Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 194. V LjDhljsnl, V m. 27. avonsts 1914. Leto EU. Velja po poitl: Za oelo leto naprej . sa en tneseo „ . n Nemčijo oeloletno sa ostalo Inozemstvo E 26-- h 2-20 « 35'- V Ljubljani na domi Ca oelo leto upre] . . K 24'— 2-_ 1*70 sa en meseo „ . ■ I opravi preleman neseSno Es Sobotna izdaja: s as oelo leto......„ 7-— as Nemčijo oeloletno . „ B*— u ostalo inozemstvo. „ 12*— Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat .... po 18 v ss dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat...... 13 „ sa večkrat primeren popust. Poročna omili, iMi, osmrtnico Itd.: enostolpna petltvrsta po 2J vin, — Poslano:---- enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemil nedelje in prasnlke, ob 5. uri pop. Bedns letna priloga Vosni red par Uredništvo je t Kopitarjevi nllol itev. 8/HL Bokoplsl se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne ■=> sprejemajo. — Uredniškega telefona Sto?. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravništvo je v Kopitarjevi nllol it 6. — Hačnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. ot. 7563. — Upravnlškega telefona it. 188. En Hrvat za tri Srbe. Kako smešno so se precenjevali Srbi po balkanskih vojskah! Njihovi Sestilci so popolnoma prezrli, da so v prvi balkanski vojski imeli Srbi opraviti z odpadki turške armade, koje elita je vsa stala v boju zoper Bulga-re. Druge balkanske vojske pa, v kateri so padli Srbi, Grki in Rumuni s trojno premočjo po Bulgarili — sploli niti šteti ni. Pri taki »zmagi« niti govora ni o kakem odlikovanju po posebnih vojaških svojstvih. Nobenega dvoma ni, da bi bili tepeni Srbi in Grki — če ne bi bila posegla vmes Rumunija s svojimi 600.000 možmi. A Srbi so, uživali kljub vsem tem dejstvom vseeno umetno narejeno slavo »zmagovalca«. Sedanja vojska pa kaže, kako so Se precenjevali. Naši vojaki so se ope-tovano borili s trojno premočjo Srbov, a Srbi so bili vselej tepeni. Gotovo, nihče ne taji in od našega vojnega povelj-ništva se izrecno priznava, cla se borijo Srbi z veliko hrabrostjo. Toda hrabrost našega vojaštva je še večja. Poleg tega pa izobrazba, disciplina in vodstvo naše armade! Vsa ta svojstva združena, dajejo našemu vojaku napram srbskemu trojno bojno vrednost. Med našimi junaki pa stoje v prvi vrsti Hrvati. Vsa vojna poročila so edina v tem. Junaštvo hrvatskih regimentov je neprekosljivo. Kakor levi so se vrgli Hrvati na sovražnika našega cesarja :n naše domovine. Temu navalu se nihče rti moget ustaviti. To je bil orkan junaštva. Kjerkoli so naskočili Hrvati — tam ni bilo več mesta za Srbe. Strah in groza je bila Srbov ob takem viharju in spustili so se v beg ali pa udali! En Hrvat za tri Sfbe — to je dosedanji nauk avstro-srbske vojske. Mi Slovenci smo ponosni na junaštva naših bratov, ponosni in srečni smo kot del hrvatsko - slovenskega naroda. Zares, ko gledamo ta junaštva, nehote vzklika- Avstrijske sile so vdrle na dveh točkah na Rusko Poljsko. Priprave za vojsko so konfcane, zdaj se že bije boj. Naša armada je zahodno od reke Visle prekoračila Liso Goro, ki je visoka 612 m in se je združila s tistimi deli pruske armade, ki so iz Pruske Šlezije prekoračili mejo. Ta del armade se že nahaja v oddelku Kielce-Radom. Zvezni armadi prodirata proti Varšavi, ki naj bi se z juga in s severa istočasno napadla. Operacije proti Varšavi so že v toliko vspele, da labko višji poveljnik razpolaga z obema zveznima armadama; dosegla sc je možnost enotnega postopanja iu zdaj se lahko udari. Zdaj treba počakati, ali zavzamejo Rusi za varšavskim trdnjavskim pasom obrambno postojanko ali pa pod-vza.mejo bitko na prostem bojišču, opirajoč se na številne utrdbe. V bitko na odprtem polju se bodo Rusi spustili le tedaj, če se jim je posrečilo spraviti dovolj vojakov v te kraje. Druga avstrijska kolona, ki je vdrla vzhodno od Visle na Rusko Poljsko, je najbrže močnejša nego leva kolona. Dospela je že do lublinskega hrbta in je pognala pri Krasniku štiri ruske ar-madne zbore v beg. Veliki nasilni poizvedovalni poizkusi ruske kavalerije pri Sokalu. Turynki in pri Kamionki so bili najbrže zato podvzeti, ker so ruski vojskovodje pričakovali, da bodo Avstrijci v smeri od Lvova prodirali. Ta. avstrijska kolona hoče najbrže doseči črto Lublin—Brest—Litovsk. Postopala bo gotovo skupno z zahodno kolono, ker lože vzhodno od Litovska mo: Veselje je, danes živeti. Bratom pa naše iskrene čestitke. Liepa naša domovina oj junaška zemlja mila! — XXX I—— POHVALJEN POVELJNIK ZAGREBŠKEGA ARMADNEGA ZBORA IN POHVALA HRVATSKIM VOJAKOM. Gradec, 27. avgusta. (Kr. ur.) Ogrski korespondenčni urad poroča, da je armadni poveljnik fcm. Liborij vitez pl. Frank pisal zagrebškemu zbornemu poveljniku fcm. Rhemenu: »Izražam tebi in tvojim vojakom svoje občudovanje in priznanje, ker so se tako hrabro borili v bojih, dne 14., 15. in 16. avgnsta.« Tukajšnji listi naglašajo, da je pohvala res zelo zaslužena in občudujejo junaštvo hrvatskih vojakov. HRABRI NAŠI VOJAKI. Graški listi poročajo iz Zemuua: V bojih za Šabac so naši vojaki izvajali naravnost čudeže junaštva. Moj polk je stal v sredi svinčene toče, tako poroča neki udeleženec, pripravljen na j uriš na neki zaraščen grič, ki je bil s sovražnikovo artiljerijo in pehoto močno zaseden. Vojaki so komaj čakali napada. Končno je bilo ukazano, da naj prodiramo. Dasi jc deževalo krogel in so brenčali nad nami šrapneli, ki so pa le slabo zadevali, smo drli na grič. Solnce je močno pripekalo. Čim bolj smo se bližali sovražniku, tem bolj smo bili navdušeni. Med gričem po-mečejo naši hrabri vojaki telečnjake in bluze proč in derejo goloroki naprej. Srbi, ki so bili v premoči ua griču, so kar osupnili. Njih ogenj je ponehaval, čez pol ure smo bili mi gospodarji griča, ki je obvladuje tamošnje gorovje. V jarkih so ležali kupi mrličev. Srbi so bežali. Pregnal jih je neizprosni bajonet. Niti predstavljati si ni mogoče, kako hrabri in pokorni, disciplinirani, so naši vojaki. Naj je bil napad še tako hud, takoj so se zopet zbrali in so naprej marširali. obširna močvirja, ki za operacije niso pripravna. Odbiti ruski vpad na Črno-vj.ee leži v tretjem bojišču. Tudi tu pod vzame avstrijska kolona iz vzhodne Galicije prodiranje, najbrže proti Kievu. Gotovo je, da so bili ruski vpadi v vzhodno Galicijo in Bukovino predpriprava za rusko ofenzivo v te kraje, da bi tako zabranili naši armadi poseči v odločilni boj v vzhodni Prusiji. Ta ruska namera se je popolnoma izjalovila. Najvažnejša posledica avstrijskega prodiranja vzhodno in zahodno od Visle je, da je Rusom odvzeta vsaka resna možnost vspeti v Galicijo. S krvavimi glavami so bili kaznovani Rusi za svojo namero, napraviti zmedo v Galiciji. Avstrijska, meja je sedaj popolnoma, zavarovana, tako da se naša ofenziva in prodiranje v Rusijo lahko vrši s celo močjo. Iz vojnega poročevalskega stana smo dobili poročilo: Nemške čete predirajo v črti od Insterbnrga proti, reki Narevi, ki teče od vzhoda proti zahodu skozi gubernijo Grodno in Lomža, kjer se obrne proti jugu in izliva vzhodno od Varšave v reko Bug. Avstrijske čete pa prodirajo v smeri od Krasnika proti Lublinu. Ako se ti dve armadi združita, potem je Varšava odrezana od Ruske. PODROBNOSTI O BITKI PRI KRAS-NIKU. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Kakor poročajo bojni poročevalci iz vojnega stana, sc je bilo na ruski strani 200.009 j vojakov. Njih fronta se je razprostirala od Frampota do JozeSova. Bitka se je bila preteklo nedeljo. Ruska armada je bila nazai vržena in je bežala čez Lublin. X X X Jožefov leži ob reki Visli, kakih 30 kilometrov od gališke meje, Frampol pa 70 km jugozahodno od Jozefova. Približno v sredini te črte pa leži Krasnik. RUSKO UMIKANJE. »Berliner Lokalanzeiger« poroča: Z Rusko Poljskega in iz Krakova došle osebe poročajo, da se Rusi umikajo. Za obrambo se pripravljajo pri trdnjavi Skiernievicu. Ruska armada rekvirira, kar more, zlasti živino in premog. Vse tvornicc na Ruskem Poljskem so morale ustaviti delo. (Skiernievica leži v varšavski guberniji, jugozahodno od Varšave.) AVSTRIJSKA STRATEGIJA NA VRHUNCU. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Vojni poročevalci povdarjajo, govoreč o bitki pri Krasnik«, zlesti veliko taktično vrednost te bitke. Vodstvo avstrijskih čet prekaša rusko armado. Dve posebnosti sta, po katerih se je avstrijsko vodstvo odlikovalo, po ofenzivi in pa po prodiranju na več točkah, dočiin se je vojevala ruska ar- j rnada po stari metodi. Naše čete so se držale nad vso hvalo, zlasti če se pomisli, da so se morale, predno je prišlo do bitke, premagati velike trenske težave. POLOŽAJ NA AVSTRIJSKO - RUSKEM BOJIŠČU ZELO UGODEN. Graški »Tagespostc poroča njen vojni dopisnik: Položaj na avstrijsko-ruskem vojnem pozorišču je ugoden. Pač nagibajo Rusi bolj na ofenzivo proti Prusiji. Naše čete krepko prodirajo naprej. Pričakujem kmalu večjih bojev v oddelku južno od Lubiina, če se bodo ruske sile, najmanj dva annadna zbora, po porazu pri Kras-niku še vzdržale. Po moji sodbi nameravajo Rusj kolikor mogoče dolgo zadrža-vati avstrijske sile, da bi z večjo močjo prodirali proti Prusiji, dokler so glavne sile Nemčije zaposlene v Franciji. Potrebno je zato, da vrže Avstrija vse razpoložljive sile proti Rusiji, in to tembolj, ker vodijo Rusi v obmejnih krajih barbarično vojsko. Naša vojska je kulturna proti azi-jatski uničevalni strasti. SIN BIVŠEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA RANJEN NA RUSKEM. Budimpešta, 27. avgusta. (Kor. urad.) Nadporočnik Weckerle, sin bivšega ministrskega predsednika na Ogrskem, je bil na ruskem bojišču ranjen. Levo nogo ima prestreljeno in se bo mora' šest tednov zdraviti, POVELJNIK 10. INFANTEKIJSKE ARMADE PADEL. Opava, 21. avgusta. (Kor. urad.) »Troppauer Zeitung-' poroča, da je padel na severnem bojišču komandant. 10. itdan-terijske brigade (Opava), generalmajor K u t s c h e r a. Našel je junaško smrt. VELIKANSKO VESELJE NAD NAŠO ZMAGO PRI KRASNIKU NA DUNAJU IN V CELI DRŽAVI. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Včeraj zvečer je prišlo na Dunaju pred vojnim ministrstvom in spomenikom Dcutsch-nieistrov do velikih maniiestacij in ovacij vsled velike zmage pri Krasniku. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Poročilo o slavni zmagi naše armade v tridnevni bitki pri Krasniku jc vzbudilo tu in v celi državi nepopisno veselje in navdušenje. Na Dunaju so razobesili v znak veselja veliko zastav. Dunajsko časopisje objavlja poročila svojih vojnih poročevalcev, ki izvajajo, da je bila bitka veliko večjega pomena, kakor se je prvotno poročalo. Kakor poročajo vojni poročevalci, so Rusi v nevarnosti, da jim pride naša armada za hrbet. Budimpešta, 27. avgusta. (Kor. urad.) Župan je dal nabiti po posameznih vogalih velike, slavnostne plakate, v katerih naznanja veliko zmago avstrijske armade pri Krasniku na Ruskem. DUNAJSKI ŽUPAN ČESTITAL VRHOVNEMU POVELJNIKU NAŠE ARMADE NADVOJVODI FRIDERIKU NA KRASNI ZMAGI PRI KRASNIKU. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Dunajski župan ekscclenca dr. Weiskirchner je brzojavno čestital našemu vrhovnemu poveljniku nadvojvodi Frideriku k uspehu naše armade povodom slavne naše zmage nad Rusi pri Krasniku. VESELJE V BERLINU NAD AVSTRIJ-SKIMI ZMAGAMI. Berlin, 27. avgusta. (Kor. ur.) Vesti o zmagi avstrijske armade na Ruskem so izzvale v Nemčiji velikansko navdn-šenje. Listi so prinesli posebne izdaje, v katerih omenjajo pomembnost zmage. Vsa javna poslopja so razobesila avstrijske zastave v znak veselja. Navdušenje je postalo še večje, ko je izšel komunike o tako uspešnem prodiranju nemške armade v Belgiji. NEMCI POZDRAVLJAJO AVSTRIJSKO ZMAGO PRI KRASNIKU. Berolin, 27. avgusta. »Die tagliche Rundschau« pozdravlja zmago pri Krasniku kot razbremenitev nemških čet v vzhodni Prusiji in povdarja, da avstro-ogrske čete prekašajo sovražnika, ker vsak avstrijski vojak ve, da se bojuje za sveto stvar, za dom in ognjišče proti morilnemu napadu. — Nemška »Tage szeitung« iskreno čestita avstro - ogrskim vojnim tovarišem, ki so starodavnim habsburškim zastavam priborile nove lovore. JUNAŠTVO NAŠE KAVALERIJE. Dunaj, 26. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana se uradno poroča: Naknadno se je izvedelo o posebno junaškem činu pete kavalerijske divizije, ki je sestavljena iz honvedov. Dobila je 13. avgusta težavno nalogo, predreti rusko obmejno stražo ob Zruszi (Zbrusza je obmejna reka med vzhodno Galicijo in rusko gubernijo Podolijo) in dognati, če se v ozadju nahajajo močnejše ruske čete. Pri Satanovu (mesto ob imenovani reki) se je kavaleriji posrečilo udreti v rusko ozemlje. Jugozahodno od Kuzmina pa je zadela na mnogo močnejšo sovražno ka-valerijo, katero je podpirala pehota. Kljub temu so naši pognali sovražnika v beg. Zasledovanje sovražnika je trajalo do reke Smotrič, kjer so pri Godoroku dobili Rusi pomoč. (Smotrič je reka v Pocloliji, ki teče vzporedno z reko Zbrusza od severa proti jugu; Godorok je pa kraj ob tej reki.) Čeprav to ni stvar kavalerije, so kljub temu honvedi napadli utrjene sovražne postojanke. Pri tem so bile večje izgube. Boj je dokazal, da se v tem kraju nahajajo močne ruske čete. Ko je kavalerija končala svojo nalogo, se jc ustavila pri Satanovu. Po noči so pa napadli prebivalci skupno s skritimi ruskimi vojaki speče honvede in jih večje število pobili. Satanov so nato naši za kazen požgali. Po tem dogodku se jc takoj zopet zbrala naša kavalerija pripravljena za boj. Natančni podatki izgub so še nemogoči, ker sc bodo manjši oddelki in posamezni jezdeci mogli priklo-piti diviziji šele po velikih ovinkih. JUNAŠKI AVSTRIJSKI ZRAKO-PLOVEC. V nedeljo jc neki avstrijski zrakoplo-vec poletel v Rusijo. Na zrakoplov so Rusi streljali. Ena kroglja jc prodrla bencinovo posodo. Letalec je bil prisiljen, da se je spustil na zemljo, a obrnil je hitro obleko, tako da ga Rusi niso kot vojaka spoznali. Zvijača se mu je posrečila. Rusi sami so mu pomagali, da je popravil škodo. Letalec je nadaljeval svoj poizvedovalni polet in sc je srečno izkrcal pri avstrijskih četah. KAJ SE JE PRIPETILO NAŠEMU POLKOVNEMU ZDRAVNIKU. Lvov, 27. avgusta. »Wiek Novvij« poroča: Neki naš polkovni zdravnik se je s svojim avtomobilom predaleč peljal. Vjela ga jc neka ruska patrulja. Dne 25. t. m. se je pa polkovni zdravnik zopet s svojim avtomobilom pripeljal v naš tabor. V avtomobilu je vozil 17 ruskih ranjencev. Rusi so namreč pozabili, da imajo opraviti z avstrijskim Hale prediraj na Rusko. - Sli« zmaga aosfrllske urimck pri Kras-nikn. - Rusi 19 neuanrasf i, da fin pri-delo naši za hrbet. polkovnim zdravnikom, naložili so v avto ranjence in zdravnik se je ž njimi hitro vrnil k našim četam. RUSKI V JETNIKI V DEBRECINU. Debrecin, 27. avgusta. (Kor. urad.) V mesto so pripeljali 40 vagonov ruskih vjet-nikov, med njimi 8 častnikov in 1 generala. Vojaki pravijo, da so šli neradi v boj in da je ruska menaža slaba. X X X LIZA GORA ag naziva gorovje v okrajih Kjelzy in Opatov rusko-poljske gubernijc Kjelzy in Rodom, Gorovje pripada Karpatom, je dolgo 38 km, grebeni so skalnati, deloma obra-ščeni. Gorovje je bogato rud. Glavni vrh, Liza Gora, je visok 611 m. Na njem stoji benediktinski samostan. Drugi vrh, Lizica, je visok 605 m. Na njem stoji samostan sv. Katarine. XXX BOJI PRI RADZ1EH0WU. Lvov, 26. avgusta. »Slowo Polskie« poroča o bojih pri Radziechowu: V obmejnih gozdih severovzhodno od Radzie-chowa so naše patrulje opazile kozake. Več so jih ustrelili. Blizu Radziechovva se je pojavil večji oddelek kozakov. Naši vojaki so kozake napadli in jih vrgli nazaj, dasi so jih med bojem ojačili ruski pehotni in artiljerijski oddelki. Naše čete so postavile v boj dve strojni puški in topove, iz katerih so sovražnika obstreljavale in ga prisilile, da je prenehal streljati. Naši so vjeli 40 Rusov. Ruske izgube so bile znatne, a dognati se niso mogle, ker je sovražnik vzel seboj svoje mrtvece in ranjence. Rusi so ob svojem pohodu vse opu-stošili. Celo stanovanje nekega ruskega ritmojstra so popolnoma opustošili., razre-zali svete podobe in demolirali hišni oltar. BOJI V KALIŠU. Lvov, 27. avgusta. »Slowo Polskie« poroča iz Kališa, da so ruski provokaterji iz zasede streljali na nemške vojake. V telesu nekega nemškega vojaka so našli dum-dum-krogljo. Vojaki so radi napadov streljali v hiše. Požar je uničil mestno hišo in več drugih poslopij. Mesto je moralo plačati 25.000 rubljev vojnega davka. Žu- f>ana in več uglednih meščanov so odpe-jali na Poznanjsko. RUSKI TRAMVAJSKI VOZOVI V LVOVU ZAPLENJENI. Lvov, 27. avgusta. 10 v Bruslju zgrajenih in v Odeso odposlanih tramvajskih voz so tu zaplenili. S tremi bodo vozili na tukajšnji cestni železnici, sedem jih pa porabijo za transporte ranjencev. ORGANIZACIJA POLJSKIH PROSTOVOLJNIH STRELCEV. Krakov, 27. avgusta. Najvišji poljski narodni odbor je imenoval za zahodno Galicijo 29 okrajnih komisarjev, ki nabirajo prostovoljce. Przemysl, 27. avgusta. Škof Pelczar je izdal oklic na duhovščino svoje škofije, katero poziva, da naj podpira narodni odbor, kateremu je sam daroval 5000 kron. VOJAŠKO ZRAKOPLOVSTVO V RUSIJI. Tudi ruska armada ima večje število letalnih strojev, za katere se more zahvaliti ljubeznivi skrbi Francozov in Angležev. Kljub temu pa rusko zrakoplovstvo ni posebno preskrbljeno, kajti v ruskih listih, preden je bila vojska napovedana, beremo sledeče: Zrakoplovna katastrofa, pri kateri sta se smrtno poškodovala in poškodbam tudi podlegla vojaška zrakoplovna letalca Ljašenko in njegov spremljevalec Savicki, nam je dala priložnost, da preiskujemo vzroke te nesreče. Imela sta nevvportaparat, izdelan v Ščetinski tovarni v Moskvi. Preiskava je dognala, da so new-portaparati, izdelani v tej tovarni popolnoma nerabni. Pričakuje se, da pride pred sodišče ta dobava nerabnih letalnih aparatov za armado. RUSKI ŠOLSKI DEČKI VOHUNI. Iz Berolina se poroča: Rusi so celo šolske frkoline vzgojili za vohune. Pred kratkim so prijeli v obmejnem okraju pri Tilzitu celo nekega sedemletnega ruskega dečka, ki je priznal, da so ga Rusi pred nekaterimi dnevi poslali na Prusko, da je poizvedoval, kje da stoje, kakšne čete da so in koliko vojakov se nahaja v obmejnem okraju, in da je o vsem tem Ruse obvestil. Deček je bil že obsojen. Prebivalci v obmejnih krajih so opozorjeni, da na take mlade vohune pazijo in da jih takoj primejo, XXX RUSI NAMERAVAJO IZVESTI GLAVNI NAPAD NA AVSTRIJO IZ RES-ARABIJE CEZ RUMUNI JO? V Besarabiji se Rusi z največjo naglico pripravljajo. Zdi se, da nameravajo s te strani izvesti glavni napad proti naši državi. Vse vojaške zaloge na Ruskem Poljskem so izpraznjene. Blago prevažajo v Kičenev, Denibev in Tiraškol. Rumunci zasledujejo zelo pozorno ruske priprave v Besarabiji, ker se boje ruskega vpada. RUSI KRŠIJO MEDNARODNO PRAVO. Lvov, 27. avgusta. »Slowo Polskie« poroča, da se Rusi ne drže haaških določil in da poljskih strelcev ne smatrajo za vojake; pri Kielcu so pet vjetih poljskih strelcev kot upornike ustrelili. XXX RAZPOLOŽENJE V BOLGARIJI PROTI RUSIJI. Sofija, 27. avgusta. (Kor. urad.) Milan Markov, član Slovanske družbe, piše v listu štambulovske stranke »Volja«.sledeče: Grožnje ruskih panslavistov ne bodo Bolgarije omajale. Rusija se ne bije za slovansko idejo, ampak zato, da slovanske narode potlači. Če bo kdaj slovanska ideja zmagala, bo proti in brez Rusije. Če bo Bolgarija primorana nevtraliteto opustiti, je ne bo v prid Rusije, ampak proti Rusiji. Agitacija po Bolgarskem, da ne sme Bolgarija svojega orožja naperiti proti osvoboditeljici Bolgarov, Rusiji, je zločin. Kakor se je bolgarsko orožje po pregnanstvu Aleksandra Battenberškega proti Rusiji, tako se bo obrnilo tudi sedaj. Rusija nima pravice, če je Bolgarijo osvobodila, Bolgarije daviti. Francozi beže. - Namur oes u nemških rokah. - Francoska Longmy padla. Nemške zmage so popolnoma prekrižale francoski operacijski načrt. Francosko umikalno črto kažejo puške, municija, orožje in telečnjaki, ki so jih Francozi proč pometali. NAMUR POPOLNOMA V NEMŠKIIH ROKAH. Berolin, 27. avgusta. (Kor. urad.) Glavni generalni štab poroča: Pri Namur-ju so padli vsi forti. XXX TRDNJAVA LONGWY PADLA. Berolin, 27. avgusta. (Koresp. urad,) Trdnjavo Longwy so Nemci zavzeli, Francozi so trdnjavo hrabro branili. Longwy je francoska trdnjava ob belgijsko luksemburško francoski meji. Mesto šteje okoli 10.000 prebivalcev. Trdnjava je visoka 378 m in je bila že ponovno oblegana. Zadnjič so jo oblegali Nemci leta 1871. in zavzeli po devetdnevnem obstreljevanju dne 25. januarja. Sedaj je zopet padla v nemške roke. XXX FRANCCOZI ZOPET VRŽENI NAZAJ. Berolin, 27. avgusta. (Koresp. urad.) Proti levemu krilu armade, kateri poveljuje nemški prestolonaslednik, so prodirale močne francoske čete iz Verduna in od vshoda. Nemške čete so jih vrgle nazaj. GORNJO ALZACIJO FRANCOZI ZAPUSTILI. Berolin, 27. avgusta. (Koresp. urad.) Gornjo Alzacijo so francoske čete zapustile. Edino le zahodno od Kolmarja se nahajajo še mali brezpomembni francoski oddelki. XXX PRINC FRIDERIK KAREL SAM VODIL SVOJ POLK Z ZASTAVO V ROKI NA NAPAD. Frrankobrod ob Meni, 27. avgusta. (Koresp. urad.) Predvčerajšnjim zvečer so tu sem pripeljali 60 lahko ranjenih vojakov 81. pešpolka. Ranjenci pripovedujejo, da je, ko je bil ustreljen polkov praporščak, vzel polkovo zastavo princ Friderik Karel sam v roko in je z zastavo v roki sam vodil polk na napad. BAVARSKI KRALJ ODPOTUJE NA BOJIŠČE. Monakovo, 27. avgusta. (Kor. urad.) Bavarski kralj Ljudevit odpotuje na zahodno bojišče. XXX ZAPLENJENI FRANCOSKI TOPOVI V STRASSBURGU IN V KARLSRUHE. Pred cesarsko palačo v Strassburgu stoji že zdaj 9 zaplenjenih francoskih topov. V bitki pri Miihlhausnu so Nemci vzeli Francozom 4 topove, v bojih v Weilertalu pa zopet pet. Bavarci so ponoči na 24, t. m, vzeli Francozom eno zastavo. V Karls- ruhe so pa pripeljali 24. t. m. 12 francoskih topov, ki so jih Badenci Francozom vzeli. NEMŠKE ODREDBE NA LUKSEMBUR-ŠKEM. Trier, 27. avgusta. Vojaške oblasti so ustavile »Escher Tagblatt«, ker je objavljal pristranska poročila proti Nemčiji. Iz-dajatelja in odgovornega urednika so zaprli. Luksemburški škof in državni minister von Eyschen sta izdala oklic duhovščini in oblastem, v katerem svarita Lu-ksemburžane, da naj ne nastopajo nasilno proti nemškim vojakom. FRANCIIJA ZOPET PREKRŠIILA MEDNARODNO PRAVO. Marokantska vlada je dostavila avstro - ogrskemu diplomatičnemu agentu v Tangru pl. Wagnerju potne liste in ga prisilila, da je moral s francosko križarko »Cassard« takoj v Sicilijo odpotovati. To postopanje, ukazano po francoski vladi, krši mednarodno pravo, ker Tanger z okolico ni pod francoskim protektoratom, marveč je po algeciraški pogodbi podrejen mednarodni vladi. FRANCOZI IZPREMINJAJO V PARIZU ULIČNE NAPISE. Berolin, 27. avgusta. V Parizu so iz-premenili cesto »Avenue d'Allemagne« v Avenue Jean Jaures in »Rue de Berlin« v Rue de Ličge. X X ZNAČILNA FRANCOSKA SODBA O FRANCOSKI ARMADI. Nacionalistični posl. major Dri-aut., Boulangerjev zet, piše v svoji knjigi »Novemu Sedanu nasproti«: Če bi bili bistrovidni Francozi leta 1870. po celi deželi klicali: »Pehajo vas v brezno, ko vas hujskajo proti Nemčiji; armada ni pripravljena za vojno, trdnjave so prazne, Nemci so desetkrat močnejši in številnejši nego vi« — s kakšno hvaležnostjo bi bili priznali njih patriotične svarilne klice! Položaj je danes postal zopet isti. Kaj pravim, še slabši je postal! Gotovo, imamo utrdbe, proviant, topove, kakršnih leta 1870. nismo imeli; v gotovih točkah smo bolje preskrbljeni nego naši sosedje, toda moralična sin la nam manjka. Prejšnje organizacije, vodstva in discipline nimamo več, V takih okoliščinah stopiti v boj bi bil zločin, ki meji na blaznost. Toda v Franciji je ljudi, vodečih osebnosti, ki tirajo deželo radi angleških interesov v najstrahotnejše vseh pustolovstev. Trdno sem prepričan, da je ta čas blizu. Anglija se pred Nemčijo ne more več umikati nazaj, pred Nemčijo, ki jo v trgovini na vseh straneh prehiteva-Angleški državniki vedo, da se Nemčija razvije v eno najnevarnejših pomorskih sil in da postaja položaj za angleške namene vedno slabši. Dalje vedo, da bi francoska armada, katere razpad^ nevzdržno napreduje, v slučaju daljšega čakanja ne bila več v položaj u iznolniti svoje zvezne dolžnosti v, Vogezih. Njihova korist zahteva, dai dogodke pospešijo. Kajti angleška se* bičnost danes gospoduje svetu. Veliki boj se bo začel onega dne, ki ga bo Anglija določila. Sicer bo pa Angliji čisttf vseeno, če bo Francija ležala na tleh zadeta v srce. Ce se nas danes nahujska v vojni) z Nemčijo, bo to nesrečna vojna. Mi bomo tepeni kakor smo bili leta 18701 Se celo popolnejši bo naš poraz; kajti danes bomo doživeli zglede paničnega strahu in strahopetnosti, kakor jih naši očetje niso poznali. Imeli so slabe voditelje, toda znali so umirati in v velikih bitkah so rešili svojo čast. Dane« pa je pri nas na tisoče Francozov prepričanih, da domovina te žrtve ni veS vredna, žrtve, ki jo je toliko generacij bilo, ki niso ganili s trepalnico, ko jim je neki lump oznanjal, da je za* stava cunja, dobra dovolj za gnojni kup. — Brzojavki zgodovinskega pomena. CESAR FRANC JOŽEF ČESTITA CESARJU VILJEMU. Berlin, 27. avgusta. (Kor. ur.) Wol-fov urad poroča: V glavni vojni stan je 24. t. m. došla nemškemu cesarju Viljemu naslednja brzojavka cesarja Fr. Jožefa: Zmaga za zmago! Bog je z Vami! Bog bo tudi z nami! Najiskrenejše čestitam Tebi, dragi prijatelj, mlade-niškim junakom, Tvojemu ljubemu sinu prestolonasledniku, kakor tudi bavarskemu prestolonasledniku Rupertu in izredno hrabri nemški armadi. Besede mi manjkajo, da bi izrazil, kar čutim Jaz in z Menoj Moja vojna moč v teh svetovnozgodovinskih dneh. Najiskrenejše polaga roko v Tvojo močno roko Franc Jožef. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Brzojavki, ki sta jih menjala avstrijski cesar Franc Jožef in nemški cesar Viljem, pravijo listi, da sta zgodovinskega pomena. Kal počne Italija ? Italijanski ministrski svet v perma-nenci. Budimpešta, 24. avgusta. (Uradno.) »Frankfurter Zeitung« poroča preko Rima: Ministrski svet je cel dan v per-manenci. O stališča Italije se ni storil noben sklep. Italija stavi za aktivno udeležbo na vojni proti tripelententi gotove pogoje, zlasti enako teritorialno ekspanzijo na Balkanu, kakršno lahko morebiti pridobi Avstro - Ogrska. Armada in brodovje se pripravljata. Splošna mobilizacija se pričakuje za prihodnji teden. vojno stanje na Angleškem. ANGLEŠKO PRIZNANJE. Berolin, 25. avgusta. (U r a d n o.) Angleški listi priznavajo velikanski duh nemških čet, katerim se ne more ustavljati nobena sila na zemlji. Ako se Rusija ne bi prikazala na površju, bi Francija že davno ležala na tleh. ANGLEŽI BI RADI AVSTRIJSKO VOJNO BRODOVJE UNIČILI. Graški listi poročajo: »Morningpost« izvaja: Prva naloga zvezne angleško-francoske vojne mornarice je, da uniči avstrijsko brodovje. Če se to posreči, bi preostalo le še, da se Dardanele nadzirajo. Če se premaga avstrijsko brodovje, lahko zvezno brodovje prodre na vzhod in ojači vojno brodovje, ki operira proti Nemčiji. ANGLIJA IZKRCALA VOJAKE V CA-LAISU IN DONKIRCHNU. V Berolinu so obveščeni, da so Angleži izkrcali vojake v Calaisu in v Diin-kirehnu, Izkrcane čete so odrinile v Belgijo. Calais ie francosko pristanišče ob istoimenski morski ožini nasproti angleške trdnjave Dover. Diinkirchen je pa francosko mesto vshodno od Calaisa, UPOR V EGIPTU. Rim, 25. avgusta. »Messagero« poro« ča, da je morala Anglija poslati v Egipt 10.000 vojakov, da je mogla udušiti upor v Kairu in Aleksandriji. NEVARNO GIBANJE V INDIJI. Indijska vlada ne more poslati od angleške vlade zahtevanih angleških čet iz Indije v Egipt, ker nujno rabijo vse čete v deželi. Podkralj se je vrnil iz svoje poletne rezidence v Kalkuto, kjer se neprestano posvetuje s poveljniki. Linijska ladja »Sviftsuro«,"trt ima 12.000 ton in tri manjše križarice, so odplule iz Bombaya v neznano smer. ANGLEŽI POŠILJAJO SVOJE VOJA* KE TUDI V SVOJE KOLONIJE. »Algemeen Handelsbladet« poroča iz Pariza: Uradno se poroča, da bodo angleške in francoske vojne ladje prevažale angleške in francoske vojake v afrikanske kolonije. ANGLEŠKE LAŽI. Amsterdam, 27, avgusta. »Daily Tele-graph« z 18. t. m. laže, da se je v Nemčiji za prostovoljna vojaška dela prijavilo le 15.000 prostovoljcev, a v resnici se je prijavilo 1,250.000 prostovoljcev. Kako se je jenla" potopila. Mornariški pisatelj Maks Schosz pišfll v »Reichpošti«; Brezkončno se razširja modra Adrija« na katero gleda z vročimi žarki solnce. Podobo miru predstavlja! Le neka križa-rica križari s pripravljenimi topovi ob črnogorski meji in pazi, da nobena ladja ne prekorači pasu, ki ga straži. Le-ta nam nemo kaže, da je mir na vodovju le navidezen, v resnici gospodari tudi na morju krvava vojska. Naenkrat pokrije obnebje črn dim, ki se vedno bolj zgostuje. Daleč na obzorju se vidijo obrisi mogočnih parnikov, ki tvorijo dolgo črto z velikanskimi topovi oboroženih ladij. Ponoči so pripluli blizu ob italijanski obali v varstvu teme na Adrijo. Vozili so blizu svetilnika Monte Angelo, od tu so zavile francoske oklop-nice in križarke proti severovzhodu, nato proti vzhodu tako, da so bili približno eno morsko miljo oddaljeni od vzhoda v kotor-sko Boko, kjer so zopet krenili proti jugu. Brodovje se vedno bolj približuje »Zenti«; devet velikih križark in sedem vojnih ladij, med njimi dve najnovejši ladji velikanki francoske republike »Jean Bart« in »Courbet«, za njima sedem ladij Dantonove vrste, predhodniki francoskih dreadnoughtov. Mali križarki »Zenti« za-pro pol v zavetje domače utrdbe. Če se ne uda, ji preti pogibelj. Poveljnik »Zen-te«, doma iz Maribora, v katerem se je porodil naš veliki pomorski junak, se ne uda. Drzno obrne ladjo proti sovražniku, ki je že iz daljave treh morskih milj sipa! svoje granate proti mali ladji. Ko se približajo Francozi »Zenti«na 1800 do 1900 metrov, prično naši pomorščaki s Francozi govoriti. Otvorili so ogenj. Vsak strel je zadel visoke stavbe francoske oklopni-ce »Edgar Quinet« in še tri francoske ladje. Na »Zenti« opazujejo, kako opustošu-jejo njih kroglje sovražnikove ladje. Krov bližnjega Francoza izgleda kakor sito; jekleni oklopi padajo v vodo, ki visoko pljuska in francoska križarka izgleda kakor bi bila obrita. A tudi naši mali kri-žarki je odbila ura. Po 15minutnem boju jo pretrgajo kroglje iz 19 cm topov. Z razvitim praporjem in s klici: »Živio cesar Franc Jožef!« izgine ladja v morju. Potop hrabre naše posadke pozdravljajo francoski sovražniki z bobnanjem; v znak žalosti izpuste nato zastavo na pol jadrnikov. Izgubili smo eno križarko in ž njo polovico njenega moštva, druga polovica je plavaje ušla v Črnogoro; a boj naše »Zente«, ki je tolikokrat zastopala čast Av-stro-Ogrske v inozemstvu, katere posadka se je tudi udeležila junaške obrambe Pekina, ni ostal brezuspešen. Hrabri poveljnik »Zente« in njeno moštvo je zopet potrdilo, kar je v svoji vlogi za podelitev reda Marije Terezije 1. 1866. zapisal Viljem pl. Tegetthoff: »Dokazal sem, da v avstrijski Adriji ni prostora za roparske želje tujih držav.« Tiirlcl nameravalo napast! Grško. Solun, 27. avgusta. Iz Dedeagača se poroča, da nameravajo tiste turške čete, ki so zbrane pri Eenosu, čez Tracijo napasti Grško, Povelja sicer za napad še niso dobile, a grška vlada je že vse za svojo obrambo potrebno ukrenila. Revolucija v sebaslopolu. Bukarešt, 27. avgusta. V Sebastopolu je izbruhnila revolucija. Pobunjeni vojaki so razstrelili vojašnico vojne mornarice. Novo ministrstvo na Francoskem. Pariz, 27. avgusta. (Kor. urad.) Agen-zia Štefani poroča: Ministrski predsednik Viviani je podal predsedniku republike de-misijo, zato da bi se osnoval novi kabinet na širši podlagi. Poincare je demisijo »prejel in je poveril Vivianu novo sestavo kabineta. Vivian je nato ob 11. uri zvečer sestavil in predložil novo ministrsko listo: Ministrski predsednik brez portfelja Viviani; justica Briand; zunanje stvari: Delcas-se; notranje stvari Malfy; vojska Milerand; mornarica Angagleur; finance Ripot; na-učup ministrstvo: Sarrad; javna dela Sem-bats; trgovina Thomson; kolonije Tomer-gue; poljedelstvo Fermand; minister brez portfelja Guisde. Iz Beloile. »LJUDSKA« VOJSKA V BELGIJI POTLAČENA. Berolin, 27. avgusta. (Kor. urad.) »Berliner Zeitung am Mittag« prinaša poročilo svojega vojnega poročevalca o ljudski vojni v Belgiji. Način zavratnega napadanja nemških vojakov je, kakor kažejo nekateri slučaji, oblast sama odobrila in ga organizirala. Pri Clermontu so ženske speče in ranjene vojake napadale in jih mučile. Župan sam je kljub odločnemu ugovarjanju župnika razdeljeval med ljudi orožje in municijo in pozival ljudi na brambo. Ljudi so spravili v besnost z laž-njivimi poročili. Tako so mislili, da bodo nemške vojake v nekaj dneh iz Belgije vrgli. Načinu te vojske smo napravili konec z naglo sodbo in pa vojno kontribucijo mestu Luttichu. Sedaj imajo Belgijci strah pred takim vojskovanjem in »ljudske« vojske je konec. V Namurju so dobili nemški vojaki zavoje cigaret, v katerih je bil smodnik, da bi si nemški vojaki oči ožgali. Belgijske čete se bore z veliko hrabrostjo, ampak naši strategični in tehnični usposobljenosti niso kos in se morajo umikati. V telečnjakih, ki jih dobž nemški vojaki pri begu belgijskih čet, se dobč civilne obleke, ki so jih nameravali belgijski vojaki preobleči. BELGIJSKA GROZODEJSTVA. Neki artiljerijski častnik piše z zahodnega bojišča: Belgijci se obnašajo bolj divje kakor Herezi in balkanski narodi. Častniki so o njih grozodejstvih resnico pisali in niso pretiravali. Vjetnikom ne dajte ničesar. Psi naj delajo ob vodi in kruhu. Proč z nemško mehkosrčnostjo. Skoz Osnabriick je vozil vlak 1300 vjetih Belgijcev, med njimi veliko žena in civilistov. BELGIJSKI PRESTOLONASLEDNIK ŽRTEV NAPADA. Londonski »Standard« beleži bruseljsko poročilo, da je postal belgijski prestolonaslednik žrtev napada. Princ je nevarno ranjen. Napadalec je pobegnil. NEMCI OJSTRO POSTOPAJO Z IZDAJALCI V ALZACIJI IN V LORENI. Strassburg, 27. avgusta. Tukajšnji listi ojstro obsojajo, ker so nekateri obmejni prebivalci iz zasede streljali na nemške vojake. V Niederšulzbachu so nekaj takih zavratnih napadalcev takoj ustrelili. Župana in dva občinska svetnika je sodilo vojno sodišče, ker niso prebivalcev z oklici opozorili na posledice zavratnih napadov. V Uffhol-zu so kmetje skriti za senom in vozom streljali na nemške vojake. Zahrbtne napadalce so postrelili, kakor tudi župana in njegovo ženo. BELGIJSKA KRALJICA NA BAVARSKEM. Monakovo, 27. avgusta. Belgijska kraljica, ki je hči bavarskega vojvode Karla Teodora, se nahaja na Bavarskem in so jo videli v Possenhofnu ob StarnberŠkem jezeru in v toplicah Kreuth. Bavarsko časopisje opozarja prebivalstvo, da naj visoke dame ne nadleguje. 0 SrbiD. SRBI ODPOŠILJAJO VOJAKE NA BULGARSKO MEJO. Iz Soluna -se poroča: Ob srbsko - bul-garski meji, osobito med Pečovo in Štipom, se zadnje čase zbirajo srbske čete, ki hitro grade utrdbe. Obmejne posadke so izdatno pomnožili, ker sc boje vpada bul-garskih čet. KAKO POSTOPAJO SRBSKI KRALJEVI MORILCI S SLOVANI, KI SO JIH Z VARLJIVIMI PRETVEZAMI V SRBIJO SPRAVILI? Znano je, da je avstrijskih Slovanov veliko bilo tako zaslepljenih, da so iskali kruha v »obljubljeni deželi« zmedenih Srbofilov v Srbiji. Zdaj se britko kfisajo. Naše oblasti so poučene, da jih Srbi silijo, da naj postanejo srbski državljani. Srbi proti njim z brutalno silo nastopajo. Avstrijski in ogrski državljani morajo kopati utrdbe in jarke, če nočejo postati srbski državljani. japonska roparska politika. London, 24. avgusta. V londonski »Morning Post« od 17. avgusta je iniorma cija iz Washingtona, ki pravi, da polaga amerikanska vlada veliko vrednost, da ostane status quo na Kitajskem in da Kiaučau pripade Kitajski. Tudi bi Ameri-kance neprijetno dirnilo, ako bi se Japonska polastila Samoa-otokov, in to posebno z ozirom na strategični pomen otokov radi panamskega kanala. Rosi zapuščalo Perzilo. »Agence Ottomane« poroča: Ruski vo jaki so zapustili Perzijo. Trozveza še obstoji. Dunaj, 27. avgusta. (Koresp. urad.) »Fremdenblatt« razpravlja o nagibih in vzrokih laške nevtralitete, katere našteva laški ministrski predsednik Salandra v odgovoru na znane zahteve laških strank. »Fremdenblatt« pravi, da popolnoma soglaša z laško vlado. Avstrija ne misli nobenih sovražnosti nasproti Italiji in ve ceniti vzroke, ki so laškega kralja in laško vlado do izjave nevtralnosti primorali. Nevtralnost je nam v korist. Trozveza ni razpadla, ampak obstoji še naprej. Italija in njena moč v Sredozemskem morju nista za Avstrijo in Nemčijo majhnega pomena. Ravno po končani vojski se bo pokazalo, da je zveza med trozvezo pomembna za naše interese. Poraz Nemčije in Avstrije, na katerega pa med nevtralnimi državami skoro nihče več ne misli, bi imel tudi slabe posledice za Italijo, ker bi omajal tudi njeno moč. 0 začetku šol. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. u.) »Wiener Zeitung« piše: Od merodajne strani se poroča, da šolski pouk v Avstriji ne bo vsled vojske prekinjen. Na ljudskih in meščanskih šolak se bo pouk začel ob normalnem času. V mestih, kjer okoliščine ne dopuščajo, da bi se vršil pouk na vseh ljudskih šolah, se bo vpeljala v posameznih poslopjih dopoldanska in popoldanska šola. Tudi srednje šole se bodo pričele ob normalnem času, kjer pa okol-nosti tega ne bodo dopustile, se bo pouk za nekaj časa odložil. — Naučni minister je ukazal, da se otvorijo ljudske in meščanske šole, kakor vsako leto tudi letos 15. septembra. Volitev novega papeža. SKRB ZA KONKLAVE. Izražala se je bojazen, da bi vojaka lahko otcžkočila konklave, češ, da kardinali ne bodo prišli pravočasno v Rim ali pa da sploh ne bodo mogli priti. Ta strah ni upravičen. Italijan- Lovčen. ski kardinali lahko pridejo v Rim, ravno tako pa tudi inozemski kardinali, katerih nc zadržuje bolezen ali pa visoka starost. Avstro-Ogrska, pruska in bavarska vlada bodo gotovo vse storile, da omogočijo svojim kardinalom potovanje do italijanske meje, v Italiji sami pa ni vojske. To velja tudi za francoske kardinale in angleški lahko potujejo skozi Francijo; španski iu portugalski pa morajo itak potovati po morju. Ruskih in orientskih kardinalov ni. Amerikanski in avstralski kardinali pridejo gotovo prepozno v Rim, a to radi oddaljenosti in ne radi vojske. Ni povoda dvomiti, da pride h konklavu ogromna množina kardinalov. Prepričani smo, da bo konklave leta 1914. polnoštevilen in da bomo kmalu imeli novega sv. očeta. KONKLAVE V RIMU. Rim, 27. avgusta. (Kor. urad.) Dela v konklavu se z veliko naglico nadaljujejo. Telefonsko centralo so popolnoma izolirali, da ne bo imel konklave nobenega stika z zunanjim svetom. AMERIKANSKI KARDINALI V KONKLAVU. Rim, 27. avgusta. (Koresp. urad.) Iz Severne Amerike pride h konklavu kardinal Farley, iz Južne Amerike pa kardinal Archivedi. Razna poročila. KARDINAL DR. BAUER OBOLEL. Olomuc, 27. avgusta. »Našinec« poroča: Kardinal dr. Bauer je obolel in ne more h konklavu v Rim. POŽRTVOVALNOST IN DOMOLJUB-NOST AVSTRO-OGRSKE DUHOVŠČINE. Dunaj, 27. avgusta. (Koresp. urad.) Vojno ministrstvo razglaša, da se je vojni upravi ponudilo toliko duhovnikov vseh veroizpovedanj za službo v vojski, da jih ne more več sprejeti. Vojno ministrstvo se duhovščini zahvaljuje in jo prosi, da naj v pastirstvu porabi vsako priliko za vzbujanje domoljubnega čuvstvovanja. Med priglašenimi duhovniki se bodo po tozadevnih pogajanjih lokalnih vojaških duhovnih oblasti s cerkvenimi oblastmi določili duhovniki za pastirstvo med vojaštvom. KRALJ KAROL RUMUNSKI — BOLAN. Dunaj, 25. avgusta. (Uradno.) »Neue Freie Presse« poroča iz Bukarešta, da je rumunski kralj Karol obolel in da mora biti v postelji. ČOLNI Z NEMŠKO POSADKO POTOPLJENI. Berolin, 27. avgusta. (Kor. urad.) Wol-fov urad poroča: Nizozemski generalni konzulat v Hamburgu javlja »Hamburger Fremdenblattu«: Nizozemski čolni, o katerih so listi pisali, da so jih Angleži deloma potopili in ribiče deloma odpeljali, niso bili nizozemski. Deloma so bili čolni z nemško posadko, TURKI NE VERUJEJO LAŽEM TROJNEGA SPORAZUMA. Lista »Serveti-i-Funum« in »Taswir-i-Efkiar« sta vstopila v časnikarski odbor, ki se je ustanovil, da se bodo razširjala samo istinita poročila z raznih bojišč. IZKRCANI NEMŠKI POTNIKI. Rim, 27. avgusta. Agenzia Štefani poroča: Parnik Italia je srečal na višini pri rtu Trafaigar angleški torpedni čoln. Na potrjeno vprašanje, če so na parniku tudi nemški potniki, je ukazal poveljnik tor-pednega čolna, naj vozi Italia naprej pro- ti Gibraltarju. Pri Gibraltarju so Angleži prijeli 47 nemških potnikov in jih odvedli* Italia je nato plula po sedemurni zamudj naprej v Genovo. Kako so zvedeli na morju o npvetii vojske: Iz Mehike došli vojni poročevalec »Corriere della Sera« Luigi Barzini pi^ še: Poročilo, da je izbruhnila strašnaj vojska, se je isto uro zvedelo na ladjah! na vseh morjih. Postaje brezžičnih bivj zojavov so ena drugi poročale strašnaj novico. Poldhim je pričel, Glace zali^ jc odgovoril in New York je poročila! naznanil najoddaljenejšim postajam« Bnenos - Aires in Kap sta je čula,1 Aden, Ilongkong, Vokohama so posre-* dovale naprej pet usodnih besedi. Le pet besedi: »Nemčija je Rusiji vojsko napovedala«. V 20 minutah je ta alarm kakor da bi ga. nesli čarobni duhovi, prepotoval svet. Na nezmerni puščavi morja ga je čulo na stotine ladij — iri stresle so se. Nobeno poročilo, da se bliža vihar, ni pognalo toliko ladij v, beg. Bila je noč na Atlantskem oceanu« Alfonzo, s katerim sem se peljal, je peljal iz Mehika v Santander. Ivo hoclimoi po krovu, vidimo skozi malo razsvetljeno okno radiotelegrafista, Marconi smo mu rekli, na krovu, s telefonsko čepico na glavi, ko je poslušal govoreče brbranje aparata. Kaj novega? Nič posebnega. Angleško - amerikanske slavnosti v Londonu v proslavo neke-* ga dogodka. Nogometna tekma v New Yorku, odlikovanje podkralja v Kanao ... Tu Marconi poskoči in str-* mi na zadnje besedi, ki jih je mehanič-t no zapisal. Kaj se je zgodilo? ga vpra-t šujemo osupnjeni, ker je bil tudi on osupnjen. Vojska v Evropi! in prečita! je tistih pet besedi, ki naznanjajo, da je izbruhnila vojska med Nemčijo in; Rusijo. Velel nam je molčati, da more naprej poslušati in pisati. Nič več ni prišlo. Ta nenadni globoki molk je vplival na nas, kakor da bi bilo nekaj strašnega padlo na zemljo in da je pre^ nehalo vse življenje med narodi. Svet ni več govoril, poslušal jc. In zdaj sO prične tudi na morju groza. Brezžični brzojav je izporočil le še ladjam namen njene ukaze v nemščini, francoščini in' v angleščini. »S polnim parom v naj-> bližje nevtralno pristanišče!« Dva-, najstorica takih povelj je švigala po zraku. Iskali so ladje na morju, kakor, išče pastir izgubljeno ovco. Ladjam, ki naj bi bile odpeljale, je bilo odkazano, da se ne ganejo iz pristanišč. Najvi-> talnejše ladjine proge so bile prekinje-s ne, pomorska trgovina je bila z enim udarcem uničena. Slutili smo v tej grozi in v tem strahu, kaj da je svetovna vojska. Vsak trenutek se lahko vojne ladje vseh narodov odpravijo plenit. Okolu poldneva zagledamo v daljavi 10 do 12 milj pred nami 2 kri~ žarici. »Alfonzo XIII.« je hitel razviti' veliko špansko gala - zastavo in jO imenoval svoje ime. Odgovoril je, preden so ga vprašali. Tudi on se je bal. Oceani so zapuščeni. Prostor je tu le še za ladje, ki štrle topove, ki jih ščitijo oklepi in pa za nevtralne ladje. Teh jO pa tako malo! ■'".• ......................□□ r-1 -____z J 'T.,!' *wi v : - g \IUbA\1 S«ll|IIWIf'MIMMMIUMIMl! D min Z P priporoča »sera Ljubljančanom in gosiom z dežele j g ši 7s»J4s*k j§ □ i kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, ka- Id □ = kao, caj, line likerje In najtlnejša pecivo, □n...............................................................................'"Do □□□□PDononaDQDDarjUDDncnDaaDDDDQa Št. 15.751. Razglas. 2595 V nekaterih občinah kamniškega okraja, ki mejijo na ljubljanski o sc jc v večjih slučajih pojavila Ok ntt* V posameznih slučajih se ni moglo dognati, odkod so stekli psi prišli, in kje so se klatili, vendar je opravičeno domnevanje, da so se stekli psi zatekli v ljubljanski okraj in celo v mesto Ljubljano ter tu okužili druge pse. Pripetilo se je zadnje dni v Ljubljani v istini več slučajev, da so psi osebe napadli in jih ogrizli. C. kr. deželna vlada je vsled fcega v svrho, da se zabrani razširjanje stekline, na podlagi §§ 2., 41. in 42., zakona z dne 6. avgusta 1909, drž. zakona št,. 177, in izvršilne naredbe z dne 13. oktobra 1909, drž. zak. št. 178 z odlokom z dne 18. avgusta 1914, št. 24631 do preklica zaukazala sledeče: 1. v področju mesta Ljubljane, nadalje v občinah Ježica, Dev. Mar. % Polju, Šmartno, Moste, Podgorca, Zgornja Šiška, Črnuče, Št. Vid in Vič političnega okraja Ljubljana morajo se imeti vsi psi < eprenehoma na verigi aH pa morajo imeti nagobčnike, ki zabranjujejo grizenje. 2. Prepovedano je slej ko prej s seboj jemati pse v javne prostore. 3. Pse, ki so se zalotili zoper te predpise, je takoj pobiti; proti posestnikom takih psov se bo. uvedlo kazensko postopanje. 4. Vsakdo mora svojega ali njemu v varstvo izročenega psa, če pride taisti v dotiko s steklimi ali stekline sumljivimi psi, ali če zapazi na psu znake stekline ali take znake, iz katerih je domnevati izbruh stekline, dati pobiti ali pa tako zavarovati, da ni nevaren za okolico; tudi mora o tem, kakor je predpisano, pri županstvu naznaniti. 5. Prestopki tega razglasa, ki stopi takoj v veljavo, kaznovali se bodo po kazenskih predpisih prej navedenega zakona. To se daje javno na znanje. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 24. avgusta 1914. Izdala konzorcij »Slovenca«. ffiak: »Katoliško Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec, in m.....i um«i m w miimi» iiiijjuh— mul Vojaški trpežni čevlji Enotne cene K 14.—, 17-—, 26.—. Nepremočljivo VValer-proof-usnje K 24' 28'=. "H I IIIHIIBimi IIIIMiaiMIIII !■—■BIMHI se dobe v zalogi tovarne Peter Kozina & le Ljubljana. Breg št, 20,