Poštnina plačana v gotovini. štev. 2. V Ljubila*!, cfna 10. januarja 1335. Posamezna Stev. Din v— Leto XVIII. Izhaja vsak četrtek Naročnina za to:'mstvo: četrtletno 9 Din, nolletno 18 Din, celoletno 30 Din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, nolletno 24 Din, celoletno 43 Dia. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnic:» Ljnbljani, št 18 711. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Zveza kulturnih društev v Ljubljani opravlja veliko prosvetno delo V društveni dvora i. v ljub.jauski Kazini se je v nedeljo vršila redna letna skupščina Zveze kulturnih društev ob polnoštevilni udeležbi odposlancev včlanjenih društev. Tosebno važnost je dobila v vrsti vsakoletnih skupščin s tem, da je bil za novega predsednika izvoljen minister g. dr. Albert K r a m e r, kar so z velikim navdušenjem pozdra- j vili vsi zborovalci. - Ker je bil predsednik direktor g. Jug zadržan,: je v njegovem imenu otvoril skupščino podpredsednik g. M a r n ter med odposlanci še posebej pozdravil ministra g. dr. Kramerja, zastopnika mari-in polkovnika g. Vidmarja, profesorja g. dr. Čer- J nieija za Jugoslovensko profesorsko društvo, načelnika prosvetnega oddelka pri banskLJiPra*i~TTr6-fesorja g. Breznika in iiispeKTofja g. Vrhovnika, g. dr. "Brezigarja, g. dr. Jegliča, profesorja gosp. dr. Zalokarja in g. dr. Pestotnika. Ob otvoritvi se je predsedujoči spominjal Uagopokojnega velikega kralja v izbranih besedah, ki so jih vsi zborovalci poslušali stoje. Z našim kraljem Uediniteljem je padel vojak in junak, ki je z nepopisno hrabrostjo in modrostjo vodil svoje čete od zmage do zmage, j Vsa njegova zgodnja mladost in vse delo dozorelega moža sestavlja vrsto velikih dejanj za osvoboditev zasužnjenih delov domače zemlje. V zgodovino bo trajno ostal kot kralj Uedinitelj. Slava velikemu kraju! Živel kralj Peter II.! Tajnik profesor g. dr. M i h e 1 a k je v obširnem poročilu podal sliko enoletnega dela. Delo zveze v teh časih zapletenega državnega gospodarskega in družabnega razvoja ni samo prosvetno, ampak tudi narodno in politično delo, toda seveda ne politično v smislu strankarskih obračunavanj, marveč v smislu one globlje politike, ki oblikuje usodo in bodočnost naroda. Zveza si je postavila program narodne, sokolske prosvete tako na področju kulture in državne vzgoje kakor gospodarske izobrazbe. Ljudska prosveta zveze je gibanje, uimttjeno k smotru, da dviga v poedincu in narodu narodno in družabno zavest in zadovolj-nost. To gibanje je v današnjih časih ogromnega pomena, da privede narod in mladino k pravilnemu pojmovanju vseh naših narodnih vprašanj. Dati narodu vero v jugoslovcnski razvoj, jo zgodovinska naloga zveze. V smislu sklepa zadnjega občnega zbora je dobila zveza nova pravila, ki v bistvu določajo, da ni več širšega upravnega odbora in da ima vsako društvo pravico poslati na občni zbor le po enega odposlanca. V preteklem letu je bilo zvezi prijavljenih 380 društev, med njimi 133 ustanovnih in 247 rednih članov. Število članstva beleži znaten prirastek: pristopilo je 45 novih društev, izstopilo pa devet. Zveza svojega prosvetnega gradiva še ni tako izpopolnila, kakor to vrše slične zveze drugod. Ima 172 iger v 701 izvodih in 23 partitur. Število gledaliških iger se je. v tem poslovnem letu pomno-j žilo za 12. Eden izmed najlepših uspehov sedanje uprave pa so predavanja. Zveza daje na razpolago nad 430 predavanj najrazličnejše vsebine. 50 predavateljev je stalno na razpolago za širjenje prosvete po deželi. Vsega je bilo lani prirejenih 170 predavanj, katerih se je udeležilo nad 20.000 oseb. Izmed večjih prireditev je treba omeniti na-rodno-političen tečaj, ki je trajal od 10. do 19. aprila in ki se ga je udeležilo 140 mladih prosvetnih delavcev iz raznih krajev banovine. Upravni odbor je sprHcl tudi pobudo, da se izda Žerjavov zbornik'. fia se uredi Žerjavov muzej, da se tako počasti spomin velikega voditelja in ustanovitelja Zveze kulturnih društev. V ta namen je bil izvoljen poseben odsek, ki ga vodi sodnik g. dr. B a j i č. Knjižnični odsek je osredotočil svoje poslovanje v tem letu na razdeljevanje knjig, ki jih je zveza prejela od knjižne zbirke, ki jo je predlanskim izvedla visokošolska! podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda. Knjig je bilo vseh skupaj 6553, a večina med njimi je bila 1 nerabna. Torabne pa je zveza razdelila med 54 dru- j štev, ki so prejela vseh skupaj 3549 zvezkov. Potrebno bi bilo, da bi zveza prejemala od slovenskih knjižnih založb stalno po več izvodov knjig za knjižnice na deželi, ki si spričo slabega gmotnega stanja ne morejo omisliti knjig in tako ne morejo svojega prosvetnega dela med ljudstvom iz- i vrševati v oni meri, kakor bi bilo to potrebno. Prav | tako pa bi bilo potrebno, da bi vse knjižnice pošlo- j vale po istem načrtu. Večino podeželskih knjižnic vodijo učitelji, ki pa pogosto menjujejo svoja služ-1 bena mesta in se morajo zmerom iznova uvajati v način poslovanja. V dramskem odseku, ki ga vodi pisatelj g. Š p i c a r, se opaža, da bi društva rada imela na razpolago več narodnih iger in lahkih spevoiger. Manjka zlasti veselih, lahkih del, ki zahtevajo enostavne odre in majhno število osebja. O delovanju kinematografskega odseka je tajnik navajal, da je na neko grajo, ki se je pojavila v listih, odsek podrobno preučil vse gradivo' v odnosih med kinoma Matico in Ljubljanskim Dvo-: rom in je ponovno dognal, da je poslovanje povsem v redu in da donaša Ljubljanski Dvor zvesi trajno lepe dohodke. V prav dobrih- odnošajih je bila naša zveza s svojo mariborsko posestrimo, prav tako pa tudi z vsemi ostalimi narodnimi prosvetnimi društvi. Med najlepša dela, ki jih je zveza izvedla v: lanskem poslovnem letu, je treba šteti ustanovitev ljudskega vseučilišča. Lani je zveza dala v ta namen 10.000 Din. 1'od predsedstvom direktorja g. dr. L o k a r j a nova ustanova prav uspešno deluje. Doslej je bilo pod okriljem ljudskega vseučilišča pet piedavanj v dvo- rani Delavske zbornice. V prostorih državne trgovinske akademije pa sta bila dva tečaja, prvi o naši državi, drugi pa o sodobnih družabnih in političnih vprašanjih. Pri snovanju te prepotrebne v zgojne ustanove je zveza sicer naletela na mnogo nerazumevanja, a z vztrajnim delom je vendarle njena misel zmagala In uspehi niso izostali. O vprašanju preosnove ljubljanskega radia je zveza po lanskem občnem zboru poslala posebno spomenico posameznim ministrstvom. Nekaj časa je tudi sodelovala v radijskem svetu, čeprav je bila od vsega početka na stališču, da je naš radio potreben temeljite preureditve. Z dohodki, ki jih prejema naša ljubljanska postaja, bi se naš radio lahko lepo izpopolnil. Na koncu je tajnik v imenu blagajnika g. Togo r e 1 c a prečital še blagajniško poročilo in pri tej priliki izrekel toplo zahvalo tudi banski upravi in mestni občini za njuni podpori. Proračun za novo leto, ki znaša 123.000 Din, ima med dohodki kot največjo postavko 50.000 Din od kina Ljubljanskega Dvora. Po kratkem odmoru so sledile volitve novega odbora. Tajnik g. dr. M i h e 1 a k je najprej sporočil, da je dosedanji predsednik direktor g. J u g javil upravnemu odboru, da zaradi preobloženosti z drugimi posli ne more več prevzeti predsedniškega opravila. V tem važnem času, ki ga preživljamo, ko se na vseh področjih javnega življenja zastavljajo nova vprašanja in tudi prosveto čakajo nove hude naloge, se je upravni odbor v sporazumu z zastopniki podeželskih društev odločil, da predlaga za novega predsednika ljubljanskega narodnega poslanca, ministra dr. Alberta Kramer.a. Skupščina je ta predlog sprejela z burnim odobravanjem. Nato pa je predsedujoči zaprosil novoizvoljenega predsednika, da zavzame svoje mesto. NAGOVOR PREDSEDNIKA DR. ALBERTA KRAMERJA. Predsednik g. dr. Kramer se jc najprej v toplih besedah zahvalil za zaupanje. Sprejmem to važno in odgovorno mesto, je nadaljeval, čeprav bi rajši videl, da bi bilo v drugih rokah. Dosti bremen jo že na mojih ramah. Z željo, da jaz prevzamem mesto predsednika zveze, Čeprav je torišče mojega delovanja prav za prav drugod, ste najbrž hoteli (lati našemu osrednjemu prosvetnemu združenju poseben poudarek. Razmere so dandanes takšne, pri nas, da se prosvetno delo ne da ločiti od državno-in nacionalno-političnega dela. Napredna misel je lierazdružljivo zvezana z jugoslovensko mislijo. Zveza naprednega prosvetnega dela je najmočnejša trdnjava jugoslovanske misli. Razmere za napredno prosvetno delo so bilo med Slovenci od nekdaj težavne Mnogo zaprek je bilo na vseh straneh stavljenih temu delu in treba je bilo vedno velikega napora, da so se dosegli uspehi. Bilo je to že od nekdaj delo prostovoljcev, ki so bili navezani na same sebe in na svoje moči brez podpore od zunaj. Tudi v naši narodni svobodni državi napredno prosvetno delo, ki je obenem državno in narodno, ne uživa še tiste pozornosti, ki jo zasluži. Tu bo treba zastaviti sile in v največje zadoščenje mi bo, če bom mogel tu kaj pomagati. V preteklem letu smo dosegli za naše prosvetno življenje razveseljiv uspeh: vprašanje osnovnega šolstva v dravski banovini smo za dobršno mero premaknili naprej s tem, da je bilo nastavljenih čez 500 novih učiteljev. To pomeni za naš prosvetni napredek mnogo, nekaj pa pomeni tudi za našo zvezo. Na deželi leži vse breme prosvetnega dela na učitelju in na onih drugih prav redkih izobražencih, ki žive na vasi. Mi iz središča lahko podeželju dajemo pobudo, a brez požrtvovalnosti in pobudnosti onih tam zunaj ne bi bilo uspehov. Moja dolžnost bo, da kot predsednik izkušam poglobiti stike med njimi, ki jim je odmerjen prav za prav važnejši delež, in nami, ki delamo v središču, da bomo napredni jugoslovenski ljudje v resnici sestavljali četo, ki bo s prosveto znala dvigniti narodno zavest in smisel za ponien samostojnega narodnega življenja. Posebno drago mi je, da vidim toliko mladih prosvetnih delavcev v tem zboru. Treba nam je priliva novega duha, novih sil, kakršne premoie samo mladi rod, ki se je rodil že v svobodi. Z vami nam bo laže razumevati, da je naša največja in najsvetejša dolžnost, čuvati in pr ko .vseh pokrajinskih in plemenskih mej utrjevati zavest skupnosti in nerazrušnega edinstva. Pod nobenim pogojem ne smemo izgubiti zveze z ostalimi de'i našega narola, za nobeno ceno ne smemo dopustiti, da se Slovenci v narodni državi prosvetno osamimo. Takšno osam-ljenje bi bilo naša smrt. Zveza kulturnih društev ima torej še mnogo večje naloge, kakor je njeno vsakdanje podrobno delo. Če bomo tako razumeli svoje naloge, potem smemo računati, da se bo še bolj cenila važnost zveze v celotnem jugosloven-skem državnem življenju. V skromnosti naših razmer seveda za kulturno delo ni na razpolago sredstev, kakršnih so deležna prosvetna združenja pri drugih narodih. Nam so še zastavljena vprašanja, ki so drugod že davno rešena. Film, radio, ljudsko v:eučiliš!e, vse to je pri nas šele v prvih začetkih. Kar so Nemci, Čehi in drugi dosegli s svojim narodnim filmom in s svojim radijem, vsega tega pri nas še ne poznamo. Mnogo dela nas čaka še vse, ne v mali meri tudi našo zvezo. Z zadoščenjem moramo pozdraviti uspeh našega mladega ljudskega vseučilišča, ki je pokazalo, koliko žeje po znanju živi v naših širokih ljudskih vrstah, če bi le bilo več ljudi za to delo in več sredstev na razpolago. Nasproti drugim narodnim združenjem, kakor so Sokol, Družba sv. Cirila in Metoda, Narodna odbrana, Jadranska Straža, s katerimi smo v najboljših delovnih stikih, ima zveza povsem točno odrejeno mesto: njej ostane področje, kjer je treba z naukom krepiti duhovne sile naroda, da dvignemo stanje njegove kulture in z njo narodne samozavesti in občutek sile, ki nas navdaja v sklopu vsega jugoslovenskega naroda. Zveza jo jugoslovenska organizacija in slovenska obenem, ker hočemo s svojim delom potrditi slovensko kulturo v sklopu jugoslovenske narodne celote. Na koncu svojih izvajanj je predsednik gosp. dr. Kramer prosil vse za sodelovanje. Z zagotovilom svoje iskrene vdanosti narodnemu delu je predsednik zaključil govor, ki ga je skupščina sprejela z burnim odobravanjem. Soglasno so bili nato izvoljeni v upravni odbor še gg. direktor Pavlic, Špicar, dr. Bajič, Hiter, Po-liarc, inž. Zaje, agronom Jamnik, Juvan, Tonja, Poeorelec, Marn, Ribičič, dr. Gruden, dr. Boris Puc, in dr. Mihelak, v nadzorni odbor pa gg. ravnatelj Jeran, inž. Bevc, Breznik, direktor Jug in Verfcič. Predsednik mariborske Zveze kulturn'h društev g. Pire je nato izrazil še bratske pozdrave ena- kega združenja iz severnega obmejnega pasa in predsednik g. dr. Kramer je obljubil, da bosta obe osrednji prosvetni združenji gojili med seboj najtesnejše stike. Občni zbor je poveril predsednika g. dr. Kra-merja, da dosedanjemu predsedniku direktorju g. Jugu sporoči prisrčno zahvalo za njegovo dolgoletno požrtvovalno vodstvo zveze. Dalje je bilo naloženo novemu odboru, da ponovno poizkusi izvesti v življenje kulturni svet. Naposled je predsednik g. dr. Kramer prosil prosvetnega načelnika g. Breznika in inšpektorja g. Vrhovnika, da bi bila na odločilnih mestih verna tolmača važnosti dela, ki ga vrši v naši javnosti Zveza kulturnih društev. Po občnem zboru je bila prva seja novega odbora, ki sc je konstituiral takole: predsednik g. dr. Albert Kramer; podpredsednika gg. sodnik dr. Sto-jan Bajič in pisatelj Jakob Špicar; tajniki gg. dr. Boris Puc, Boleslav Hiter in Franc Juvan; blagajnik g. Drago Togorelec; odborniki gg.: direktor Rado Pavlič, prosvetar ljubljanske sokolske župe Janez Poharc, profesor dr. Josip Mihelak (ki je bil doslej prvi tajnik, a zaradi preobilice poklicnega dela tega opravila ni mogel več sprejeti), inž. Slavko Zaje, agronom Jamnik, Ivan Tonja, Fran Marn, Ivan Ribičič. V nadzornem odboru so gg.: inž. Bevc, načelnik Breznik, profesor Jeran, direktor Jug in akademik Verbič. Na odborovi seji je predsednik g. dr. Kramer toplo čestital k življenjskemu jubileju odličnemu prosvetnemu. delavcu, podpredsedniku Zveze kulturnih društev g. Jakobu Špicarju. Zmerom več naših izseljencev se vrača Prav žalostno S:iko o valovanju hude gospodarske stiske nam nudi le'no poročilo, ki ga je izdelal ravnatelj izseljenskega komisariata v Ljubljani g. Fink. Brezpo-elnost v naši državi spravi marsikaterega delavca na misel, da hi si poiskal dela v tujini, to;'a meje so zaprte na vse strani. Naravnost sicer nobena drž iva ni prepovedala priseljevanja, dejansko pa po vseh državah veljajo tako strogi predpisi, da mimo njih nihče na more v te države za kruhom. Tako velja tudi za Zedinjene države še zmerom število (kvota) 815 oseb, ki smejo na leto iz Jugo- slavije v Zedinjene države. Toda vsakdo, ki bi rad uporabil to pravico, se mora izkazati z zapriseženo izjavo kakšnega ' ameriškega državljana, ki premore najmanj 20.030 dolarjev premoženja, da jo poskrbljeno zanj iu da v Ameriki ne bo iskal dela. Izven tega števila lahko potujejo v Ameriko samo otroci in žene ameriških državljanov, ki so ostali v stari domovini. Ze'o izpremenjene številke nam kažejo podatki o nažih sezonskih delavcih, ki hodijo vsako leto v Francijo in Nemčijo za kmetijskim delom in ki so skoro le Prekmurci. Medtem ko je v Francijo ho- 16 1FARAONOV DEDIČI »Deklica je prosta!* pravi šejk. «Ti pa ostaneš v naši oblasti! Pol milijona vzamemo za kazen, ker je prišel denar prepozno. Moji ljudje so morali na denar šele čakati. Če te pa hoče dekličin oče odkupiti, mora poslati še pol milijona piastrov!* Ta podlost ujezi sodnika. Ne pomisli na to, da je docela odvisen od teh roparjev. Jeza ga premaga. »Nesramni banditi* vzklikne. »Požrešni capin! Niti piastra ne dobiš več od nas.» »Potem boš visel, pe«j!» se zadere šejk, peneč1 se od jeze. »Kakor hitro vzide solnce, te bodo naši' obesili!* »Strahopetni morilci!* kriči Sodnik zaničljivo. »To je torej zahvala, da sem vam otel poglavarja?* Šejk strašno zakolne, pograbi meč, a nekaj Beduinov ga zadrži, kajti Sodnikova neustraže-nost jim je všeč. Neli, ki je kakor okamencla opazovala ves prizor, skoči vmes. »še pol milijona zahtevaš?* se obrne na šejka. »Da! Pol milijona ali pa življenje!* zaškrta. »Dobil ga boš!* »Nikoli ne dovolim tega!* odvrne Sodnik. »Če vrže oče še enkrat toliko denarja tem banditom pred noge, še zmeraj ne bodo zadovoljni. Kdo more verjeti takemu goljufu brez časti?* Divji kriki so odgovori na te besede. Beduini se čutijo užaljene in potegnejo meče iz nožnic. Samo še ena sramotilna beseda in razsekali bi bili neprevidnega moža. Toda zdaj je že šejk najmirnejši med njimi, kajti v njem je zmagnl »zlati bog* nad jezo. Zato pomiri svoje tovariše. Ker misli iztisniti s pomočjo jetnika še pol milijona, ga hoče za zdaj obvarovati s svojo oblastjo. Neli se noče ločiti od svojega prijatelja, ampak reče, da bo ost.Va z njim tako dolgo v ujetništvu, dokler ne bo njen oče vsega zvedel. Zadovoljno pomežikne šejk in s spremstvom odide. Jetnika ostaneta spet sama. Zastonj roti Sodnik gospodično Neli, naj se ne brigs^ več za njegovo usodo, in jo lepo prosi, naj takoj odide. Toda kako bi mogla ponoči sama potovati? »Počakajva!* ga skuša potolažiti. »Jutri pride sem Brissak z moštvom. Potem se bo dalo laže govoriti s temi banditi!* "Od Brissaka Sodnik ničesar ne pričakuje. Nato sc vrneta v svoj kot, ki je v temi. Mrko gleda Sodnik predse in premišlja o svoji usodi. Na oči mu lega spanec. »Odločiti se moram: za beg ali za smrt!* Tako je sklenil. Temna noč leži nad razvalinami starodavnega grada, kjer sta sredi med strašnimi Beduiui ujeta Sodnik in Ne!i. Američanka mirno spi na njegovi strani, a Sodnik ne misli na pokoj. Predrzni načrti za beg mu blodijo po glavi. Ugiba na vso načine, kaj bi bilo bolje. Njegova rešitev je le v beru. Mogoče, da bi res plačal Nelin oče še pol milijona, a Sodnik tega no verjame. Denarja mu ne bi mogel nikdar vrniti Preponosen je, da bi se dal odkupiti s tako vsoto od mistra, Barnuma. Mogoče bi oče to zaradi hčerke storil? Roparji tudi v tem primeru ne bi pustili Sodnika mirno oditi. Da ga šejk sovraži, čuti Sodnik prav dobro. Jasno mu je, da ga bo Zgubil in ga ne bo pustil mirno oditi, tudi preči visoki odkupnini ne. Samo tako.fJtflgo ga bodo pustili pri življenju, dokler bodo upali, da denar mistra Barnuma še ni pri kraju. Zato sklene Sodnik ubežati. Nič več ne sme odlašati. Danes je morda zadnjo noč priložnost. Drugega mu ne preostane kakor beg ali smrt. Ne more in noče se dati zaklali kakor žival od teh neusmiljenih roparjev. Bežati mora in se skriti pravočasno kamorkoli. Samo še nekaj ga zadržuje. Ta misel mu jo hujša kakor vse drugo. Kaj naj pusti Neii v rokah teh maščevalnih sinov puščave? Če bi ubežal sam, je prav gotovo ne bi izpustili. Toda beg bi bil varnejši, če bi ušel j dilo prejšnja leta vsako pomlad okrog 4000 naših kmetijskih delavcev, jih je lani našlo v Franciji saposlitev samo okrog 2000. V Nemčiji jih je prav tako bilo zaposljenih približno 2000. Ti Prekmurci ostajajo na francoskih in nemških posestvih od aprila do novembra, tako da izorjejo, posejejo, po-žanjejo in pospravijo za svoje gospodarje, na zimo pa se s skromnimi prihranki nekaj tisočakov vrnejo k svojim družinam v domovino. Število povratnikov iz raznih držav je lani močno naraslo. Vračajo pa se v pretežni večini brez prihrankov. Samo kdaj pa kdaj se še pripelje kakšen srečen stric iz Kanade ali Amerike, ki prinese toliko dolarjev s seboj, da si kupi v domači vasi posestvo. Lani se je vrnil en takšen Kanadec, ki je kupil kar dve posestvi nekje na Dolenjskem, en Amerikanec pa je naloži! 6000 dolarjev v Mestni hranilnici ljubljanski. Ta dva povratnika sta pač samo srečna bogatina med stotinami drugih, ki se vračajo brez vsega. Povratniki iz Francije in Ho-landije sicer prinašajo po navadi s seboj po nekaj tisočakov, a ker nikjer ne dobe dela in zaslužka, jim skromni prihranek hitro skopni. Mnogi povratniki zato padajo na breme naše javne socialne oskrbe. Tudi iz sklada za podpiranje izseljencev, katerega sredstva se zbirajo iz podpor banske uprave in izseljenskega sklada pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, je lani izseljenski nadzornik nakazal 318 prosilcem za 52.688 Din podpor. Iz Holandije se je lani 20 naših brezposelnikov preselilo v Perzijo, kjer so dobili zaposlitev pri gradnji železnice. Na pobudo ministra za socialno politiko in narodno zdravje jo naša vlada ustanovila v Teheranu jugoslovenski konzulat, ki pa še ni začel poslovati, tako da naša izseljenska ob-lastva še ničesar ne vedo o tem, kako se jim tam doli godi. Ljubljanski zastopniki parniških družb so lani odpravili preko morja vseh skupaj 307 oseb (v Zedinjene države 208, v Kanado 94, v Argentino 3. v Avstralijo 2). Toda večina teh potnikov so bili na krajšem obisku v domovini. Sicer pa se po malem nadaljuje vračanje izseljencev v domovino, kar samo veča vrste naših brezposelnih. Zlasti v velikem številu prihajajo delavci iz Holandije, Francije, Iielgije in Nemčije. Trije veliki transporti so lani iz Holandije pripeljali 282 naših delavcev, njihovih žen in otrok, eden iz Francije pa 150 oseb. Vseh skupaj se je lani vrnilo v dravsko banovino 650 naših izseljencev. Mnogi izmed teh povratnikov bi želeli samo še, da bi jim naše železnice kako olajšale prevoz po- hištva. Tudi delodajalci se že ob sklepanju delovne pogodbe zavežejo, da bodo oh morebitnem odpustu poravnali stroške za prevoz družin in njihovega pohištva do naše državne meje. Tako naši povratniki po navadi srečno dospejo do Jesenic, a če so brez sredstev, odtod ne morejo dalje. Izseljenski komisarijat jim sicer po možnosti nakaže podporo za osebni prevoz, tolikšnih sredstev pa ne premore, da bi jim ob prihodu v domovino poravnal prav vse potrebe. Nujno je, da se vsaj vprašanje vrnitve same reši tako, da naši ljudje ne bodo več na pragu svoje domovine doživljali razočaranj. Politični pregled V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so kraljevski namestniki na predlog notranjega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta odredili, da se bodo v nedeljo 3. februarja vršile nadomestna volitve senatorjev za šestletno dobo po predpisih zakona o volitvah senatorjev, in sicer bodo volile: dravska banovina tri, savska banovina dva, vrbaska banovina dva, primorska enega, drinska tri, zetska tri, dunavska tri, mo-ravska štiri in vardarska dva senatorja, skupno 23 senatorjev. Volitve senatorjev se vrše za šestletno dobo po odredbah zakona o volitvi senatorjev. Letos bodo nadomestne volitve za izpraznjena mesta 23 senatorjev, ki so jim ugasnili mandati na podlagi žrebanja. Volitve senatorjev se vrše po volilnih enotah. Vsaka banovina predstavlja po eno volilno enoto. Pravico voliti imajo narodni poslanci vseh srezov dotične banovine, vsi banski svetniki in vsi načelniki občin te banovine. Za senatorja je lahko izvoljen samo jugoslovenski državljan, ki je izpolnil 40. leto starosti in govori, bere in piše v narodnem jeziku. Nihče ne more biti istočasno senator in narodni poslanec. Volitve senatorjev so posredne in javne ter ce vrše po volilnih imenikih. Volilni imenik volilcev za senatorje dravske banovine sestavlja apelacijsko sodišče v Ljubljani. Sodišče sestavlja volilni imenik po poročilih upravnih oblastev prve stopnje. Vsak volilec, ki ni vpisan v volilni imenik, ima pravico zahtevati njegovo popravo. Po razglasitvi ukaza o volitvali senatorjev se smejo zahtevati poprave v volilnih imenikih najkasneje do 10 dni pred volitvami. Po tem roku ne sme nihče zahtevati poprave, niti je sam, kakor pa s slabotno žensko, ki potrebuje zmeraj opore. Kaj naj stori? Take misli ga grizejo. Vse naokoli je mirno, celo straža spi pri ognju in nihče se ne gane. Noč je temna. Mesec bo vzšel šele pozno v noč. Mirno je vse, kakor ne bi bilo žive duše v teh zapuščenih razvalinah. Le iz puščave se čuje tuljenje šakalov, ki iščejo ostank", da bi se nasitili. Naenkrat se zaslišijo iz teme koraki iu črna postava se pokažo pri pojemajočem ognju. Sodnik je hodil prav tedaj ob steni, da bi našel kakšno odprtino ali kakšen drug izhod. Že od daleč jc spoznal šejka. Kaj neki hoče sredi temne noči? Kaj 83 hoče prepričati, ali nista morda že ubežala? Prišel je čisto nepričakovano. Toda kakor jc videti, se za stražnike niti zmeni ne. Počasi se bliža temnemu kotu, kjer počiva-Neli Barnumova v sladkem spanju. Sodnik stoji nepremično v drugem kotu dvorišča. Kako tiho se plazi b -duinski vodja proti kotu! Kaj neki namerava? Kaj misli storili ta ropar? Da Sodnik ne leži, niti ne opazi. Gotovo je prepričan, da jc ves prostor naokoli tako dobro zastražen. da na beg niti misliti ni. Ozira se sicer okoli in opazi najbrž Sodnika v Iregem kotu v temi. Nato se skloni počasi do speče Neli. Njegovega prihoda deklica ni cula. Ko pa ob-jamejo krepke roke nežno postavo in jo hoče pri- viti bandit k sebi, se Neli zbudi in vidi rjavi, divji obraz nad seboj. Beduinove oči se svetijo kakor ogenj. Strastno jo gledajo. Dekle, ki spozna roparja, pretrese blazen strah. S silo sune napadalca stran. ♦Nesramni ropar! Nazaj! Ne pritakni se me več!« krikne prestrašeno. A nasilni sin puščave, ki mu strast prekipeva, se ne more več zadržati in z vso silo jo privije nase. Kaj jo hoče odvesti s seboj? ♦Moja boš, moja ženica, ti lepa nedolžna golobica«, sopo napadalec in drži do smrti prestrašeno Neli v krepkem objemu. Sodnik ni vsega videl, pač j a sliši Beduinove besede. Izpočetka obstoji kakor okainenel,' a se kmalu zave, kaj je njegova dolžnost. Tedaj zakliši novič Nclin klic: ♦Gospod, pomagajte!« Z enim skokom stoji S )dnik pri banditu. Zgrabi ga za tilnik in ga potegne nazaj. Šejk strašno za-kolne in izdere meč. Toda preden more izvršiti svojo namero, ga trešči Sodnik z vso silo po glavi, da se sesede brez zavesti. Sabin zleti po tleh in zazvenči, V trenutku jo Sodnik pobere in jo zavibti nad bauditom, da bi ga preklal, Če bi zakričal. «Za božjo voljo!« ga prosi Neli. «Ne umorite ga!» Ropot je prebudi! stražo pri ognju. Pazniki strmijo v temo, a ne morejo razločiti, kaj =e godi v kotu. Vse je mirno in tiho. Nihče «e ne gane. ■sodišče ne sme izvršiti. Najkasneje 15 dni pred j volitvami se morajo predložiti okrožnemu sodišču na banovinskem sedežu v potrditev kandidatne liste. Kandidatno listo sme predložiti najmanj 50 oseb, ki imajo volilno pravico za volitev senatorjev. Vo!i!ci smejo glasovati samo za potrjene kandidatne liste. Volišče je samo eno za vso banovino, in sicer na] sedežu banske uprave. Ves čas glasovanja morajo sedeti za glasovalno mizo vsaj trije člani volilnega odbora. Glasovanje traja ves dan do 8. zvečer. Po končanem glasovanju se mora takoj ugotoviti, koliko volilcev je glasovalo, in vse drugo, kar se tiče poteka volitev. Ko ugotovi volilni odbor, koliko mandatov pripada posameznim listam, objavi izid in izda izvoljenim senatorjem pooblastila. Vse pritožbe zoper volitve se morajo poslati senatu neposredno ali po ministru za notranje zadeve. Pritožbo sine vložiti vsak volilec in notranji minister. Angleški listi objavljajo dalje razburljive vesti o razvoju dogodkov v Rusiji. Po teh vesteh je notranji politični položaj v Rusiji tako resen, da se Staljin bavi z mislijo, da se v zagotovitev notranjega miru in reda dado vojski posebna pooblastila, kar bi pomenilo v bistvu uvedbo vojaške diktature, kateri bi stal na čelu komisar Vorošilov ali pa general Bliicher, poveljnik ruskih čet na vzhodu. Puntarsko gibanje je baje zlasti močno v Ukrajini, kjer so potrebni najostrejši protiukrepi. V Rimu so se končala pogajanja med italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in francoskim zunanjim ministrom Lavalom in se ie dosegel sporazum med Francijo in Italijo. Tesnejše sodelovanje obeh držav v mednarodni politiki naj omogoči ureditev srednjeevropskih in drugih vprašanj, ki se tičejo obeli držav. Besedilo sporazuma vsebuje med drugim skupno priporočilo naslednicam bivše Avstro-Ogrske, da sklenejo pogodbo o spoštovanju medsebojnih mej in o nevmešavan.iu v zadeve svojih sosed. Dal.ie je bil dosežen sporazum v tem, da bosta Francija in Italija storili skupne ukrepe, če bi bila ogrožena neodvisnost Avstrije. K temu dogovoru bodo povabljene Nemčija, Madžarska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Poljska in Rumunija. Po razgovoru je Mussolini izjavil novinarjem, da francosko-italijanski sporazum ni naperjen proti nobeni državi. ' 1 Sodnik stoji tam. meč ima v roki in pripravljen je na obupen boj. Ce ga dobe zdaj v roke, je po rijein. Oba z Neli se zavedata nevarnosti položaja. Mirna sta in brez glasu čakata. Ker se pobiti Beduin ne gane, se stražniki pomirijo in spet poležejo. Sodnik se oddahne. «Zdaj pa naprej!« reče in prime dekle, ki se je še zmeraj treslo, za roke. «Zbežati morava, drugače naju ubijejo. Hitite za mano iu bodite zelo oprezni!« ♦Da, da!« šepeče Neli in strah jo izpreletava. «Toda kako prideva mimo drugih stražnikov? Dobili naju bodo!« Mimo straže res ne smeta. To bi bilo preveč tvegano. Sodnik se boji. da bi se utegnil šejk zbuditi iz omedleviee, kajti tak udarec takšnemu orjaku ne škoduje bog ve kako. Potem bi bil vsak poskus zaman. Skloni se k njemu. Kakor mrtev leži na tleh. Pri padcu je priletel z vso silo ob kamen, zato se najbrž ne bo še tako hitro zavedel. Dokler leži v | omedlevici, ga gotovo ne bo niliib po šotorišču iskal. Saj je prišel brez vsakega spremstva in pozna noč je že. «Naprej!» pravi Sodnik odločno. Neli potegne v kot; tam, kjer sta bila prišla že enkrat na prosto, prideta tudi zdaj iz dvorišča. Toda kam naj se obrneta zdaj, ko je vse polno stražnikov? Edina rešitev bo pač temna noč. ♦Proti jugu se obrniva!« ji razlaga Sodnik, ko je že nekaj časa pazno meril okolico. ♦Tu doli so «DOMOVINA» št. 2 MALA NEDELJA. Z zanimanjem smo Malo-nedeljčani brali dopis v zadnji «Domovini». Po- j polnoma pravilno, je dopisnik pohvalil delovanje sedanje občinske uprave, ki kaže mnogo dobre volje, da bi storila čim več za napredek Male Nedelje. Resnici na ljubo pa se mora ugotoviti, da se je storilo več napak, ki se jim naj v bodoče s složnim delom izkušamo izogniti. Tako je zadnji dopisnik v »Domovini« sam priznal, da je cesta skozi Kuršence na nekih mestih še zelo potrebna popravila. In stopnice še niso čisto gotove! Cesta na pokopališče in cesta proti Mo-ravcem (proti Zorčevi kapeli) sta v obupnem stanju. Ne vemo, zakaj se je začela graditi cesta skozi Rožni dol, medtem ko se bolj važne in prometne ceste, ki so nujno potrebne popravila, puščajo vnemar. Vsem občanom je znano, da se je za popravilo ceste proti Moravcem preskrbelo več gramoza zastonj. Nekateri so obljubili ter gramoz tudi dobavili. Medtem pa dotičniki, ki cesto najbolj rabijo, obljube niso držali in niso dobavili obljubljene količine gramoza. Dolžnost občinske uprave je, da po prisilnem potu pride do obljubljenega gramoza. — Te dni smo imeli v kratkem času kar tri mrliče. V nedeljo je spremila velika množica ljudi na zadnji poti posestnika Vinka Vrbnjaka iz Moravcev. V ponedeljek so pokopali preužitkarico Andrašičevo iz Dra-kovcev, ki jo je smrt rešila 30Ietnega trpljenja zaradi strašne bolezni raka. Nenadno je umrla Ana Jakoševa, rojena Špindlerjeva, iz Sitarov-cev. Nič niso pomagali napori zdravnikov. Po-kojnica je umrla za oslabelostjo srca spričo pre-stanega strahu ob priliki požara pri sosedu. Komaj kratek čas poročena je morala zapustiti novi dom. Za skrbno gospodinjo, materjo in ženo žalujejo soprog, sinček, starši, bratje in sestre. Oče in mati sta nedavno praznovala zlato poroko. — Bodi vsem pokojnikom žemljica lahka, preostalim naše iskreno sožalje! Tedenski tržni pregled GOVED. Na ptujskem sejmu so bile za kilogram žive teže tele cene: kravam 2 do 3.50 Din. telieam 2.75 do 3 75 Din, volom 2 50 do 3.50 Din. j bikem 2 50 do 3.50 Din. Konji so se prodajali po kakovosti, in sicer od 7C0 do 3200 Din za glavo.! Cene goveji živini so znatno padle. SVINJE. Na mariborskem sejmu so se trgovali:; prasci, 5 do 6 tednov stari, po 50 do 70 Din, 7 do 9 tednov stari po 90 do 110 Din, 3 do 4 mescce | stari po 130 do 150 Din, 5 do 'i »uesecev stari poj 220 do 250 Din, S do 10 tednov stari po 300 do' 3G0 Din, 1 leto stari po 520 do G80 Din; en kilo-1 gram žive teže po 4 do 5 Din, mrtve teže po o.50 do 8.50 Din. HMELJ. Promet v Žatcu r.a Češkoslovaškem je znaten in je razpoloženje čvrsto. Cene so bile za izbrano blago 2200 do 2250, za prvovrstno 2150 do 2200, za srednjedobro 2100 do 2150 in za srednji 2050 do 2100 češkoslovaških kron za 50 kg. Sejma 14. januarja: Sv. Filip v Veračah; 17. januarja: Železniki, Kapela, Sv. Peter (srez Ljutomer), Cerklje, Kostanjevica, Kotredež, Pe-trovče, Sloven>ka Bistrica, Videm (Dobrepolje); 18. januarja: Dokležovje; 20. januarja: Beltinci, Kočevje, Sv. Peter v Slovenskih goricah, Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Vrednost denar'a Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem se prišteje še premija 28 5%): 1 nizozemski goldinar za 23.08 do 23.19 Nin, 1 nemško marko za 13.66 do 13.77 Din, 1 angleški funt šterling za 167.93 do 168.53 Din, 1 ameriški dolar za 33.72 do 34.01 Din, 100 francoskih frankov za 225 do 226 Din, 100 češkoslovaških kron za 142 do 143 Din, 100 italijanskih lir za 191 do 194 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ringu od 8.10 do 8.20 Din. Vojna škoda se ja zaključevala po 346 do 352 Din. Kratke vesti == Kmetijski film v kranjskem srezu. V teku mesecev januarja in februarja se bo predvajal v kranjskem srezu na več krajih zanimiv in poučen kmetijski film, in sicer 12. t. m. ob 18. v Gasilskem' domu v Zabnici, 13. t. m. ob 7. zjutraj v Krekovem domu v Selcih nad Škofjo Loko, isti dan ob 15. v Sokolskem domu v Gorenji vasi nad Škofjo Loko, nadalje 19. t. m. ob 18. v narodni šoli v 01-ševku, 20. t. m. ob 7. zjutraj v Prosvetnem domu v Šenčurju, isti dan ob 15. v Ljudskem domu v Cerkljah in 18. februarja ob 10 30 dopoldne v Kranju v kinu Taliji. Kmetijski film bo izredno poučen, zato se vabijo odločilni činiteiji prizadetih okolišev, da skrbijo za čim večjo udeležbo. Vabijo se tudi šole, da pridejo z odraslo šolsko mladino pod nadzorstvom. = Reja konj na Murskem polju je že stara panoga gospodarstva. V posebno smer se je razvijala od tistega časa, ko so rejci začeli svoje priznano dobre živali požlahtnjevati s krvjo ameriških dirkačev. V zadnjih letih se je ustanovila posebna Selekcijska zadruga za rejo ameriških dirkačev, ki izpopolnjuje zdaj delo Kola jahačev in vozačev in Zadruge za rejo žrebet. Iz letnega poročila Selek-cijske zadruge posnemamo, da je njen občni zbor pred letom sklenil uvedbo rodovnika materinskih kobil in dnevnika mladih amerikancev. Do sedaj so pregledali, ocenili in vpisali v rodovnik 132 kobil. V teku leta so odpadle štiri kobile, zdaj je torej stanje 129. Najstarejši kobili je 25 let, nad 20 let jih je še 10, od 10 do 19 let 44, od 4 do 9 let pa 74. Žrebile so se te kobile v celem 94krat. Dirkale so vse 47krat. Najhitrejša je bila «Koketka« Ivana Bnnderla v Veržeju. Pri premiranju lani dne 5. septembra v Ljutomeru je bilo 67 amerikancev poleg 37 polkrvnih in treh težkih konj. Amerikanei so dobili 39 daril v skupnem znesku 5320 dinarjev. Konjerejei zelo pogrešajo plemenjaka Petra Mozarta, ki je poginil, ter se potegujejo za nakup njemu sličnega hitrega in lepega žrebca. Odločno so proti temu, da bi se kupil kak malovreden in neznan plemenjak. Za letos si žele dodelitve žreb-cev Plungerja. Geldoradosa in Mac Filka. Zrebec Nepomuk je nezaželen, ker ima na Murskem polju že dosti zaroda. = Pocenitev sladkorja. Po zakonu o kartelih je bil ob novem letu razveljavljen sladkorni kartel. Ostala je le še Zveza sladkornih tvornic. Učinki te izpremembe so se. na sladkornem tržišču že pokazali. V Vojvodini je tvorniška cena sladkorja padla od 4 na 3 in celo na 2.5 Din, v trgovini na drobno pa na 12 Din za kilogram. Pričakovati je, da se bo zdaj povpraševanje po sladkorju znatno povečalo. Zaradi visokih cen so tvomice lani prodale le 6COO vagonov sladkorja, kar je razmerno zelo malo. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! namreč konji. Če sa ne polastiva dveh konj, ni rešitve!« Čas poteka, nevarnost pa narašča z vsako sekundo. Hitro, kakor jima tema sploh dopušča, bežita proti znožju hriba. Spodaj opazita ogenj, ki ga kurijo stražniki. Tet ali-šest Beduinov se sklanja nad plamenom. Videti je, da si kuhajo meso ali nekaj podobnega. Zato se obrneta v drugo smer in se plazita ob preostanku starega zidu počasi iz šotorišča. Dolgo jima gre vse po sreči. A Neli se neprevidno zadene z nogo ob kamen, ki se zakotali nekaj korakov naprej. Šum je zbudil pozornost stražnikov. Begunca *ta v največji nevarnosti. Eden izmed Beduinov. se ozre v to smer in položi puško ob lice. Strašen strah zgrabi Neli. ki hoče zdrveti brez misli naprej. A preudarni Sodnik jo obdrži krepko v svoji roki. Potisne jo s silo ob zid in oba se potuhneta. »Tiho!« ji šepne. »Ostanite 7duj hladnokrvni, naj pride, kar hoče!« »A kaj, če naju najdejo?« trepečejo njene ustnice. Stražnik se jima počasi bliža. Če se bo ozrl čez pol metra visoki žid, sta izgubljena. Toda Sodnik je pripravljen na boj za obstanek. V pesti stiska šejkov meč, ki ga je iz previdnosti vzel s seboj. »Mirni bodite in tiščite usta 7. robcem!« skuša pomiriti deklico. «Kakor hitro se skloni, bo po njem. On ali midva! Niti oglasiti se ne sme! Mirno!« Nekaj korakov pred njima je že Beduiu in Sodnik se pripravlja na udarec. Neli se trese kakor šiba na vodi in si zatiska usta in oči. Toda sovražnik iznenada obstane. Ker je vse tiho, 110Č3 iti naprej, ampak počasi odide. »Bogu hvala, da ni bilo treba prelivati krvi!« vzdihne Neli, ko se že vrača Beduin k ognju. A vse nevarnosti še niso za njima. Nista še iz šotorišča. Konji se pasejo spodaj v dolini pod razvalinami. Torej hitro tja. Previdno se umikata stražam in dospeta srečno do ravnine. Tamkaj zagledata kakšnih šestdeset konj, ki so privezani na povodcih. Na robu gori ogenj, a precej daleč, in tudi močno že pojema. Konji niso brez straže, toda pazniki menda niso pozorni, ker ne slutijo nevarnosti. Pod palmami leže ti stražniki. Kdo ve, ali res tudi spe? Treba bo torej paziti. Sodnik se ne upa iz skrivališča na odprto trato, kajti tam se ne more skriti za noben kamen. Neli pomigne, naj ga počaka v tem prostoru. Nato se vrže na zemljo in pleza po vseh štirih do prostora, kjer stojita dva konja ločeno od drugih. Ker sta najbližja, je "najvarneje, da se polasti .kar teh dveh. . Brez šuma se priplazi po mokri travi do konj. Obenem se pazno ozira na vse strani. Še nekaj minut in če bo imel srečo, sta konja njegova. Sodnik misli že vstati in skočiti na konja, a v zadnjem trenutku opazi Beduiua, ki čepi na tleli skoraj nepremično. Vsakdo bi si mislil, da je le siva skala. Sodnik se je mislil prav tedaj vzdigniti, ko ga je zapazil. Strah mu šine v srce, toda le za trenutek. Živali sta torej posebej zastraženi. Paznik drži vajeti v rokah, zato bi ga nedvomno zbudil, če bi mu jih hotel izpuliti iz rok. Nekaj korakov za njim se Sodnik ustavi in ga opazuje. Kako bi se polastil konj, si misli. Imeti ju mora, to je edina rešitev. Časa ne sme nič veS zapravljati s tem, da bi ju hodil drugam iskat. Tudi drugje je nevarnost Z vsako sekundo je nevarnost večja: odločiti se mora. Zgoraj v razvalinah je za enkrat še vse mirno, toda vsak trenutek lahko opazijo beg. Sejk se bo gotovo kmalu zbudil iz omotice in sklical ljudi. Zato ne sme odlašati. Sodnik se vzpne kvišku. Ker se mu pa človek smili in noče prelivati krvi brez potrebe, stopi k vajetom, jih prime v roke in jih z ostrim mečem prereže. Speči niti ne sluti, kaj se godi zraven njega. Oba konja sta zdaj prosta. Hitro jima natakne uzdi in ju z božanjem pomiri. Nato pelje živali pazno s seboj pod pahne, kjer ga Neli v strahu pričakuje. Dvomi, ali se mu bo posrečil pogumni načrt. (Dalje prihodnjič.) * Rojstni dan Nj. Vel. kraljice matere Marije S3 je praznoval 9. t. m. Njen rojstni dan pa letos ni bil dan veselja, temveč velike žalosti, saj ji je istega dne pr3d tremi mescci kruta usoda ugrabila dragega življenjskega tovariša velikega kralja Aleksandra I. Uediuiteljn. * Ptuj zgradi Dom kralja Aleksandra. Tudi Ptuj se jc odločil, da postavi dostojen spomenik blago-pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I, Uedi-nitelju s tem, da zgradi na eni izmed najprometnej-ših ulic Dom kralja Abksandra I. * Za novo leto se oproščajo zaporne kazni do šest mesecev zapora in tiskovni prestopki. »Služ-bene novine* objavljajo ukaz, ki pravi med drugim: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so kraljevi namestniki po predlogu ministra pravde odredili splošno pomiloščenje v naslednjih mejah: I. Po-miloste se vsi tiskovni prestopki, ki so kot takšni kaznivi po zakonu o tisku in ki so bili storjeni do 1. januarja 1935. ne glede na to, ali je sodba že izrečena ali ne, ali je sodba izvršna ali ne in ne glede na to, ali se je kazensko postopanje že pričelo ali ne. Izvzeta so kazniva dejanja, ki se kaznujejo po zakonu o zaščiti države in kazniva dejanja iz poglavja XII. k. z II. Podeljuje se splošno pomiloščenje za kazniva dejanja po gozdnem zakonu z dne 21. decembra 1929., v kolikor so bila zagrešena do 1. januarja 1935. ne glede na to, ali je sodba že izrečena ali ne, odnosno ali je sodba pravnomočna in ne glede na to, ali se je kazensko postopanje že pričelo. Izvzeta so kazniva dejanja po členih 142., 143., 144., 146., 148. in 149. zakona o gozdovih z dne 21. decembra 1929. III. Oproščajo se kazni osebam, ki so obsojene od civilnega ali vojaškega sodišča na zaporno kazen do največ treh mesecev ali na denarno globo do 2000 Din, odnosno ostanek te kazni. Izvzete so klevete in žalitve, ki se kaznujejo šanio po privatni tožbi. IV. Oproščajo se kazni osebe, obsojene od civilnega ali vojaškega sodišča na zaporno kazen od 3 do 6 mesecev, in sicer ta kazen v celoti, odnosno njen ostanek pod pogojem, da pomiloščene osebe v teku 5 let od dneva te pomilostitve ne zagreše drugega kaznivega dejanja, prestopka ali prekršitve iz koristoljubja, kakor tudi ne dejanja, kaznivega po zakonu c zaščiti države ali iz poglavja XII. k. z. Izvzete so klevete in žalitve, ki se kaznujejo samo po privatni tožbi. V. Od pomilostitve pod I, II, III so izvzeta kazniva dejanja po členih 307., 308. in 309. k. z., od pomilostitve pod I, 111 in IV tega ukaza pa so nadalje izvzete: 1.) Osebe, ki so obsojene po zakonu 0 zaščiti države ali za kazniva dejanja iz poglavja XII. k. z. 2.) Osebe, ki so kot državni, samoupravni ali drugi javni organi obsojene zaradi prejemanja podkupnine. 3.) Osebe, ki so pobegnile v inozemstvo in se do dneva objave tega ukaza niso vrnile v državo. 4.) Osebe, ki so obsojene poleg glavne kazni tudi še na sporedno kazen izgube častnih pravic ali na izgubo službo. 5.) Osebe, ki so že od sodišča pogojno obsojene. Določbe pod III. in IV. tega ukaza veljajo samo za osebe, ki so zagrešile kaznivo dejanje do dne 1. januarja 1935. Pri vseh teh pomilostitvah pa ostanejo nedotaknjene pravice države in zasebnikov glede povračila škode. Spore, ki bi nastali pri izvajanju tega ukaza, rešuje minister pravde. * Novi bani in senatorji. Imenovani so: za bana vrbaske banovine dr. Bogoljub K u j u n -d ž i č, minister v pokoju in narodni poslanec iz Beograda; za bana moravske banovine Dobrica Mat kovic, ban dunavske banovine; za bana I vardarske banovine Dragoslav D j o r d j e v i č, ban vrbaske banovine; za bana dunavske banovine Mihajl V a s o v i č, član glavne kontrole iz Beograda. Nadalje so imenovani za senatorje dr. Milan S t o j a d i n o v i č, finančni minister; Radoslav D u n j i č, vrhovni inšpektor predsed-ništva ministrskega sveta v pokoju in odvetnik iz Kruševca; Vatroslav C a n j u g a, profesor v pokoju in bivši župan v Bakru. I * Pravoslavni božični prazniki so se začeli na | naš praznik sv. Treh kraljev. Na svoj3 božične 1 praznike imajo pravoslavni verniki prav lepe obi-1 čaje, ki jih posebno svečano opravljajo v prestolnici. Vojaštvo beograjske gamizije je odšlo po bad-njake (božična drev3sa) na Košutnjak. Poseben oddelek, v katerem so bile zastopane vse edinice beograjske gamizije in vse vrste orožja jugoslovanske vojske, je pod vodstvom konjenice kraljeve garde pripeljal badnjak na dvor, kjer ga je po starem običaju osebno prevzel Nj. Vel. kralj. Na dvoru sta se zglasila tudi predsednik senata dr. Tomašič iu predsednik narodne skupščine dr. KumanuJi ter sta v imenu narodnega predstavništva ^ele'a Nj. Vel. kralju in vsej kraijsvi rodbini prijetne božične praznike in srečno novo leto, Nj. Vel. kraljici materi pa še posebej čestitala k njenemu rojstnemu dnevu. * Smrt stare savinjske korenine. V častiti starosti 85 let je umrl v Petrovčah dabč okrog znani g. Franc Ježovnik, tast petrovškoga trgovca in posestnika g. Antona Vodenika, g. Mariniča v Mariboru in g. Lorberji v Žalcu. Huda pljučnica je stisnila krepkega starčka, ki se ga bodo zaradi njegovega vedno vedrega značaja radi spominjali obiskovalci Vodenikove gostilne. Staremu San-telnu, kakor se mu je reklo po domače, je pisatelj g. Janko Kač v svojem »Gruntu* postavil neven-Ijiv spomin poštenega, a vedno vsselega in dobrohotnega Savinjčana. Hudo prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje! * Maistrovo, novo postajališče na progi med Ponikvo in Poljčanami. Gradbena dela za postavitev vmesne železniške postaje na progi med Ponikvo in Poljčanami se bližajo zaključku. Ako ne nastopijo še kakšne težkoč* in ako izpolnijo prizadete občine Loče, Ponikva in Šmarje okolica svoje uzakonjene obveznosti, se bo javna prometua naprava izročila že z uvedbo btošnjega poletnega voznega reda svojemu namenu. Po desetletja trajajočih prizadevanjih bo slednjič izvojevana pomembna pridobitev, ki bo prinesla vsem krajem ob tej 16 km dolgi progi velike ugodnosti ter bo poživila gospodarski stik z ostalim svetom. Prvotno nameravano imenovanje postaje »Lipoglav* se je opustilo in *e bo nazivalo «Maistrovo* po branitelju naše severne meje, kar je prav pohvalno. * Bsda zagorskih brezposelnih zahteva nujno odporr.oč. Iz Zagorja nam pišejo: Zagorska občina je v težavnem položaju, ker ne ve, kako naj preživlja brezposelne, posebno one, ki so se vrnili od cestnih del domov in imajo večje družine. Za božične praznike se jim je nakazala moka in so prejeli na račun občine pri trgovcih tudi druge življenjske potrebščine. Skleni'o like filmskih in gledaliških igralcev. Naš val je edina slovenska obilno ilustrirana tedenska revija, ki prinaša stalno modno prilogo najnovejših modnih kreacij. Naš val je edina slovenska bogato ilustrirana tedenska revija, ki prinaša v po- Rokovnjač je divje zatulil. Voznik ga je spoznal po glasu. »Gašper!« ga je poklical po imenu. »Lotil si se grdega posla » Tolovaj se je pobral in stopil predenj. Skrčil je pesti in siknil: »Ničesar mi ne boš očital — ti, ki smrdiš po biričih!« »Molči!« Žgane je iztegni! roko, da bi ga dregnil v usta. •».Medved, ali ga ne boš?« so ga osrčevali tolovaji. Razbojnik se je opogvuiil ter je Žganca ponovno naskočil. Voznik je hotel sprožiti, a pištola ni vžgala. Ropar, ki je stal za hrbtom, mu jo je iztrgal iz roke. Žgane ga je zgrabil za vrat; s po-edineem bi lil pošteno obračunal. Toda rokovnja."i so ga potegnili z vo::a ter ga suvali, kamor ga je kdo dosegel. Grajski korenjak se je nekjj časa branil, naposled pa je utihnil in omagal »Zdaj ima dovolj.« Gašper je prvi olnehal. »Ali "se polaš?» ga je vprašal Krokar. Žgane je prikimal. Drugega mu tako ni ka'alo. Medved ga je povedel pied konja, »'lukaj ostani in ne gani se z mosta«, mu je zapovodal. Voznik je mora i držali konja za uzdo. F.ltažilo ga je več telovajev. Drugi so medtem uplenili voz m napolnili vreče. »Zdaj fa le poženi!« je stopil Medved pred voznika »Pomagali smo ti, da boš laže vozil...» Žgane je nekaj zagrni I. »Tiho!« m;i ni pustil govoriti »Meni se zahvali, da ;e ti ni še kaj hujšega zgodilo.« »Pa graščaka pozdravi!« so se norčevali lopovi. »Fovr j mu, da se 11111 še priporočamo.« »Vam to že pokazal« V Žgancu je kar škripali, ko j" pognal konja, ki sta oddjrjala s praznim vczo.n. Za njim sc je razlegalo kroholanje podivjanih roki vnjačev. Ko se Je vozniku polegel strah, ga je pričelo skrbeti, k d k o s'1 bo zagovarjal pred graščakom. Ali mu bodo verjeli, da je bil napaden? Pa saj jim bo lahko dcknzal Po vsej glavi je otipal trde rogove. Skorj ga ni bilo mesta po telesu, kjer ni čutil bolečine. Samemu sebi se je čudil, da je mogel prenesti toliko udarcev. Nekaj pa mu je vendarle ugajalo. Našel je Medvedovega Gašperja, o katerem so že splošno menili, da ga ni več na svetu. Na ves glas bo lahko povedal: »Gašper je postal razbojnik.« Vsa okolica mora izvedeti to novico. Medvedu, ki je veljal na Moeiljah za poštenjaka, tega seveda ni privoščil. Bog ne daj, da bi mu to nalašč opi uesel. Toda ljudstvo mora opozoriti na di mačega razbojnika. Vse bolj bo treba zdaj zaklepati viata, zakaj ra.zbojuiku je znana slednja hiša. In giaščak mota razposlati biriče, ki bodo zatrli roparsko zaNgO. Plav tukaj v gozdu morajo imeti iopovi svoje skrivališče. Žgane je ustav ii konja pred graščino in počil z bičem. Vratar Hruhc mu je odprl vrata. Na dvorišču so čakali hlapci, da mu pomagajo raztovoriti. X pričakovana novica o roparskem napadu je 7I c-gnla v pozni nori grajsko prebivalstvo. Voznik je t>o:al gruščaku uaiančuo poročati. IV. Kakor blisk je šinila po okolici grozna novica, da so roparji napadli grajskega voznika. Bilo jih je ko listja in trave. Pobrali so mu vse. kar je bil naložil v mestu ter ga neusmiljeno pretepli. Močilcem ni šlo v glavo, da načeluje tolovajem Medvedov Gašper. Res ni bil fant kaj prida, a kaj takega mu niso pripisovali. Stare ženice so se plaho križale, češ da imajo v vasi razbojnika, ki je odpadel od vere. »Še vrag ga ne bo maral po smrti >, so modrovali možje. In ce'o duhovnik je naročil na prižnici: «M6lite za njegovo dušo!« Medved se je bridko razjokal Oče je le oče in Gašper jo njegov sin, četudi je razbojnik Venlar si ga je izkušal izbiti iz glave. Pozabiti ga je bolel; nobene besedice ni maral več slišati o izgubljencu. Zanj ga ni bilo več na svetu. Srakarjeva Mana pa vsega skupaj ni dosti verjela. Ljubezen je navadno gluha in slepa. Kako rada olepšuje napake in zagovarja sini isti. »Merda pa ni res«, se je tolažila. »Guščinci ga obrpkuj jo, ker *s° jim je zameril Žgane ga ponoči ni mogel videti. Morda ga je zamenjal s kakim dnigim rokov-njačem. Klo ve, kdo ga je napadal« In če bi bilo naposled res. Ako-li bil Gašp-r razbojnik iu zapisan sJlmemu vragu — Mana bi ga vendarle ne nug'a sovražili. Naj bo, kakršen hoče, saj tak ne b> ostal do smrti. Celo desni lazbojnik se je spreobrnil Ljudje so si slikali Ga-perjn kot strahovitega podivjanca. Brada mu je zrasla do prsi 111 v es obra/. jal. naj vzame s seboj kako orožje, ker so se v okolici Ormoža zadnja čase ponovno pripetili različni napadi. Zato je poiskal star samokres, da ga izroči Ficku. Ker pa samokres ni deloval, je začel Borko razstavljati posamezne dele. Tri tem je nenadno odjeknil strel, ki je zadel Ficka v prsi. Ficko se je zrušil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico v Ormožu, kjer so mu takoj nudili pomoč, ki pa je bila brez uspeha, ker je bila poškodba prevelika. Ficko jo čez nekaj ur umrl. * Dve smrtni nesreči v Julijski krajini. Stare, zarjavele granate, ki jih je še vedno vse polno na nekdanjih bojiščih na Goriškem, zahtevajo vedno znova svoje žrtve. Poslednji taki dve nesreči sta se pripetili prav o božiču. V Grgaru je na božičpi dan umrl 131etni Anton Ilumar, ki ga j e vsega raz-mesarila granata, katero je našel v bližnjem gozdu, pa mu je malone v rokah eksplodirala. Na Cerovcu pri Plaveh pa so našli karabinierji truplo 141etnega Stanislava Pičulina, doma iz Karbonarjev pri Trnovem, ki jc prav tako postal žrtev stare granate. * Obup dveh žensk. 341 »tna Marija GaŠperSičeva v škofji Loki je imela doma star revolver in samo en naboj. In ta naboj ji je končal življenje. Zaradi nesrečne ljubezni si je pognala kroglo naravnost v srce, ko njenega fanta, nekega 181etnega Škofje-ločana, ni bilo na domenjeni sestanek. — Služkinja Stiploškova Roza pri nadgozdarju g. Drasalu v Rogatcu je nedavno noč v samomorilnem namenu izpila precejšnjo količino oetove kisline. Nesrečnica je v groznih bolečinah preminila, štela je komaj 21 let. Zakaj je mladenka obupala, ni znano. * Eksplozija raket v Beogradu. Dne 5. t. m. zvečer se je pripetila v Beogradu grozna nesreča. Pred večerom pravoslavnih božičnih praznikov je vladalo v vseh trgovinah velika vrven?e. Zlasti trgovine z igračami so bile nabito polne. V veliki trgovini Eliasa Mandla je bilo kakih 50 ljudi. Tik pri vhodu je nekdo izbiral božične rakete ter bil pri tem tako nepreviden, da je kadil cigareto. Nenadno je nastala strahovita eksplozija. Trgovina je bila v trenutku polna dima in dušljivih plinov, v naslednjem trenutku pa so že švignili plameni, ki so zajeli vso prostorno trgovino. V trgovini je nastala silna panika. Ker je gorelo najbolj prav pri izhodu, se ljudje niso mogli rešiti. Ljudje so kakor iz uma drveli sem in tja in iskali izhoda, ki pa ga ni bilo. Edino sin lastnika trgovine Miko Mandl je skočil skozi plamene in se tako rešil. Njegov oče Flias Mandl je izkušal gasiti, toda pri tem so ga za.ieli plameni m vpričo vseh, ki so bili v trgovini, je zgorel kot živa bakla. Ko so prihiteli gasilci, je bilo v trgovini že skoro vse onesveščeno. Le z velikim naporom se je posrečilo ogenj omejiti in pogasiti ter rešiti ljudi iz goreče trgovine. Kolikor so mogli ugotoviti, je nesreča zahtevala štiri smrtne žrtve. So to lastnik trgovine Elias Mandl, uradnik državnega monopola Aleksa Djurič, ruska begunka Marija Demiscenko in soproga beograjskega zdravnika Dobrila Iličeva. Pet ljudi so s smrtno nevarnimi poškodbami prepeljali v bolnišnico, kjer se bore s smrtjo, okrog 20 ljudi pa je dobilo lažje poškodbe. * Velik požar v Kamniku. Na Silvestrovo ie začela goreti lepa dvonadstropna Polakova vila nad Grabnom v Kamniku. Gašenje je bilo zelo težavno. Vila leži namreč na visokem in strmem robu pod znanimi kamniškimi Poljanami. Ko je pričelo goreti, so bili domači pri večerji. Lastnik g. dr. Vendelm Megler jc bil prepričan, da gašenje zaradi prevelike oddalj enosti od vode in višine sploh ne bo mogoče, zato je bila njegova prva skrb, da izpran: ijo poslopje. Ogenj se je naglo širi! in iz pod.^ivšnili sob. kjer so stanovale služkinje, niso mogli ničesar rešiti. Ljudje, ki so pritekli na pomoč, -o nosili iz sob pohištvo, iz prvega nadstropja pa si ga po večini pometali skozi okno in ga prec1; poškodovali. Na pomoč so prišli gasilci iz Kamnika, iz smodnišnice in iz Duplice ter po hudem trudu vendarle omogočili gašenje. Zgoreli sta ostr 'šje i'i drugo nadstropje, a prvo nadrtropje je de.no poškodovano. * Dva velika požara. Na Silvestrovo zvečer je nastal velik požar v Dubravi na meji dravske in savske banovine. Gorelo je veliko gospodarsko poslopje trgovca g. Majderja Hinka. Gasit so prišli najprej gasilci iz Stojncev s svojo motorno briz-galno, vendar zaradi kratkih vodnih cevi nišo mogli dobiti vode iz bližnjega potoka. Šele s pomočjo ptujskih gasilcev so potem uspešno gasili ogenj. S poslopjem vred so pogoreli tudi vsi poljski pridelki, gospodarsko poslopje in vinska posoda, medtem ko so živino v zadnjem trenutku rešili. Kako je ogenj r.astal, se ne ve. — Drugi velik požar je bil v isti noči pri trgovcu g. Miklu Slavku pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Tudi tu je ogenj uničil veliko gospodarsko poslopje. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Gorišnice, Gajevcev in Mošk(iujcev. Vzrok požara je neznan. * V Žabnid je ogenj uničil lepo domačijo. V eni zadnjih noči jo gorelo v Žabnici pri Perčičevih, kjer gospodarita mati in hči. Ogenj je nastal na hiši, ki je zidana in krita z opeko; razširil se je pa še na poleg stoječi hlev. Na obeh stavbah je zgorela streha, dalje nekaj krme in orodja. Živino so rešili. Seveda sta poslopji zaradi gašenja kolikor toliko poškodovani. Vnemal se je tudi že pod. vendar so ga gasilci rešili. Izvlekli so na plan slamoreznico in drugo orodje in nekaj slame. Gasilci so bili iz Žabnice, Bitnia, Stražišca in Kranja. Kako je ogenj nastal, še ni dognano. * Samomor zaradi nesrečne ljubezni. Na Silvestrovo so našli 201etno Roziko Janežičevo poškodovano na viški železniški progi. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrla. Ker so se začele širiti govorice, da je morda postala žrtev zločina, je ljubljanska policija uvedla preiskavo, a državno tožilstvo je odredilo raztelesenje trupla. Kmalu pa je policija prejela pismo, ki ga je napisala nesrečna mladenka sama. Iz njega je- razvidno, da je šla v smrt sama zaradi nesrečne ljubezni. * Obup mladega zidarskega mojstra v Dravljah, Te dni se jc v svoji hiši v Dravljah obesil 311etni zidarski mojster Edvard Černic. Vzrok, da je šel mladi černič, ki je bil sin splošno znanega in spoštovanega stavbnega podjetnika, prostovoljno v. smrt, so bile njegove družinske razmere. Že nekaj časa je Edvard černič živel ločeno od svoje žene, razen tega pa so ga trle hude gospodarske skrbi.' Na svoji hiši je imel nekaj dolga. Njegovo imetje pride na dražbo. Obupno spoznanje, da se ne bo mogel rešiti in da bo njegova hiša na dražbi prodana za žaljivo majhen denar, ga je zavedlo k poslednjemu dejanju. Z rodbino pokojnika, ki je uži-, val v vsej ljubljanski okolici spoštovanje, žalujejo številni znanci in prijatelji. * Morilec očeta obsojen na dosmrtno ječo. V Celju je sedel na zatožni klopi 45Ietni te^ar Cvfitko Mihael iz Spodnjega Sečova v rogaškem okraju, ker je usmrtil svojega 801etnega očeta Cvetka Franca z udarcem. Obtožnica pravi, da je bil najden Cvetko Franc mrtev na kolovozni poti Tržišče—Spodnje Sečovo. Sovraštvo med očetom in sinom je trajalo dalje časa. Obtožnica navaja nekaj dokazov, iz katerih je razvidno, da je sin stregel očetu po življenju. Obdolženec je v preiskavi in pri razpravi zanikal krivdo. Sodniki so Cvetka llihaela spoznali za krivega in obsodili na dosmrtno robijo in v trajno izgubo častnih državljanskih pravic, ovira spričo spoznavnosti odločilnih faktorjev in se je zgradil namestil sedanjega trhlega, lpsenega, trden most, ki mu v vsem okraju ni enakega. S prerezanjem belega traku, ki je zapiral prehod čez most, ga jc izročil svojemu namenu. Omeniti bi še mu je ostudno porasel. Debelo okovano palico z o5tro konico ima razbojnik vedno pri s li. Kadar prido kam v hišo, tedaj jo zasadi v strop in ljudje obstanejo, kakor okameueli. Ker se je zapisal vragu, uide biričem kakor prikazen. Kadar mu gre za kožo. tedaj ga zakrije hudobec s svojo senco. Take in enake govorice so krožilo med ljudstvom osobito pozimi, ko je bilo manj dela. Pomladi pa -o počasi utihnile in razburjenju se je poleglo. Ljudje niso imeli povoda trepeta:i, ker se ni nikomur nič hudega, pripetilo. Roparji se niso pojavili v nobeni vasi. Toda Srakarjeva Mana so je zdrznila ob kolo-\ratu, ko jo pozao nekega večera nekdo potrkal na okno. Bila je sama doma; mati in njena mlajša Ivi -ta šli počivat. »Kdo jo?* je spregovorila plaho, ko sc je trka-l.jo j>o:iovi!o. «Ali me no poznaš, Mana?» Mladenka je ustavila kolovrat. Tr, beseda ji je lila znana. «Ali si sam?* je stopila k oknu. »Sam*, ji je odvrnil, ko jo stopil v sobo. «Nič se ti ni trol a bati. > »Joj, Gašper! Kakšen pa .-i?* ga jc ogledovala. »Tak, kakršen som bil. Le poglej me bolj natanko.« «Saj ni res. Gašper. Brado imaš in ves si porasel. Ali se več ne briješ?* »Saj veš. da se skrivam. A ko bi hodil obrit, bi ne spoznali in prijeli.® »Pravijo, da si postal razbojnik . ..* mu je po-udala kiir naravnost in čakala olgovoia. je tajil odločno. »Ali jim ver-kar je «Lažejo, Mana jameš?* »Ali niste napadli Žgauca in odnesli vse imel na vozu?« »Beži, beži! Sam je razprodal, pa si je izmislil, da jo bil napaden. Krivi smo seveda roparji, a mu no bo uspelo. Bomo že izvedeli resnico.» »Siromak, kar požreti te hočejo.* Mana mu je vse verjela. »In mene zasmehujejo, češ da sem raz-bojnikova nevesta ...* »Take laži izvirajo iz graščine.® Mana mu je morala vsa natanko razložiti. »Da bi jih vrag. te graščince!*" so jc penil Gašper. »Grši so od rokovnjačev.* Mani se je skoro užalilo: «Ne vem. kam bi šla, da bi jim ne bila več napoti. Gledajo me kakor pošast... Tukaj ne morem več ostati...» Gašper jo zagrabil njeno željo ter jo vprašal, ali bi hotela kam oditi. Dekle mu jc resno pritrdilo. »Preskrbol bi ti dobro službo*. ,]i je bil pripravil on ugoditi. »Vedeti pa moram, kdaj bi lahko nastopila.* »Kadar hočeš*, je bila zadovoljna. Nič «;a ni vprašala, kje jo tista služba iu koliko bo zaslužila. »Tedaj so pa kar pripravi*, jo jo silil, naj poveže c ulico. Tako hitro pa so Mana ni mogla posloviti Poprej se jo morala posvetovati z mateijo. Kar ponoči ni smola izginiti; rekli bi, da je šla k rokovnjačem. Odhod jc preložila na prihodnji teden. Dogovorila sta so, kdaj bo odšla oddoma. Gašper ji je obljubil, da jo bo čakal v mraku na robu gozda. Srakarici je ugajalo, ker je dobila Mana dobro službo. Tako si bo dekle lahko kaj prihranilo za stara leta. »Pa mene ne pozabi*, ji je naročala. »Saj vidiš, v kako slabih časih živimo.* V deželi jo bilo takrat splošno pomanjkanje. Raznim vremenskim nezgodam so sledile slabe letine. Ljudstvo je silno obubožalo, ker ni pridelalo živeža niti za potrebo. Dovoz žita je bil jako počasen. Mana se je ločila oddoma, kakor bi bila odšla na obisk k sosedu. Nič ni premislila, kam gre. Materi je obljubila, da jo bo podpirala, kolikor bo mogla. Kdo ji je priskrbel službo in kje jo bo čakal v mraku, tega ji seveda ni omenila. Gašper in Mana sta se našla na dogovorjenem mestu'na robu gozda. Oba sta prišla skoro v istem času. Sestanek ni bil kdo ve kako prisrčen. Segla sta si v roko in fant je vzel njeno culico, ki jo je obesil na palico tor jo vrgel čez rnmo. »Ali greva proti mestu?* ga je vprašala, ko sta stopila na cesto. Gašper jo pritrdil. Vso pot jo bil oe^am tih in res^n. Na. mnoga vprašanja ji jo komaj odgovoril. Noč je bila jasna, a brez luno. Mana ni bila vajena temo. Hodila jc tesno ob strani svojega spremljevalca. Ob vsakem šumu je vztropetala. »Ali bova ž o skoro v mestu?* so je naveličala hoje. »Nisem mislila, da je tako daleč.. » «A'i si trudna?* se ji je roga!. »Nogo mo bolijo*., iiiu jo potožila. bilo, da je most zgrajen za nosilnost 25 ton, tlakovan je z granitnimi kockami, širine je 5 m, dolžine 21 m. Veljal je blizu 140.000 Din. II gradbenim stroškom prispevata bauska uprava in sreski če tni odbor v Tre valjali, vsak polovico. * Sedem kovačev denarja pred malim senatom. Mali kazenski senat v Ljubljani je v kratkem času izrekel že drugo sodbo zaradi ponarejanja kovanega denarja. Ti ponarejevalci so najprej začeli ponarejati kovance za 20 Din, pozneje za 10 Din in celo za 2 Din; spravili pa so se tudi na kovance po 50 Din. Bili so obsojeni: 2oletni samski rudar Zu-pet Alojzij iz Most na dve leti in šest mesecev robije, na 180 Din denarne kazni ali na nadaljnje tri dni zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za pet let; samski trgovinski sluga Sedlar France iz Most na deset mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni iri v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti; samski trgovinski sluga Zupet Avgust iz Most na devet mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti; delavec Avgustin-čič Alojzij iz Most na eno leto strogega zapora in 240 Din denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta; 261etni samski delavec Bizilj Ivan iz Most na tri mesece strogega zapora in G0 Din denarne kazni; 311etni delavec Volkar Ivan iz Prevoj na šest mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti; delavec Samejo Anton večja nevarnost bila le za ogromne vojaške zaloge mi (poje Vera Adlešič-Popovičeva), vmes radij-sena, a te so vojaki sami zavarovali. Skladišče je ski orkester; 21 30: čas, poročila; 21.50: šramel-bilo last g. Riliarda Majerja z Dunaja. V najemu kvartet «Erika», vmes klavirska harmonika in pa ga je imel g. Alojzij Pahole iz Poljčan. V skla-! plošče. Ponedeljek, 14.januarja: 12.15: tamburaši igrajo (plošče); 12.50: poročila; 13.00: čas, harmonisti pojo na ploščah; 18.00: Spomini s poti (Maša Slavčeva); 18.20: Charpentier: Impressions d'Ita-lie (plošče); 18.40: slovenščina (dr. Kolarič); 19.10: naši pevci na ploščah; 19.20: čas, jedilni list, program za torek; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos opere iz Zagreba, v odmoru čas dišču je bilo okrog 12.000 kg že stisnjeurga sena v balah, več vagonov pa ga je še bilo v navadnem stanju. Ogenj je seveda uničil vse. * Velika sleparstva z lesom. Škofjeloška preiskovalna oblastva so prišla na sled velikim ne-rednostim, ki so se vršile na gozdnih parcelah pu-štalskega barona Avgusta WoIkensperga. Za koliko so barona osleparili, bo natanko ugotovila sodna razprava. Toliko je pa že znano, da segajo in poročila, sleparstva v težke tisočake, saj so posekali v j Torek, 15. januarja: 11.00: šolska ura: Na meji "VVolkenspergovih gozdovih preko 1000 dreves. Ker. večnega ledu (dr. Reya); 12 00: harmonika in ima baron precej posestva v najemu, bodo morali citre na ploščah; 12.50: poročila; 13 00: čas, če-na zagovor tudi najemniki, da izpovedo, kako se je Ške narodne na pleščah; 18.00: otroški kotiček: moglo tako rekoč pred očmi vse javnosti krasti. I Otroške pesmi (Vida Juvanova); 18 20: Nevesta * Nočni obisk na Trati. Pred kratkim so ne- J — bodoča gospodinja (Vika Kraigherjeva); 18.40: znanci vlomili v kaščo znane Žiberdove gostilne na nemščina (dr. Kolarič); 19.10: Richard Tauber Trati pri št. Vidu in odnesli majhno zalogo klobas Poje na ploščah; 19.20: čas, jedilni list, program in mesa. štrukljevo hišo, ki se ji po domače reče za sredo; 19.30: nacionalna ura; 20 00: vokalni pri Ziberdu in ki je znana kot ena najboljših gostiln koncert Pavle Lovšetove, vmes radijski orkester; v ljubljanski okolici, prijatelji tuje lastnine več- 21.30: čas, poročila; 21.50: citre solo (Mezgolits), krat izrabljajo kot žrtev svojih nočnih obiskov. Te! vmes P'ošče; 22.30: angleške plošče. dni so neki neznanci odnesli od hiše guojnično Sreda, 16. januarja: 12.15: odlomki iz oper na črpalko. Pri takšnih tatvinah, ki so v okolici Ljub- ploščah; 12 50: poročila; 13.00: čas, orkester, Ijane zadnji čas prav pogoste, je najbolj žalostno Paul Godwin igra na ploščah; 18 00: plošče po željah; 18.30: pogovor s poslušalci (profesor Pre- to, da neznani ljudje kradejo gospodarske pred ........ mete, ki jih sami prav gotovo ne morejo rabiti, 19.00: Sokolska okrožja in njih pomen iz Prevoj na štiri mesece strogega zapora in 60 Din' temneč jih kradejo naravnost za prodajo. Še bolj Kregar); 19.20: čas, jedilni list. program za denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih' žalostno je to, da za take predmete, ki ne morejo četrtek; 19.30: nacionalna ura; 20 00: komorni pravic za dve leti. Državni tožilec je prijavil proti, izhajati odnikoder drugod kakor od tatvin, ljudje trio (Karto Rupel — violina, Bogi Leskovic — sodbi priziv zaradi prenizke kazni. Obsojenci so' zmerom najdejo kupce. , čelo in Marjan Lipovšek — klavir); 21.30: Fantje ! na vasi; 22.00: čas, poročila; 22.15: radijski orkester; 23.00: esperanto: Naš smučarski raj (Jože Kozlevčar). Četrtek, 17. januarja: 12.15: operetni venčki Beograd. Slovenski fantje, ki služimo kadrski na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas, kozaški Novoletna voščila po večini sodbo sprejeli. * S smrtjo si js hotel skrajšati kazen. lSIetni Frnnčc Samec iz Radeč pri Zidanem mostu je pred dobrima dvema letoma prišel v poboljševalnico ljubljanskega sodišča. Ves čas se je vedel prav! ...... . , , . . ,» , . .. , , , . mirno. Nedavno zjutraj je z drueimi jetniki prišel rok v Beogradu v podof.cirslu soli kralja Aleksan- zbori na ptoscah; 18.00: ksilofon solo na ploščah; v mizarsko delavnico, kjer je bil zaposljen. Ko je dra L> žeIim0 vseni foteljem .Domovine, srečno 18.20: smuska ura Ljubljanske zimskosportne potem odšel na stranišče in ga dolgo ni bilo nazaj, novo let0: Romih' Pilih> Kobelt' Tajnik, Pražnikar podzveze; 18.50: srbohrvasc.na (dr.Rupel); 19.^0: so se njegovi tovariši pričeli bati, da se mu je kaj in Grabnar. čas, jedilni list, program za petek; 19.30: nacio- pripetilo. Ker tudi na nonovno trkanje ni bile od-1 Gjevgjelija. Srečno novo leto želi vsem sloven- nalna ura; ^0.00 prenos iz Beograda; 22.00: ra-govora iz stranišča, so vlomili vrata in ugledali sk5ra fantom in dekletom graničar Janko Smolič dijski orkester. grozen prizor. Samec je ležal na tleh v mlaki krvi,' (Velika Loka). j Petek, 18 januarja: 11 00: šolska ura: Kako veliko mizarsko dleto ki ga je bil na skrivaj ckL Herne-Bornig (Nemčija). Jugoslovensko de- '«mo rude (Josip Žabkar); 1200: slovenskes na- J Iavsko podporno društvo želi vsem bralcem in rodne v duetih na ploščah; 12.50: poročila; 13 00: bralkam «Domovine» doma in v tujini srečno čas; instrumentalne solistične točke na ploščah; novo leto. Čeprav je večina članov brezposelna, i 18.00:: O verstvih (Franc Terseglav); 18.20: ra-društvo še dosti dobro napreduje in pomaga, i d'iski orkester; 18.40: literarna ura: Portreti iz nesel iz delavnice, pa mu je tičalo v prsih. Ko so ga dvignili, so opazili, da je že brez zavesti. V bolnišnico prepeljan je Samec umrl. * Na 15 let robije je bil obsojen v Novem mestu 35!etni hlapec Valentin Pisanec, pristojen v okolico Šmarja pri Jelšah, ker je lani umoril v gozdu Krernenci pri Boštanju svojo ljubico 381etno Nežo Zalokarjevo iz Leskovca. Truplo so našli v gozdu šele pozneje in že zelo razpadlo. Morilec sc je izgovarjal, da jo je s polenom udaril v pijanosti, ker ga je zmerjala. * Zagoneten napadalec pohaja okrog Kamnika. Pred Silvestrovim večerom je neznan moški napadel žensko, ki je šla po samotni poti ob Bistrici, in ji iztrgal iz rok torbico z 200 Din gotovine. Znani pa so še trije podobni primeri, ki vsi kažejo, da gre za isto osebo. Za zidom smodnišnice je bila napadena neka ženska, ki se je vračala v Stranje. Neznanec se ji je pridružil in se najprej ponudil za nosača, nato pa ji je hotel iztrgati iz rok prtljago. Isti poizkus je ponovil naslednje dni na Kavranu, vendar pa so obe ženski rešili ljudje, ki so jima prišli nasproti in pred katerimi je neznanec pobegnil. Na istem kraju na Kavranu je bil riato napaden neki lesni trgovec iz Tuhinjske doline, ki se je zvečer vračal s kolesom proti domu. Neznanec je skočil iz gozda in zagrabil zadnji del kolesa, da je moral kolesar stopiti na tla. Napadalec ga je pozval, naj mu izroči denar, medtem pa je že prihitel napadencu na pomoč drugi kolesar, ki se je peljal pred njim. Začel je streljati z navadno pištolo za strašilo. Napadalec je bil prepri- kolikor je mogoče. Ker smo spričo izgube našega dobrega kralja Aleksandra I. Uedinitelja v žalnem času, nismo imeli nikake prireditve. Ker povojne slovenske književnosti (profesor Fran Vodnik); 19.00: radijski orkester; 19.20: čas, jedilni list, program za soboto; 19.30: nacionalna nam je malo pred prazniki naš zvezni predsednik ' ura: 20.00: klavirski koncert štiriročno (Šapljeva g. Bolha priskočil na pomoč, smo nakupili nekaj!in Muhova); 20.45: slovenske narodne z orke-potrebnih reči za otroke in jih ponesli malčkom strom (Zupanova, Banovec in Jug); 21.30: cas, na domove. Najlepša hvala dobrotnikom, posebno Poročila; 21.50: radijski orkester, zveznemu predsedniku g. Bolhi. Naj bosta zaL S0!}0ta' 19- Januarja: 12.15: Za vsakega nekaj vselej vsem Jugoslovenom, posebno naši mladi-! (Pestra revija plošč); 12.50: poročila; 13 00: cas, ni, globoko v srce zapisani zadnji besedi našega!za vsakogaer nekaj (pestra revija plošč ; 18 00: blagopokojnega vladarja- .Čuvajte Jugoslavijo!, J radijski orkester; 18.15: Aktualnosti (Ljudevit London (Anglija). Srečno novo leto želijo star-'Mrzel); 18 30: radijski orkester; 18 50: franco-šem, sorodnikom, znancem in vsem naročnikom ščina (profesor Prezelj); 19.20: čas, jedilni list, »Domovine, v Londonu bivajoče Slovenke: Lojzka program za nedeljo; 19.30: nacionalna ura; 20 00: in Štefica Primčevi in Rezika Koroščeva. I zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.20: kuplete ..._-....,,_ ..........' poje Makso Reš. PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 13. do 20. januarja. Nedelja, 13. januarja: 7.30: Pomen in potreba! itrpamimo 71MSKIH BOLEZNI kmetijskega knjigovodstva (Alojzij Jamnik); 8 00: KAKO SE UBRANIMO Z1MSMH BOLLZM. Sladko je vince (narodne napitnice na ploščah); I Odkar je hripa (španska bolezen) v novembru 8.30: poročila; 8.50: Schubert: Gloria in excelsis 1918. nastopila tako uničujoče, se je vedno znova (plošče); 9.00: versko predavanje (pater dr. Gvi- vračala, tako posebno v letih 1919., 1920., 1922., don Rant); 9.15: prenos iz frančiškanske cerkve; 9.45: orgle na ploščah; 10.00: Javna higijena 1927., 1929., 1931., 1933., torej v zadnjih letih redno vsako drugo leto, in sicer pomladi. Zavoljo gled (dr. Jug); 10.50: Cankarjeva in Franci čan, da ima revolver in je v strahu pobegnil nazaj' pojeta s spremljevanjem radijskega orkestra, v I vmes radijski orkester; 11.40: mladinska * Uničeno skladišče. Gasilka č da iz Slovenske ura (Mirko Kunčič); 12.00: čas, radijski (Zajc-Boškovičeva); 10.20: zunanji politični pre- j tega pa se nam ni preveč bati, da nam bo prihodnja pomlad prinesla spet to bolezen, kajti hripa je v zadnjih letih izgubila dokaj svojega nevarnega značaja. Prej je kosila brez izbere stare in Bistrice je priredila silvestrovanje. Vse je bilo v dobrem razpoloženju, ko je prišla vest, da gori neko skladišče s >nn. Gasilci so bili sicer hitro na mestu, vendar jim v akcijo ni bilo treba stopiti, ker je orkester (po željah); 16.00: Parma: Ksenija (na ploščah); 17.00: radijski orkester; 19.30: nacionalna ura; 2000: čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: Cornelius Peter: Božične pes- mlade, krepke in šibke, danes pa je treba pred njo čuvati posebno dojenčke in starce. V zimskem polletju se širijo nevarne otroške bolezni: davica, škrlatinka, ošpice in oslovski kašelj. Tudi te bolezni danes uiso več tako nevarna r kakor nekoč, ker se je ljudstvo kolikor toliko navadilo izročiti obolelega otroka hitro zdravniški oskrbi in so nam v pomoč tudi različni serumi. Takšen serum imamo celo že proti ošpicam, ki bi ga lahko takoj uporabili splošno, če bi hotela ta bolezen zavzeti hujši obseg. Kar se tiče hripe, čujemo dostikrat naziranje, da jo pospešuje posebno vlažno in ne preveč inrzlo vreme. To liripno vreme pa ima brez velike upravičenosti svoie ime. Treba je paziti le na to, da se čimprej osvobodimo mokrih oblačil, čevijev in nogavic. Velike dobe mraza so prav za prav bolj nevarne, ker jim bolni in oslabeli ljudje ne morejo dobro kljubovati. Pri hudem mrazu se laže prehladijo. Zdravo vreme pa je pozimi prav za prav samo tisto, ki je mrzlo, solnčno in suho ob obilnem snegu. Z lahkoto se obranimo vsake bolezni, če se držimo zgornjega pravila o vlažnih rečeh na telesu in še nekaterih enostavnih zdravstvenih navodil. Kašljati in kihati ne smemo okrog sebe, ne da bi držali robec pred usti, in gibati se moramo čim več v čistem zraku. Skrbeti moramo za utrditev svojega telesa, toda pravočasno, že v poletnem času, in brez pretiravanja, ki gotovo bolj škodi, kakor koristi. I/Z POPOTNIKOVE T0RBE[ IVANJKOVSKO PISMO. Ivanjkovci, januarja. Tukajšnji občinski odbor je v spomin na blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in na nastop Nj. Vel. kralja Petra II. zasadil tri lipe, in to po eno pri šolah v Svetinjah in Rnnču in v sredi občine pri postaji v Ivanjkovcih. Povsod so nameščene tudi lične marmornate plošče z napisom: »Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v hvaležen spomin — Nj. Vel. kralju Petru 11. ob nastopu vlada. Občina Ivanjkovci 1. 12. 1934.» Pred dnevi je imel občinski odbor sejo. Na dnevnem redu je bila med drugim odobritev obračunov za leto 1933. in za prvo četrtletje 1934. Na prejšnji odborovi seji določena pregledovalca ra-Čuuov, šolski upravitelj g. Rado Bitenc in g. Ivan Dubolič, sta svoj posel medtem izvršila in ugotovila, da je bilo vse blagajniško in računsko poslovanje v vzornem redu; zato sta predlagala raz-rešnico občinski upravi. Predlog je bil soglasno sprejet, obenem se je pa tudi izrekla posebna zahvala članu uprave g. Lovru Petovarju, ki je s svojim nesebičnim in neumornim delom mnogo pripomogel, da se je občinski urad v novi občini tako vzorno in hitro organiziral. Ministrstvo za notranje zadeve je odločilo, da se imenuje oni del nekdanje občine Brebrovnika, ki je pripadel naši občini, Mali Brebrovnik. To so Številke 105. do 169. nekdanje občine Brebrovnika. Izvolil se je nov davčni odbor, in sicer za člane gg. Lovro Petovar, Ivan Bogia in Štefan Rižnar, za namestnike pa gg. Martin Omišale, Peter Lesjak in Jožef Blagovič. Naša občina ima 19 katastralnih občin z 909 hišnimi številkami, od teh je 328 viničarij. Novembra je priseglo članstvo tukajšnje gasilske čete zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Istega dne je bil tudi izredni občni zbor, na katerem so se obravnavale tekoče zadeve. Dne 4. t. m. je umrl pri nas g. Anton M a g d i č, preužitkar. Štel je 75 let. Bil je med možmi, ki so novembra 1909. na ustanovnem občnem zboru ustanovili gasilno društvo. Bil je dolgo let društveni orodjar in zvest član do smrti. Brezplačno je podaril tudi svet, kjer stoji spravišče. Društvo se je korporativno udeležilo pogreba. Blag mu spomin! Dne 26. novembra je imela Vinarska zadruga «Jeruzalemčan» občni zbor. Obravnavale so se tekoče zadeve. Izvolila sta se tudi novo načelstvo in nadzorstvo. Načelstvo sestavljajo: predsednik g. Lovro Petovar, podpredsednik g. Ludovik Ku-harič iz Ormoža, blagajnik g. Adolf Stameu iz Ormoža in člana odbora gg. Josip Janžek in Rudolf Potre iz Ormoža. Nadzorstvo sestavljajo: gg. Ivan Veselič iz Ormoža, Anton Golenko od Sv. Miklavža in Marjana Senčerjeva iz Pušencev. Smrt je vzela zadrugi tri člane, in sicer Vinka Polaka, Stanka Simoniča in Rada Polaka, izmed katerih sta bila prva dva med ustanovitelji zadruge. Občni zbor se jih je spominjal in jim zaklical »Slava*. Vinski sejem je bil prirejen 3. t. m. Bile so pri- j javljene od 38 vinogradnikov štiri vr-^te letnika 1931., osem letnika 11532., pet letnika 1933. in 59 letnika 1C31. Prirejen je bil sejem v tukajšnji dvorani. Otvoril ga je sreski načelnik g. dr. Anton Bratina. Bansko upravo je zastopal vinarski referent g. inž. Gorjup. Sejem je posetii tudi kmetijski referent g. Zorčič. Obiskali je prireditev lepo število gostilničarjev in vinskih trgovcev iz Ljubljane, Maribora in drugih krajev dravske banovine. Bilo je sklenjenih več kupčij po 6 do 8 Din. Razstavljena vina so bila prav dobra in je sejem zlasti pokazal novi letnik, kako se razvija. Zadružna elektrarna je imela občni zbor v novembru. V preteklem letu je morala na svojem omrežju zamenjati pretežno večino drogov z novimi. Stari niso bili impregnirani in so trajali le osem let. Z odlokom ministrstva za prosveto je razširjena ' svetinjska osnovna šola v petrazre Inico. Učitelj g. Jazbec je bil prestavljeu od Sv. Miklavža k Svetinjam in mu je bilo poverj mo upraviteljstvo šole. j Zdaj pride k Svetinjam še učiteljski abiturient g. Jurjaševič, medtem ko sta na osnovni šoli v Runču nastopila službo gg. Puhar in Tomazini, tako da imamo zdaj na obeh šolah vsa učiteljska mesta zasedena. Krajevni šolski odbor pri Svetinjah je dal v vsa tri učiteljska stanovanja napeljati elek-! triko. Dne 7. t. m. se je začel od tukajšnje podružnice Kmetijske družbe prirej mi pletarski tečaj. Obiskuje ga 25 učencev, izmed katerih je pet že obiskovalo take tečaje. Tečaj bo trajal 18 delovnih dni. Poučuje mojster, ki ga je poslala pletarska šola v Ptuju. Dne 27. t. m. bo v dvorani zaključek tečaja z razstavo izdelkov in razdelitvijo nagrad. Izdelujejo iz zelene in bele vrbe najrazličnejše predmete, ki se rabijo v kmetijskem gospodarstvu in gospodinjstvu. G. Stanko Rizman, trgovec pri Sv. Miklavžu, si je pri Svetiujah zgradil novo hišo, v kateri je otvoril sredi decembra trgovino z mešanim blagom. Cesta Ivanjkovci—Stanovšak—Stanovno—Lešnica je do Stanovšaka popolnoma gotova in pogramo-zana. Do Stanovna so zemska dela končana, a zdaj delo tam počiva. Na cesti v Lahonce zdaj 30 delavcev opravlja zemska dela. Zelo so ljudje potrebni zaslužka. Vsakih 10 dni se delavci menjajo, a ker je mnogo potrebnih, pride malo zaslužka na osebo. jah je prav lepo govoril predsednik občine gospod Šterk. Zahvalil se je občinstvu za tako lep obisk prireditve in pozival ljudi v teh resnih časih, ko nam je zločinec umoril dobrega vladarja, k bratski slogi. Ob koncu novembra se je ponoči izgubil posestnik Marko Mihelič iz Sodevc, ko se je vračal iz Starega trga proti domu. Iskali so ga potem ves drugi dan domačini in gasilci ter ga našli proti večeru zdravega v nekem prepadu. Zanimivo je, da so v tem prepadu istočasno našli človeške kosti. Kolikor je znatno, ie pred leti izginil neki tukajšnji domačin, pa ni izključeno, da ga je zadela prav taka usoda kakor Milieliča, samo da je v tem prepadu končal življenje, kakor bi ga gotovo končal tudi Mihelič, če bi ga starotrški gasilci ne našli. Naša občina gradi novo cesto iz Dola proti Lazam na račun podpore od toče prizadetemu narodu. Delo lepo napreduje. Le denar bo kmalu izčrpan. Želeti bi bilo, ua bi se dobila nova sredstva odkoderkoli, da bi čimprej dobili zvezo ob Kolpi do Kare in na Sušak. PREKMURSKI GLASNIK NOVICE IZ POLJANSKE DOLINE OB KOLPI. Predgrad, januarja. Najnesrečnejše leto, kar ga pomnimo v naši lepi Poljanski dolini, je minilo, Morda bo to leto srečnejše. Začetek lanskega leta je obetal najboljše. Vse do 12. avgusta je naš kmet imel najlepše upe. Vinska trta se je šibila pod dozoreva-jočim žlahtnim sadom. Tudi polje in sadovnjaki so kazali, da bodo po dolgih letih vendar spet napolnjene shrambe z živili in sodi z žlahtno kapljico. Toda 12. avgusta je strahovita toča v polovici ure uničila vse nade. Marseilleski zločin je tudi v naši dolini povzročil globoko žalovanje. Vršile so se številne žalne svečanosti in tudi v Beogradu je bila zastopana naša dolina. Zastopala sta jo predsednik občine g. Josip Šterk in podpredsednik g. Mihael Kobe. Na praznik prvega decembra, ki smo ga lepo proslavili, smo po sv. maši vsadili lipo v spomin kralju Uedinitelju. Pod lipo smo položili v zemljo steklenico, v kateri je popisana zgodovina Poljanske doline iz leta 1934. Preden smo vsadili lipo, je tukajšnji občinski uslužbenec gospod Moleč z lepimi besedami orisal pomen sajenja lipe. Po končanem govoiu je gasilska godba zaigrala državno himno in oglasili so se topiči. Zatem je nastopila šolska mladina z de-klamacijami pred sliko velikega pokojnika. Med , ljudmi se je slišalo glasno ihtenje. Po deklamaci- Miada žrtev tihotapske strasti. Ne mine mesec, da ne bi padla kaka žrtev tihotapske strasti. Pred dnevi je postal žrt ev komaj lSleten fant. Pal Jožef, iz Lipe. občina Odranci. Nedavno zvečer je prišlo čez mejo iz Madžarske vee tihotapcev, težko obloženih z madžarskim tobakom. Ker je bila'tema, graničarji niso takoj opazili tihotapcev, ti pa ne graničarjev. Tako so se tihotapci napotili naravnost proti stražarju. Ko so ga šele v na)>osredni bližini zagledali, so se spustili v divji beg. ne meneč se za stražarjeve klice. Graničar jo uporabi) orožje, kakor mu to predpisuje služba, in je ustrelil za be-žečiini, izmed katerih eden se je s krikom zrušil na zemljo. Drugega dne se je napotila na lice mesta komisija, ki je ugotovila, da je bilo več tihotapcev, mrtev pa je obtežal, kakor že povedano, Pal Jožef. Pobegli tihotapci so delno odvrgli vtihotapljeno blago, delno pa ga odnesli s seboj. Pal, ki mu je šel izstrelek skozi pljuča ter močno poškodoval notranje dele, je imel na sebi nahrbtnik, poln tobaka. Bil je sezut in je nosil čevlje v rokah. Ubiti Pal je bil znan kot zelo strasten tihotapec. Ako bi našteli vse nesrečne žrtve tihotapstva, bi jih bila dolga vrsta. Med njimi je več družinskih očetov. Vse številne dosedanje žrtve pa niso dovolj resen opomin strastnim tihotapcem, da bi pustili ta nevarni posel. Ponesrečen ciganski vlomilski pohod. V eni izmed zadnjih noči sta bila izvršena dva drzna vloma. Najprej so neznanci, ki jih je bilo pet do šest, vlomili v trgovino Toplaka Ivana v Lendavi. Vlomilci so bili dobro oskrbljeni z vlomilskim orodjem. S posebnim rezilom >0 naredili na rulojutako veliko luknjo, da se je lahko potegnil sktizi njo človek, nato pa so razbili vrata m tako prišli v trgovino. K sreči pa so bili pregnani in so v naglici odnesli le 450 Din drobiža in 200 cigaret »Drava*. Vlom je bil res drzen, ker so ga izvršili že okrog polnoči, ko se še pozni gostje vračajo iz kavarne, in ker je Toplakova trgovina v Glavni ulici. Pregnala sta jih dva gospoda, ki sta se tedaj vračala domov. Ko so ju vlomilci opazili, so se pognali v divji beg, da jih nista mogla videti od blizu. O vlomu je bilo orožništvo takoj obveščeno. Znaki kažejo, da so bili vlomilci cigani, ki so se zadnje dni klatili okrog. Zasledovanje je bilo doslej še brezuspešno. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v Her- 15, Rue L^fayette, PARiS odpremljn denar v Jugoslavijo najliitreje in po najboljšem dnevnem ktirzu. Vrši vse bančne posle nnjkiilanluci» l'o5lni uradi v Belgiji. Kninciji, llo-lamliji in liik«emluirgii sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št "i0()4-(>4, Bruxelles; !' ranči ju • St. 1117-94. 1'aris; IMiindija: št. 1458-faO, Neil. l)ion»t: Lllkscmbuig: št. 5%?, I uiembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice 56 senjevo trgovino v Genterovcih. Kaže, da so bili vlomilci na obeh mestih isti. Toda še večjo smolo so imeli vlomilci tukaj. Komaj so nasilno odprli okno na trgovini ter posvetili z električno svetilko v trgovino, je ropot zbudi! trgovca, ki je s strelom iz lovske puške prepodil tatove. Ropot je zbudil tudi mlinarja iz sosednega mlina, ki je videl, kako je bežalo več ljudi v smeri proti Dobrovniku. NOVICE IZ ZEDINJENIH DRŽAV. C 1 e v e 1 a n d, decembra. V ameriškem Betlehemu je nedavno rodila Helena Robarjeva v dveh dneh dvojčke, kar je zbudilo veliko zanimanje med zdravniki. Prva deklica se je rodila na torek ob 3. zjutraj in je tehtala dva in pol kilograma, druga je pa prišla na svet v četrtek ob eid zjutraj in ie bila pol kilograma težja. Jlobarjeva je Slovenka; kot dekle se je pisala Frančiška Koprivškova. V Chicagu je nedavno umrl brivec Anton Koš-merl, star 40 let in doma iz Retja pri Loškem potoku. Zapustil je ženo in hčerko. A' začetku decembra sta odšla France Pristavec in njegov sin Rudolf iz Conemaugha na lov na jelene. Oče in sin sta se držala skupaj, drugi lovci so se pa razkropili. Nenadno jima je pritekel majhen jelen nasproti. Oče in sin sta obenem sprožila puški. Nesreča je pa hotela, da je sinov strel zadel očeta, ki je kmalu izkrvavel. Pokojni Pristavec je bil doma z Brezovice pri Borovnici. Štel je 53 let. Za njim žaluje več otrok. V Clevelandu je postal žrtev prometne nesreče Josip Horvat. S tovariši je čakal na križišču dveh hvaljujemo zveznemu predsedniku g. Pavlu Bolhi, ki nam je podprl obdarovanje, in pa tudi nemškim oblastvotn, ker ne delajo nikakih razlik pri podpiranju brezposelnih. Za kuhinjo Pogačice. Vmesi v testo: 25 dek moke, 10 dek sladkorja z vanilijo, 12 dek sirovega masla, en rumenjak, malo soli in žlico mleka ali smetane. Vme-šeno testo tanko razvaljaj in.zreži z obodccm. Izrezane pogačice položi na pomazano pekačo in jih speci Pečene pomaži z mezgo iu po dve in dve skupaj zloži. Pariške palčice. Vmesi v testo: 14 dek olupljc-nih in zmletih mandeljnov, 14 dek sladkorja, en beljak! in malo cimta. Vmešeno testo oblikuj v debel svalk, ki ga drobno zreži in z roko zvaljaj drobne svalke kakor za valjance. Te svalke položi na pomazauo pekačo in jih pomaži z ledom. Led: Mešaj, da se zgosti, sedem dek sladkorja, en beljak in malo limonovega soka. S tem ledom pomaži palčice, nato pa jih speci. Čokoladne prestice. Umesi v ti sto: 14 dek moke, 14 dek sirovega masla iu eno jajce. Iz umešenega testa oblikuj majhne preste,' ki jih zloži na pomazano pekačo ter jih za pol ure postavi na hladno. Nato jih speci v ne prevroči pečici. Pečene iu še vroče povaljaj v zribani čokoladi. Fina torta. V skledi razmehčaj dve rebri čokolade in jo zmešaj, da se shladi; potem prideni deset in pol deke sirovega masla, deset in pol deke sladkorja ter mešaj, da narase, potem prideni pet rumenjakov, in sicer, ko je en rumenjak dobro vrne Katera ima zelo mehke lase in ji ondulacija ne drži, naj si namaže, preden si jih skodra, s tole tekočino, ki si jo je dala v drogeriji zmešati, in sicer osem gramov tragantskega gumija, 10 gramov alkohola, osem gramov glicerina in 280 gramov destilirane vode. To mešanico pred uporabo vedno dobro stresi. Umazane ovratnike pri moških oblekah takole očistiš: Zmešaj na litru vroče vode žlico salmijaka in žlico špirita. V to zmes pomakaj šop konjske žime in s tem ovratnik dobro zdrgni (krtača za to ni primerna). prometnih ulic na avtomobil, ki naj bi jih odpeljal gan> do,laj 5e,e dru"! rumeniak in tako naPre* Ko na delo. Zaradi rdečega prometnega znaka je šofer avtomobil tako naglo zavrl, da je na križišču kar zaplesal. Horvat je v zadnjem trenutku opazil pretečo nevarnost; naglo je pograbil več tovarišev in jih potisnil v stran, a njega samega je zagrabil avtomobil in ga s takšno silo treščil ob tla, da je takoj umrl za poškodbami. Policija je šoferja aretirala. Preti poroto v Clevelandu se je zagovarjala za-zadi tletoinora 32letna Helena Novičeva. Obtožnica ji je očitala, da je takoj po porodu zadušila svojega sinčka. Novičeva js povedala, da je sama in brez vsake zdravniške pomoči v kopalnici rodila otroka in da ne bi kdo čnl njegovega joka, mu je položila roko na usta. Porota je Novičevo oprostila, a ob-toženka je prosila, naj jo obdrže v zaporu, češ da nima kam iti. V premogovniku pri Bellairu je nastala nedavno eksplozija, pri kateri je bil ubit 191etni Miha Obra-novič. Po dolgi bolezni je v Clevelandu umrl Rudolf Nadbat. za katerim žalujejo žena in dva sina. Pokojnik je bil iz Ljubljane,'kjer je zapustil tri brate in sestro. V elevelandski Vnišnici je umrla Barbara Oblakova, rojena Bedekovičeva, stara 03 let. Pred tedni je šel Avgust Samec iz Conemaugha na pogreb Janeza Maliniča. Nenadno pa mu je postalo slabo in že se je zgrudil mrtev, zadet od srčne kapi. Pokojnik je štel 54 let in je bil doma iz Vipavske doline. Zapustil je ženo in več otrok. V Dur.nnt Cityju je umrl 381etni Alojzij Balant, Pokojnik je bil doma iz Štefana na Dolenjskem. Za njim žaluje žena, v starem kraju pa mati in sestra. A' Hoo/vorsvillejn je umrl Janez Bric. si vseh pet rumenjakov vmešala, dodaj sneg petih beljakov in deset iu pol deke zmletih lešnikov ali orehov. Zdaj dva tortna modela dobro namazi in posuj z drobtinami. V vsak model stresi polovico testa, ga razravnaj in speci. Pečeno pusti v modelu, da se shladi, in šele hladno vzemi iz modela. Nato pa pripravi nadev. Nadev: Mešaj na sopari, da se zgosti, tri jajca, deset dek sladkorja, žlico moke X Vojne grozote v Gran Chacu po poročilu Američana. Še vedno se vrše boji med Bolivijo iu Paragvajem. Teh bojev se je udeležil kot opazovalec tudi ameriški \ojaški ataše polkovnik Sharp, ki objavlja sedaj v več časnikih Zedinjenih držav vtiske o svojih grozotnih doživljajih. Med drugim pripoveduje: «Kar sem videl v teh 3J dnevih, ja bilo podobno nekakemu peklenskemu prividu. Ne-številna telesa bolivijskih in paragvajskih vojakov, ki so jih granate raztrgale, so ležala še cele dneve po krvavih bitkah po pragozdovju Gran Chaca ne-pokopana. Obrazi so bili razjedeni in raztrgani od ptic roparic, a mnogo trupel je že razpadalo. Nekatera trupla so bila od leve rame do desnega boka razparana s posebnim zakrivljenim nožem, ki ga uporabljajo prebivalci Gran Chaca z neverjetno krutostjo in krvoločnostjo v bližinskein boju. Takšne nože poznajo iu uporabljajo tudi Indijanci. Na tisoče teh pokončanih iu v razpadanje pahnjenih trupel sem videl ležati v tamošnjih močvirjih. Tik ob meji Gran Chaca, kjer so se boji zaradi izrodilo izdatnih petrolejskih vrelcev vršili prav posebno ljuto, niso ležala samo gnijoča in razpada-i ječa trupla mrtvecev, marveč tudi ranjenci in umirajoči, ki so dan in noč in počasi ginili za posledicami ran in od žeje in lakote. Njih strah itni kriki p" pomoči in nastopi blaznega besnenja *o V»i>i 30 d"i moji stalni spremljevalci. ................................ X Poroke in samomori. V Evropi je vsak dan in žlico vanilijevega sladkorja. Ko se je kr m pri- i 8000 porok (všteta ni evropska Rusija). Iz tega čela gostiti, jo odstavi in mešaj dalje, da se shladi. j sledi, da je sklenilo lani od 1. januarja do konca Posebej pa zmešaj tri rebra razmehčane čokolade oktobra zakonsko zvezo 3 milijone parov. Najin 13 d?k sirovega masla, da se speni, nato pri- '»ani tretjina zakoncev je imela otroke, tako da mešaj še pet dek zmletih lešnikov in pripravljeno ise -ie Povečalo število prebivalcev Evrope za kremo. Vse skupaj dobro zmešaj in nadevaj hladno 1 1,000.000. 'lako bi se morali res vprašati, kaj bo, torto. Torto potem po vrhu pomaži s poljubno j čf boni« ^k? hltr» množili. ^ I oda na ^ mezgo in jo oblij s čokoladnim ledom. Iz Selm-Beifanga (Nemčija) nam pišejo: Jugo-slovensko delavsko in podporno društvo je imelo 23. decembra člansko zborovanje z obdarovanjem !otrok in članov. Zbor je otvoril prvi predsednik g. Prane Aužlovar in dal besedo tajniku g. Francetu Friedauerju. Prižgali sta se dve sveči poleg slike Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in tajnik je imel govor o pokojnem vladarju. Na koncu so vsi zaklicali trikrat «Slava velikemu kralju!» in trikrat «ŽiveI Nj. Vel. kralj Peter II.!» Naposled se z:i- Škofovski kruhek. Mešaj, da narase, 21 dek sirovega masla in 21 dek sladkorja. Totem primešaj šest rumenjakov, in sicer drugega za drug;m, 21 dek moke in sneg šestih beljakov, nato primešaj še 15 dek sesekljanih mandeljnov, 10 in pol deke debelih rozin, 10 in pol deke drobnih rozin, 10 iu pol deke kandiranih pomarančnih olupkov in štiri deke eitronata. Vse to na kocke zrezano. Model oplahni z mrzlo vodo in ga potresi z moko. Stresi testo noter, ga razravnaj in peci" približno eno uro. Pečeno in še toplo zvrni na desko, posuj s sladkorjem in postavi za dva dneva na hladno, šele potem zreži in daj s čajem na mizo. Praktični nasveti Če ti rada koža poka na rokah, posebno okoli nohtov, drži roke vsak večer vsaj pet minut v topli vodi in jili šele potem umij z milom. Potem j odrini z nožkom ali škarjami vso kožo z nohtov in kar jc trde kože, jo previdno poreži. Nato si umij roke se enkrat z milom v topli vodi, jih obriši samo napol in dobro namazi z glicerinovim mazilom, ki ga dobiš v lekarni. Dobro je nato obleči še stare rokavice čez noč. Kdor iir.a zelo mastue lase, naj si vsak večer lasišče dobro namaže s francoskim žganjem. Če se ti roke pote, si jih večkrat čez dan umij v mlačni vodi z boraksovim milom, zvečer pa, preden greš spat, si dlani namazi s p forstotiMai alkoholom (dobiš v drogeriji). strani nas tolažijo samomori. Od leta 1914. število samomorov v Evropi hitro narašča. V desetih mesecih preteklega leta je bilo v Evropi 50.000 samomorov. Značilno za evropske razmere je, ua si je končalo življenje največ ljudi zaradi bede in iz strahu pred bodočnostjo. Znanstveniki se pa zanimajo tudi za celotno število ljudi na zemlji iu pravijo, da znaša prirastek vsako leto pol odstotka. Leta 1930. je bilo na zemlji približno 1950 milijonov ljudi in če se prirastek ne bo izprernenil. jili bo leta 1950. okrog dve milijardi. X Leto žalostnih dogodkov. Pod naslovom »Žalostno leto» našteva pariški dnevnik «Temps» žalostne dogodke, ki so se zgodili v zadnjih dvanajstih mesecih. «Čudno je,» pravi list, «da tako močni pretresliaji niso dovedli do popolnega razsula vsega sveta, ki še vedno trpi za posledicami svetovne vojne ter preživlja najhujšo gospodarsko stisko, kar jih poznajo poslednja stoletja. Treba pa je priznati sedanjemu rodu, da ni po-besil glave pod silnimi udarci usode, marveč zastavil vse sile, da se ustavi zli usodi in vztraja v borbi za ozdravljenje.« List navaja, kako sta Nemčija po 30. juniju in Avstrija po smrti kan-celarja Dolliussa krenili na pot notranje ureditve, ler piše dalje: «Tudi smrt kralja Aleksandra ni izzvala hujših posledic, kakor se je skoro z gotovostjo pričakovalo. Zlasti v tem primeru je zmagala pamet nad žalostjo iu nad razpaljenimi strastmi. Ženevska resolucija je razvedrila oblačno nebo.» «Temps» razlaga dalje, kako se včasih v pelitiki prav iz največjega zla rodi