Poštnina platana v gotovini Ur 0.4t Štev. 262« V Ljubljani, v četrtek, 13. novembra 1941-XX Leto VI. Ukljatna pooblaščen k a ca BglaicTanje Italijanskega to tojega Ur orat Uniona Pnbblicit* Italiana & A, Milana = Uredništvo ta oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. § | Redaziooa, Amrninistrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. § Conoessionarta Mcluaiva per la pnbbltritfi di provenienca italiana ed eatera: Uniona Pubblicitd italiana &A* Milana II bollettino No. 528: Numerose vittorie aeree su tutti i fronti L'aviazione nemira ha compiuto altre incur-sioni suiritalia meridionale e sulla Sicilia. Nel pomeriggio di ieri un velivolo ricognito-re e stato abbattuto in iiamme dalla nostra caccia alPaltezza di Capri. Stanotte sulla citta di Napoli in varie ondate, lancio di bombe dirompenti e incendiarie: danni ad edifici civili e principii di ineendio presto do-mati, sei pcrsone sono rimaste ucciso e trenta ferite. Sempre calmo e disciplinato il contcgno della popolazione. Nelle prime ore di Btamane in Sicilia tre ve-livoli inglesi sono stati abbattuti, uno dalla ditesa contraerea e due dalla nostra caccia. & stato catturato l’equipaggio di un altro aereo nemico latto precipitare in mare. Sempre nelle prime ore di stamane, quattro apparecchi da caccia pesante inglesi intercettati dali*! nostre forze, sono caduti nella zona di Ce-fa-lft. Tre sono scomparsi nel mare, un auarto e precipitato a terra e 1’uificiale che lo pilotava k stato fatto prigioniero. In Africa s«ttentrionaIe nulla di notevole sni Ironti di Tobruk e Sollum. Un apparecchio britannico colpito e precipitato j>1 suolo distruggcndosi. In Tripolitania is stato acatturato l’equipaggio, comprendente due ufficiali, di un velivolo prece-dentamente abbattuto. Nell’Africa Orientale, I nostri reparti del ca-posaldo di Culquabert hanno frustrato altri ten-tativi di attacco del nemico, Vojno poročilo it. 528: številne letalske zmage na vseh bojiščih Uradno vojno poročilo št. 528. pravi: Angleško letalstvo je izvedlo še druge polete nad južno Italijo in nad Sicilijo. Včeraj pojroldne so naši lovci v plamenih sestrelili angleško ogledniško letalo pri Capriju. Ponoči so angleška letala v več valovih metala rušilne in zažigalne bombe na Napoli. Skoda na stanovanjskih poslopjih, začetki požarov pa so bili hitro udušeni. Šest oseb je bilo ubitih in približno 30 ranjenih. Kakor zmeraj, je bilo vedenje prebivalstva mirno in disciplinirano. Davi ob zori so bila nad Sicilijo sestreljena tri angleška letala. Eno je zbilo protiletalsko topništvo, dve pa naša lovska letala. Zajeta je bila posadka še drugega angleškega letala, ki je padlo v morje. Davi so tudi bili prestreženi 4 angleški lovci po _ naših letalih. Padli so na področje Cefalu. Tri letala so izginila v morju, četrto letalo pa je padlo na tla. častnik, ki je letalo vodil, je bil zajet. Severna Afrika: Nič pomembnega na bojišču pri Tobruka in S o 11 u m u. Letalski polet nad Benghazi ni povzročil škode. Angleško letalo, ki je bilo zadeto, je treščilo na tla in se je razbilo. V Tripolitaniji je bila zajeta posadka enega letala in sicer dva častnika. Letalo je bilo sestreljeno. Vzhodna Afrika: Naši oddelki iz postojanke v Culquabertu so preprečili nove angleške napadalne poskuse. Najnovejši položaj na vzhodnem bojišču Zavezniško prodiranje po Krimu — Odbiti protinapadi pri Kalininu in Tuli Hitlerjev glavni stan, 15. novembra. S. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na Krimu so nemške in romunske čete v hudih preganjalnih bojih dosegle obalo južno od Kerča. Letalstvo je uspešno bombardiralo pristanišča Sebastopol, Kerč in Anapo. Na prostoru južno od Tule je pehota s tankovskimi oddelki z obkoljevalnim napadom uničila sovjetsko konjeniško divizijo; bilo je ujetih mnogo sovjetskih vojakov in zaseženih 91 topov in mnogo vojnih potrebščin. Združene sovjet, sile so izvedle poskus za izpad iz Petrograda, toda ta poskus se je razbil na obrambi nemških čet in je sovražnik imel zelo velike krvave izgube. Pri tem je bilo od 17 napadalnih tankov uničenih 11 tankov, med temi 7 najtežjih. Skupine bojnih in lovskih letal so na vsem bojišču napadle prometne zveze ▼ ozadju, uspešno pa tudi sovjetska letališča. Letala so uničila mnogo vlakov in sovjetske letalske skupine so imele velike izgube. Moskva je bila podnevi in ponoči bombardirana z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Zadetki v polno na železniške naprave so napravili mnogo škode. Ostali letalski na- Eadi so veljali oborževalnim tovarnam v Gor-em. Budimpešta, 13. nov. s. Poročila, ki so prispela včeraj dopoldne z vzhodn. bojišča, pra- | vijo, da operacije še dalje potekajo ipo načrtu. Položaj je zdaj naslednji: Prodiranje fihskih čet, ki so strle sovjetski odpor ob Oneškem jezeru, se nadaljuje. Napadena je bila železnica proti Murmansku tako, da je pot, po kateri naj bi šle angleško-sovjetske pošiliatve, resno ogrožena. Zato je položni sovjetskih čet, ki branijo petrograjski odsek, vedno kočljivejši. Na Ladoškem jezeru, čigar zamrznjenju so Angleži in Sovjeti pripisovali tolikšen pomen, potekajo siloviti boji. Na srednjem bojišču je general Žukov zaradi obrambe pasu ob Moskvi pritegnil vse svoje rezerve in z njimi izvedel nešteto poskusov z« protinapade. Vsi ti poskusi so spričo ponovnih napadov nemške pehote propadli. Nasprotnik je imel krvave izgube. Pri Kalininu in pri Tuli so Rusi vrgli v naskok vse ostanke premaganih vojska, ne da bi se ozirali na ogromne izgube. Cele polke je nemško avtomatično orožje dobesedno zde-setkovalo. Na odseku pri Tuli so Sovjeti obupno poskušali zmanjšati nemški pritisk, pri čemer so uprabljali tudi tanke, nemški oddelki in letala, ki Rusov niso pustila niti za trenutek pri miru, pa so jih odbila. Silovitost in učinek bombardiranja pro-JV.etnih vozlov in komunikacijskih siredišč potrjuje tudi poročilo iz sovjetskega vira, ki priznava, da nemška letala delajo brez oddiha. Na južnem odseku zavezniška vojska kljub slabemu vremenu nadaljuje s prodiranjem. Medtem ko nemški, italijanski in madžarski oddelki preganjajo sovražnika, nadaljujejo ostali oddelki z uničevanjem ostalih skupin, ki se še vedno drže ob desnem bregu Donca. Zaseženi plen in število ujetnikov pričata o pomembnosti operacij na polotoku Krimu, ki jim pripisujejo izreden pomen v vojni proti Angliji. Spet so znatno napredovale nemške in romunske čete vzhodno od Sebastopola in zahodno od Krča. Ti točki sta življenjsko važni, ker bi z njunim zavzetjem na eni strani sov- jetsko brodovje v Črnem morju izgubilo zadnje varno oporišče, na drugi strani pa daje nemškemu vrhovnemu poveljstvu možnost, izvesti nadvse važne operacije, ki bodo zagotovile Osi oblast nad potmi, ki drže proti Kavkazu, obenem pa bi spravilo v še večjo nevarnost življenjska središča britanskega odpora na Bližnjem Vzhodu. Nemško_ prodiranje na ožini pri Kerču, ki se nadaljujejo po načrtu in nezadržno, je vzrok mučnega vtisa pri sovjetskem vrhovnem poveljstvu, ki zdaj spoznava, da je vedno bolj ogroženo ozemlje onstran Krima tja do Kubanske pokrajine. Sovjetske oblasti so izdale stroga določila da bi zagotovile mobilizacijo vsega prebivalstva pokrajine, ki je neposredno ogrožena. V nekatere kraje Kubanske pokrajine so prišlo vplivnejše boljševiške politične in vojaške osebnosti. Pravijo, da je v Novorosijsk in v Krasnodar prišlo nekaj sovjetskih generalov, ki imajo nalogo organizirati nova središča odpora. Finska zavrača ameriške zahteve za sklenitev ločenega miru s Sovjeti Helsinki, 13. nov. s. Vsi finski listi prinašajo besedilo ameriške spomenice finski vladi. Spomenica ima dva dela, izročil pa jo je poslanik Združenih držav 27. in 30. oktobra finskemu zunanjemu ministru. V tej spomenici vlada Združenih držav zahteva, naj se finske čete umaknejo na meje in naj prenehajo s sovražnostmi zoper Rusijo. Spomenica pa v ničemer, ne omenja kakega ruskega poroštva in tudi ne, ali se Rusija obvezuje, da bo vrnila Finski Ribiški polotok, otoke v Finskem zalivu in polotok Hangoe. Listi hkratli priobčujejo poročilo finskega rlanika v Washingtonu, Procopa, o pogovoru, ga je imel z namestnikom ameriškega zuna- njega ministra Sumnerjem Wellesom letos 18. avgusta. Welles je tedaj poslaniku znova zatrdil, da mislijo Združene države prisiliti Finsko, naj neha z vojno proti Rusiji, ker predstavlja ta vojna sovražno dejanje zoper Združene države. Finski listi prinašajo hkratu tudi odgovor finske vlade na to spomenico. Odgovor v glavnem pravi, da sovjetska vlada, ki jo podpirata Anglija in Amerika, ne daje Fincem nobenega poroštva za vrnitev vsega ogromnega ozemlja, ne za prenehanje sovražnosti, za kar tudi ne bi mogla poroštvovati Finski nobena tretja država. Zaradi tega mora Finska nadaljevati z vojno, dokler ne bo dosegla tistih meja, ki ji bodo zagotavljale ohranitev miru in jo varovale pred novimi napadi Govorice o enotnem angieško-sovjetskem vojnem poveljstvu Budimpešta, 13. nov. s. Prišla je novica, da je angleška vlada baje zahtevala od sovjetske vlade, naj se ustanovi enotno angleško-sov-jetsko vojaško poveljstvo. Šlo naj bi za to, da pride sovjetska vojska pod angleško vrhovno poveljstvo na Srednjem Vzhodu. Angleško vojaško zastopstvo s takimi predlogi naj bi bilo že odpotovalo v Kujbišev. Trdijo tudi, da naj bi bilo angleško vrhovno poveljstvo že povedalo tudi imena ruskih generalov, ki naj bi bili člani skupnega generalnega štaba na Srednjem Vzhodu. Med temi visokimi častniki, ki da so jih določili Angleži, naj bi bil maršal Timošenko, drugi pa nimajo posebne vojaške Preteklosti. V madžarskih vojaških krogih pripominjajo, da ta angleški predlog zgovorno kaže, da angleški generalni štab prav nič ne zaupa sposobnosti sovjetskih generalov. Napovedi ameriškega mornariškega ministra o novem redu na svetu Washington, 13. nov. s. Ameriški mornariški minister Knox je ob odprtju novega pomorskega in letalskega oporišča Queseta na Aljaski imel govor, v katerem je sedanjo dobo imenoval »uro velike nevarnosti«. Združene države zdaj dobro vedo, da japonski nastopi kršijo ameriške pravice. Zaradi tega je zdaj udarila ura odločitve. Glede bodočnosti je Knox zahteval, naj 7xiružene države pokažejo svetu pot s tem, da bodo bodoči mir postavile na naslednje točke: 1. Svobodna izmenjava blaga; 2. Svoboden dostop do surovin. Ti točki morata tvoriti vogelni kamen vsega bodočega sveta. Velike sile, kakor Združene države in Anki nadzorujejo velik del zemeljskih bo- Hrvatje v nemškem letalstvu Berlin, 13. nov. s. Neko nemško vojno poročilo govori o številnih hrvaških letalskih častnikih, podčastnikih in letalcih, ki tvorijo del nekega nemškega letalskega zbora. Temu zboru so bili priaeljeni s 6topnjo, kakršno so imeli v jugoslovanski vojski. Hrvaški letalci nosijo nemško uniformo, na prsih pa hrvaški in ustaški grb. Sodelovali 60 že pri različnih nastopih in dali dokaza o svoji vnemi in hrabrosti. Nesrečna smrt francoskega vojnega ministra Vichy, 13. nov. s. Francoski vojni minister general Huntziger, ki je v zadnjih dneh končal dolgo nadzorstveno potovanje po francoski severni Afriki, bi bil moral včeraj proti večeru vrniti se v Vichy. Ker ga ni bilo, je odgovorne kroge začelo skrbeti, zakaj se radij-s-ka postaja _ z ministrovega letala ni oglasila. Zadnje radijsko sporočilo z letala je prišlo ob 13. Pozno zvečer so zvedeli da so ostanke letala, s katerim se je vozil general Huntziger, našli pri Le Viganu, v okrožju Garde. Pri nesreči je bilo mrtvih osem ljudi, med njimi minister in vodja njegove pisarne. Na kraj ne-sireče je takoj odpotovala preiskovalna komisija. Našla je šest trupel popolnoma sežganih, da jih niso mogli prepoznati. Letalo je treščilo n* tla na poti iz Marseillesa v Vichy. Posveti madžarskega finančnega ministra v Rimu Rim, 13. nov. s. Madžarski finančni minister Remenyi Scbneller je včeraj popoldne imel prisrčen pogovor z ministrom za izmenjavo in valute Riccardijem. Pogovora sta se udeležila tudi minister za finance Thaon di Revel ter madžarski državni podtajnik v finančnem ministrstvu. Neresnična angleška poročila o potapljanju italijanskega brodovja na Sredozemlju Rim, 13. nov. s. Kakor izjavljajo na pristojnem mestu, je včerajšnja tnditev angleškega pomorskega poveljstva in angleške propagande o tem, da je na Sredozemlju bilo potopljenih šest italijanskih trgovskih ladij, docela neutemeljena in jo je mogoče imenovati le smešno izmišljotino. Prav tako lažnjiv je poskus, dodati izgubam, omenjenim v italijanskem uradnem poročilu št. 526, še potopljene torpedovke in poškodovanje neke druge ter potopitev treh parnikov, ki jih ni bilo. Te ne« sramne čenče angleškega vrhovnega poveljstva se pridružujejo zamolčavanju ali zapoznelemu priznavanju lastnih izgub. Ta način uporablja angleško pmorsko poveljstvo posebno nerodno z ozirom na izgube v zadnjem angleškem konvoju, ki je pred poldrugim mesecem tvegal prevoz čez Sredozemlje. Te izgube sploh nimajo primere. Francoski protest zoper nastopanje angleških letalcev Pariz, 13. nov. s. Francoski poslanik v Parizu, de Brinon, zastopnik francoske vlade v zasedenih pokrajinah, je dal tisku naslednjo izjavo: »Kot zastopnik francoske vlade v zasedenih krajih moram javno odločno ugovarjati proti novim nastopom angleškega letalstva. Že nekaj dni sem je pri angleških letalcih navada, da po cestah, po poljih in po vaseh brez sleherne vojaške koristi obstreljujejo francoske državljane, moške in ženske, s strojnicami. Od 25. oktobra je bilo najmanj 11 Francozov tako ubitih, več pa ranjenih. Predsednik turške vlade dr. Refik Saidam je dobil dopust, češ da mu je potreben iz zdravstvenih razlogov na lastno prošnjo. Rimski dopisnik nemškega dnevnika »Borsen-Zeitung« prinaša daljše poročilo o vedenju napoljskega prebivalstva med angleškimi letalskimi napadi. Pravi, da ti napadi dokazujejo napačne angleške račune. Angleži vedo, da prav iz mest v južni Italiji prihaja največja nevarnost za Anglijo na Sredozemlju. Zato računajo, da bodo z napadi omajali trdnost prebivalstva in dosegli kake svoje cilje. Toda ljudstvo v južni Italiji je vedno s popolno pripravljenostjo odgovarjalo zahtevam domovine in Duceja, zaradi česar so angleška pričakovanja docela neutemeljena. gastev, morajo drugim narodom zagotoviti pra- vičen deL 3. Vodstvo svetovnih zadev morajo prevzeti Združene države. Na to točko se mora opirati ves novi red na svetu. 4. Sleherni svetovni red po sedanji vojni bo moral nujno temeljiti na moči in sili. Vesti 13. novembra V nemškem častniškem domu v Monakovem je govoril generalštabni polkovnik Mattioli najodličnejšemu občinstvu o italijanski vojski od prve libijske vojne do danes. Med poslušalci je bilo pet nemških generalov in veliko visokih častnikov. Zadnji govor angleškega ministrskega predsednika Churchilla je do polovice prilizovanje Japonski, v drugi polovici pa poln groženj. Saj je Churchill dejal, da bi Anglija napovedala Japonski vojno tisto uro, kakor Združene države. Za tem prilizovanjem in grožnjami pa je še stvarnost, ki jo predstavlja navzočnost angleških političnih in vojaških voditeljev na Daljnem vzhodu. Ti si prizadevajo še bolj utrditi obkolitev Japonske. Japonska se tega zaveda, pravijo v tokijskih vladnih krogih z ozirom na omenjeni govor. Razodetja generala Gorta, bivšega poveljnika angleške vojske v Franciji, so vzbudila veliko nejevoljo v angleški javnosti. General namreč čisto natanko razlaga, v kako žalostnih okoliščinah je bil angleški ekspedicijski zbor v Franciji in kako slabo je bil oskrbljen. 0 razodetjih lorda Gorta bo poslanska zbornica začela posebno preiskavo. Iz nemškega pristojnega vojaškega vira poročajo, da je poveljnik 17. sovjetske pehotne divizije, polkovnik Kolov, bil obsojen na smrt, ker je zapovedal svojim oddelkom naj se umaknejo. Umik je bil potreben zaradi obupnega položaja, v katerega je divizija prišla. Polkovnik je nato prišel v nemško ujetništvo. Romunski minister za šole in za verstvo, general Rossetti, je odstopil. Njegove posle bo vodil sam maršal .Antonescu. Madžarski poslanik v Atenah je dobil od italijanske vlade odlikovanje reda sv. Mavricija in Lazarja v priznanje za velike zasluge, ki si jih je dobil kot varuh italijanskih koristi v Atenah ined italijansko-grško vojno. V sedanji vojni proti Angliji Nemci ne čutijo drugega sovraštva, kakor razdraženost starega pomorskega naroda, čeprav vodi Anglijo napol judovsko churchillovstvo. Tudi v vojni proti Francozom ni Nemce vodilo nič drugega, kakor spomin na stoletni človeški spor navzlic judovski pariški republiki. V boju proti boljševizmu in proti Rooseveltu pa Nemce navdihuje izključno le čut za ohranitev pred skupno smrtno nevarnostjo. To je pa neizprosna vojna proti judovski internacionali in torej vojna na življenje in smrt. Zato jo je treba brez obotavljanja voditi do konca, piše nemški časnikar Seibert v »Vol-kisclier Beobachtert. Iz perzijske prestolnice so ▼ Carigrad prišla poročila, da so angleške oblasti tam prijele generala Muktarja, bivšega voditelja perzijske policije. Izvedba romunskega plebiscita glede politike maršala Antonesca bo končana 15. novembra. Velika ameriška smodnišnica v Edwardsu je iz neznanih razlogov zletela v zrak. Uničena so bila zlasti obsežna skladišča smodnika. V Tokiu je bil za danes sklican kronski svet, da bo pregledal zapisnik o pripustitvi Hrvaške v trojno zvezo. V japonskih obrežnih vodah se je potopil parnik »Shotomu Maru«. Tudi ta je trčil ob plavajočo _ rusko mino% Vil judje > Bolgariji, ki so spremenili svoje ime, morajo po kraljevem ukazu nositi svoje pravo judovsko ime. Vsaka prekrši-tev te zapovedi bo strogo kaznovana. N« včerajšnji seji turške ljudske stranke je zunanji minister Saradzoglu podal zunanjepolitični pregled in izčrpno obravnaval turške odnose do Sovjetske Rusije. Podal je tudi pregled vojaškega položaja na Črnem morju. Na današnji seji narodne skupščine pa bo Saradzoglu javno poročal o položaju. Občina v Bukarešti je določila, da Judje v mestu ne bodo mogli kupovati živeža na javnih tržiščih ob nobeni drugi uri kakor od 10 do 12, ko bodo svoje potrebščine že nakupili ne-judje. Kdor bi se skušal temu določilu izogniti, pojde v koncentracijsko taborišče. V svojih poročilih o zadnjem velikem letalskem napadu na Nemčijo, so Angleži najprej govorili o 120 letalih, nato o 300, potem o 400, »Exchange Telegraph« pa trdi, da je v noči na 8. november bilo nad Nemčijo nič manj kakor 1500 angleških letal. Iz tega se vidi, kako so vsa angleška poročila neresnična. Vodja nemške zdravstvene službe dr. Conti si je včeraj ogledal razne zdravstvene ustanove v Rimu in okolici. Predsednik Roosevelt je zahteval nov kredit za utrditev Panamskega prekopa. Ta kredit bo znašal 117 milijonov dolarjev, od katerih bodo porabili 104 milijone dolarjev za gradnjo novih vojaških splovnic v prekopu. Ostali kredit pa bo uporabljen za razširjenje obrambnih naprav Navodila za prodajo oblačilnih predmetov in obutve Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, gle- | de n« svojo naredbo z dne 7. oktobra 1941-XIX št. 122, na podstavi £1. 8. kr ukaza z dne 8. maja 1941-XIX it. 291 In smatrajoč za potrebno, da se izdajo navodila za prodajo racioniranih tkanin, oblačilnih predmetov in obutve, odreja: 1. Počenši ilo 10. nov. 1941-XX se tekstilno blago, predmeti, izdelani iz tekstilnega blaga tor ostali oblačilni predmeti in obutev vsake vrste, ki so navedeni v priloženi tabeli A. ne bodo mogli prodajati ali oddajati občinstvu brez »osebne izkaznice« oziroma posebnih »nakupnih bonov«, glede katerih veljajo naslednja navodila. 2. Proizvajalci ali obrtniki morajo prodajati oziroma oddajati trgovcem, prav tako tudi trgovci Irgovcem ali obrtnikom izdelke, ki so navedeni v prednjem členu, po določbah člena 21, 8. Izdelki, navedeni r priloženi tabeli B, niso racionirani iu se smejo zato prosto prodajati in kupovali. 4. Osebne izkaznice za nakup izdelkov, navedenih v tabeli A, se delijo na 5 vrst: 1. — A. temnorumene barve za moške (od začetega 15. leta dalje), 2. — A. vijoličaste barve za Ženske (od začetega 15. leta dalje). 3. — B. sivo-zeleno barve za dečke (od začetega 5. do dovršenega 14. leta), 4. — B. rumenkastobele barve za deklice (od začetega 5. do dovršenega 14. lota), 5. — C. zelene barve za otroke obojega spola (od 1. do dovršenega 4. leta). V3aku izkaznira ima tri vrste odrezkov: a) odrezki, ki so označeni z arabskimi številkami, veljajo za nakup trgovske prejice za nadrobno prodajo (za pletenje in kvačkanje), za nakup vseh vrst tkanin, konfekcije in telesnega perila, konfekrionlranih oblačilnih predmetov iz tekstilnega blaga in obutve izkaznice vrste A imajo 120, izkaznice vrste B 96, izkaznice vrste C pa 82 o1rezkov; b) odrezki, ki so označeni z rimskimi številkami, veljajo za nakup tkanin za hišno perilo (postoljno, namizno in toaletno), konfekcioniranega perila za gospodinjstvo, tkanin za pohištvo, preprog in tapet, kovčegov. torb in torbic iz kože in usnja. Teh odrezkov je za vsako vrsto izkaznic 30; c) odrezki, ki so označeni s črkami po abecedi. Odrezki s Sikami od A do F veljajo za nakup prejice za šivanje, vezenje in krpanje. 5. Občine delijo osebne izkaznice po predpisih, ki veljajo za razdeljevanje krušnih kart potrošnikom. Od krušnih kart se razlikujejo v naslednjem: a) da se ue i/.damio ?a otroke pod 1 letom; b) da so poimensko označene in se dodeljujejo tudi članom stalnega skupnega gospodinjstva oziroma osebam, ki živijo stalno v kakem skupnem gospodinjstvu, v kolikor ta gospodinjstva nimajo svojih zalog oblačilnih predmetov za njih rabo v Času, ko so njih gostje ali v njih oskrbi. Izkaznica pa se ne izda članom skupnega gospodinjstva, ki daje svojim gostom ali osebam v oskrbi potrebna oblačila. Člani takih skupnih gospodinjstev dobijo izkaznico v trenutku, ko zapustijo to skupno gospodinjstvo, medtem ko morajo potrošniki, ki vstopijo v taka gospodinjstva, vrniti svojo izkaznico občini svojega stalnega bivališča. 6. Predpisi, ki veljajo za vrnitev krušnih kart občinam, veljajo v takih primerih tudi za osebno izkaznice. 7. Izkaznice, ki so uporabljivo v vseh občinah države, so osebno. Niso torej prenosne in niso prenosni niti njihovi odrezki. Odrezki, ki so od Izkaznice Že odrezani, niso več veljavni za nabavo racioniranih predmetov. Prodajalec, ki mora zahtevati od potrošnika, da mu predloži izkaz o Istovetnosti ali drugo enakovredno listino v smislu naredbe Visokega komisarja z dne 9. oktobra 1941-XIX St. 123, mora sam odrezati od izkaznice toliko odrezkov, kolikor točk odpada na prodani predmet ali predmete iz tabele A, Dopustno je, da kupi lastnik izkaznice blago tudi za račun svoje rodbine na podlagi izkaznic, ki se glasijo na te člane, pri čemer je upoštevati določbe člena 8. Dovoljeni so tudi nakupi po pismenem naročilu. V tem primeru si mora potrošnik dati pri občini odrezati potrebne odrezke po vrsti in številu in jih poslati prodajalcu s potrdilom občine, da Je potrošnik sam odtrgal odrezke od izkaznice. S številkami (arabskimi ali rimskimi) označeni odrezki se morajo odtrgati v vrstnem redu številk. 8. A. Z odrezki, označenimi z arabskimi številkami, se morejo kupiti samo oblačilni predmeti, konfekcija in Obutev, ki pripadajo tisti skupini potrošnikov, v katero spada po spolu in starosti lastnik izkaznice, od katere so odrezki. Poleg tega se smejo ti odrezki uporabiti tudi za nakup tkanin za konfekcijo in za telesno perilo, ki je specialno namenjeno za določeno kategorijo potrošnikov, saino če pripadajo ti odrezki izkaznicam te kategorije. Nasprotno pa se more trgovska prejica za nadrobno prodajo nabaviti z odrezki (z arabsko 'številko), katere koli vrste izkaznic B. Odrezki, ki so označeni z rimskimi številkami, veljajo za nakup tkanin za hišno perilo in za izdelano hišno perilo, najsi pripadajo kateri koli vrsti izkaznic. Ker spada hišno perilo k družinski opremi, se nekateri predmoti te kategorije, ki imajo večje obmere ali ki dalj trajajo, ne morejo kupiti z eno samo izkaznico, kolikor Število ustreznih odrezkov presega število odrezkov (80), ki jih ima vsaka Izkaznica. Iz tega sledi, da je za nakup teh predmetov potrebno, da da se hkrati odtrgajo odrezki dveh ali več izkaznic, ki pripadajo članom iste družine. C. Predmeti, za katere mora prodajalec odvzeti odrezke, označene s črkami po abecedi, se smejo nakupovati z izkaznicami katere koli vrste. 9. Medtem ko ostanejo v veljavi predpisi naredbe Visokega komisarja z dne 9. oktobra 1941-XIX St. 123 o prodaji oblačilnih Izdelkov in drugih notrošnlh predmetov, mora prodajalec ob prodaji lastniku izkaznice vpisati v prejemnem in oddajnem vpisniku iz 51. 1. naredbe Visokega komisarja z dne 7. oktobra 1941-XIX št. 122 o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov med izdatke količino prodanega blaga po kategorijah, ki se določijo, in hraniti odrezke, ki jih Je odtrgal od kupčeve izkaznice in uničil z žigom svoje tvrdke. 10. Izkaznica velja do 81. okt. 1942-XXI, ne glede na dan izdaje. Občinski urad, ki Izda izkaznico, s katerim koli datumom, ne sme odtrgati od nje nobenega odrezka ali ga uničiti. 11. A. V vsakem četrtletju veljavnosti izkaznice smejo potrošniki porabiti največ eno tretjino odrezkov z arabskimi številkami. Tako n. pr. smejo lastniki Izkaznice vrste A. porabiti: a) v prvem Četrtletju odrezke od 1 do 40; b) v drugem četrtletju odrezke od 41 do 80; cl v IreUein četrtletju odrezke ed 84 do 130 Odrezki, ki se v enem četrtletju ne porabijo, ostanejo veljavni za naslednje oziroma za naslednja Četrtletja. Predmeti, za katerih nakup je potrebnih več ko 40, 82 ali 24 odrezkov po vrsti izkaznice, se izjemoma smejo nakupiti tudi v prvem četrtletju, če potrošnik ni opravil drugih nakupov. B. Potrošniki smejo porabiti v vsakem četrtletju veljavnost izkaznice samo eno tretjino (ali 10) odrezkov z rimskimi številkami. Odrezki, ki se niso porabili v enem četrtletju, ostanejo veljavni za naslednje oziroma za naslednja četrtletja. Samo za odeje, za katerih nakup se mora odtrgati več ko 10 odrezkov, nego je zgoraj navedeno. 12. Novoporočencein smejo po poroki okr. na-čelništva (mestna poglavarstva) na predlog pristojne občine izdati nakupne bone za naslednja oblačila ali potrebno blago zanje: a) moškim za: 1 površnik ali suknjo, 1 obleko, 1 majo, 2 srajci, 2 para spodnjih hlač, 6 parov nogavic, 6 robcev, 1 par čevljev; b) 1 površnik ali plašč, 2 obleki, i majo, 1 predpasnik, 2 srajci, 2 kombineži ali spodnji obleki, 2 para spodnjih hlačk, 6 parov nogavic, 6 robcev, 1 par čevljev. Poleg tega smejo novoporočencl dobiti nakupne bone za naslednje hišno perilo ali za blago za izdelavo hišnega perila: a) 2 para dvojnln rjuh, b) 4 blazine In 4 prevleke za blazine, c) posteljno dvojno pregrinjalo, d) 1 dvojno odejo, e) 1 dvojno prešito odejo, f) 1 prevleko za dvojne posteljnike, g) 2 prta za šest oseh, h) prtičev, i) 0 brisač, 6 kuhinjskih brisač. 18. Okrajna naželništva (mestna poglavarstva) smejo po predlogu pristojne občine izdati na vlogo, opremljeno z dokazilom o bližnjem porodu (nosečnost v 0. mesecu) oziroma o porodu, nakupne bone za naslednje predmete (dodatno k predmetom iz tabele B), potrebne za novorojenčke: 2 blazini, 2 para rjuh za otroško posteljo, 1 prevleko za otroški posteljnik, 1 otroško posteljno pregrinjalo, 1 otroško odejo, 2 brisači. Namesto za te predmete se smejo boni izdati za blago, potrebno za njih izdelavo. 14. Za oskrbo častnikov oboroženih sil in njim enakih zborov se izdajo posebni predpisi. 15. Visoki komisariat bo izdajal nakupne bone za fašistične kroje na prošnjo interesentov, ki jo vidira federalni tajnik. 16. Zbornica za trgov, in industrijo sme izdajati na zaprosbo delodajalcev nakupne bone za delovne obleke, lutke, predpasnike in čevlje (ali ustrezno količino blaga) za delavce, ki so pri njih zaposleni v trenutku zaprosbe. Prošnji mora biti priložen imenski spisek delavcev, katerim je namenjena dobava; pri VBakem imenu morata biti navedeni številka njih delavske knjižice in številka oblačilne nakaznice. 17. Zbornica za trgovino in Industrijo sme izdajati nakupne bone za športne oblačilne predmete, ki se dobivajo z izkaznico, na prošnjo, ki jo overi pokrajinska športna organizacija. 18. Za prodaje tekstilnih izdelkov lastnikom izkaznic v primerih, ki niso upoštevani v prednjih členih, se izdajo posebna navodila. Izdelki, ki SO vezani na izkaznice I. Oblačilni predmeti za moške in dečke. (Prvo arabsko Število točk velja za moške, drugo za dečke.) I. Obleke (izvzemši delovne): a) izdelane iz blaga, ki vsebuje volno ali tipizirano volno 50, 25; b) ostale (poletna vrsta) 50, 25. — 2. Jopiči (izvzemši delovne): a) izdelani iz blaga, ki vsebuje volno ali tipizirano volno 40, 22; b) ostali (poletna vrsta) 30, 15. — 3. Telovniki: a) izdelani iz blaga, ki vsebuje volno ali tipizirano volno 10, 5; b) ostali (poletna vrsta) 5, 8. — 4. Hlače (izvzemii delovne): a) izdelane Iz blaga, ki vsebuje volno ali tipizirano volno 25, 18; b) ostale (poletna vrata) 15, 7. — 5. Kratke hlače: a) Izdelane iz blaga, ki vsebuje volno ali tipizirano volno 15. 10, b) ostale (poletna vrsta) 8, 5. — 6. Zimske suknje, plašči, površniki (izvzemši površnike iz gabardina) 80, 48. — 7. Dežni plašči in površniki iz gabardina 40, 24. — 8. Dežni plašči iz celofana ali drugih sintetičnih snovi 20, 10. — 9. Srajce, katere koli oblike in za katero koli rabo, razen srajc s kratkimi rokavi 10, 6. — 10. Srajce e kratkimi rokavi 7, 4. — 11. Lutke (delovne halje) 25, 20. — 12. Delovni Jopiči 20, 15. - 13. Delovne hlače 10, 7. — 14. Spodnje hlače (ne Iz pletenin) 6, 8. — 15. Kopalni plašči 50, 48. — 16. Pižame: a) nočne 20, 15; b) dnevne 30, 24. — 17. Halje: a) iz volne ali tipizirane volne 50, 50; b) ostale 30, 30. — 18. Žepni robci 1,1. — 19. Ostali robci 8, 3. — 20. Predpasniki 10, 5. — 21. Šali 15, 15. — 22. Šerpe 7, 0 - 23. Kožuhi 110, 80. Pletenine: 1. Maje ali spodnje hlače, težke: a) do 100 g 5, 5; b) od 101-250 g 10, 10; c) nad 250 g 10,10. — 2. Jopiči, telovniki in druge zunanje pletenine, po kosu težki: a) do lOOg 5, 5; b) od 101—200 g 10, 10; c) od 201—400 g 20, 20; d) nad 400 g 30, 30. — 3. Kopalne obleke 15, 7. — 4. Kopalne hlačke 7, 4. — 5. Nogavice, dokolenke in kratke (1 par) 2, 1. — 0. Dolge nogavice (par) 6, 4. II, Konlekcioniranl predmeti za ženske in dcklice. (Prvo arabsko število točk velja'za ženske, drugo za deklice. 1. Kompletna obleka z jopico: a) izdelana iz volnenega blaga ali tipizirane volne 60, 33; b) ostala (poletna vrsta) 30, 10. — 2. Obleka v enem samem kosu: a) izdelana iz volnenega blaga ali tipizirane volne 40, 21; b) ostala (poletna vrsta) 20,11. 3. Posamezne jopice: a) izdelane Iz volnenega blaga ali tipizirane volne 36, 20; b) ostale (poletna vrfita) 15, 9. — 4. Srajčke 6, 3. — 5. Spodnja krila: a) izdelana iz volnenega blaga .ali tipizirane volne 18. 11; b) ostala (poletna vrsta) 10, 5. — 0. Zimske suknje, plašči, površniki (izvzemSi površnike iz gabardina): a) izdelani iz volnenega blaga ali tipizirane volne 25, 15; b) ostali (poletna vrsta) 25, 15. 7. Dežni plašča in površniki iz gabardina 35, 21. — 8. Dežni plašči iz celofana ali drugih sintetičnih snovi 20, 10. — 9 Srajce, katere koli oblike in za katero koli rabo 8. 5. — 10. Spodnje hlačke (izvzemši pletene) 8, 2. — 11. Spodnje obleke in kom-bineže (izvzemSi pletene) 8, 5. — 12. Predpasniki 5, 8. — 18. Kopalni plašči 50, 48. — 14. Pižame 15, 12. — 15. Halje: a) Iz volne ali tipizirane volne 40, 40; b) ostale (poletne vrsta) 15. 15. — 16. Žepni robci: a) ki merijo ob strani manj ko 25 cm (1 par) 1, 1; b) ostali 1, 1. — 17. Robci, drugi 3, 2. — 18. Šali IB, 15 — 19. Šerpe 6, 4. — 20. Kožuhi iz domače kožuhovine za širšo uporabo (jagnječji, zajčji, mačji, krtovi); a) jopice 25, 25; b) plašči 40, 40. — 21. Ostali kozulii: a) jopice 60, GO; b) plašči 90, 90. Pletenine: 1. Maje ali spodnje hlačke, teike: a) do 75g 4, 4; b) od 76 do 200 g 8, 8; c) nad 200 g 12, 12. — 2. Spodnje obleke in kombineie, teike: a) do 125g 7, 7; b) od 120 do 250g 12, 12; c) nad > 2G0g 10,16, — 3. Pletenine zunanje, po kosu težke: a) do 100g 5, 5; b) od 101 do 200 g 10, 10; c) od 201 do 400 g 20, 20, d) nad 400 g 30, 80. - 4. Kopalne obleke 15, 7, — 5. Nogavice in kratke nogavice (1 par) 2, 1. — 0. Športne nogavice (1 par) 6, 4. IIL Konfekcionirani predmeti za otroke. 1. Obleke: a) izdelane iz volnenega blaga ali tipizirane volne 15, b) ostale (poletna vrsta) 7. — 2. Kratke hlače: a) Izdelane iz volnenega blaga ali tipizirane volne 3; b) druge (poletna vrsta) 3. — 3. Zimske suknje, površniki, plašči in dežni plašči 15. — 4. Srajce 2.-5. Spodnje hlačke (izvzemii pletene) 2. — 6. Pižame 0. — 7. Žepni robci (1 par) 1. — 8. Predpasniki 2. — 9. Sali in šerpe 4. Pletenine: 1. Maje, spodnje hlačke in kombineže, težke: a) do 50 g 8; b) nad 50 g 6. — 2. Zunanje pletenine, težke po kosu: a) do 75 g 4; b) nad 75 g 8. — 3. Kopalne obleke 3. — 4. Nogavice in polnogavice (2 para) 1. — 5. Dolge nogavice (par) 2. IV. Konfekcionirano hišno perilo. 1. Odeje za postelje, za potovanja, prešite (razen pernic za odejo) in ostale: a) za otroške postelje 20; b) za eno osebo 40, c) za več oseb 75. — 2. Podloge za prešite pernice: a) za otroške postelje 5; b) za eno osebo 10. c) za več ko eno osebo 15. — 3. Posteljna pregrinjala: a) za otroške postelje 10; b) za eno osebo 25; c) za več ko eno osebo 40. — 4. Rjuhe: a) za otroške postelje 9; b) za eno osebo 15; c) za več ko eno osebo 30. — 5. PrU: a) za 6: 45; b) za 12: 90. — 0. Prtiči (ser-vijeti) in namizni prtički 5. — 7. Brisače (za ms) 10. — 8. Kuhinjske brisače 3. — 9. Prevleke za blazine 8. V. Tkanine in prejice. volnene ali Iz tipizirane volne. 1. široke do 100 cm in težke po tekočem metru: a) do 200g 8; b) od 201 do 300 £ 10; c) nad 300 g 12; 2. široke nad 100 cm in težke po tekočem metru: a) do 400 g 16; b) od 401 do 600 g 20; c) nad 600 g 24. — 2. Ostale tkanine (poletna vrsta): 1. Široke do 100 cm in teike po tekočem metru: a) do 100 g 4; b) nad 100 g 6; 2. široke nad 100 cm in težke po tekočem metru: a) do 200 g 8; b) nad 200g 12. — 3. Podloge (jadrovina, salja, saljeta, kroazč, podloga za rokave in Žepe, klot in saten, krepi), težki do 60 g po tekočem metru 2. — 4. Tkanine za telesno perilo 8. 5. Muslin in organdi 2. — 6. Tkanine za dežne plašče in gabardine 12. — Odrezki z rimskimi številkami. 7. Tkanine za hišno perilo: 1. za prte: a) prti za 6 (150X 180 cm največ) točke ustrezne konfekcije; b) prti za 12 (nad 150 X 180 cm) točke ustrezne konfekcije; c) prtiči (servijeti) točke ustrezne konfekcije; d) namizni prtički, točke ustrezne konfekcije; 2. ostale, široke po tekočem metru: a) do 100 cm 8; b) od 101 do 200 cm 6; c) nad 200 cm 10. 8 Tkanine za pohištvo in druge neimenovane tkanine (razen v tabeli B naštetih), težke po tekočem metru: a) do 200 g .2; b) od 201 do 500 g 5; c) nad 500 g 10. — 9. Preproge in tapete po m’ 5. Prejice: Odrezki z arabskimi številkami. 1. Trgovska prejica za nadrobno prodajo (za pletenje in kvačkanje) vsakih 100 g 4. — 2. Prejica za šivanje, vezenje in krpanje, vsakih 6 g ali IOOm 1 (*). VI. Obutev. 1. Netizipirana obutev in obutev z gornjim delom iz kože in podplatom iz usnja (stare zaloge)1: a) za moške 80; b) za ženske 80; c) za dečke 30; d) za otroke 20. — 2. Tipizirana obutev in druga, katere gornji del in podplati so izdelani iz kože ali usnja1: a) za moške 65; b) za ieuske 65; c) za dečke ‘25; d) za otroke 15. — 3. Obutev z gornjim delom iz tkanin in podplati lz gumija (vključno galoše)': a) za moške 20, b) za ženske 20; c) za dečke 10; d) za otroke 0.-4. Domači čevlji (copate), katerih gornji del in podplati so Izdelani iz kože ali usnja: a) za moške 25; b) za Ženske 25; c) za dečke 15; d) za otroke 10. — 5. Cokle z lesenimi podplati, izvzemši take, ki se prosto prodajajo, 10. VII. Kovčegi in torbe iz usnja in kože, (Število točk je označeno na odrezkih z rimskimi številkami.) 1. Ročni kovčegi Iz kože ali usnja, dolgi: a) do 70 cm, 10; b) od 7l do 90 cm, 20; c) nad 90 cm, 30. 2. Veliki kovčegi i® usnja 100. — 3. Torbe za potovanja, torbe za toaletne predmete, aktovke, torbe in torbice za dame iz usnja in kože 2. Izdelki, ki niso vezani na izkaznice Mašni plašči, perilo tn paramenti za cerkvene obrede. Oblačila (izdelana za novorojenčke). Cepiče in podbradniki za otroke. Žalni narokavniki in trakovi. Čipke, tuli in vezenine (izvzete so vezenine iz tkanine). Higienski servijeti do največje mere 60 X 60 cm. Ovratniki, manšete in kravate. • Stezniki. Nedrci, intimni pasovi in pasovi kakršne koli vrste. Naramnice, podveze za nogavice, nogavice za krčne iile, kolenke in potnice. Pozamentarije. Trakovi in trakci v širini pod 20 cm. Ščitniki za nogavice. Predmeti za ortopedične namena Aseptične obveze in gaze za zdravilne namene. Rokavice. Moški in ženski klobuki, kape in čepice. Klobučevina za klobuke. Dežniki in njihove prevleke. Vsi predmeti drobne galanterije, tkani, pleteni ali zaviti, za okras obleke ali oprave, toda ne širši od 5 cm. Gumbi, zadrge, kvačke, zaponke in podobno. Zastavice, zastave, dtstlnkcije. Platno za zavijanje in za tehnične predmete. Gumirano platno. n Gumirani izdelki in tkanine za zdravstvene namene. Umivalniki in kadi iz gumirane tkanine in za kopanje. Specialne gumirane tkanine za tipografične in lito-grafične stroje. Povoščeno platno. Povoščene namizne tkanine. Tkanine in izdelki iz slame, papirja, celofana in iz oblanic. Imitacije pergamenta In kože za torbarstvo. Cokle, izdelane celotno iz lesa ali 6amo z enim navadnim trakom iz kože ali tkanine v srednjem delu, za pritrditev na nogo. Domači čevlji (copate) in obutev, Če ni na njih koža ali usnje ali gumi. športni predmeti (razen čevljev in oblačilnih predmetov). Rabljeni oblačilni predmeti, ako Jih prodajajo tvrdke,_ ki imajo od oblastva za javno varnost dovolilo za tako trgovino. Likvidacija premoženja kočevskih izseljencev Navodila o likvidacijskem postopku za terjatve in dolgove nemških Izseljencev Ljubljanske pokrajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za nujno potrebno, da »e olajša ureditev zasebnopravnih odnosov ob preselitvi nemških izselnikov Ljubljanske pokrajine na podstavi sporazumov med italijansko in nemško vlado, odreja: Cl. 1. Za ureditev terjatev in dolgov nemških izselnikov Ljubljanske pokrajine se ustanavlja pri Visokem komisariatu pobotni urad e posebnim odsekom v Kočevju. Cl. 2. Seznam domačih Nemcev kakor tudi nemških državljanov, katerim se dovoli preselitev, se objavi v vsaki občini in v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Upniki izselnikov, ki sami niso izselniki, morajo v 14 dneh od te objave prijaviti Pobotnemu uradu svoje terjatve iz kakršnega koli naslova in pri tej izjavi navesti tudi morebitne zastavne in druge pravice. člen 3. V istem roku in po istih pogojih morajo prijaviti izselniki temu uradu svoje terjatve proti osebam, ki se ne izselijo a imajo svoje stalno bivališče v Ljubljanski pokrajini. Clen 4. Pobotni urad sestavi po prejetih izjavah seznam terjatev in odredi, da ae uradoma sporoči dolžnikom. Dolžnik mora v 14 dneh po prejemu obvestila iz prednjega odstavka izjaviti uradu, ali priznava ali ne priznava terjatve, vpisane 'v seznam, če ugovarja, mora navesti tudi razloge za svoj ugovor in priložiti v izvirniku ali overjenem prepisu listine, ki se mu zde potrebne. Razen tega mora vselej tudi natančno zadovoljiti svoje upnike. Le-ti smejo izjavo vpogledati v pisarni Pohotnega urada. Člen 5. Če dolžnik priobčeni mu seznam prizna za točnega ali če v roku iz drugega odstavka prednjega člena ne vloži ugovora, izreče urad, da prijavljene terjatve v znesku, navedenem v seznamu, pravno obstoje. Clen 6. V primeru dolžnikovega ugovora ali ugovora njegovih upnikov zoper način, ki ga je navedel dolžnik za plačilo svojih dolgov, poskusi Pobotni urad doseči mirno ureditev spora, za kar pokliče stranke; te se dajo lahko zastopati po osebi, kateri izdajo za sporni predmet posebno • pooblastilo. V pooblastilu mora biti vselej dana pravica, pogoditi se na razsodnike ali skleniti poravnavo. Člen 7. Urad napoti stranko, če se mu ne posreči mirna ureditev, pred krajevno pristojno okrajno sodišče. Vsi spori pa so smejo tudi predložiti razsoji razsodnikov, ki Jih imenujejo stranke, ako obe stranki v to privolita. Člen 8. Razsodniki določijo neprizivno, z večino glasov, in se morajo izreči tudi o rokih in pogojih plačila. Odločba razsodnikov, ki se mora izreči v 80 dneh, se priobči razen prizadetim strankam tudi Pobotnemu uradu. Člen 9. V sporih za terjatve do 3000 lir odloča krajevno pristojno okrajno sodišče. O terjatvah nad 3000 lir odloča zbor treh sodnikov, ki se v ta namen odredijo pri okrajnih sodiščih. V tem kakor tudi v onem primeru, zoper odločbo ni pritožbe. Če bi bila potrebna ob sporu dolga preiskava in prizadete stranke to sporazumno predlagajo, odstopi BOdnlk ali zbor sodnikov pravdo rednemu pristojnemu sodišču. Clen 10. Okrajni sodnik in sodniški zbori, postavljeni pri okrajnih sodiščih, razpravljajo in odločajo o zadevah brez procesualnih obličnosti in uporabljajo pri tem po možnosti predpise če- trtega dela civilnega pravdnega postopnika t dne 13. julija 1929, št. 55.260, oziroma določbe II. poglavja it civilnega pravdnega postopnlka, potrjenega in objavljenega s kr. uredbo z dne 25. junija 1865. št. 2300. Odločba mora obsegati tudi plačilne roke in pogoje in se priobči razen strankam tudi Pobotnemu uradu. Clen 11. Ko je znesek dolgov dokončno ugotovljen, jih smejo stranke poravnati neposredno, dolžniki pa morajo Pobotnemu uradu v roku. ki ga določi, dokazati, da so jih poravnali. Če se ta dokaz ne poda v tem roku, odredi Pobotni urad, ko je poprej dal dolžniku možnost izjaviti se v stvari, da se upniki, če Je dolžnik izselnik. poplačajo iz likvidacijskega izkupička na najprimernejši način, pri čemer določi, če treba, plačilni načrt. člen 12. Od dne objave seznamov iz člena 2. so odložene vse civilne pravde imovinskega značaja, kakor tudi vsi tekoči izvršilni in zavarovalni postopki, uvedeni po osebah ali zoper osebe, naštete v teh seznamih. Odložitev se izreče na zahtevo ene izmed strank brž, ko se uvede posebni postopek po prednjih členih. Tek procesualnih rokov se do konca posebnega postopka ustavlja. Od dne objave seznama pa do konca posebnega postopka se morajo imovinske tožbe ter izvršilni in zavarovalni predlogi vlagati po osebah ali zoper osebe, naštete v seznamih, samo s posebnim postopkom. Tek zapadlih, zastaralnih in nepodaljšlji-vih rokov za pravde, ki naj bi se uvedle ali povzele, se ustavi, ko preteče rok iz člena 2., do konca posebnega postopka. člen 13. Če dolžnik po lastni krivdi ne poda izjave iz drugega in tretjega odstavka člena 4. ali če njegova imovina ne zadostuje za poplačilo vseh njegovih upnikov ali dolžnik po svoji krivdi ne izpolni obveznosti Iz prvega odstavka člena 11., se na upnikov predlog uvede stečaj o njegovi imovini po rednem postopku. Člen 14. Upniki, ki na podstavi prednjih določb ne bi prijavili svojih terjatev o pravem času ali bi ne bili popolnoma poplačani, obdrže pravico, da jih uveljavljajo tudi po izselitvi, po redni poti. Clen 15. Pobotni urad, ob nesoglasju pa tudi sodniki okrajnih sodišč ali sodniški zbori, postavljeni pri teh, ali razsodniki, so s postopkom, kakor je naveden v prednjih členih, pristojni določiti na zahtevo prizadetih strank tudi primerno odškodnino, če bi uživalec kake neprenosne pravice ie-to zaradi izselitve ob neupravičeni obogatitvi dolžnika izgubil. Člen 16. Izselnik, bodisi delodajalec ali delo-jemnik, je upravičen odpovedati delovno pogodb« za čas izselitve. Delojemniku-izselniku gredo vae pravice, ki jih dajejo zakon, običaj ali pogodb« za primer prostovoljnega izstopa delojemnika. odpove pogodbo delodajalec-izselnik, gredo puščenemu delojemniku vse pravice, ki jih daJ®^ zakon, običaj ali pogodba za primer odpovedi P” delodajalou. Kolikor ni določeno v prednjih °“" stavkih, nimajo stranke pravic do odškodnin« **' radi prezgodnje razveze delovne pogodbe *ar izselitve. Člen 17. Posebni postopek po prednjih členih, vštevši tudi stečajnega, kakor tudi vse listine v zvezi z njim, so taks, kolkov in drugih kakršnih koli pristojbin pros** Razno blago zaplenjeno po trgovinah Mnogi trgovci cbsojeni na okrajnem sodišču na den.rne kazni Ljubljana, 13. nov. Wa OKraJnein sodišču v sobi št. 28 se razpletajo in Končujejo za sedanje naše gospodarsko in poslovno življenje zelo značilne in poučne kazenske razprave o prestopkih, za katere vsebujejo primerne, tudi visoke kazni, razni, zadnje mesece od Visokega Komisarja izdani predpisi in ukrepi glede razdelitve in prodaje življenskih in drugih potrebščin, kakor obleke, obutve, pnevmatike, krompirja, maščob itd. Okrajnemu sodišču je bilo prijavljenih mnogo slaščičarjev, ki niso prijavili pravilno in resnično svojih zalog po stanju 30. septembra o polnoč;! do določenega prijavnega roka 5. oktobra. Dolžni in obvezani so bili prijaviti vse zaloge sirovin. ki so potrebne za izdelavo različnih slaščic in drugih sladkarij. Slaščičarji so sedaj pozvani na okrajno sodišče pred kazenskega sodnika, da dado pojasnila o svojem poslovanju in obratovanju; obtoženi so vsi kršitve predpisov v zalogah moke. Tako je bil včeraj pozvan v sobo št.'28 slaščičar, ki vodi neki slaščičarski obrat, ležeč ob glavni in živahni prometni cesti. Kratko je izjavil: »Nisem kriv. Dne 30. septembra mi je v obratu ostalo 20 kg enotne moke slabše vrste, ki sem jo pomodel še iz predalov. Moka je bila nato porabljena v pekarni za posipanje. Nisem smatral za potrebno to majhno količino moke prijavljati Prevodu. S to moko se ni nihče okoristil.« Razprava je bila preložena, da sodnik prihodnjič zasliši neko pričo. Zelo stroga kontrola je bila po ljubljanskih trgovinah o zalogah različnega blaga. Zaradi kršitve predpisov o zakonito dovoljenem dobičku pri prodaji blaga na drobno je bilo več trgovcev prijavljenih sodišču, ker je kontrola ugotovila prekomerne dobičke celo do 30%. Ovadeni so bili sodišču trgovci z manufakturnim blagom. z usnjem itd. Zadevni predpisi, izdani od Visokega Komisarja, določajo denarno kazen do 5000 lir in obligatno zaplembo blaga, v skrajno težkih primerih pa še zaporno kazen do 6 mesecev. Ker so k nabavnim stroškom za blago vračunali previsoke odstotke na račun dobička, je bilo zadnji čas obsojenali že več ljubljanskih trgovcev na denarne kazni po 420 lir in na povprečnino po 20 lir. Sodišče pa je hkratu izreklo obligatno zaplembo blaga, katerega vrednost znaša v gotovih primerih od 100.000 do 250.000 lir. Obsojeni trgovci so proti sodbam podali priziv na okrožno kot prizivno sodišče, ki bo naposled izreklo končnove-ljavno sodbo osobito v vprašanju o zaplembi blaga. Zaradi kršitve uredbe z dne 9. sept., izdane od Visokega Komisarja, o pribitku k prodajni ceni na nabavno ceno blaga, je bil neki trgovec z manufakturo obsojen na 420 lir denarne kazni in 200 lir povprečnine, hkratu je bila izrečena obligatna zaplemba dotičnega blaga. Trgovec je poleti kupil od neke tvrdke za okoli 36.100 lir tkanin. Blago je bilo v treh primerih deloma prodano. Kakor je kontrola flnačne straže ugotovila, je bilo to blago prodano pri nadrobni prodaji a prebitkom 26 do 28%. Trgovec je pri kratki razpravi priznal, da je prodajal tkanine po cenah, navedenih v prijavi s ca 25% pribitka na nabavno ceno. Ni zakrivil kršitve predpisov, ker je bil prepričan, da so bile tkanine* boljše, zato dražje blago in je cena odgovarjala predloženi "kalkulaciji. Delal je 'v dobri veri. Obrtno sodečo Obrtno sodišče obravnava zadnje mesece bistveno in načelno važne spore med delodajalci (obrtniki in pod;et.|i) in pomočniki, odnosno drugimi uslužbenci, ki spadajo pod določila obrtnega zakona. Mnogo mezdnih sporov je zlasti zaradi odpovednega roka. raznih odškodninskih zahtev in naslova odpovedi, zaradi plačila nadurnega dela in posebno zaradi odpravnin uslužbencem, ki so bili skozi dolgo vrsto let zaposleni pri raznih podjetjih. Četrta kniiga ,.Slovenčeve knjižnice", pr e 1 e pa zgodo-rinska povest iz Koroške pred 500 leti Podkrnoški gospod je IzSlal Povest je spisala Dolores Vieser. Stane le 5 lir. Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah. Naiolite se na celotno zbirko „Slov. knjižnice’* f Kupite tretjo knjigo ..Slovenčeve knjižnice** Deklica s Prisol - Anže tiskano na antičnem papirju in vezano platno. Stane 20 lir. Obrtno sodišče je do zadnjega poslovalo v II. nadstr. sodne palače v traktu okrožnega sodišča ob Miklošičevi cesti. Te dni pa se je obrtno sodišče preselilo v pritličje, kjer je okrajno sodišče, v sobo št. 45. Kakor doslej, so tam uradne ure za stranke ob sredah in sobotah. Razdelitev mleka v mestu Ker je nastopilo občutno pomanjkanje mleka, je Prehranjevalni zavod izdal mlekaricam potrebna navodila za razdelitev mleka. Ker zaenkrat ni mogoče izvesti popolno racio-niranie, bo zagotovljeno, da bodo aobivali redno mleko otroci, bolniki in starejši ljudje. Dojenčki do 1 leta bodo prejemali 1 liter dnevno. Otroci od t. do 7. leta, bolniki in vsi starejši nad 60 let pol litra, otroci od 1 do 10 let pa po četrt litra dnevno. Ostala količina mleka se bo razdelila med druge prijavljence v mlekarnicah. Družine, ki zakadi katerega koli razloga ostanejo brez mleka, naj se prijavijo pri najbližji mlekarnici in ni potrebno za to nika-kega predhodnega dovljenja od »Prevoda«. Snortne vesti Vreme se je precej popravilo in naša igrišča so »pet zmožna za igro. SNZ je že odločila, da 6e bo prvenstveno tekmovanje to nedeljo nadaljevalo. Spored bo isti, kakor je bil določen za praznike vseh svetih. Kateri pari bodo igrali, na katerih igriščih in kdo bo sodil, pa v jutrišnji številki. V Forliju sta se v nedeljo srečali boksarski reprezentanci Italije in Slovaške. Zmagali so Italijani in to dokaj prepričljivo s 13:1. Edino točko so si Slovaki priborili z dvema neodločenima borbama. Milansko rokometno moštvo je odšlo v Nemčijo, kjer bo nastopilo najprej v Berlinu, potem pa še v nekaterih drugih mestih, med drugim tudi na Dunaju in v Monakovem. V nedeljo so bile velike kolesarske dirke na dirkališču Vigorelli v Milanu. Na tekmah v parih sta bila prva Coppi in Ricci, ki sta vojila za tvrdko Legnano in sta dobila 43 točk. Druga sta bila Ma-gni—Leoni, tretja Favalti— Di Benedetti. Četrta Cavanesi in Servadei. Proga je bila dolga 120 km in sta prva dva vozila s povprečno brzino 41.105 km na uro. V državnem prvenstvu vodi v A razredu Roma s 6 točkami. Slede: Milano, Triestina, Atalan-ta, Fiorentina in Venezia, ki imajo vsi po 4 točke, Liguria, Ambro6iana, Lazio, Torino in Genova po 3 točke. Juventus, Modena in Napoli imajo po 2 točki, eno točko ima potem Livorno, Bologna pa je dozdaj še brez točke V treh vrstah... Poedine skupine kadilcev na Štajerskem 60 se domenile, da en dan v tednu ne bodo kadile in bodo prihranek tobaka oziroma cigaret poslali svojim tovarišem na fronti. Štajerske vinske gorice so zdaj drugo največje vinorodno področje Nemčije saj merijo 30.000 ha. Na prvem mestu je nižjeav6trijsko vinorodno področje, ki meri 41.000 ha. Na mariborskem gledališkem odru m dozdaj i uprizorili štiri dramske in prav toliko opernih J predstav. Obisk je bil zadovoljiv. Gledališče uživa veliko podporo države. Na Štajerskem niso prenosne živilske nakaznice. Dopustne pa 60, ko gre za medsebojno nujno pomoč v veliki stiski. Dravograjski poštni urad so premestili v nove proetore. Dosedanji poštni prostori niso več ustrezali povsem svojemu namenu. Mariborski komisar je tudi objavil, da bodo uvedene petrolejske nakaznice. Zadnji četrtek je zdravstvena avtokolona obiskala tudi Zalog pri Ljubljani. Zdravniki so pregledali 826 oseb. Komisija je ugotovila, da so tamkajšnji otroci razmeroma slabo razviti, sicer pa še zadosti zdravi. V novi guštanjski šoli je bilo te dni prvo učiteljsko zborovanje za Mežiško dolino. Ob tej priliki je bilo tudi predavanje o novem nemškem ljudskem redu in o politiki glede tujih narodnosti. Mariborski politični komisar je izdal poseben proglas, iz katerega je razvidno, da morajo vsi tisti, ki ne uporabljajo svojih motornih vozil, takoj oddati gumi je svojih voz. Prav tako morajo oddati gume tudi tisti vozniki, ki imajo kolesa na gumah. EIAR - Radio Ljubljana Petek, 14. novembra: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba. V odmoru napoved časa — 8.15 Poročila — 12.15 Koncert pianista Salerana — 12.40 Koncert tria Prek — 13 Napoved časa in poročila — 13.15 Vojno poročilo — 13.17 Godba Kr. Karabinjerjev — 14 Poročila — 14.15 Ljubljanski radijski orkester — 14.45 Poročila v slovenščini —17.15 Orkester Glasbene Matice pod vodstvom L. M. Škerjanca — 19 Pouk italijanščine 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20 Napoved časa in poročila — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov — 20.45 Simfonijska sezona EIARja: Koncert pod vodstvom La Rosa. V odmoru pogovor v slovenščini - 22.45 Poročila. Naročite ..Sloveniev koledar" I Rakovnik praznuje 300 letnico obstoja in 40 letnico, odkar so se vanj vselili salezijanci Ljubljana, 13. novembra. Salezijanska naselbina na Rakovniku, ki se zadnja desetletja krepko udejstvuje' v kulturnem, verskem in socialnem življenju slovenskega ljudstva, slavi letos prav zanimiv jubilej, ki zanima tudi vse druge Ljubljančane. Letos namreč poteka točno tri sto let, odkar jo bil dozidan ra-kovniški grad. Prvotni stavbi na Rakovniku še sedaj pravijo »stari grad« in pod obokom nad glavnini vhodom je Se danes vidna letnica 1641, ki priča kdaj je bil grad dozidan. To graščino opisuje v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« tudi .Janez Vajkard Valvazor in sicer v enajsti knjigi, kjer opisuje kranjske gradove. »Samo pol ure od Ljubljane proti Dolenjski strani, to je za dober sprehod, stoji grad Kroi-seneck. Kranjec mu Rakovnik pravi. S tem zaznamuje isto, kar Nemec s svojim Kroiseneckom, namreč »račji kot«. To ime ima od številnih rakov, ki živijo v mimo tekočem potočku. Nemški Krebs se po kranjsko imenuje rak in Krebseneck Rakovnik. Na Avstrijskem in deloma tudi v drugih okoliških deželah pa pravijo rakom Kroissen. Ta grad, ki bi se mu bolj prileglo ime palača ali letoviška hiša, zakaj zdi se, da je narejen zfjolj za razvedrilo in zabavo, stoji na malce dvignjenem pobočju, od koder je lep razgled po vsem Ljubljanskem barju, tja gor do Vrhnike. Nekateri menijo, da je zavoljo bližnjega barja tukaj okoli nezdravo, vendar izkušnja kaže drugače. Ime letoviSče ali zabavišče bi se gradu med drugim podalo tudi zato, ker stoji sredi lepih vrtov, zasajenih z dišečimi cveticami in žlahtnim drevjem, na vzpetini za gradom pa se boči prijazen gradič. Obkrožujejo ga zeleni travniki in dobro obdelane njive ter so zrcalijo v bližnjih ribnikih ali bajarjih. Grad je postavil Janez Putscliar (Bučar), učen pravnik in doctor iuris. Mož je bil zelo bogat in ker ni imel nobenega dediča, je porabil svoj denar za zidavo. Pozneje je rad pripovedoval, da ni mogel svojega denarja bolje naložiti, kakor da ga je potrošil za revne delavce. Zidanje in po- 1 S.A. Distilleria lojuore Stiega jCa fuA attiica t ftda maua UatioM di tufuoU. Hafdaufia U% nafaloviteiM ibUfantlca »hOfnka Ukufrv. DITTA ALBERTI — BENEVENTO diranje se je neprestano vrstilo drugo za drugim: kar je sedaj sezidal, je brž dal podreti. Tako je vedno imel dosti dela, dokler je živel. Na ta način se je gradu prijelo iine, ki je hkrati »nomen el omen«, zakaj bilo je z njim tako, kakor pove ime: nekaj časa naprej, nekaj časa nazaj, kakor rak, ki leze zdaj naprej, zdaj nazaj. Ta čudoviti graditelj je umrl 1. 1654.« Valvazor je dodal svojimu opisu tudi lepo sliko tedanjega Rakovnika, iz katere vidimo, kako razkošno je bil tedaj Rakovnik opremljen. Dr. Putschar jo imel na gradu lovsko letovišče, kamor^ je vabil tovariše lovce, kjer so ob jesenskih večerih in lepem razgledu na Krim in Barje pirovali pozno v noč. L. 1666. je Putschar dal zgraditi obednico z napisom: Triclinium sed humilius quam Helioga-bali« (obednica, toda ponižnejša kakor Helioga-balova. Za Putscharjem so bili lastniki gradu razni kranjski plemenitaši, kakor grof Attems, bivši avstrijski poslanik v Mantovi Francesco Rigoni, deželni glavar Ivan Seyfried knez Eggenbersten, leta 1680. pa so kupili grad cistercijanci, ki so grad spremenili v liho bivališče. Poznejši lastnik je bil Peter Petergall, okoli 1. 1700 pa so se naselili v grad jezuiti. Vsak lastnik je na gradu kaj spreminjal in je končno dobil značaj večjega kmečkega posestva ter je ohranil ta značaj vse do prihoda salezijancev. Salezijanci so prišli v Ljubljano po potresu. Ponujen jim je bil za deško zavetišče med drugim celo ljubljanski Grad, toda take predloge je odklonilo vrhovno predsfojništvo v Turinu. Tako so se odločili za Rakovnik. Prišli so sem dne 23. novembra 1901, torej ločno pred 40 leti in slavi letos Rakovnik torej dva jubileja. S tem se je začela za Rakovnik nova doba rasti in razmaha. L. 1902 so salezijanci prizidali enonadstropno poslopje s šolskimi sobami v pritličju in spalnico v prvem nadstropju. Dne 2. junija 1904 je bil blagoslovljen temeljni kamen za svetišč Marije Pomočnice, zidanje cerkve pa je le polagoma napredovalo. Leta ,1908 se je popolnoma ustavilo ter se pričelo nadaljevati šele 1. 1923 ter jo bilo dokončano leta 1924. Z novim svetiščem je Rakovnik dobil lice, kakršno ima po večini še danes, ako ga gledamo od spredaj z Dolenjske ceste. Skoraj nobeno leto pa ni minulo, da ne bi kaj prezidali ali dozidali. L. 1907. so položili temelje za novi del zavoda. Novo, zelo moderno poslopje je bilo dograjeno 1. 1909, že 1. 1908 pa so sezidali srednji del zavoda, ki stoji prod gradom in veže staro levo krilo s cerkvijo. L. 1927 je bilo na vzhodnem krilu dozidano gospodarsko poslopje s kuhinjo in stanovanjskimi prostori. L. 1933 so dvignili precejšen prizidek na vzhodnem koncu južnega krila, na tako imenovani rotundi. L. 1935 so na vzhodnem krilu dozidali še lepo in prostorno obednico za 200 gojencev. Lani so novi del poslopja tefneljito preuredili in prezidali ter se je vanj vselila gimnazija. Zato so podaljšali zapadno krilo zadaj za cerkvijo. Danes je nova stavba že srečno dograjena, dasi še ni popolnoma opremljena. Vendar so v njej že našle prostor tiskarna, knjigoveznica, klišarna in nekatere pisarne. Salezijanci pa še ne mirujejo. Imajo že načrt za novo stavbo za mladinsko zavetišče in zanj že zbirajo denarna sredstva. Ako bodo časi naklonjeni in sredstva vsaj za začetek zadostna, upajo že prihodnje leto začeti z gradnjo. Tako stopa Rakovnik ob tristoletnici svojega obstoja in štiridesetletnici prihoda salezijancev še v novo razdobje večjega razvoja — v blagor zlasti mladine, ki se tu vzgaja v poštenem krščanskem duhu, torej tudi v blagor vsega slovenskega ljudstva. Izšla je Družinska pratika za leto 1942. Dobili jo boste za ceno L 2- v Ljudski knjigarni, v trgovini Ničman in v vseh drugih knjigarnah in mnogih trgovinah v Ljubljani in na deželi. Ker naklada ni velika, sezite takoj po pratiki sv. Družine. Ljubljana Koledar Danes, četrtek, 13. novembra: Sta 12.40 » 14.55 » 17.45 » 18.40 > 19.50 prih. Ljubljana 6.55 > 8.30 > 9.50 > 12.00 > 14.30 » 18.11 > 21.20 Postumia 8.03 > 9.50 » 14.23 > 16.40 > 10.10 » 20.25 > 21.10 2. Proga Ljubljana—Vrhnika trg: vlak štev. odh. Mešani > » > > > > > prih. » 11.15 8035 > 14.13 8037 » 18.35 8032 Vrhnika trg 6.02 8034 » 9.26 8036 » 12.20 8038 > 16.45 3. Proga Ljubljana odhod 6.00 7.02 8.05 8031 Ljubljana 8.13 Vrhnika trg 8.48 " " » 11.50 » 14.48 » 19.00 Ljubljana 6.40 » 10.01 > 12.55 » 17.20 Zalog: prihod Zalog 6.15 Zalog 7.17 Zalog 8.19 Zalog 10.45 Zalog 12.50 Zalo« 16.36 Zalog 17.44 Zalog 18.58 Ljubljana 6.37 Ljubi jana 7.38 Ljubljana 8.41 Ljubljana 11.10 Ljubljana 13.25 Ljubljana 16.05 Ljubljana 18.23 Ljubljana 19.45 Omenjamo, da ostane na dolenjskih progah vozni red nespremenjen. Pot. vlak št. 622 Ljubljana 624 Ljubljana 624b Ljubljana 626 Ljubljana 10.30 628 Ljubljana 12.35 630b Ljubljana 15.20 614 Ljubljana 1733 632 Ljubljana 18.43 623 Zalog 6.22 625 Zalog 7.23 625b Zalog 8.26 627 Zalog 10.55 629 Zalog 13.10 631b Zalog 15.47 633a Zalog 18.08 633 Zalog 19.30 Andrejčkov lost m veselje Risal 3ože Beranek zszz Besedilo priredil Mirko Javornik I I I J j J : k\V\ v # m 169. Aleš je vzkliknil od veselja ter se ta trenutek prebudil. Zal mu je bilo, da se mu e sanja naprej. Dolgo je premišljeval, kaj neki vse to pomeni. Staršev ni nikoli poznal, pa vendar mu je Peter dajal upanje, da še žive. Morda pomenijo prav te sanje kaj dobrega! 170. Ker ni v Alešovo sobico od nikoder prihajala svetloba, ni nič vedel, ali je zunaj že dan ali ne. Zdelo se mu je pa, da mora biti precej pozno. Ker je tudi že slišal nad sabo korake, je zlezel s postelje ter se počasi jel oblačiti. Potem je prižgal luč in začel pregledovati vse kote v sobici. Hotel si je krajšati čas. Ko je vzdignil staro skrinjo, ki je na njej sedel prejšnji večer, zagleda pod njo knjižico, v usnje vezano in s svetlim križcem okovano. »Govoreča« knjiga za slepce Izum švedskega inženirja, ki je vsaj delno omilil usodo na večno temo obsojenih Če pomislimo, kako veliki reveži so slepci, bodisi takšni, ki že od rojstva ne vidijo, ali pa tisti, ki so vid izgubili pozneje v življenju, zlasti pa še oni, ki jim je vojna izkljuvala oči in jih pustila v večni temi — potem smo res lahko prepričani, da dela za slepce ni nikdar dovolj. Po zaslugi vedno bolj napredujoče znanosti, ki je med drugim izumila tudi govorečo knjigo«, pa se zdi, da je usoda slepcev postala v$aj nekoliko manj kruta, kot je sicer. Ta iznajdba, ki jo je nesrečnim slepcem prinesel norveški inženir Osvald Norgen pred Kratkim, je res nekaj nadvse popolnega, dovršenega in je iznajditelja stala več let napornega in vztrajnega dela in neštetih kočljivih poskusov. Od posebne plošče na kateri je bilo treba točno proučiti in izdelati vsako podrobnost, vsak element, ki iz njega plošča sestoji, pa do najobčutljivejšega traku, na katerem je iHtiinjen« zvočni val, ter končno do »knjige, govori«, je bilo treba rešiti tisoč tehničnih, Ij ali manj zapletenih vprašanj, ki jih tu ni mogoče vseh naštevati. Toda važno je, da se je ta iznajdba zdaj uresničila in da vse to res ni več samo »poskušanje, če bi šlo«. Dragocen dar je vsem tistim nesrečnežem, ki so popolnoma ali pa tudi le delno slepi. Načelo, ki je prineslo uresničenje te nove iznajdbe, temelji na spreminjanju zvočnih tresljajev v mehanične. Glas prehaja preko majhnega mikrofona v notranjost ojačevalca, v katerem se zvočni tresljaji spremene v elek- in povzročijo, da se začne tresti zelo občutljiva konica, ki dela odgovarjajoče zareze v trak iz trične. Ti učinkujejo na pola elektromagneta "ičutlj" t: celuloida. Z drugimi besedami, vsak zvočni tresljaj se odtisne na trak in so ti odtisi precej podobni sinusovi krivulji. Potem je treba, da opravi svoje delo še fotoelektrična celica, ki izvrši obratno delo s tem, da pretvori vsako svetlobno spremembo v električno, ki se preko mikrofona reproducira v obliki znamenj izgovarjave oziroma besed Nabodel se je na jeklen drog kot piščanec na raženj, pa je kljub temu ostal živ Skoraj neverjeten primer se je pripetil zadnjič v Boforsu, kjer so slovite šved6ke orožarne. Na nekem tamkajšnjem dvorišču se je igrala skupina delavskih otrok, katerih očetje so zaposlena v omenjeni tovarni orožja. Otroci so 6e zabavali s tem, da so skakali z okna nekaj metrov globoko na tla. Vprav v trenutku, ko se je eden teh razigranih otrok pognal z okna, je nek delavec slučajno poetavil pod oknom pokoncu votel jeklen drog, dolg poldrug meter, debel pa kakšna dva centimetra. Otrok je priletel zviška naravnost na konico in 6e nataknil na drog, ki mu je šel »kozi ves trup in mu na desni rami pogledal iz njega. Z drugimi besedami, otrok se je nataknil kot piščanec na raženj, toda kljub bolečinam, ki niso bile majhne, ni niti malo zastokal, kaj šele da bi omedlel, kar pač ne bi bilo nič čudnega. Delavec, ki ga je ob pogledu na nabodenega otroka prevzela groza, je v naglici brž potegnil j> Hetii drog iz otrokovega telesa, ter ponesrečenca takoj prepeljal v bližnjo tovarniško bolnišnico, kjer so ga zdravniki z vso skrbnostjo pregledali, da bi ugotovili, če je sploh še možna kakšna pomoč. Pregledali so ga na rontgen. Slika je pokazala, da po čudnem naključju prav nobenega življenjsko važnega organa jekleni drog, na katerega se je bil otrok nasadil, ni zadel. Prebodel mu je le konec črevesa, ki pa ga je zdravnik brž zašil. Res čudna, neverjetna sreča v nesreči. Na svetu je 94 milijonov Ančk Neki Šved, doma iz Stockholma, si je zastavil čudno nalogo, ki prav gotovo tudi ni bila ena najlažjih. Sklenil je ugotoviti, katero je tisto žensko ime, ki je na svetu najbolj priljubljeno in zato tudi najbolj razširjeno. Potrpežljivo je zbiral podatke iz vseh krajev sveta in nazadnje svojo težko nalogo le rešil. Ugotovil je, da je na svetu največ žensk z imenom Ana, in sicer nič manj ko 94 milijonov. Krokodili napadli filmsko odpravo Poročila? ki so prispela iz Tajske v Zadnji Indiji, pravijo, da je neko švedsko filmsko odpravo, ki se je bila podala pred nekaj meseci pod vodstvom dr. Ingarja Harvvarda, da bi snela nov kulturni film na nekaterih zapuščenih indijskih otokih, zadela težka nesreča. Ko 60 6e člani te znanstvene odprave peljali 6 čolnom čez neko vodo, jih je nenadno napadlo kakih sto lačnih krokodilov. V tem trenutku niso mogli in smeli misliti na nič drugega kot na to, kako bi rešili vsaj golo življenje. Morali so pustiti v čolnu vse fotografske potrebščine z vsemi dragocenimi aparati vr*d in jih gotovo ne bodo nikdar več videli. Člani odprave so potem tri dni in tri noči bežali čez dra in strn pred krokodili, ki 60 jih neprestano zasledovali. Sele po treh dneh 6e je nekim tamkajšnjim domačim lovcem posrečilo 6 puškami pregnati krvoločne vodne zverine in končno le rešiti vse člane te nesrečne filmske odprave vsake nevarnosti. Svojega namena pa odprava ni mogla doseči, kajti med potjo, kakor rečeno, je izgubila vse svoje fotografske potrebščine in si bo morala nabaviti pač nove, če bo hotela uspešno nadaljevati svoje znanstveno potovanje po indijskih otokih. »SLOT. DOM« v vsako hišo S Otoček, kjer živi vsaj 4000 vrst ptičev Srčno dobri pingvini, ki prostovoljno skrbe za sirote svojega rodu Švedski baron von Schultz, ki 6e z vso vnemo in ljubeznijo bavi z naravoslovjem in si je kljub temu, da je še precej mlad, že pridobil sloves mednarodnega učenjaka na tem polju, se je pred nedavnim vrnil s svojega dolgega potovanja po Tihem morju. Po 6voji srečni vrnitvi je med drugim pripovedoval tudi o nekem majhnem otoku, ki leži v Tihem oceanu in na katerem so edini prebivalci ptiči. Teh je tam toliko, kakor nikjer drugod na zemlji. Meseca aprila 1939 je baron SchuMz, po telesu pravi korenjak, na drugi strani pa tudi precej bogat mož, odpotoval v Auckland, kjer je nameraval pozdraviti svoje živce, ki so mu kljub njegovi atletski postavi nenadno odpovedali. Križaril je vsepovsod jx> tihomorskih vodah, posutih z neštetimi koraljnimi otoki, kjer je takorekoč večna pomlad, ter nalovil pri tem mnogo žuželk, nabral školjk in polžev ter drugih živali, ki so na 6vetu prava redkost, potem pa se je e svojim šotorom, lovsko puško in nekaj živili (dosti jih mu v teh kra- pnpa aj časa. rmi podal skupini ridži. Tu je nameraval ostati nekaj Kapitanu, e čigar ladjo se je pripeljati na ta otok, je von Schultz naročil, naj ga ne pride i6kat prej kot čez 6edem ali osem mesecev. Mladi naravoslovec je tako živel čisto sam na otoku, ki ima komaj sedem štiri jaških kilometrov jjovršine. Posebnost tega otoka pa je, da živi na njem toliko ptičev, kot nikjer drugod na svetu, vsaj na tako majhnem prostoru ne. Baron Schultz je začasa svojega bivanja tod ugotovil najmanj1 štiri tisoč različnih vrst ptičev, med katerimi so nekateri nenavadno lepi in silno redki, kakor na primer rajski ptič, morske la6tw» ke, hudourniki, »ptič 6V. Petra«, kakor ga italijanski naravoslovci imenujejo in še mnogo, mnogo drugih. Na vsem 6vetu je znanih do zdaj kakih 11.000 različnih vrst ptičev. Iz tega sledi, da je na omenjenem tihomorskem otočku zbrana kaj pisana družina ptičev, če jih je naravoslovec že začasa svojega kratkotrajnega bivanja tam ugotovil kakih 4.000 vrst. Po njegovih računih, ki seveda ne morejo biti či6to zanesljivi in točni, živi na tem otoku približno pet milijonov ptičev Najštevilneje so med vsemi zastopani cesarski pingvini, visoki 90 centimetrov. Tak pingvin tehta tudi do 25 kg. Hranijo se izključno le z ribami. Cesarski pingvini kažejo izredne sposobnosti v plavanju in potapljanju. Valijo 6toje in 6icer na ta način, da drže edino jajce, ki ga zleže samica, v gubi med trebuhom in krili. Kadar 6e 6amica naveliča leči, oziroma je potrebna nekoliko oddiha, pokliče samca, da jo pri tem poslu zamenja. S spretnim gibom samica pri tem preloži jajce v samčevo gubo. Ti zanimivi ptiči se družijo v večje trume in se premikajo, kakor bi bili po vojaško izurjeni. Med njimi vlada prava vojaška discipliniranost. Njihov glas je lanko različen, ali nekak surov krik ali pa tenek pisk, ki »leti 6kozi ušesa«. Ti ptiči pa imajo tudi izredno dobro srce, kar 6e najbolj vidi iz tega, da prostovoljno pomagajo vsakemu mladiču, ki je ostal sirota. »Že!« je rekel gospod Paolin. Župnik pa, ves potrt: »So velike sitnosti!« Čakali so in čakali, a gospe se niso vrnile. Tedaj je nekdo začel hoditi semintje. Paolin in župnik sta se z rokami na hrbtu počasi bližala mizi z jedili, in začela sta ogledovati rižoto. Župnik je hitro poklical Pasottija, a ta se ni ganil. »Hotel sem vam samo reči,« je začel župnik, le napol zakrivajoč svoje zmagoslavje, »da so v rižu bele gomoljike.« »Mislim, da ne manjka tudi črnih gomoljik,« je pripomnil grof in zadnji besedi malce poudaril. II. poglavje. Na pragu drugega življenja. »Ničvrednež!« je škripal z zobmi don Franco, ko je stopal po stopnicah, ki so držale v njegovo sobo. »Avstrijski osel!« Znašel se je nad Pasottijem, ker se ni mogel nad staro materjo. In celo s soglasniki iz besede »avstrijski« so mu tako dobro služili, da je tri med zobmi lastno jezo* jo iztiskal in užival njen vonj. Ko je prišel v sobo, se mu je bila jeza že razkadila. Vrgel se je v naslonjač, nasproti odprtemu oknu. Gledal je na otožno jezero, zavito v popoldansko meglo, in na samotne gore, onkraj jezera. Globoko je vzdihnil. O, kako dobro mu je bilo tu, samemn, kakšen mir, kako čisto drugačen zrak od tistega v salonu, kako ljub zrak, poln njegovSh misli, njegove ljubezni! čutil je silno potrebo, da bi se jim vdal. In misli so ga takoj prevzele ter mu zapodile iz glave Carabellijevi, Pasottija, babico in neumnega financerja. Misli? Ne, bila je ena misel, spletena iz ljubezni in razuma, iz bojazni in radosti, iz toliko sladkih spominov in hkrati iz trepetajočega pričakovanja, Zakaj nekaj slovesnega se je bližalo in v senci te noči naj bi prišla. Franco je pogledal na uro. Bilo je tričetrt na štiri, še sedem ur. Vstal je in se s prekrižanimi rokami naslonil na polico pri oknu. še sedem ur in pričelo se bo zanj novo življenje. Razen prav malo ljudi, ki naj bi se udeležili dogodka, ni vedel niti zrak, da se bo nocoj proti enajstim don Franco Maironi poročil z gospodično Luiso Rigeyevo. Gospa Terezija Rigeyeva, Luisina mati, je nekaj časa odkritosrčno prosila Franca, naj se vda volji svoje babice matere ter se zdrži obiskov v njeni hiši,j.naj ne misli več na Luiso. Tej je bilo tudi prav, da se z ozirom Aa ugled rodbine in čast njene matere pretrgajo vse uradne zveze. Ni pa dvomila o Francovi zvestobi in o tem, da je ž njim že za večno zvezana. Franco je tedaj študiral pravo, zase, ne da bi babica za to vedela. Hotel se je posvetiti kakemu poklicu, da bi bil samostojen. Tedaj pa je gospa Terezija po tolikih razburljivih dogodkih zbolela za srčno boleznijo, ki se je koncem avgusta 1851 nenadno poslabšala. Franco ji je pisal in jo prosil, naj mu dovoli, da jo vsaj vidi, če že ne more izpolniti »svoje dolžnosti, da bi ji stal ob strani«. Gospa je mislila, da tega ne sme dovoliti, in fant je bil ves obupan. Povedal ji je, da ima Luizo za svojo nevesto pred Bogom in da bi prej umrl, kakor pa jo pustil. Ker se je uboga gospa čutila dan za dnem slabšo, ker jo je skrbelo, da je hčerkina bodočnost tako negotova, in ker je tudi videla v fantu trdno voljo, je srčno zaželela, da bi do poroke če že mora, prišlo čim prej. Z največjo naglico so vse določili s pomočjo župnika iz Castella in brata gospe Rigeyeve, inženirja Ribera iz Orie, ki je bil nastavljen pri c. kr. uradu za javne naprave v Comu. Sklenili so tole: poroka naj bo skrivna; Franco bo ostal pri babici, dokler ne bo ugoden trenutek, da bodo grofici vse priznali. Franco je zaupal na pomoč škofa Benaglia v Lodi, starega prijatelja rodbine. Toda stvar mora biti prej končana, če bo grofica zvedela in bo še bolj trda, kar je bilo zelo verjetno, se mlada poročenca z gospo Terezijo vred nastanita pri stricu, inženirju Riberi v Orli. Ribera je bil samec in je že zdaj vzdrževal sestrino rodbino, sprejel bo potem še Franca za svojega sina. še sedem ur torej. Z okna je bil razgled na košček vrta, ki se je raztezal med vilo ter jezerom in pristaniščem. V prvih časih svoje ljubezni je Franco stal tam, kadar je pričakoval prihod in pristanek čisto določene barčice, iz katere je vselej stopila vitka osebica, lahka kot veter, ki se pa nikdar, nikdar ni ozrla proti oknu. Nekega dne pa je šel potem na vrt, da bi jo srečal. Ona se je malo obotavljala, ali bi izstopila in sprejela pomoč njegove roke — ki je bila čisto odveč. Tn spodaj na vrtu ji je dal prvič cvetja, dišeč cvet mandevilia suaveolens. Tu spodaj se je nekoč precej globoko urezal z nožičem, ko je trgal zanjo vrtnico. Ona mu je bila ob tisti priliki dala s svojim razbur-jenjem zanj tako radostno znamenje o svoji ljubezni. Kolika sprehodov z njo in drugimi prijatelji je prišlo potem tam preko po samotnem pobočju Bisgnaga, preden je stara mati zvedela, koliko dopoldanskih in popoldanskih izletov je bilo, tja do tiste gostilnice na pobočju hriba Doi! S kakšno sladkostjo v srcu seje vračal domov ob spominu na poglede njenih oči in se zapiral v svojo sobo, da bi si jih obnovil in se ob njih opajal! Ti prvi občutki o ljubezni so mu prihajali zdaj v spomin, pa ne drug za drugim, temveč vsj hkrati, vstajali so iz vode in od žalostnih obrežij, na katera so bile vprte njegove oči; in zdelo se je, da se bolj izgublja v sencah preteklosti kakor pa v meglah sedanjosti. Zdaj ko je bil tik pred ciljem, je mislil na prve korake z dolge poti, ki ga čaka, na nepričakovane doživljaje; pogled na združitev, po kateri je tako hrepenel, se mu je zdaj, ko je bil tako blizu uresničenja, zdel čisto drugačen od onega, o katerem ga je sanjal v času mandljevega cvetja in vrtnic, v času izletov po jezeru in planinah. Tedaj zatrdno ni slutjl> da se bo vse zgodilo skrivaj, po tolikih težavah in v tolikih stiskah. In vendar, si je mislil zdaj, ako bi poroka bila javna« mirna, z vsemi tistim običajnim uvodom majhnih slavnosti, P°’ godb, voščil, obiskov, pojedin, koliko bolj bi bilo vse to zoprn0 njegovi ljubezni kakor pa ovire. Za Ljudsko tlakam « Ljubljani) Jote Kramarič — Izdajatelj: tni Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« Izhaja ruk delavnik ob 1* naročnina je t lir. ca Inozemstvo 10 lir — Uredniitvoi Kopitarjeva alka fc/UI - Uprava« Kopitarjeva ulica «, Ljubljana — laleloa štev, 40-01 do J04S — Podtalnica) Novo mesto,