dober katoličan in skrben oče otrok. Bil je tretjerednik sv. Frančiška. Prejemal je vsak mesec sv. zakramente. Sladko spavajta, ljubi oče in mati, ki sta se oba v enem letu poslovila od nas. Na svidenje nad zvezdami! Planina pri Sevnici. Dne 22. septembra smo pokopali tržana Ignacija Mastnak. Dočakal je lepo starost 85 let. Gospod župnik je rajnemu pri grobu spregovoril primerno slovo. V svojem življenju je veliko trpel, zlasti v večletni mučni bolezni, žalostna je bila tudi njegova zadnja pot na pokopališče, ker je močno deževalo. Bog mu daj večni mir! manskem slogu pozidana zgradba prekaša vsako domišljijo. Neverjetno visoke vsote so zabili Italijani v spomenike, ki se belijo vrh vsake gore in vsakega pomembnejšega griča in se gradijo še kar naprej, toda tu na Oslavju je nekaj čisto posebnega. Solkan. Tudi ta je docela obnovljen. Železniški most, kjer so visele prej v zraku edino še tračnice, je obnovljen kot prej z enim lokem. V bližini je avstrijsko pokopališče s spomenikom, kjer'ne manjka prav nič drugega kot orel vrh obeliska. Od daleč se svetlika prekrasno novo svetišče na Sveti gori. Prav do vrha je speljana avtomobilska cesta. Na izrastku proti hribu Sv. Gabriela gradijo nov ogromen vojaški spomenik, saj so se ravne na Sveti gori vršili najhujši boji in je še danes pobočje razorano od kar dobro ohranjenih kavern. Na cesti srečamo več moških in žensk, ki se vračajo od izkopavanja ostankov granat, patronov in drugih vojnih grozot. Še desetletja bodo morda pobirali te stvari. Eden izmed teh nam razkazuje svojo najdbo. »Tu je obroč od šrapnela št. 7, tu ostanek ročne granate, tu granata št. 10« itd. KDOR JE PREDEBEL, naj poskuža jemati Krušen sol. Jemlje se redno vsako jutro. Majhna doza Krušena ohranja prebavne organe v stanju, da delujejo vsak dan V redu. Priporočajo jo zdravniki. Dobiva se v karnah. ; R. S. br. 16.123134. 1275 Pogoji za Izstavitev dovoljenj za nakup trošarine prostega sladkorja Finančna ravnateljstva bodo izdajala dovolje-nja za nakup trošarine prostega sladkorja po, naslednjih pogojih: 1. če obstoji odlok aH odobritev pristojne banske uprave za sladkanje mošta v dotičnem kraju v smislu zakona o vinu;, 2. na podlagi kotkovanih prošenj zainteresiranih vinogradnikov, ki morajo prošnji priložiti: potrdilo občine o količini pridobljenega mošta y, litrih; b) izjavo, koliko sladkorja želijo kupiti, in iz katere državne tvomice sladkorja, odnosna iz katerega skladišča državne tvornice, in konč£ no obvezo, da bodo sladkanje izvršili samo v pri-' sotnosti pristojnih kontrolnih organov. Te prošnje lahko predložijo tudi vinogradniške zadruge za svoje člane, odnosno vinogradniki ene občine skupno, pri čemer mora biti ta-ka skupna prošnja kolkovana po tarifi št. 1 in 5 zakona o taksah s 30 din za vsakega posameznega prosilca. Taki skupni prošnji se mora pri-ložiti seznam zadriižnikov, odnosno vinogradni-kov z označbo količine pridobljenega mošta in količine sladkorja za vsakega zadružnika, odnosno vinogradnika. Seznam mora biti overovljen od pristojne občine. Dovoljenje za nakup trošarine prostega sladkorja za sladkanje mošta bodo finančna ravna« teljstva dostavljala zainteresiranim vinogradnikom, odnosno zadrugam in občinam, kakor tudi državni tvornici sladkorja, odnosno skladišču sladkorja, od koder se bo sladkor dobavil, in končno oddelku finančne kontrole, ki je pristojen za nadzorstvo vinogradnika, odnosno zadrtf-ge ali občine. Nadzorovanje pri uporabi Sladkanje se bo vršilo samo v prisotnosti or-gana finančne kontrole, ki bo imel vse potrebni beležke. Organ finančne kontrole bo razstopfl nabavljeni sladkor v moštu v razmerju s skupno količino mošta. Na ta način denaturirani sladkor bo stavil lastniku na razpolago, da ga doda v ostale sode. Sladkor za sladkanje mošta se n