froštnfna tfaéanl V gotovini. Leto IX., st. 19 („jutro** xvn., st. iòsa) Ljubljana, ponedeljek Mu julija 1936 _ {-mviiuivu, ujutujajut, ckXuuijeva ^ Ulica & — Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125, 8126. tnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 8492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon fit. 2455. Poaruzruca Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon fit. 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit. ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta S t- 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner) Cena t Dto Ponedeljska Izdaja „življenje In svet", Uredništvo! LJubljana: Knafljeva ittica I, ______ tt, 8122, 8123, 8124, 8125 ta 8H vsak ponedeljek ajutraj. Ne»» rote ee posebej ta velja po poftu prejemana Din i-, po- db dostavljena Din Maribor: Gosposka allea 13. TUpfoa it 9440. Celje: StroosmsjrerJeva xà. X, N,« Rokopisi se na vračajo. Ogla* pe tarifo. V Pod vodstvom španskih klerikalcev se je «pri del vojske - Koncentracija republikancev - Vlada je za enkrat še gospodar položaja Madrid, 19. julija, r. Včeraj je izbruhnil v Španskem Maroku vojaški upor, ki se je deloma razširil tudi na Španijo samo. Gre dejansko za prevratni poizkus monarhistov, ki so skušali s pomočjo nezadovoljnega vojaštva in monarhistično usmerjenih oficirjev vreči sedanji levičarski režim in se polastiti oblasti v državi. Upor I e organiziral Gii Robles, vctìja španskih klerikalcev Kakor se je naknadno ugotovilo se je vršil že pred štirimi tedni na stanovanju znanega voditelja klerikalne ljudske stranke Gitta Ko blesa v Madridu sestanek, ki so se ga med drugim udeležili general Sanjurio, Primo de Rivera, trije po veljujoči generali španske vojske, in trije oficirji civilne garde. Primo de Rivera, ki je bil obsojen na daljšo zaporno kazen, je prišel na ta zarotniški sestanek direktno iz zapora, ker so zarotniki podkupili jetniške paznike. Na tem sestanku je bil sestavljen načrt, po katerem naj bi uprizorile najprvo upor španske čete v Maroku in na Kanarskih otokih, od koder naj bi se nato pokret razširil na samo Španijo, če bi se državni udar posreči! bi bila sestavljena nova desničarska vlada. Umor Sotella preprečil nakano desničarjev Za predsednika desničarske vlade je bil določen vodja monarhistov Sotello, ki pa so ga pred dnevi levičarji umorili. Ta umor je preprečil vse nakane desničarjev. Zato so morali izpremeniti vse svoje načrte, niso pa več uspeli, da bi o teh spremembah obvestili svoje zaveznike v Maroku in na Kanarskih otokih. Na ta način je upor v Maroku izbruhnil prerano, ko desničarji v Španiji še niso bili pripravljeni. Zato je mogla vlada nakane desničarjev preprečiti in je trenutno še vedno gospodar položaja v Španiji levica. V zvezi s to zaroto je vlada včeraj izdala obširne varnostne ukrepe. V Madrids. in v vseh ostalih španskih garnizdjah so bili aretirani številni oficirji, ki so osumljeni, da so bili v zvezi z zarotniki. Proti upornikom v Maroku so bile odposlane vojne ladje z večjimi oddelki vladi zvestih čet. Vlada je včeraj objavila proglas v katerem poziva vse republikansko prebivalstvo naj jo podpre v borbi proti desničarski reakciji. Nova vlada Da bi se S6 bolj podčrtala enotna fronta republikanskih levičarjev, je dosedanja vlada pod predsedstvom Ler-ronxa včeraj pozno ponoči podala ostavko, da bi na ta način omogočila sestavo koncentracijske levičarsko-republikan-ske vlade. Novo vlado je še v teku noči sestavil predsednik španskega parlamenta Mar-tinez Bario. V novi vladi je šest članov republikanske zveze, štirje ministri pripadajo republikanski levici, trije narodni republikanski stranki, eden .je član katalonske levice, dočim je vojni minister general Majhas izven strank. Vlada je sestavljena takole: ministrski predsednik Martinez Bario, notranji minister Augusto Barcia, zunanji minister Justicio Ascarate, minister vojske general Majhas, minister mornarice Giralt, finančni minister Ramos, minister pravde Blasco Garzon, minister Ka delo Viner de los Rios, minister za javna dela Antonio Lara, minister za socialno politiko Juhi, minister za kmetijstvo Ramon Petedo, minister pošte Alvarez Bua, prosvetni minister Marce-Tmo Domingo, minister brez portfelja Felice Sancho. Nova vlada je bila že ponoči zaprisežena ter je takoj po prevzetju poslov izdala več uikrepov za zatretje upora. Vsi oficirji, ki so, kakorkoli sodelovali pri uporniškem pokretu. so izgubili svoj čin in so postavljeni izven zakona, tako da ima vsakdo pravico jih takoj ustreliti. Položaj še vedsio nejasen Glede položaja v Maroku in na Kanarskih otokih ni zanesljivih vesti. Telefonski promet med Španijo in Marokom je še vedno prekinjen. V Madridu so razširjene vesti, da So se vojne ladje, ki so bile poslane proti upornikom, izneverile vladi in prestopile na stran upornikov. Del teh ladij se je že vrnil na špansko obalo ter izkreal velike oddelke uporniških čet. Posebno napet je po zadnjih vesteh položaj ob Gibraltarju, kjer je prišlo do krvavih spopadov med uporniki in vladnimi četami. Iz Sevile prihajajo zelo nasprotujoče si vesti.. Po enih vesteh je vlada uporniški pokret tam že zatrla, po drugih vesteh pa so uporniki gospodarji položaja. V Barceloni so v teku noči poskušali izvesti državni udar, vendar pa so ostale vladne čete v premoči in je uporniški pokret zatrt. V Madridu samem je zaenkrat vlada absolutni gospodar položaja. Veliko število višjih oficirjev je bilo aretiranih. Na vsa važnejša mesta na vojaških poveljstvih so bili imenovani zanesljivi vladi zvesti oficirji. Voditelji pobegnili V levičarskih krogih vlada veliko nezadovoljstvo zaradi postopanja nekaterih dosedanjih članov vlade z ministr- skim predsednikom Lerronxom na čelu. Očitajo jim, da so sokrivi upora ker so bili preveč popustljivi napram desničarjem. Bivši ministrski predsednik Ler-roux z nekaterimi člani svoje vlade je ponoči pobegnil preko meje v Francijo. Za Gill Roblesom in nekaterimi drugimi desničarskimi voditelji je vlada izdala tiralico. Dosedaj pa jih še niso izsledili. Splošno vlada prepričanje, da so pobegnili v inozemstvo. Levičarji na strani vlade Vse levičarske organizacije v Španiji so na strani vlade ter na vse načine podpirajo akcijo proti upornikom. Povsod, kjer so uporniki gospodarji položaja so levičarji proglasili generalno stavko, da na ta način onemogočijo uporniški pokret. Prevrat v Gdansku Narodnosocialistični režim je onemogočil vsako udej-stvovanje opozicije — Vznemirjenje v Ženevi Berlin, 19. julija, p. Nemška uradna poročevalska agencija poroča iz Gdanska: G danska vlada je izdala na osnovi po-oblastilnega zakona iz leta 1933 vrsto ukrepov za ohranitev javnega reda in varnosti. Med drugim je sprejela določbo, po kateri bodo razpuščena vsa društva, za katera se ugotovi, da so člani njihovega vodstva širili vesti, ki ogrožajo državne interese. Nadalje je bila sprejeta določba, po kateri smejo policijske oblasti brez naknadne odobritve sodnih oblasti izdati razne politične ukrepe. Po tej določbi smejo policijske oblasti prepovedati zborovanja, razpustiti društva, zabraniti in omejiti izhajanje listov, izvajati neomejeno cenzuro ter odrejati zavarovalne zapore in izdajati politične ukrepe. Takozvani varnostni zapori so podaljšani od 3 tednov na tri mesece. Obenem so izdani razni ukrepi, ki popolnoma onemogočajo vsako udejstvovanje Židov. Ti ukrepi gdanskega senata pomenijo v praksi ukinitev gdanske ustave. V Gdanskn bo uvedena tajna državna policija po vzorcu nemške tajne policije. V izvajanju teh sklepov je vlada že prepovedala vsa zborovanja vseh opozicijskih strank, tako da je vsako politično udejstvovanje izven okvira narodno socialistične stranke praktično onemogočeno. Ženeva, 10. julija. AA. Vest. da je bàia v Gdansku ukinjena ustava, je izzvala v ženevskih krogih veliko vznemirjenje in splošno sodijo, da je gdanska vlada s tem prekršila verssjsko mirovno pogodbo, zla- sti pa določi*» njunih členov 100 in 108, na osnovi katerih se je organiziral režim tega svobodnega mesta, ki je bilo postavljeno pod zaščito PN. Posebej naglašajo, da gredo akcije gdanske države očividno za tem, da se ukine pravica pritožbe pri DN in da se povsem paralizira vloga gdanskega vrhovnega komisarja. Tajništvo društva narodov še ni prejelo nikakega poročila od komisarja DN Lester-ja. Čim pa bo to poročilo prišlo, se bo generalni tajnik takoj posvetoval g predsednikom DN, angleškim zunanjim ministrom Edenom o ukrepih, ki jih mora izdati odbor trojice (Francije, Velike Britanije in Portugalske), ki je bil na posebni seji sveta DN pooblaščen, da kontrolira razvoj situacije v Gdansku in da v primeru pote zahteva takojšnje sklicanje sveta ss trebe zahteva takojšnje sklicanje sveta Društva narodov. Poljska ostane nevtralna ? Varšava, 19. julija. AA. Vladni krogi še nič ne komentirajo odredbe gdanskega senata, o katerih je bil zunanji minister Beck oči vid no že prej obvešečn. Opozarjajo pa na to, da je poluradna agencija Iskra že 8 t. m. v nekem svojem poročilu poudarila, da se Poljaka noče vmešavati v notranje borbe med narodnimi socialisti in opozicijo v Gdansku. Spričo tega sodijo, da bo poljska vlada v glavnem zaščitila le poljske manjšine v Gdansku. Londonski sestanek Konferenca Anglije, Francije in Belgije naj bo le uvod v lokarasko konferenco — Nova intervencija Anglije v Berlinu London, 19. julija r. Konferenca treh lo-karnstkih držav Anglije, Francije in Belgije ee bo sestala 23. julija v Londonu. Konference se bodo udeležili ministrski predsedniki in zunanji ministri vseh treh držav. V diplomatskih krogih sodijo, da bo ta ožja konferenca le uvod v širšo konferenco lokarnskih držav, pri kateri bosta sodelovali tudi Nemčija in Italija in ki bi se pozneje morda razširila tudi na Malo antanto, Balkansko zvezo in Sovjetsko Rusijo- Ta kon_ ferenda naj bi se vršila v začetku septembra v Bruslju. Sklicanje predkonference v Londonu smatrajo v diplomatskih krogih za zmago angleškega stališča, ker se ie Anglija dosledno protivila ofieielno slklicanju lokarn-ske konference v Bruslju brez sodelovanja Nemčije in Italije- V poučenvh krogih zatrjujejo v zvezi s tem, da bo Hitler morda še pred londonsko konferenco, najkasneje pa v dobi med londonsko in bruseljsko konferenco odgovoril na angleško vprašalno polo. Ni pa še jasno, ali bo Hitler sporočil svoj odgovor po običajni diplomatski poti ali pa bo, kakor napovedujejo v nekaterih berlin-slkih krogih, izkoristil prvo priliko, da na kakem velikem zborovanju v svojem govoru oriše stališče Nemčije do vseh perečih problemov mednarodne politike. y tem primeru bodo Hitlerjev govor prenašale vse angleške radijske postaje. Po poročilih, ki jih je prejela londonska vlada iz Berlina, Hitler ne bo odgovoril na posamezna vprašanja, kakor mu jih je stavila angleška vlada, marveč bo napravil nove zelo obsežne mirovne predloge. Angleško zahtevo, naj se smatra londonska konferenca le za uvod za plenarno konferenco lokarnskih držav v Bruslju, tolmačijo v francoskih krogih kot dokaz, da namerava Anglija še nadalje posredovati med Francijo in Nemčijo. Pariz, 19. julija r. Kakor poroča >Echo de Paris«, ie angleška Vlada pristala na francoski predlog, da se vrši še ta mesec pred. konferenca Anglije. Francije in Belgije v Londonu, le pod pogojem, da francoski in belgijski državniki ne bodo pritiskali na Ed ena. Sodelovanje Anglije se tudi ne sme tolmačiti tako, da bi pomenilo že 6edaj uve-Ijavljenje obljube, ki io je dala angleška vlada v svojem pismu francoski vladi z dne 7. aprila, v katerem je obljubila 7,a primer nemškega napada vso svojo vojaško podporo Franciji in Belgiji. Sploh se morajo razgovori na tej konferenci gibati v tej smeri, da se pridobi Nemčijo za to, da se izjavi o vseh evropskih problemih- Angleška vlada bo v to svrho odposlala v Berlin lorda Hali faxa, ki naj izvrši demaršo ter prinese nemški odgovor. Šele nato naj bi se sestala plenarna konferenca vseh lokarnskih držav. Koncesije Nemčiji ? London, 19. julija AA. Parlamentarni krogi so mnenja, da vlada sedai ne bi nasprotovala gotovim kolonialnim koncesijam Nemčiji, morda v Crvinejskeni zalivu, vendar pod pogojem, da podpiše najprvo jasen in končen sporazum o ureditvi razmer v Evropi. Dardanelska konvencija V soboto zvečer je bila definitivno odobrena in bo juti! svečano podpisana Morrtreirx, 29. jnlija. AA. Snoči ob 22. se je vršila, zadnja plenarna seja dardanelske konference, ki &o ji prisostvovali vsi delegati povabljenih držav razen Italije. Na tej seji je bil končno sprejet tekst nove konvencije, hkratu pa tudi tekst posebnega protokola, s katerim se Turčiji posebej priznava pravica, da že od ponedeljka dalje spet prične utrjevati dardanelske ožine. Konvencija, kakor tudi protokol bosta podpisana v ponedeljek zvečer ob 22. Čim bo podpisana nova konvencija, ki stopi takoj v veljavo, se kakor znano ukine stara konvencija z dno 24. julija 1923 leta. To je v uvodu teksta nove konvencije tudi izrecno določeno. Nova konvencija obsega štiri poglavja.. V prvem poglavju, kateri obsega 2. do 7. čL se urejuje vprašanje plovbe trgovskih Indij skozi dardanelske ožine. Plovba trgovskih ladij je dovolejna podnevi in ponoči ne glede na zastavo, tovor in druge okoliščine. Za plovlto skozi dardanelske ožine ne bo treba nikakih posebnih formalnosti. Pač pa določa konvencija za trgovske ladje neke prispevke za sanitetsko policijo, ki bo vršila službo v ožinah. Trgovinska plovba bo dovolejna v času miru, v času vojne pa le. če ostane Turčija nevtralna. Če se bo pa tudi Turčija udeležila vojne, so trgovinske ladje dolžne da turškim nasprotnikom v nobenem primeru ne služijo bodisi kot trgovinsko ali vojno prometno sredstvo. Tedaj bodo morale ladje pluti skozi dardanelske ožine podnevi in to po poti. ki jo bodo odločile turške oblasti. Tsto velja za primer, ako bi Turčija smatrala., da ji grozi vojna. Pojm trgovske ladje obsega v smislu nove konvencije vse ladje, ki v naslednjem poglavju konvencije niso označene kot vojne ladje. Po čl. 10 v drugem poglavju je garantirana svobodna plovba skozi dardanelske ožine brez vsakih bremen ali taks. V mirnem času smejo pluti skozi Dardanele tudi vojne in pomožne ladje, ne glede na- to, ali pripadajo državam ob Črnem morju, torej ne glede na njihovo zastavo. Skozi ožine pa bodo smele pluti le podnevi, in šele, če bodo turške oblasti po diplomatski poti 14 dni poprej obveščene. Drugače bodo smele skozi dardanelske ožine le ladje, ki pripadajo državam ob Črnem morju. Tona-ža ladij, za katerih prehod skozi dardanelske ožine bo potrebno posebno dovoljenje turške vlade, je določena na maksimalnih 15.000 ton. Tonaža ladij držav ob črnem morju pa bo smela presegati tudi ta maksimum. Večje ladje teh držav bodo smele skozi ožine le posamič. Če ostane Turčija v pricimru kakšne vojne nevtralna, imajo po čl. 19 vojne ladje načelno iste pravice do prehoda skozi dardanelske ožine, kakor za časa miru. Zabranjen pa jim je vsak nepri-jateljski sovražni akt v ožinah samih. Tako ne smejo zasledovati sovražnih ladij skozi ožine niti jih napadati aK preiskww»-tL ČL 20. določa, da se čl. 10 do 18 konvencije ne bodo izvajati v primero, če bo Turčija zapletena v kako vojno. V takem primeru je prepuščeno turški vladi, da sama odloča o prehodu vojnih ladij skozi Dardanele. Isto velja tudi za primer, da bi ee pojavila po mnenju turške vlade kakšna vojna nevarnost za Turčijo. Na drugi strani mora Turčija klub remila tirizaci ji Dardanelskih ožin jamčiti za gotove ugodnosti civilnim letalom v g vrbo njihove varnosti, ki bodo preletele grfko ozemlje med Evropo in Azijo, če se bodo ta letala ravnala po letalskih predpisih, ki veljajo za Turčijo. Obče odredbe v četrtem poglavja določajo prenos vseh funkcij dosedanjega mednarodnega odbora dardanelske ožine na turško vlado, ki se obveže, da bo izdala, tudi podrobne odredbe glede prehoda tajili vojnih ladij skozi dardanelske ožine za časa miru. Tekst konvencije je bil soglasno aprejeL Sledili so zaključni pozdravni govori posameznih delegatov. Ruski komisar za ixt-nanje zadeve Litvinov je ugotovil, da se je konferenca zaključila z odličnim rezultatom. Turški zunanji minister se je zahvalil delegatom za njihovo eodelovanje in dobro voljo, da se doseže sporazum, ki je bil že nuino potreben. Pani Bonceur je [»udaril, da se je konferenca vršila r duhu mednarodne lojalnosti in da bi lahko služila kot vzor vsem drugim konferencam. Grški delegat Politis je h temu pripomnil, da bi bila konferenca sploh lahiko služila kot impulz za obnovo mednarodne lojalnosti Bolgarski delegat Nikolajev je poudaril, da je situai ja Bolgarije specialna. Kljub temu je Bolgarija solidarno pristala na. vse odredbe nove konvencije. Jugoslo venski delegat Sufootté je iwtìta.! Turčiji v imenu držav Balkanske sveee. Japonski delegat Fato je poudaril, da je tokrat Japonska prvič, odkar je Japonska Izstopila iz DN, eodeiovaJa pri Aienit-vi nove mednarodne pogodbe. Njegov* vlada je spoznala, da je bolje, da as evira potek pogajanj © dardanelskih oSnah le da ne ostane rezervirana. Japoorica žal an mogla uveljaviti vseh svojih namer gierte na turško zahtevo po remilitarizac^ Dsr-daoel, vendar sodi, da je konvencija r »poji celoti popolnoma zadovoljiva in jo saie tndi sprejme. Runsunski delegat je umaknil svojo prejšnjo rezervo in izjavil, da sprejme na znanje izjavo prvega delegata Turčije glede pomoči Rramuniji v okvirju regionalnih paktov, ki se bodo sklenili ▼ okviru pakta Društva nanxiov. Nazadnje je predsednik konference Bruce imel kratek govor, v katerem se je zahvalil zlasti delegatoma Bolgarije in Ru-miunije, da nista še v zadnjem trenutku ovirala uspešnega zaključka konference. Nemčija in dardanelski sporazum Berlin. 19. julija r. Zmaga ruske diplomacije v Montreuxu je napravila v Berlinu zelo neprijeten vtis. To kaže tudi članek, ki je izšel v glasilu nemškega generalnega štaba »Berliner Börsenzeitung«, v katerem ugotavlja list, da bo dardanelsko vprašanje povzročilo še mnogo preglavic. Vse kaže, da je Anglija popustila zaradi italijanskega imperializma. K ruski zmagi so mnogo pripomogli tudi Romuni, ki so opozorili konferenco na avstrijsko-nemški sporazum in ji predočili, da pomeni prvi jasni znak ustvar- janja novega srednjeevropskega blok*. Lift izraža nmenje, da je Anglija z dardanetokim sporazumom prepustila Rusiji nadmoé na morju. Ruska mornarica bo zdaj lahfoo nastopila v primeru kakega vojnega konflikta povsod, sama pa bo imela varno zavetje v Črnem morju, ki bo vsem drugim državam zaprto. To mora "upoète^ati todi Nemčija, ki se mora zavedati, da se lahko nekega dne ruska črnomoreka mornarica pojavi tndi v Severnem m vzhodnem morja Nemški samostani pod vladno kontrolo Znane meniške procese hoče hitlerjevska vlada porabiti za uvedbo svetnega nadzorstva nad samostani — Novodobni hitlerjevski samostani za vzgojo stranldnili voditeljev Najbolj vroč dan v Beogradu Beograd, 19. julija, p. V Beogradu je bil danes najbolj vtoč dan letošnjega leta. Temperatura je znašala v senci 37, na soncu pa 45 stopinj Celzija. Mesto samo je bilo kakor izumrlo, vsa kopališča pa so bila prenapolnjena in so imela rekorden obisk. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! Berlin, 19. ju Ira r. Po mnenju katoliških cerkvenih krogov bo v najkrajšem časru izvedena že napovedana državna kontrola nad vsem i samostani v Nemčiji-Kontrola se ne bo nanašala samo na gospodarsko delovanje in na finančno poslovanje samostanov, marveč bo tudi ukinila klavzuro, v kolikor je to potrebno za »kontrolo glede čistosti v samostanih«, kakor uradno formulirajo to namero. Redovniki jn redovnice se v bodoče ne bodo smeli več udejstvovati v vzgojnih in šolskih ustanovah. Novinci se v samostane ne bodo smeli sprejemati pred 21. letom stau rosti, dočim je biil sedaj možen vstop v samostan že s 16. letom. Prizadevanje katoliških cerkvenih krogov gre s?daj za tem, da se poveri ta kontrola mešanim komisijam, v katerih bodo poleg zastopnikov države tudi zastopniki cerkve. Berlin, 18. julija, r. Narodno socialistična stranka namerava ustanoviti posebna vzgojevaljšča za svoj voditeljski naraščaj. V razgovoru z novinarji je minister dr. L«y nagdasji, da je cflj teh ustanov, kj m bodo nazivale wOrderapburgen«, vzgojfti značajne može, ki bodo vzorniki narodnega socializma. Ne gre pri tem za v^ojo nekakšne pditične duhovščine, marveč za ideal političnega vojaka, ki jfe obenem političen pridigar in borec. Te ustanove ne smejo postati samostani in njihovi gojenci ne redovniki. Izbira, kandidatov pa s*3 ne bo pričela šele z 21 .letom, marveč ee bo določila že v zgodnji otroški dobi, ko je mogoče oblikovati značaj od vsega po-četka. Ljudska fronta v Belgiji Bruselj, 19. julija AA (Stefani) Delegati liberalne, socialistične in komunistične stranke so imeli danes sestane* in ustanovili ljudsko fronto v Bruslju. Konferenci je predsedoval socialistični porta, nec Drinpeau, ki je obenem prevzel nalogo, da organizira akcijska odbor ljudsfe fronto. Dva planinarja resajo Kamnik, 19. julija. Kakor nam pravkar javljajo, pogrešajo že deset dni dva turi i, in sicer jurista Vida Janšo in Mladena Mikšiča. Pred desetimi dnevi sta se odpravila na Grintovec in Skuto, odtlej pa manjka za njima vsaka sled. Poznavalci naših gora se boje, da se nista ponesrečila. Dober tujski promet oli nasetti Jadranu Tako v hrvatskem primorju kakor v Dalmaciji so razmeroma zadovoljni Sušak, 19. julija. Letošnja letoviščarska sezona na hrvatskem primorju in Dalmaciji je razmeroma dobra, vsekakor boljša, kakor smo sprva pričakovali. Popolna slika bo mogoča šele ob koncu avgusta, ko se kopališka sezona v glavnem zaključi. Zlasti Crikvenica kožo že od 4. t m. stalno naraščanje štev Ja gostov. Za prvo polovico letošnjega leta so podatki o tujskem prometu v Crikvenici že znani. Med tem ko je bilo lani v enakem času vseh gostov v Crikvenici 4520. jih je bilo letos le za S7 manj. to je 4433. Pripomniti pa je treba, da gre padec na račun jugoslovenskih gostov, med tem ko je število tujcev celo napredovalo, in sicer so domači gostje nazadovali od 2038 na 1831, a tujci so napredovali od 2482 na 2602. Največ je bilo med tujci Cehoslovakov. katerih število je od 1257 naraslo na 1458. Njim slede Avstrijci, katerih je bilo lani 770, a letos 591 (Avstrijci so t-orej nazadovali). Nemcev je letos spet več (133 proti 152). Tudi Poljakov je letos več (107 proti 119). Prav tako je letos razmerno več Madžarov, in sicer 70 proti 38 v lanski prvi polovici leta. Švicarji so nazadovali od 69 na 50, med tem ko so napredovali Ru-muni od 14 na 39, Angleži od 17 na 24, Belgijci od 5 na 23 in Francozi od 5 na 13. Bilo je tudi nekaj Italijanov. Holandcev, Nordijcev, Američanov in drugih. Čeprav se je celotno število gostov zmanjšalo, se je vendar število dni bivanja nasproti lanskemu letu povečalo od 29.692 na 30.093, kar pomeni povečanje za 401 dan. Povečanje števila inozemcev se pripisuje delu turističnih pisarn v tujini, ki organizirajo skupna letovanja in skupne izlete na naš Jadran. To velja zlasti za Češkoslovaško, za Avstrijo in za Poljsko. V finančnem pogledu je bil v prvi polovici leta zabeležen primanjkljaj v prijavno-odjavnih taksah za 670 Din (35.095 Din nasproti 85.765 Din v lanskem letu). Vzrok je majhen padec gostov. Dohodki od letoviščar-skih taks pa so med temi večji zaradi večjega števila dni (za 401 dan, in sicer znaša ta višek 3135 Din.) Skupaj je bilo plačano 84.231 Din nasprnt; 81.096 Din v prvi polovici lanskega leta. 1 ' Pa ne Sitino v hrvatskem primorju, temveč tudi v dalmatinskih letoviščih je promet priličen kljub neugodnemu vremenu. Med mesti srednje Dalmacije je zlasti Omiš zaradi svoje lepe lege deležen čedalje večjega zanimanja letoviščarjev v večjih skupinah. V Omišu je zdaj poleg kolonij Jadranske straže- podmladka Rdečega križa, skavtov in drugih okoli 700 tujcev. Med inozernc-i so predvsem Avstrijci, Čehoslova-vaki in Nemci. Mem Jugosloveni je največ Srbijancev. Iz Splita poročajo, da je tja prispela prva skupina Nemcev ki jo je poslal na naš Jadran novoustanovljeni urad »Putnika« v Berlinu, ki ga vodi prejšnji šef »Putnika< v Splitu dr. Sieber. Berlinski urad je razvil veliko propagando v Berlinu za našo državo in bo poslal, kakor javlja, vsak 'eden vsa i eno skupino na naš Jadran, v Splitu pričakujejo zlasti na jesen velko število Nemcev. anska nedelja Ljubljana, 19. julija. Ivan Podlesnik f V soboto popoldne je preminil na kirurškem oddelku splošne bolnišnice v Ljubljani znani kulturni delavec Ivan Podlesnik. Rodil se je v Ljubljani leta ISSI. Študiral je v Ljubljani znano Mahrovo šolo. Najprej je služboval v Ljudski posojilnici, potem je postal profesor na dvorazredni trgovski soli v Ljubljani. V to dobo spada tudi pomembno delo. ki smo ga Slovenci dobili izpod rok Ivana Podlesnika, namreč prvo slovensko knjigovodstvo, ki je izšlo leta 1907. Do vojne je deloval Podlesnik v Katoliški tiskarni, potem se je za nekaj let osamosvojil, ko je prevzel >Juhan«. V dobi od 1927. do 1931. je služboval v knjigovodstvu Strojnih tovarn in livarn, dokler ni prevzel knjigovodstva in prokure v gradbenem podjetju inž. Fran Dedek. Važno je njegovo kulturno, organizatorič-no in literarno delovanje, ki se mu je posvečal izven svojega poklica. Dokler je živo: pokojni dr. Janez Ev. Krek, je stal poleg n.e-ga in ustanavljaj z njim po deželi zadruge in reifeisnovke. Z dr. Krekom je bil soustanovitelj prve slovenske trgovske šole. Pomembno je tudi njegovo literarno delovanje. Sodeloval je s podlistki v raznih slovenskih dnevnikih, tudi pri >Jutru'. Pred tremi leti je javnost zelo toplo sprejela njegovo knjigo »Spomini iz Ljubljane«. Mnogo reči je ostalo še v rokopisih; nekaj je še nedovršeno — znak, da ie delal do zadnjega trenutka. Zadnje njegovo delo je drama »Na Krasu, tragedija naroda«, ki jo je še pripravil pred svojo smrtjo za tisk. Danes, ko leži na mrtvaškem odru in se od njega poslavljamo, moramo samo iskreno obžalovati njegovo prenano smrt, kajti bil je še sredi dela in mnogo bi še dobili od njega, če bi kruta usoda ne hotela drugače. Danes bo pogreb dr. Wilhelma Horna Vodstvo Aeroputa se je obrnilo na sorodnike obeh tragično preminilih Nem. cev, naj sporoče svoje želje zaradi pogreba obeh nesrečnih žrtev. V soboto ie dobilo brzojavno obvestilo, naj to dr. Vil-helm Horn pokopan v Ljubljani. Pogreb bo danes popoldne ob 16. od Sv. Krištofa na evangeličansko pokopališče. Žalne obrede bo opravil tukajšnji evangeličanski župnik. Danes je prišel tudi odgovor sorodnikov ponesrečene Ane Bruglacherjeve, tajnice dr. Horna- Pokojnico bodo po njihovi želji prepeljali v München, kjer bo upepeljena. Vagon z njenimi posmrtnimi ostanki tod"> priključili v torek jutranjemu münchenskemu brzemu vlaku. Rame nesreče Zjutraj okrog pol 8. so reševalci prepeljali z glavne postaje v bolnišnico delavca Janeza Mandelca iz Zgornjih Gorij. Man-delc, ki je uslužben pri gozdni upravi v Kranjski gori, je podiral v gozdu drevje, pa je padlo nanj drevo in mu zlomilo nogo. Dalje so reševalci prepeljali v bolnišnico 26-letnega natakarja Viktorja Pavlija, sta-nujočega na Celovški cesti 80, ki je davi blizu remize tako nesrečno padel z motoci-kla, da si je zlomil nogo in dpbil hude poškodbe na glavi. Prav tako je morala v bolnišnico trgovska sotrudnica, 24-letna Marija Šolarjeva, stanujoča v Gajevi 10. Šolarjeva je popoldne na Ježici padla s kolesa in si zelo poškodovala nogo. nedelje Maribor, 19. julija. Odhodnica prote Trfecjevlča Sinoči je bila v prostorih kavarne Park odhodnica priljubljenemu mariborskemu proti Petru Trbojeviču, ki odhaja ! na novo službeno mesto v L'eograd kot referent za pravoslavno veroizpoved pri ministrstvu za vojsko in mornarico. Ljubez-njive poslovilne besede sta mu izpregovori-la mestni poveljnik general Milenkovič in mestni župan dr. Juvan. Prota Trbojevič se jima je toplo zahvalil in ob zaključku svojih izvajanj dejal, da mu bo Maribor ostal v trajnem lepem spominu. Poslovilnega večera so se poleg predstavnikov vojaških in civilnih oblastev udeležili tudi številni znanci in prijatelji prote Trbojeviča in zastopniki mariborske pravoslavne občine. Tradicionalna Arehova nedelja S planinskim proščenjem se je Arehova nedelja danes proslavljala pri Ruški koči v znamenju veselja in starodavnih običajev. Včeraj popoldne in danes zjutraj so peljali avtobusi številne planince oo novi pohorski cesti do odcepa k Pohorskemu domu in Mariborski koči .odkoder so potem nadaljevali pot k arehovskemu planinskemu zboru. V zadnjem trenutku rešen iz valov V bližini Malih Benetk ob Pristanu je mlad kopalec zašel v nevarne vrtince, ki so ogražali življenje že marsikaterega kopalca. V bližini je bil znani reševalec dravskih koplacev Ernest Dabringer, ki si je takoj sezul čevlje in se pognal proti po-tapljajočemu se in ga že nezavestnega spravil na kopno. Rešeni kopalec je razna-šalec peciva Ivan Vogrin iz Splavarske 5. Avto v plamenih Snoči je hotel mariborski klobučar Ley-rer Viljem v bližini prevoznika Fazarinca v Studencih pognati motor svojega avtomobila. Nenadno pa sc je avto vnel. Potniki in drugi ljudje so ogenj pogasili, preden je prispela gasilska pomoč. Tatvine Danes so na policiji imeli precej opravka z raznimi tatvinami. Kuharici Julijani Graberjevi iz Wildenrajnerjeve 16 so odnesli na Glavnem trgu ročno torbico, v kateri je bilo za približno 200 Din gotovine. Blago za obleko je izmaknila v neki tukajšnji trgovini na Glavnem trgu še neiz-sledena tatica posestnici Justini Vogričevi od Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Gostilničarju Beraniču pa so ponoči ukradli mesarsko stojalo in druge predmete. Policija vrši za tatovi poizvedbe. Razne nesreče Gostilničarja Antona Sterna je pritisnil voz ob zid in mu poškodoval rebra. Z drevesa je padel 10-letni delavčev sin Alojzij Mikoiič na Rdečem bregu in si stri levico. Z voza je padel 10-letni posestnikov sin Peter Grum v Breznu in si pri tem zlomil levo nogo. Pri padcu s hruške si je zlomil levo nogo 11-letni delavčev sin Josip Ku-sig na Pobrežju. Vse ponesrečence so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Otvoritev planinske' ga hotela na Komm Ljubljana. 19. julija Današnja otvoritev mogočnega planinskega doma na Komni je bila najlepši planinski praznik na:ih planincev in ne le triumf Slovenskega planinskega društva, ki je dom sezidalo. Izpričala je veliko idejno silo, ki vodi SPD in njeno zdravo tradicijo. Da je bil pomen otvoritve res velik, je pokazala že izredno velika udeležba pri otvoritvi. Prispeli so planinci skoraj iz vse Slovenije ter so bile zastopane neštete podružnice SPD, a poseben poudarek je dala slavnosti tudi navzočnost zastopnikov bratskih ■ planinskih društev in zlasti številnih zastopnikov oblasti. Tudi vojni minister je poslal svojega zastopnika, in sicer polkovnika Sukiča, komandanta divizije generala Ne-deljkoviča je zastopal major Milovič, ban-sko upravo načelnik tehničnega oddelka inž. Saberne, ljubljansko mestno občino dr. Brilej, knezoškofa dr. Rozmana pa kanonik dr. Zupan, ki je blagoslovil dom in pri njem maševal. Blagoslovitev je bila dopoldne ob 11. Pred njo je kanonik dr. Zupan spregovoril o pomenu novega doma za razvoj planinstva pri nas ter izrazil željo, naj bi dom služil lepi ideji in plemenitim smotrom tako, da bi planinci nikdar ne pozabili podrejati časovnih vrednot neminljivih vrednotam. Po maši, ki je bila pod milim nebom pred domom, je zbrano množico pozdravil predsednik SPD dr. J. Pretnar in se zahvalil vsem sodelavcem, podpornikom in prijateljem, ki so pripomogli, da je društvo dozidalo dom, ali so pa vsaj moralno podpirali važno akcijo. Mnogi odlični prijatelji SPD se niso mogli udeležiti slovesnosti, a so zato poslali pismene, odnosno brzojavne čestitke. Izmed navzočih odličnih gostov so čestitali društvu k lepi pridobitvi: inž. Skaberne za ban. upravo, dr. Pavlin v imenu JZSS, predsednik Asociacije slovanskih planinskih društev dr. To-minšek, polkovnik Sukič, za »Sljeme« Jak-šič, za savinjsko podružnico dr. Hrašovec in končno pohorski pesnik, zastopnik mariborske podružnice SPD, L. Zorzut, ki je opeval novi dom in njegove ustvaritelje v vezani besedi. Dom je bil včeraj in danes prepoln, čeprav je po obsegu pravi hotel; ima 4 etaže. Dominira nad Bohinjskim jezerom in je viden že daleč od jezera. Iz njega se nudi eden najlepših razgledov v Julijskih Alpah, zlasti proti vzhodu. Otrok v valovih Skrb za odpuščene kaznjence i Prepuščeni sebi padajo vedno znova v pregrehe Nevljice Kamnik, 19. julija. Otroška brezskrbnost je spet tìrjala tw vx) žrtev. Danes dopoldne je v Nevljah pri Kamniku utonili v Nevljioi 2-lefcni Ivan Petek, sinček trgovca Ivana Pctika. Olrok se je oddaljil od doma na vrit svoje stare matere, kjer je veselo rajal z d-ru-gróm otro_ ci- Ko je 13-letni domači sin odjšel v hlev in je maili Ivan ostail sam, je v otroški brezsikrbnosti stekel po poti proti strugi Nevljice. Tam je stopil na deko. ki se je bržkone ' premaknila, otrok se je ustTašiJ in padel v vodo, ki ga je nesla dobrih 25 korakov do zatvormic žage. Ko e domači sin stopal iz hleva in videl, da njegovega .malega sorod™ka ni več na ■vrtu, je poglledal v hišo, vendar na ga tudi tu ni našel. Brž so nato vsi domači pohiteli k bližnji Nevljici in v svojo veliko žalost našli pni zapornicah malega u'oplenca; Poklicali so tudi zdravnika iz Kamnika, ki pa je tnogel ugotoviti samo smrt- Iz akvaristove torbe o nnju in o razvoju raznih vodnih živalc Julij in avgust sta najtoplejša poletna meseca in srp ima v teh mesecih dokaj opravila, kar ugotavljamo z zadovoljstvom kjerkoli akvariramo, ker sta nam pregled in prehod lažja. Med tem ko so se v niža-vah zdrstile do konca maja že vse ribe, je edino lin j ali len j (Tinea vulgaris) tudi še v tekočem mesecu v svatbeni halji, da poskrbi za obilen zarod, kajti v odrasli samici je okoli 300.000 iker, in če vemo, da doraste od sto iker le ena riba, jih ostane še vedno tritisoč, ki se v četrtem letu starosti razplajajo. Za večje akvarije so dvoletni linji pravcat okras in prekašajo glede barv večino domačih ribic. Sicer se pa nikdar ne prenaglijo, počasni so, kar nam postane zlasti očitno, če jih gojimo skupaj z krapovci vrste danionina, kamor spada tudi daniorerio, doma iz solnčne Indije. Po trupu in tudi na repni in pod repni plavuti so kov inasto svetlikajoče se proge, da nas te ribice spominjajo na zebro. Od leta 1905. so že v evropskih akvarijih; priljubljene so tako zavoljo lepote kakor zavoljo svoje živahnosti in nag-losti. če si želimo mladičev, je treba parčku urediti akvarij tako, da je ob steklih gosto rastlinje; samo majhen del v sredini naj ostane nezasajen, dno posujemo z okroglimi kamenčki premera 1 do cm. Ikre, ki ne ostanejo na rastlinah, padejo med kamenčke in so varne. Po končani dr-sti je treba parček odstraniti, sicer postanejo ikre plen požrešnosti. V tem pogledu so živorodni zobokràpov-ci vendar v prednosti. Ko zapusti pri njih mladič samico, splava na gladino med rastlinje, zasledovalcem se pa bliskovito umakne. Pri drstečih se ribah so pa mladiči v prvih urah manj spretni. Med tem ko je razvoj ribice iz ikre vendar še enostaven, se pri drugih vodnih živalcah zadeva često silno komplicira. Pogosto opazimo kačjega pastirja, ki šviga sem in tja, se za trenutek ustavi v zraku, nato se nam vidi na gladini, kakor bi padla nanjo kapljica dežja. To se često ponavlja zdaj tu zdaj tam, dokler se ne znebi samica jajčec. Iz jajčeca nastane kmalu ličinka, dokler ne spleza po daljši dobi na kako steblo nad gladino, kjer se prelevi v razvito žival, še bolj zamotano je n. pr. pri hrošču potapn:ku, ki sprede jajčasto gnezdo in znese vanj jačeca. Zatem zapuste ličinke gnezdo, se naposled zabubijo na obali in se preleve v hrošče. Jajčece in buba se razvijata na zraku, ličinka in hrošč pa živita v vodi. Različna pota je iznašla priroda v svr'io varnega razvoja svojih bitij in akvaristična stroka nam nudi največ priložnosti za zanimiva opazovanja v kraljevstvu prirode. Q.S. Eno najbolj perečih nerešenih socialnih vprašanj, za katero se javnost danes prav nič ne zanima, je vprašan ie zaščite odpuščenih kaznjencev. Vse moderne države so se že davno lotile zaščite odpuščenih kaznjencev in mladoletnih, le pri nas nt čuti nobenega glasu, ki naj bi javil, da smo po dolgem času tudi mi zaslutili, da le tu treba nekaj ukreniti in sicer čim hitreje. Večina kaznjencev izhaja pri nas iz delavskih in maloobrtniških slojev. Napak bi bilo misli ti. da so to večni potepuhi in berači, da nikdar niso delali ali imeli urejenega življenja- Saj je mnogo med njimi, ki so družinski očetje, ki so delali, dokler je dela le kaj bilo, ki so imeli svojo obrt. dokler so jo mogli vršili in ki so bili čisto dobri ln pošteni ljudje, toda sila razmer ie stria njihovo voljo in odpornost. Nepremišljen korak jih je pripeljal v zapor in od tu se jo silno težko znova vrniti v urejeno življenje, l'a ne samo ti ljudje, tudi vsi ostali, ki jim je bil vzrok prestopka kakršenkoli, so vredni vse pozornosti in družba jim je dolžna dati varstvo. Kdor pozna zgodovino kazensnega prava, mu je znano, da se je družba že od vseh po-četkov borila z najrazličnejšimi sredstvi proti zločinu. Ta horba je morala v teku zgodovine prav tako preko gotovih razvojnih faz, kakor kakršenkoli drug socialni pokret Zgodovinarji prava poznajo troje period. V prvi se je smatrala kazen sami sebi namen. Prav nič se niso brigali zato in tudi niso upoštevali pod kakšnimi okolnostmi se je dejanje izvršilo in zakaj, marveč ie bilo govora o dejanju samem, ki mu je bila predpisana taka in taka kazen. Tej primitivni periodi je sledila doba. v kateri so se upoštevale že tudi okolnosti. k; so privedle do dejanja. Tej klasični dobi je sledilo današnje gledanje na zločin, ki sé bivstveno razlikuje od prvotnih dveh. Važnost presojanja zločina kakor tudi njegova ocenitev more slediti po predhodni ugotovitvi značaja zločinčevega po pregledu duševnega stania v katerem je bilo delo izvršeno, način življenja in dela zločinčevega preteklost, družinske in gospodarske razmere, pa tudi pogrešena vzgoja. Po vseh Mi ugotovitvah se šele lahko poda kolikor toliko popolna diagnoza Brez dvoma je bil to v razvoju kazenskega prava ogromen napredek. Toda, ali taktično kaznjencu to kaj pomaga za poznejšo življenje in to čisto praktično? Ali je bilo zanj z obsodbo kaj storjenega, da se zaščiti pred javnostjo? Ali je bilo 6 sodno ceie-monijo kaj pre=krbljeno za njegov povraiek v življenje? Je bilo kaj preskrblteno za njegovo družino? Za njegovo vzgojo? Ali sploh za njegovo bodočnost? Mirno lahko rečemo, da nič. Ko pride iz kazenskega zavoda, se mu zoperstavi toliko borb, da jim je le malokdaj kos. V svobodi se mu naenkrat raz-plamte vse potlačene želje in strasti. Rad bi jih zadovoljil. S čim? Tu nastane najodlo-čnejša borba s samim seboi. Ali je dovolj močan, da ji bo kos? Ce je po naravi slabič, ali zakrknjen, lahkomiseln, divji, ji prav gotovo ne bo. Težko delo ima tudi pri urejevanju domačih razmer. Saj se prečeši o dogaja, da se ga domači izogibajo, mu -ne zaupajo itd. Slede prerekanja, očitki in tako lahko padejo v vodo vsi pošteni načrti ki si jih je ustvaril. Težko se mu je sploh znajti v družbi. Kdor ga pozna in ve. kje je bil, se ga izogiblje. Vsi pošteni ljudje ga, če ne na glas, pa vsaj na tihem obsoja io. Dela ne dobi. »Arestant si bil. ne maram te«, to je najčešči odgovor. Kaj naj še stori? Kam se obrne? Položaj je zanj tako kočljiv, da ga ne more razumeti nihče, kdor ga sam ni izkusil. Kdo je poklican, da pomaga tem nesrečnim ljudem? Zasebna dobrodelnost je že itak odpovedala. Kdo je dolžan, da uredi to vprašanje? — Edino možen odgovor; Organizirana. moralno in gmotno podprta ustanova, ki naj bi jo vodili širokogrudni. za stvar interesirani in požrtvovalni ljudje. In delo te ustanove bi ne bilo samo v tem, da celi rane in polaga nanje blagodejno upliva-joče obliže. marveč da posega v korenine in jjosveča predvsem pozornost in važnost sjio-četju in preprečevanju začetnega in končnega zla. Tako sem v kratkem utemeljil potrebo zaščite odpuščenih kaznjencev. Kako naj bi se ta zaščita izvedla, to ie treba povedati posebej l Zaradi zemlje ubila očeta Karlovac, 19. juHja V petek se je v vasi Svinici zgodil grd zločin, ki je razburil prebivalstvo daleč naokoli. Posestnik 05-letni Mile Petrovič je živel že doigo časa v prepiru s svojima sinovoma Gjurom in Radom, ki 6ta hotela, da bi jima oče prepisal posestvo. Zaradi zemljo sta se brata z očetom že tudi tožarila. Tako razpravo so v petek imeli pred sreskim na-čelstvom- Vsi trije so se skupaj napotili k razpravi in brata sta bila že prepričana, da se bo pri tej priliki posrečilo očeta omehčati. Razprava je bila precej burna, a oče se ni hotel ukloniti Ko so se jx>tem skupaj vračali domov, so se dalie prepirali in brata sta v svojem b-jsn sklenila, da z očetom obračunata. Po daljšem prepiru sta pograbila vsak svoj nož in obdelavala očeta, dokler se ni starček ves v krvi zgrudil na tla in nekaj trenutkov nato izdihnil. Morilca sta bila aretirana in sta svoj zločin priznala. Dve hudi prometni nesreči , Celje, 19. julija. Ko je vor il avtomobilski izvošček Franc Jat>er iz Žalca davi okrog 9. nekega potnika iz Celja proti Rimskim Toplicam, je našel na cesti pri Šmarjeti nezavestnega in zelo okrvaljenega nekega motociklista lin poleg njega razbito motorno kolo. Pri ncznancu je stal posestnikov sin 'Andrej Blatnik iz Šmarjete. Iz dokumentov, ki jih je imel neznanec pri sebi. se je ugotovi-!lo, da je ponesrečenec 30-1 e t ni Avguštin Cenek iz Prage. Cenek in Blaitnik, ki se je vozil s kolesom, s.ta trčila drug v drugega. Ceneku je pni karambolu počila lobanja in kna tudi hud pretres možganov. Blatnik je ostal nepoškodovan. Avtomobilski dzvošček Jag er je naložil poškodovanca in ga hitro odpeljal v celjsko bolnišnico-" Druga prometna nesreča se je zgodita malo pred 13. na cesti v Zavodnri pni Celila. V omenjenem času se je pelai 40-le.t-ni livarski delavec Viktor Vovk s Pobrež-ja pri Mariboru z mo'ornim kolesom iz La" škega proti Teharju. Zadaj za njim je sedel tkalec Avguštin Žohar i« Maribora, a v »prikolici Zoharjeva žena Elza. Vsi triiie so hoteli obiskali Zoharjeve starše v Št-Janžu pri Štorah. Na cesti v Zawxlni pa je Vovk nenadno izgubil oblast nad vozilom in za vozil z vso silo v betonski si'eber pri Debičkovi vili. Pni nesreči si je Vovk z'omil desnico ie desno nogo in se poškodoval po obrazu. Odtrgalo mu j« tudi desni kazalec. Žohar ie pri padcu na cesto ostal nepoškodovan. Tudi njegovi ženi se ni nie zgodiilo. VoVka so pre pij ali v bol-nišmico- Brizgalna iz 1. 18S9. Karlovac. 19. julija Eden izmed vodilnih funkcionarjev tukajšnje gasilske čete je te rini našel pri g. Dju-ri Tandariču staro napol leseno brizgalno iz leta 1809. Na podlagi te najdbe sklepajo, da ie imel Karlovac že pred 125 leti svoje gasilno društvo ali vsai četo več ljudi, ki -o prostovoljno pomagali pri požarih. Omenjena brizgalna je bila do nedavnega v skladišču stare ropotije pri 53- pehotnem polku, a g-Tandarič jo je kupil od vojaškega oHastva s starim želez rim. Na brizga'ni so poleg letnice 1F09. črke L. T- S., o katerih ne vedo, kaj pomenijo. Staro brizgdno todo razstavili na gasilski razstavi, ki bo prirejena ob priliki proslave 60-Ietnice gasilske zajednlce savske banovine. Velik uspeh gasilske tombole v Kamniku Kamnik, 19. julija Kamniški gasilci so priredili veliko tombolo v korist zgradbe Samaritanskega doma kralja Aleksandra. Tombola bi morala biti že preteklo nedeljo, vendar pa jo je preprečilo izredno slabo vreme. iDanes te bojazni ni bilo. V Kamnik je prihitela velika množica iz vsega okraja in celo iz Ljubljane, tako da bi kamniška tombola kmalu dosegla kranjsko. Seveda so bili glavna privlačnost tombole vredni in krasni dobitki: motorno kolo, moško in žensko kolo, šivalni stroj, klaftra drv, vreče moke itd., vsega 10 tombol in 120 činkvi-nov. Mestni park, ki je bil za to priliko lepo okrašen, je bil mnogo prema.ilen za vse udeležence, tako da se jc razvil pravi boj kdo bo bližje tribuni in zaželjenim dobitkom. Največja sreča se je nasmehnila Konradu Miukiču, usnjarskemu pomočniku pri g. Knafliču v Kamniku. Drugo tombolo moško kolo je dobii brezposelni mizarski pomočnik Ciril Vidmar iz Kamnika, šivalni stroj pa gasilska četa iz Češnjice. V vse šole so vlomili Gospič, 19. julija V eni izmed zadnjih noči so n~znnni tatovi vlomili v realno gimnazijo, učiteljsko šolo in državno meščansko in osnovno šolo v Gospiču. v šolah so pri vseh omarah potrgali ključavnice in vse premet a! i. Očitno je. da so iskali denar. Imeli pa niso posebne sreče, ker denarja niso dobili, drugih za plen pr mernih predme'ov pa tudi niso našli. Policija je uvedla preiskavo. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuf svolcem zavarovalnino ČITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON" Borba žen za nastop na olimpijskih igrah Tudi na športnem polju se je bilo treba ženam boriti za dostop v javnost- Ko so 1. 1®96. Atene priredile prvo olimpiado in uvedle reformo v športnik tekmah, so bile žene izključene pni ravnih olimpijskih nastopih. Tako je ostalo tudi pri nadaljnjih dveh olimpiadah (1- 1900. v Parizu in 1. 1904. v Saint Louisu). Žene so prvič nastopile komaj na četrti olimpiadi v Londonu, im to v tenisu. Poskus se je dobro obnese! dn predsodki so bili premagani. Žene se od tedaj naprej vsako leto pojavi :a Si pri javnih olimpijskih na«t!opih in vsakikrat osvojijo še kako noro panogo športa. Tako so i. 1912. nastopile v Stockholi nu še s pilava-nie min skoki in s prostimi vajami v večji skupini- Od tega leta se olimpijske tekme niso vrš le zaradi svetovne vojne vse d|o J. 1020. ko so bile v Antwerpenu, a 1- 1924. so bile v Parizu. Obakrat so žene nastopale le v omenjenih panogah šponta im ▼ manjših skupinah. L- 1938. beležimo spe* napredek na itekmah v Amsterdamu. Takrat so se žene pojavile kot tekmovalke tudi v lahki atletiki in mečevanju. Olimpiada v Los Angelosu zaradi prevelike oddaljenositi tudi ni pokazala napredka evropskih žen. pač pa so se Američanke dobro pasTale. Kakšen izid in uspeh bo letos. bomo še videli. LTpamo vsaj, da fašistične države ne bodo tu, 3. Šega 60-14. Dame z deske: 1. Keržanova 30.94. S tem si je Ilirija z 91 točkami pribor.Sa prvenstvo v skokih. Popoldanski program 400 m prosi« gospodje; 1. Oelilipis (ZPK) 5:24.1, (nov državni reKord), 2. Mihalek (i) 5:34.5, 3. Petrone (JS) 0:47 9. 4. ooiiučič (JS) 5;49.2, 5. NapoLč (Jj 5:57.3, 6. Uoje US) 6:10. Točke: Jadran 125, Ilirija 91). Jug 43, ZPK 32, Maraton 3. 100 in prosi« dame; la točka je bila predmet soora v razsodišču. Starter g. Stein, hardt, ki je funkiciunar Saveza, je odposlal plavačice na piogo in ko ro prispt le na cilj in -so časonierilci hoteli meri,i čas, g. Kramerš.č. član sodniškega zt>ora ugotovil, da tekmovalke niso starta:e po di>iOČe-nein vrstnem redu. zaradi česar je bila oškodovana zlasti (iroschleva Sodniški zbor ie nato sklenil, da se ta točka razveljavi in ;>o-novi- Proti temu pa s- ie pritožil Jadran. Razsodišče je moralo torei razpravljati o tem protestu. Z večino glasov |e nato sklenno. da se točka še enkrat izvede, in sicer na koncu tekmovanja Pr: tem napačnem s'artu so prisj>ele na cilj takole; 1 Beara 2. Gro-schel, 3- Roie, 4. Bradač, 5- Sidar. 6. B|e-lovučič. 100 m hrbtno gospodje: l Wilfan (I) 1:16.4, 2. Schell (I) 1:19-1, 3. Senjanov;č (JS) 1:21.5, 4. Stiegler (ZPK» 1.25.7 5. Vu-kasin (JS) 1-38 Točke: Jadran 132. Ilirija 120. J«g 43, ZPK 35, Maraton 3. 200 m prsno dame- 1- OrliC (J) 3-38 3. 2. Binder (I) 3:43.4, 3- Fine (I) b:43.5. 4. Stipanovič (JS) 3:54.2, 5 lvančič (JS) 5;23. Točke: Jadran 137, Ilirija 133, Jug 5«, ZPK 35, Maraton 3. Štafeta 4 X 200 m prosto gospodje: 1. Jadran (Senjanovič, Braiuovič Petrone, Gaz- zari) 10:07.8. 2. U rila (Fritsch. Cerer, Schell. Wilfan) 10:10-1, 3. Jug (Ciganovič, Veramonte. Napoiič, Pende) 10.49 3, 4. ZPK 5. Ilirija II (Tavzes. Skarpa Jesih, Mihalek), 6. Jadran II Ilirija bi morda zasedla prvo mesto, če bi v prvo štafeto postavila mesto Schella Mihaleka. Casa jadranske štafete in ilirijanske štafete sta boljša od rekorda. Točke: Jadran 165. Ilirija 153, Jug >6. ZPK 41, Maraton 3 3X100 m mešano dame: 1. Ilirija (BradtČ Binder, GrosehH) 4:42.2 2 Jug (Bartulovič Orlič. Jazbeci 4:44 1, 3. Jadran I (Bear:t, Stopanovič. Roje) 4;"0 4. 4- Jadran H 5:01.2 5. Ilirija II (Fine. Avčin, Keržan) 5:10 7. Točke; Iliri-a 183 Jadran 181. J(.g '2, ZPK 41." Maraton 3. Odločitev v plavanju 100 m prosto dame: 1. Beara MS) 1:10, 2. Groschel (I) 1:2f) 6, 3. Roje (JS) 1:24.7, 4. Radica (JS). 5- Bradač (I), 6 Sidar (JS). Končno stanje v i>hv«>n;n: Jadran 203. Ilirija 193. Jug 82, ZPK 41, Maraton 3. Zopet waterpolo za zaključek Nato se je vršila zadnja waterpolo-tekma Jadran E. : ZPK 6:0 (4:0) V 3. minuti drugega polčasa so tekmovalci igro prekinili, ker jim je bila voda premrzla. Sodil je inž. Glaser z Dunaja. Končno stanje v w«terp^lu: 1. Jug. 2 Ja. dran, 3. ZPK. 4. Jadran. Ercegnovi, 5. Hrija. Organizacija ni bila baš na višku. Namesto ob 17. se je popoldansko tekmovanje končalo šele ob 19. Rediteljstvo ni bilo na mestu, zlasti je bil velik nered pod stolpom. Po končanem tekmovanju je predsednik občine dr. Juvan izročil zmagovalcem darila. Jadran je dobil pokal predsednika mariborske občine. Jug poka' mestne občine, Ilirija pa pokal Maratona. Razdeljenih je bilo tudi več kolajn. 3:1 za BSK Z istim rezultatom kot v Beogradu je državni prvak porazil moštvo Ljubljane, ki pa je s svojo igro zadovoljilo mnogobrojno občinstvo Ne glede na krasno in Julijsko vroče poletno vreme se je igrišče po dolgem zopet napolnilo. Mnogo preko 2000 ljudi je prišlo gledat napovedano veliko borbo za državno prvenstvo. Prišel je v Ljubljano sedanji — in po vsej priliki tudi bodoči — dTŽavni prvak, torej vzroka dovolj, da ai stvar ogleda vsakdo, ki je količkaj zainteresiran na športu. Nikomur ni bi,k) žal. da je morda zamudili dve uri pripeke na soncu. Igralo se je vseskozi fair, dasi ni boT-ba, velika im požrtvovalna ter poslednje siile terjajoča, niiti za hip prestala ali ponehala. Sodnik je imel pri tem izredno lahko stališče. Komaj par neizbežnih foulov je odpiskal, drugih prestopkov skoro da ni bilo. Tako se je znebil svoje naloge korektno in na vse strani zadovoljrivo- Moštvi sta se poja-riHi na igrišču ob določenem času, najprej gostje izredno toplo pozdravljena. Njih postava se glasi: B. S. K. Popovič. Nikolič, Arsemjevič, Lechner, Kneževdč; Tirnanič, Šurdionja, Marjanovič-Moša, Brozovič, Glišovič. Ljubljana; Logar; Jug II, Bertoncelj I; Pupo, Sočan, Kukanja; Janeždč, Lah I. Ber_ toncelj II, Jež, Zemiljič. Tudi domače moštvo je bilo. seveda, burno pozdravljeno. Taikoj so Sli na delo in žreb je odločil za Beograjčane. Prvi del igre so igraili s soncem v hrbtu. Lj. izvede torej uvodni napad, žogo takoj prevzame Lechner. prvi napad gostov koncu v avtu. Takoj za tem je Lj. v napadu, toda v zaključni akcija oklevata i Jež i Pepček, tako da obramba z lahkoto čisti. Prve sitrele na gol odda Lj. in v 5. min. vratar komaj še odbije Pepčkovo bombo. Domač napad igra mnogo obetajoče, vendar prvi zgodit-ek beležijo gostje: V 6-min. bije Tirke s kota, Moša poda z glavo Šurdonji na nogo in Logar je prekratek, žoga je neubranljivo v mreži. 1 : 0 za BSK Do 10. min. je nato BSK s kombinacijami v premoči, Soča na je vzel notranji trio v mlin, ka.r pa je proti temu trio samo po sebi umevno. Obramba Lj. je zanesliva in ne pusti na strel- V 10. min. zopet kot za BSK, tokrat Tirke ne pošlje pred gol tako uspešno, nato napad Lj. žoija pride do Ja-nežiča. ki je v ofsidu, zato sodnik gola ne prizna. V 14. min- prvi strel s kota za Lj.. bije ga Janežiič, toda že zadaj se napad prav ne postavi, kakor se še v prihodnjih številnih »ličnih prilikah ne bo nikoli prav postavljal. Taikoj za tem je BSK v napadu in zopet ima strel s kota (Glišovič), a že par sekund po tem bije ostro na gol, pa brančlec zaokrene v kot. Zemljič izvede strel Bskova obramba čisti, igra se po sredi, Lj. v startu pritiska in je za par minut v premoči, borba je ostra in napeta, situacije se venomer menjavajo. V 23. min. izredne kra-soa kombinacija ljubljanskega napada nasprotnikova obramba je brez g'ave. Pepček pošlje silen strel na gol. toda vratar za čudo drži. ni slab Glaserjev namestnik: Pa zopet prevladujejo Bskove kombinacije vse do — kazenske črte tempo igre ne poneha niti za las. V 26- min. ubrani Radovanovič v kot, Zernljič pošlje lepo pred gol. toda plasirana je edino Bskova obramba. V 28 nrm- meče Pupo stranski aut. žogo prevzame Pepček in k-asno poda Ježu na nogo bomba obtiči v vratar'evih rokah, krasna šansa ie minila. Okoli 30- min. je BSK v premoči, na njegovi polovici budno čuva sam Radovanovič, po sTedii dirigira z igro Lechner in BSK se razigra. Toda igra vallovd neglede na pairminuten pritisk i* polja t polje, ▼ 38. min. pelje Pepček sigurno proti golu, Radovanovič ga z;ruši in reši, pa le za trre-notek: prost strel irrede Zemljrič. Jež in Pepček ed podajata na pol metra, naposled je Pepček na strelu, adi žoga gre tik mimo — te vrajtar ne bi bil držal! In zopet je mimila izredna prilika. Ze dve mintiti za tem — medtem je Lj. stalno v Bskovem kazenskem prostoru — krasna kombinacija domačega napada, in zopet je krasna prilika, aiLi Jež opaili bombo, namesto da bi pia sirai, in zopet je žoga vratarjev plen. še en strel s kota za Lj- v 41. min-, še en lep napad Lj. trik pred polčasom in Ježeva opasna bomba na gol, ki jo vratar zopet drži — pa polčas. Hitro je minilo, dobro so igrali! Do tu je bilo moštvo Ljubljane vsaj enakovreden partner v partiji. Bskovci »o sicer bili nekoliko tehnično na boljšem, po izdelanih situacijah pred golom so pa daleč zaosta;ali za Ljubljano. Naši so imeli izrazito smolo, da ni hotelo nič, pa tudi prav nič v mrežo, dasri so imeli vsai tri stoodstotne prilike. Igra pa je biia precej enako razdeljena na obe strani, in če bi bilo ob polčasu 2:1 za domače, ne bi bilo nič krivičnega v rezultatu. Po odmoru pritisne Lj. in Janežič bije v 2. min. 8 kota, toda zopet zaman. Potem v 3 min. krasen Zemljičev center, ki je tudi brez haska. Potem zaigTa BSK prvo violino, a prihaja samo do obrambe, ki ne da nikomur na strel. V 5. min. napad Lj. po Janežiču, lep center, žoga pride do Laha, ta pa bije v lepi poziciji v aut. V 7. min. kot za Lj., bije Janežič. žoga &e precej časa drži v sumljivi bližini Bskovega gola, toda tudi Bskova obramba, v kateri zlasti briljira Radovanovič, se ne da presenetiti, in par minut pozneje je obramba Lj. v podobni situaciji. Lj. močno pritisne na zena-čenje in Bskovci so skoro vsi v obrambi. Toda ves pritisk prinese v 15. in 16. min. dva strela s kota. čim se igra malo odpre, najde Pepček. ki stalno krasno podaja, luknjo za Janežiča, ta pobegne in opali z bližine v vratarja, na-mesto da bi podal Pepč-ku ali Zetnljiču. ki sta oba na čistem, in 2opet je prekrasna prilika «arnujena. In že je BSK v napadu, strelja s kota. pa v 20. min. čista situacija za Ježa, ki jo Bskova obramba reši 9 »kleščami«. Prost strel z 18 m izvede Pupo — v prečko, ali Lj. je v naslednjih minutah stalno v ofenzivi. Sredi polčasa in Lj. začne popuščati. V 26. min. strelja Tirke s kota. žoga gre ven. pa jo Kneževič zelo lepo vrne pred gol. nastane gnječa in mimo obupno branečih Ber-tonclja in Logarja se strklja v mrežo! 2 : 0 za BSK Sledi presledek sicer odprte ali nekam monotone igre. V 34. minuti je Tirke zopet brez varstva, pobegne in z neodoljivo silo potisne v m«režo. najlepši gol dneva, ki mu publika ne odreče zasluženega aplavza, j toda BSK vodi 3 : ' Lj. se še ne vda v 36 min. zopet krasen napad s preciznimi kombinacijami. Pepček pripravi Ježu na nogo. ali bomba gre za ln? mimo. bila je zopet zrela prilika! In končno 40. minuta.Pepček in Jež očistita Zemlji-ču polje, nato Zemljič pobegne kot prej Tirnanič in tudi neodoljivo opali — žoga švigne kot bliek ta §e odbije pol metra za vratarjem od tal: vratar jo sicer pritisne k sebi, ali sodnik prizna gx>l, 3 :1 Zcroditek Je bil več kot zaslnfen. Moša nekoliko ugovarja in se spre s šolnikom, zato mora prezgodaj z igrišča. Do konca gre Tirke za vodjo napada, še en kot za BSK, pa konec. Ljubljana je odigrala svojo najboljšo tgTO. Moštvo še ni uglajeno, "kleti je, da mu manjka težjih tekem. Toda bilo je prvovrstnih potei, lepih kombinacij, a predvsem: vsi so igrali skrajno požrtvovalno in dali vse iz sebe. proti Bsku zaigrati skoro ravnopravno igro, to že nekaj pomeni. Halfi so v glavnem dobro igrali, vsrj defen7ivno. Čim se je odprla igra. niso držali vedno koraka z napadom. Ali se je Pupo ohnesei kot h df? Zaenkrat ontane to še odprto vprašanje. Obramba je bila na višini situacije, proti ko-neu ji je zdi se, pošla snp.i; s cer pa ostidim tudi. V napadu so mnogokrat lepo zaigrali, tako že dolgo ne. L^ zak.ii so prešli v drugem polčasu v »W« sistem? Ko sta krili ustvarjali situacije, ni bilo nikogar, da bi centre prevzel. V napndu je bjl najboljši Pepček. ki je viituozno vodil in poda jr>I. Krili sta bili dobri. Jež je narel konta krt na levo in na desno M" ni bil polnovredna zveza, pravtako kot Lah ne. BSK je «icer nn-stöpil s tremi »r>rervm:« toda BSK ima polnovrednih rezerv dovolj! Saj je bil Surdonja, dnsi na mrstu Vuj'dinovi-ča. gonilna s:la napada, trio je srloh h;l v celoti zelo ostro orožje. Od kril je bil Tirke v drugem polčrsu zelo dober. Glišovič ni bil na običajni višini Zelo sol'dno je i trm la srednja vrsta. Obramba ni bila homogena. Vratar je držal — po znanju ali po sreči — vse. in tega ni bilo m-do! Pole? nje-ra je bil steber Radovanovič. ki je delal sigurno in za — dva. Ki j M r^%rov drug je močno zaostajal. A koncem koncev BSK je rroml za svojo zmneo dnt.i vse iz sebe in BSK je danes v nogometu »klasa« zase. Sodil je g. Knifer iz Osijeka objektivno in dobro. Predtekma med kranjskim Korotinom in Ljubljano IT. se je končala neodločeno 1 : 1 (1 : 0). Slavija (S) s NAF 3 s i (1 s 0) Ostale nogometne tekme Celie: Prijateljska tekma med <"SK m Olimpom se je končala z zmago ČSK 5 : 4 (3 : 3). Obe moštvi «ta igrali precej ležerno. Gostje so bili boljši v tehniki in ▼ stii rtu. Budimpešta: Srednjeevropski pokal. Austria : Ujpest 2 : 1 (0 : 1). Milan: Srednjeevropski pokaL Sparta : Ambrosiana 5:3 (3:3). Beograd: Jugoslavija : Rapid (Dunaj) 5:1 (3:1). Novi Sad: Vojvodina : Bask 4:2 (3:0). Izbirno lahkoatletsko tekmovanje Zagreb, 19. julija Danes se je vršilo zadnje lahkoatletsko izbirno tekmovanje za berlinsko olimpiado, ki je dalo naslednje rezultate: 400 m zapreke: 1. Pleteršek (Primorje) 57, nov rekord. 2. Ehrlich (Hašk) 58.1, 3. Janžekovič (Concordia) 58.7, 4. Banščag (Pančevo). Met diska: 1. dr. Narančič (Concordia) 42.62, 2. Kleut (Jugoslavija) 41.89, 3. Vuče-vič (Vojvodina) 39.31. Skok ob palici: 1. Bakov 360. 100 m: 1. Dremil in Hegol (Concord.) 11.2, 3. Kovačič (Primorje) 11.4, 4. Klind (BSK). Met kopja: Markušič in Miloš sta i,b Jj-šala Me&snerjev rekord iz leta 1928. 1. Markušič (Slavia, Varaždin) 59-42, 2. Miloš (Concordia) 59-11, 3. Smejda (BSK) 55.20. 800 m: 1- skupina: 1. Czurda (Primorje) 1:59.6, 2. Goršck (Primorje) 2:00.2, 3. Nik-hazi (Pančevo) 2:01.6. II. skupina: 1. Gabršek (Primorje) 1:59.9. Skušek je odstopil. Troskok: 1. Milkič (Jugoslavia) 14:14-B^ljši od rekorda. Skok v daljavo: Dr. Buratovič 6.78. Skok v višino: Möhr (Jugoslavija) 181. Nocoj bo JLAS določil našo reprezentanco za Berlin. Ocenjevalna vožnja Motokluba Ilirije Včeraj se ie na progi Ljubljana Kranj-Tržič Sv. Ana-vrh Ljubelja vršila ocenjevalna mofociklistična vožn ja Mo'okluha IP rije. h kateri se je prijavilo 22 tekmovalcev. S*ar_ talo jih ie 19. na cilj pa jih ie prišlo 17. Ta ocenjevalna vožnja je Vila nekaka priprava in preizkušnja za VI. mednarodno moto-c klistično hitrostno dirko na Ljubelj, ki so bo vršila 15. in 16. avgusta. Večina tekmovalcev trna sedaj jako dobre in nove še motorje, zaradi česar so bili rezultati izredno zadovoljivi. Vsi tekmova.ci so se dobro pripravili, tako da so prav majhne diference v rezultatih, ki so bili nasled nji ; Turni motorji do 250 eem: 1. Vidmar Stane (Herme.i) 198 točk. Do 500 ccm: 1. Grašič Janko 199.. 2. Bauincartner Gj. 197, 3. Slrnad Ciril 196 (vsi Ilirija). .J*.:-'- •. ZA VSAKO KOPELJ, CIMEAN KOPALNO TABLETO ! Do 1000 eem; 1. Inž. Luckmann Mario (Ilirija) 193. Športni motorji do 350 cctn; 1. Jenko Boris 198. 2. Munda Ivan 196, 3. Rosenwirth Jos'p 194. 4. Trampuš Tomo 189 (vsi Ilirija). Do 5o cem: 1. in 2- Poljšak Alojzij (Hermes) 199 in Kobi Mirko (Ili ri.a) 199, 3. .n 4. K ri sii an Alfred (liiriia) 197 in Polak Fran (Herines) 197, 5. Rekar Ivan (Ilirija) 196, 6- Bertoncelj Fran (Ilirija) 194 in 7. Paier Po'de (Hermes) lì8. Sport prikol ce 500 cem; Ilobaeher Valter I (Hermes) 196 točk. Vreme je bilo zelo ugodno in tudi cesta na Ljubelj v j^iko dobrem stanju. Tekma se je pod vodstvom klubskega predsednika g. Zalokar a izvršila v naiboljšem redu in brez vsake nezgode. Po tekmi je bil na vrtu restavracije »Ankelec športni sestanek kjer so se razglasili rezultati. Slovarsovec Heller na olimpiadi V pe'ek so se v Zaarebu vršile izbirne tekme za sestavo na^e boksarske reprezentance za Berlin. Nastopilo je nad 20 boksa če v* od katerih so izbrali za srednjo kategorijo Hellerja, ki ga ljubljanska publika, ki obiskuje boksarske prireditve, bolje pozna pol imenom Fic. V reprezentanco sta bila določena še za welter kategorijo. Kunstein od zagrebške Cromie, za lahko kategorijo pa Savič od beograjske Jugoslavije. Prireditvi so prisostvovali savezni sodniki. dalje g. Ma"anovič kot zastopnik JOO, znani učite!.; boksa iz Beograda g. Stanisav*. Ijevič ter več profesionalnih boksačev. Grčija in Balkanska zveza Beograd. 19. ju'iia AA. Kraljevsko gTško poslaništvo v Beogradu nas naproša. da objavimo tole poročilo atenske agencije: Predsednik grške vlade je na trditev nekega grškega lista, da so na sestanku gospodarskega sveta Balkanske zveze na Bledu nastale težkoče ln da obstojajo med balkanskimi zavezniki nesoglasja, odgovoril novinarjem, da gTška vlada nima nobenega poročila o tem. Lahko pa vam zanesljivo izjavim, je dodal Metaxas, da a» nahaja Grčija v odličnih odnošajih z vsemi 6vojimi zavezniki. Manifest angleške delavske stranke London, 19. julija AA. DNB poroča, da je osrednji odbor angleške delavske stranke objavil manifest, v katerem ostro obsoja prevratno delo komunistov in tretje initerna-cionale. V manifestu se posebno ositro napada agitacija komunistov za tako zvano skup. no delavsko fronto. Manifest pravi, da je iz_ kušnja pokazala, da se komunisti samo poslužujejo krilatice o skupni fronti in o zbiranju vseh delavskih sil, da bi ustvarjali nerazpoloženje in neslogo in da bi porušili vse, kar obsioji- Na koncu pravi manifast, da zaradi tega ne more biti nobene skupnosti med voditelji angleške delavske stranke in komunizmom. Finančne reforme v Franciji Pariz, 19. julija z Včeraj je imel glavni gospodarski svet sejo. Minister za narodno gospodarstvo Spinasse je predložil poročilo in dejal med drucim, da bo vlada z vso odločnostjo nadaljevala akcijo za znižanje obrestne mere. Vlada bo dvignila vrednost državnih papirjev. S tem v zvezi bo izvedla konverzijo nekaterih obveznic. Nato je izjavil, da znižanje obrestne mere francoske nf-odne banke ni povzročilo nobenega odliva zlata v tujino, ker kažeta zadnji tedenski poročili banke, da se je zla ta nodlaga povečala, in sicer v enem tednu za 341 milijonov, v drugem za 266 milijonov frankov. Preureditev statutov bo po mnenju govornika omogočila še nižjo obrestno mero. Povečanje angleške mornarice I/ondon. 19 hiH'a AA Dana*n;i »Daily Telegraph« obiavlja podatke o sklepih, ki j'h ie vlada sprejela g'ede povečanja številčnega stanja angleške sredozemske mornarice List p!še. da bo angleška sra-dozom^ka mornarica najprej ojačena s popolnim brcdovjrm mulcev in z brodovjem minonoscev. To je vsega skupaj 12 vojnih ladij. Tako se bo skupno število edinic angleške sredozemske mornarice zvižalo čez 100. Zadnje vesti iz Španije: V dveh dneh tretja vlada -------— Madrid, IS. julija, p. Danes zjutraj sestavljena vlada pod predsedstvom Ba ria je danes popoldne podala ostavko, ker se uporniški pokret vedno bolj širi in ni mogla obvladati položaja. Takoj nato je sestavil novo vlado Hoste Gira- la, ki je sprejel v svoj kabinet po večini člame prejšnje vlade. Le notranje ministrstvo je prevzel general Bozasa, ki jel proglasil tfükoj obsedno stanje za vso državo. Po zadnjih vesteh uporniki prodirajo iz Sevile ptroti Madridu. ------»JUTRO« fioaedeljteaèa fedaja------= žena v sodobnem svetu Noblova nagrada in žene . Ponedeljek 20. iVIL 1536. 1 ' Ali se naj pravnica pripusti k pravosodstvn Odklonilno stališče večine odličnih slovenskih pravnikov Alfred Nobel je bil švedski kcmičar in kot izumitelj dinamita tudi lastnik velikih tvorinic orožaj. Njegove 1 v orni c è so delale z novim eksplozivnim materialom izredno veliko dobička, tako da si je znanstvenik pridobil veliko premoženje. V istem času, ko so s vel presenečali razni vojni izumi z vedno večjo mari-Imo možnostjo in vedno večjo uničevalno silo, je vzklila tudi ideja svetovnega miru. Alfred Nobel v začetku ni bil baš njen navdušen pristaš, pač pa njegova prijateljica iz m'adih let gospa Berta SuMncr-jeva, rojena Kinska, s katero je vsa loia izmenjaval misli in si dopisoval. Gospa Suttnerjeva je bila tudi književnica, toda kritiki ne cenijo njenega Literarnega dela-Poslala je slavne po vsem svetu z mirovnim delom »Proč z orožjem«, ki je takrat navdušilo ves svet, aktualno pa je še danes. Delo je posvetila Alfredu Nobelu, čeprav je on takrat vse drugače mislil o vojni in miru. To ie bilo 1. 1889., a šele 1. 1902-je podial Nobel na mirovnem kongresu naslednjo izjavo: »Moje tvornice bodo nrej napravile konec vojnam in prelivanju človeške krv.i kakor vsi mi rov n: kongresi tega sveifa. Človeški rod namreč ne bo prej miroval, dakler ne bo vedel in izkusil, da bosta obe sovražni vojski, ki si bosta stali nasproti, uničeni v eni sami sekundi, in da ■ne bo ne ena žiiva glava izšla iz splošnega pokola.« Znanstvenikovo prepričanje o potrebi svetovnega miru, z'asti pa v izberi sredstev za njegovo uresničenje je torej lc počasi dozorevalo. Toda Berta Sutilnerj-eva je bila vztrajna in je pospešila razvoj tega veli- Carter Stuart: Mladost se prebuja Eia je sedela v svoji dekliški sobi, visoki, svetli sobi, ki je sp rostnimi okni gle-gala na širen, parku podoben vrt. Ob stenah je stalo pološčeno pohištvo. S prekri-žanimi koleni se je zibala Eia v naslanjaču in brala pesmi. Z gostimi rjavimi kodri, ki so se ji vsipali na tilnik, je bila podobna tistim ljubkim, nezemeljskim angelom, ki jih vidimo na slikah italijanskih umetnikov. čez nekaj časa se je zdrznila in vstala. Počasi je šla po sobah. V veliki dvorani je obstala pri klavirju, sedla, udarila nekaj tipk, potem pa spet nestrpno vstala in šla dalje. Nekje s ceste se je slišalo pridušeno klicanje. Časih je postal kakšen klic glasnejši in je zadonel blizu in izzivalno kakor trobenta. Petošolci so se spet žogali na travniku. Če bi le prišla policija in jih odgnala! Eia je obstala sredi sobe in si z roko popravila la.se. Res- je bi'n leni. ta Eia. in čudno vitka ljubka je bila. Vse pa je kp zalo, da se dolgočasi. Zavila je skozi steklena vrata, ki so držala na vrt, in skočila potem po stopnicah, mimo kipov, ki so stali ob stenah. Roke si je uprla v boke in pri vsakem skoku je ira lo obstala, kakor bi bila nekaj premišljevala. In vselej je zaškripal pesek pod njenimi ozkimi nogami. Kamenček, ki je bil le nekoliko večji od drugih. je brcnila s koncem čevlja čez travo. Zndel se je ob steno okroglega vodometa in tam obležal. Šla je za njim in obsedela na robu vodometa. Iz vzvišenega, nekoliko zvitega stebra je brizgal curek vode in padal v ostrem kotu v bazen. Časih ga je veter nekoliko zanesel, da je zavil čez rob. in takrat so drobne kapljice vselej orosile Elo. Za visokim vrtnim zidom je rasla, dolga vrsta topolov. Stali so negibno kakor ozke sulice. Ena teh sulic je imela nn vrhu ogromno rdeče jabolko. Bilo je solnce. ki je prav tedaj izginjalo z bledo višnjevega neba. i kega človeška Prišlo je tako daleč, da je ' Alfred Nobel v svoji oporoki 27. novembra 1895. leta zapustil vsoto 50 milijonov švedskih kron v namen nagrad za vsakoletno najboljše delo iz književnosti, kemije, fizike in medicine in za najagilnejšega delavca aLi delavko za svetovni mir. Od takrat se že podeljujejo te nagrade v letnem iznosu 200.000 švedskih kron. Še eno veliko zaslugo ima Alfred Nobel- On je ustanovil svoje nagrade v duhu popolnega pacifizma, priznavajoč tudi ženi pravico in možnost tekmovanja. Nagrade se podeljujejo ne oziraje se na narodno pripadnost, na vero in na spol. Tako lahko zabeležimo od 1. 1895. lepo bilanco osmih nagrad, ki so jih osvojile žene. Prvič jo je dobila gospa Marie Curie skupaj s svojim soprogom za znanstveno delo iz fizike (1. 1903). Nato ji je sledila gospa Berla Suttnerjeva kot vnela in zaslužna delavka za svetovni mir (1. 1905). Prvo književno nagrado je osvojila gospa Selma Lagerlöf (1. 1909). Nato ie v drugič prejela nagrado (1. 1911.) gospa Marie Curie, tokrat sama. za znanstveno delo iz kemije-Sledi jii kot nagrajenka spet književnica. italijanska pesnica Grazia Deledda (1. 1927.) in že naslednje leto norveška pisateljica Sigrid Undset. Nato e bilia nagrajena (1. 1931.) znana sociologinja in delavka za mir gospa Jane 'Adams, a lansko leto je na. grada spet pripadla rodbini Curie, namreč hčerki Marije Curie, Ireni in njenemu možu g. Joliotu. Torej vsega je bilo nagrajenih osem žen: ena za fiziko, dve za kemijo (mati in hči), tri za književnost in dve za mir. — 4- — da Smederevo. Znamke so bile tiskane v dveh barvah, ki se navadno niti krili nista, in neki filatelistični list jih je prav po pravici imenoval »Gräuelmarken«. Ko je prišla v vse države moda posebnih znamk za zračno pošto, sc je tudi naša poštna uprava odločila, da bo izdala takšne znamke s slikami naših krajev. In res smo dobili pred tremi leti pet posebnih znamk, ki so kazale nekatere naše kraje. Na najnižji vrednosti je bila zabrisana slika Dubrovnika, na drugih pa so bile slike Bleda, slapov pri Jajcu, Oplenca in Mostarja. Morda so bili osnutki znamk sprejemljivi, toda to, kar je potem napravila iz njih naša markarnica, je bilo tako pod vsako kritiko, da jc škoda izgubljati besed. Barve so bile nemogoče, tiski še bolj. Tako so te znamke izgubile svoj pomen za propagando in so bile le potrdila o plačani poštnini. Kakor slišimo, pripravljajo v Beogradu vse potrebno za zgraditev nove markarni-ce. Zadnji čas je že, da se to zgodi. Že večkrat smo v našem listu opozorili na to. Že večkrat smo naglasih", da se stroški, ki zaradi izdajanja lepih znamk narasejo, desetkrat preplačajo s koristmi, ki jih imamo od znamk. Zbiranje znamk, zlasti lepih znamk, ta strast ali sport, je faktor, ki ga je treba upoštevati in izrabiti. V Evropi je nekaj manjših državic, ki žive skoraj samo od zbiralcev znamk ali pa vsaj delno krpajo z njihovim denarjem svoje proračune. Seveda morajo zato izdajati res lepe, tehnično dovršene znamke. To tudi delajo. Poglejmo samo mali Liechtenstein, ki ima skoraj najlepše evropske znamke. Tudi Avstrija se v zadnjem času trudi, da bi s pomočjo znamk čimbolj povečala propagando za svoje kraje; njene letalske znamke so grafične umetnine, kakršnih zlepa ne dobimo drugje. Še celo Francija, ki je do nedavnega slovela, da izdaja najgrše znamke, sc je začela v zadnjem času brigati za lepše znamke. Pri nas izdajamo prav za prav precej različnih znamk. Prav v zadnjem času smo dobili nekaj dobrodelnih in spominskih serij, ki so po svojem sižeju navadno dolgočasne, po svoji tehnični opremi pa globoko pod nivojem današnjega stanja grafične umetnosti. Naj pri tej priložnosti omenim to, da je napisal eden izmed najbolj znanih filatelističnih listov, »Die Postmarke«, o Teslovih spominskih znamkah, da so »zlasti po svojih barvah pač najgrše znamke zadnjih let«. Ne bomo se izgubljali v razglabljanju o kopici vprašanj in vzrokov, ki so krivi, da naša država v tem pogledu ne more priti naprej. Stavili bomo samo nekaj predlogov, ki se nam zde upoštevanja vredni in ki utegnejo prinesti naši poštni upravi tudi znatno povečanje prejemkov. Vsaj vsako drugo leto naj bi izdali posebne znamke (brez pribitka), ki bi kazale lepote naših krajev. V poštev bi prišli najlepši kraji, motivi iz naših gora, naše reke, jezera, morje, potem pa najzanimivejša mesta in letovišča. Kakor v mnogih drugih državah naj bi tudi pri nas izdali včasih kakšno posebno serijo znamk z narodnimi nošami. Teh noš imamo pri nas dosti več kakor drugje in lepše so. Seveda pa je treba prej reorganizirati docela našo markarnico in jo postaviti na solidnejše temelje. Z njenimi sedanjimi sredstvi jc to docela nemogoče. Treba ji je dati za voditelja strokovnjaka in moža. ki ima vsaj nekaj razumevanja za filatelijo in njeno donosnost za poštno upravo. Njen voditelj mora biti hkratu tudi estet, ki bo znal brez ozira na levo in desno odločiti, kaj je primerno za tiskanje in kaj ni. Stroji, ki so potrebni za popolno ureditev moderne markarnice so res precej dragi. Nedvomno pa je, da bi se amortizirali v primernem času z večjim odjemom znamk. Dokler nova markarnica še ni urejena in tehnično izpopolnjena, bi morda kazalo tiskati boljše znamke v nekaterih privatnih tiskarnah v naši državi, ki so že pokazale, da znajo napraviti tudi kaj lepega. Če se je to prakticiralo že nekoč in se še zdaj prak-ticira v nekaterih državah bi se lahko tudi zdaj pri nas. Upati je, da bodo te besede naletele na dober odmev. B. R. Beograjska »Pravda« je pokrenila tudi v Ljubljani med priznanimi slovenskimi pravniki anketo k novemu zakona o sodnikih z vprašanjem, ali je pravnica sposobna izvrševati poklic sodnika. Večina srbskih pravnikov se je izrekla vsaj za postopno uvajanje žene v pravosodne posle pričenši pri mladinskem sodstvu in vaniških poslih. I kjer naj bi žene šele dokazale, ali so zanje sposobne ali ne, obenem pa naj bi se konservativnemu narodu, ki ni vajen, da bi mu žena sodila, g postopnim uvajanjem nudila prilika, da se privadi na to dejstvo. Na to vprašanje pa je dopisnik »Pravde« med slovenskimi pravniki prejel le štiri odgovore .Vsi številni drugi znani delavci na pravnem in pravosodnem polju pa so odklonili izjaviti svoje mišljenje v tem vprašanju z motivacijo, da je samo po sebi jasno, da doslej veljavni zakon o sodnikih ni potrebno izpreminjati. kolikor gre za dopustitev žen v pravosodstvo. V orientacijo naši javnosti pa pravnicam prinašamo v izvlečku vse štiri odgovore, ki se dado razvrstiti v tri nasprotujoče si kategorije, ki nujno potekajo iz apriornega stališča posameznikoy do vprašanja ženine sposobnosti. Vse aU nič Ženam najbolj in edino naklonjeno stališče je zavzel profesor civilnega prava dr. Rudolf Sajovic, Pred dejstvom, da so žene uresničile svoje zahteve že k vsem poslom razen k bogoslužju in pravosodju, prihaja do zaključka, da je le še vprašanje časa, kdaj bodo žene prodrle tudi v pravosodstvo, ko so si osvojile že področje pravosodnih pomočnikov advokatov^ v katero jim moški ne zapirajo več poti. Ta možnost pa bo nudila konservativnemu kmečkemu prebivalstvu priliko, da spozna ženine sposobnosti za sodni poklic. Ne pričakuje pa znatnega npredka za ženo, oe bi se uveljavili predlogi večine pravnikov, namreč da naj bi se ženi poveril le del sodnih poslov: sodstvo nad maioletni-mi in vaTuštvo. če bi se posli te vrste ne vezali tudi z drugimi, bi bila dana možnost zaposlitve žen, ker je pri nas urejeno le zelo majhno število sodišč, ki so izključno v to svrho organizirana. Naposled pa ne veruje v to. da bi bile žene v mladinskem sodstvu in varuštvu tako zelo sposobne, da bi nadkrilile v vsakem pogledu moškega, zlasti če jim ni dobro poznano družinsko življenje. Na podlagi vseh teh razlogov prihaja do zaključka, da je možna le ena rešitev tega vprašanja: priznati ženam svoboden in popoln dostop k pravosodstvu ali pa sploh nič. Preslabi živci za velike razprave Kot predavatelj kazenskega prava na naši juridični fakulteti prof. dr. M. Dolenc ne zanika posameznih primerov izrazite nadarjenosti za pravno kombiniranje med viso-košolkami in priznava študentkam, da se v primeri s študenti odlikujejo zlasti v vztraj nosti in marljivosti. Opaža pa. da se veliko število deklet, ki so začela študirati, po kratkem času odreče študiju na ljubo zakonski zvezi. Kljub priznanju kvalitete pa bi se ne hotel zavzeti za popolno izenačenje žen z moškimi v sodnem poklicu. Do tega stališča prihaja na podlagi dejstva, da tudi tistim študentkam, ki vztrajajo v študiju do kraja, radi popuste živci, kar se pokaže zlasti pri rigorozih. Značaj strogega in natančnega izpraševanja pri teh izpitih tako vpliva na njih živce, da včasih brez pravega vzro- »Odkod pa veste to?« je dejal z glasom odraslega, ki nekaj sumniči. »Vem«, je rekla in se izkušeno nasmehnila. Lepa je, nedvomno dosti lepša, ki jo je zadnjič slikal neki slikar. Tudi on se skloni, da bi sedel. In sede daleč od nje. »Lani sem bila s starši na morju*-. mn je začela pripovedovati. »Tudi tam je bil neki fant. Vsak dan je hodil z menoj plavat. Zmerom se je z menoj prepiral in če sem mu skočila v lase, me je stisnil k sebi kakor ti, in me poljubil. Prav tako, kakor ti«. Conny je ves srečen. Tika ga! To mu tako dobro de. »Prav za prav se ni mislil nikoli z menoj tepsti«, je nadaljevalo dekle zmedeno... »Meni se je zdelo to tako neumno. Imel ie dolge, bele hlače in baron je bil. da, baron.« Conny ni baron in tudi dolgih hlač nima. Kratke ima in na kolenu so nogavice raztrgane. Prav velika luknja je "na kolenu. Hitro jo pokrije z' dlanjo. »Ali si bila dolgo 7. njim?« jo ljubosumno vpraša. »štiri tedne«. »Kje pa je zdaj?* »Mislim, da je v Londonu.« »Ali je tam doma.« »Da, tam je doma«. Conny se je pomiril. London je daleč. Deset, ur se je treba voziti 7. vlakom do Londona. Eia opazi prizvok nemira v njegovem glasu To je tisti čudni. zgodnji nagon prirode. »Pa ga prav nič več ne maram«, mu reče. da bi ga pomirila. »Pogosto mi piše. pa mu nikoli ne odgovorim. Ti si tudi dosti boljši kakor on!« Fant od sreče vzrhti in žal mu je. da ni takoj sedel k Eli. Zdaj je pa cela dva neumna metra od nje. Pogasi se pridrsa bliže. Hna se dela. kakor ne bj ničesar videla in gleda naravnost predse, po vrtu, ki izginja v sivem, mehkem mraku. Na nebu se že vidijo prve blede zvezde. Zdaj sedi Conny že čisto kraj Eie. Njeni ka in celo pri popolnem obvladanju izpitne snovi začno jokati. Zaradi tega smatra, da žene ne bi imele energij, ki so potrebne za velike in naporne civilne in kazenske pravde. Z druge strani pa so mnenja, da bi se žene, zlasti resne matere, mogle izkazati zlasti v varuških poslih za maloletnike obeh spolov in v kazenskem* sodstvu proti ženskim maloletnim. Poleg teh možnosti je mnenja, da bi bilo potrebno postaviti žene 7. ustrezno kvalifikacijo tudi kot uradnice in celo kot predstojnice v vseh kazenskih zavodih, kjer prestajajo žene kazen in v tistih zavodih, kjer presojajo prisojene jim očuvalne odredbe. Nikakor pa ne priporoča ženskih oseb za funkcionarke državnih tožilstev. Iniciativa za pregon zločincev mora ostati prerogativa moških pravnikov, in sicer tistih, ki so najboljši med njimi. Ženam ni pripisovati posebne sposobnosti za sodni poklic Predsednik pokrajinskega državnega tožilstva in bivši državni tožilec dr. Mirko Grasseli je mnenja, da spada žena le v taste poklice, ki so v neposredni zve^i z njenim glavnim poklicem — materinstvom. Zaradi tega ženam ni pripisovati posebne sposobnosti za sodni poklic, kolikor sc nanaša na sporni in kazenski postopek. Mogla bi priti v poštev le kot pomožna moč v nespornih sodnih poslih. Kot sodnica volonterka pa 1« mogla sodelovati pri sodišičih druge in eventuelno tretje instance. Taka kombinirana sodišča bi mogla pripomoči do maksimuma pravice v pravnopsihološkem ožini v nekaterih primerih. Mogla bi žena nedvomno vzgojno vplivati v nespornem mladinskem sodstvu, kolikor se tiče ženskih mladoletnih. Tudi bd žena g priznanim ji smislom za sistematičnost in organizacijo kot sekretarka rnogla koristiti, vendar hi to delo ne poseglo v bistvo pravosodstva. Le moški mora obvladati vso težo poklica Kot bivši sodnik in sedanji profesor cerkvenega prava izvaja dr. Rado Kušej, da ne bi mogel zagovarjati izpremembe veljavnega zakona o sodnikih v prid ženam iz naslednjih razlogov; Avtorji veljavnega zakona so gotovo dobro premislili njegovo vsebino k fe » prišli do zaključka, naj bo žena izključena od pravosodstva, so nedvomno n^roštevafi vso težo dolžnosti, ki se pojavlja sodniku dan za dnem v vedno novih in čedalje bolj zapletenih problemih, ki jih more obvladati in reševati z vso odgovornostjo v zadovoljstvo vseh edinole moški, po naravi telesno in duševno močnejši faktor. Tudi dr. Kušelj ženam ne odreka sposobnosti poglobitve v probleme razooKčnih vrst materialnega in formalnega prava tako kazenskega kakor civilnega, smatra pa, da bi ge z nežno in materinsko razpoloženo žensko naravo ne sklada k) sojenje v odvratnih seksualnih zločinih. Odklanja pa tudi udejstvovanjs žene v mladinskem sodstvu m skrbništvo, dasi je mnenja- da bd njeno delo moglo koristiti kot vzgojni faktor s svojim vplivom na zanemarjeno žensko in moško d eoo. Omejevanje žene na delno sodstvo bi po njegovem mnenju ustvarilo dve kategoriji sodnikov: polnopravnih in tistih z omejeno pravico, kar bi do vedlo do zapostavljanja in počasnejšega napredovanja zapostavljene kategorije. Zaradi nezadovoljstva, ki bi se iz teh razmer rodilo, pa bi najboflj trpelo poslovanje. lasje se iskre ob njegovem licu. Poljubljal bi jo rad, neizmerno rad poljubljal. To čuti. — da, vsak živec njegovih ustnic Čuti to. Tiho. oprezno jo poljubi na temenu. Tedaj položi dekle ljubko glavico trdno na njegovo ramo in dvigne obrazek k njemu. V njegovih očeh drgetata dve veliki, iskreči se kaplji svetlobe. »Čudno mehko kožo imaš. reče fant z občudovanjem in se z licem dotakne njenega obraza. »Da«, odvrne ona resno. »Tudi moja a»-ma pravi zmerom to!« Njena mama! Conny je za trenutek Mislil. da je sam z Elo na nekem otoku, v začaranem vrtu. čisto sam in nihee drug. »Ali se bova lahko večkrat videla?« vpraša v skrbeh. »Da«, šepne dekle. »Vsak dan?« »Njena drobna glavica zdrsne ob njegovi roki. Pozno je bilo že. Za zidom, ki je bil sdaj %-es črn. se je dvignila siva. razvita svetloba. Mesečina. In potem se je Se mesec sam pokazal, ves v meglico zavit. Tako sta dolgo sedela. Mesec }e med tem zlezel že čez zid in lizal pesek na stezah. »Pozno je že. Iti moram«, je šepnil Conny. Eia je prikimala in pomišljaje se spustila roko z njegove rame. »Ali naj pridem jutri kaj mimo?« jo je vprašal. »Da«, je rekla. »Jutri ob petih«. Vstala je. Dala mu je roko in bežno odhitela po stopnjicah proti terasi. Conny je gledal za njo. dokler ni v temi izginila. Potem pa je pobral žogo in jo spravil v žep. Počasi je M pod topoli proti domu. Čez nekaj časa je začelo drobno rositi iz tankih, prozornih oblakov, kakor se pogosto zgodi v poletnih večerih pred nevihto. Fant je obstal, pomolil jezik iz ust in ujel na konec debelo kapljo. Potem je šel dalje. Vtaknil je roke v žep in začel žvižgati. Mesečine ni bilo nikjer več, kajti oblaki so se stemnili in v daljavi je že rohnela nevihta. Propaganda za naše kraje s poštnimi znamkami Slabo izdelane znamke s pokrajinskimi slikami nam le škodujejo Skoraj ni države na svetu, ki ne bi skušala privabiti tujcev. Tako je pač, da tujec prinese denar in da denar povsod radi vzamejo. Zato imajo države, ki jim je dala priroda lepe kraje, od tujskega prometa ogromne koristi. V vseh teh državah je denar, ki ga prinesejo tujci, precej pomemben odstotek proračuna in vir blagostanja vse države ali vsaj posameznih pokrajin. Seveda pa je treba svet opozoriti na lepote, ki jih skrivajo posamezne države. Treba je spretno obvestiti svet z besedo, še bolj pa seveda s sliko, ki je vselej močnejša od šc tako lepe besede. Države, ki žive od tujcev in ki že slove desetletja ali stoletja po svojih prirodnih lepotah, sc tega dobro zavedajo. Organizirale so propagando na vse mogoče načine. Z vsemi mogočimi sredstvi vabijo tujce. Koliko je po svetu lepo opremljenih reklamnih revij, tisoč prospektov kroži po raznih državah! Večina turističnih držav je že davno odkrila, da imamo še neko sredstvo, ki utegne privabiti tujca. To sredstvo, ki je najcenejše, je navadna pisemska znamka. Na tesj mali umetnini vidimo časih res lepe slike pokrajin in dosti ljudi je že prišlo y kakšno državo zaradi slik na znamkah. Morda najlepše in najbolj izdelane znamke s pokrajinskimi slikami so pred vojno bile bosanske, ki jih je izdala še avstrijska poštna uprava. Nič ne bomo pretiravali, če bomo rekli, da se mora Bosna zahvaliti za svoj sloves lepe pokrajine tudi svojim znamkam. Druge države so se lotile propagande s ¥amočjo znamk po večini šele po vojni. oda v ti kratki dobi je ta način reklame dosegel tako popolnost, da vidimo včasih znamke, pred katerimi moramo naravnost strmeti. Seveda pa je za učinkovitost vsake reklame, tudi reklame v znamkah, potrebno, da je lepa. Znamka, ki jc nekakšen repre-zentant države v tujini, mora biti izdelana tako, da lahko po njej sodimo stopnjo kul- ture v državi sami. Ker so stroški za izdelavo znamk v primeri z dohodki, ki jih prinesejo, malenkostni, pač nobena država ne bi smela zanemariti lepe priložnosti, da se pokaže pred svetom v čim lepši luči. Za izdelavo znamk se dandanes uporabljajo vse najplemenitejše tiskarske tehnike. Žc bakrotisk, ki je bil do nedavnega nekako višek tiskarske umetnosti, dandanes nc ustreza več potrebam za izdelovanje znamk. Prišli so drugi, lepši, čeprav dražji načini tiska. Vse države, ki streme za napredkom, jih uporabljajo. Kakšna naj bo znamka, ki naj služi kot reklama za lepoto kraja? Kaj naj kaže? Včasih je dovolj, da je pomanjšana fotografija v lepem okviru in čim preprostejša, pa bo dosegla večji učinek kakor vsi izdelki velikih umetnikov. Znamka ne sme biti prevelika, da ne deluje kakor vinjeta. Skrbno izbrana slika je prvi pogoj. Fotografijo za znamko mora izdelati človek, ki ima res zmisel za lepoto. Znamka ne sme biti preobložena z raznim tekstom in napisi, kakor vidimo to prav pogosto prav pri nas. Napisi bi morali biti omejeni samo na najnujnejše. To so glavne smernice, po katerih bi se morali ravnati za znamke odgovorni činitelji. V večini držav se po njih res ravnajo. Kako pa je pri nas? Prvo. kar lahko naglasimo, je to, da iepih znamk s pokrajinskimi slikami sploh nimamo. Samo dva poskusa imamo, in še ta dva sta se hudo ponesrečila. Vzrokov je več. Prvi je ta, da nimamo markarnice, ki bi zmogla napraviti res lepe znamke. Niti napreprostejšega bakrotiska nimamo. Prve znamke, ki naj bi bile pokrajinske, so bile izdane pred nekaj leti, ko je bila v Beogradu tekma za evropsko prvenstvo v veslanju. Takrat je neki umetnik, o katerem je boljše, da nc vemo, kako sc piše, izdelal nekakšna skrpucala, ki naj bi kazala naše kraje. Na teh znamkah smo videli Beograd, Split, Bled, Zagreb in men- Klici dečkov, ki so se igrali, so bili zdaj že prav blizu. Daleč so se razlegali skozi tihi večer. Časih je nekaj udarilo ob zid. Žoga je bila. Že pogosto je zletela čez zid in fantje, ki so hodili po njo, niso prav nič pazili na grede. Prav nič čudno ne bo. če ne bo tudi nocoj., hm, je že priletela! Rahlo je poskakovala po travi, potem pa se je ustavila tik pri Elinih nogah. Pobrala jo je, drobno gumijasto žogo, in trdno sklenila, da je ne bo vrnila. Sovražno je čepela na robu vodometa otroška, jasno užaljena vila z drobnimi ušesi. Iznenada se je začul jasen, razburjen glas: »Pozor! Policija!« Za zidom so se slišali vznemirjeni koraki, in njih odmev je v dalji zamrl. Prej pa je še ne*kaj padlo k zidu na vrt, zagrmelo med grmovje španskega bezga in se skrilo v grmovje. Bil je mlad. slok petošolec. ves zagorel v obraz. Eia ga je poznala. Že pogosto ga je opazovala in zdel se ji je me<\ vsemi fanti še najorikupnejši. Slišala je tudi že. da mu je Conny ime. Connv ie prisluhnil. Zunaj se je bližal policist. Zda I ga je čul na drugi strani zidu. sebi nasproti. Ali ga je mar videl? Ne: Policist je šel dalje in Conny, ki mu je srce mvhiinlo kakor kladivo, se je globoko oddahnil. »Kaj pa iščete tu?« je začul od zadaj. Zdrznil se je. Pred njim je stalo dekle. »Ali ne veste, da se tu ne smete igrati?«-ie vprašala Eia. Stala je tik pred njim. lepe vitke noge je imela in je bila videti lindo mogočna. Conny je samo odmahnil z roko. »Ali imate vi žogo?« je odvrnil. Molčala je. toda način, kako je držala roke na hrbtu. mu je dovolj povedal. Stopil je korak naprej, dekle pa prav toliko nazaj. »Lep Fant je«, si je mislila. Na njegovem obrazu je bilo toliko miline, odločnosti, pa tudi neustrašenosti. Da, prav zastaven fant je. Pa se je spomnila tudi pohojenih gred in vsa njena naklonjenost do njega je izginila. »Žogo sem!« je suho velel fant. »Ne.« Njene sinje oči so uporno gledale vanj, njegove temne so se pa izzivalno iskrile. »Žogo sem. drugače jo bom vzel s siio«. je ponovil Conny in se je prezno približeval. »Poskusite!« je vzkliknila Eia in se mu skušala ogniti. Toda Conny je skočil k nJej- 3° prijel okoli pasu in jo tako stisnil k sebi, da je čutil drget njenega telesa. »Saj se ni vredno braniti« je hlastno rekel in jo še zmerom držal, trdneje, kakor pa bilo morda potrebno. Eia ga jc 7. eno roko potiskala stran od sebe, z drugo pa je na hrbtu krčevito držala žogo V tem razburljivem trenutku so bila njena usta rahlo odprta. Videl je njene drobne enakomerne zobe. in v izrazu njenega obraza je bilo nekaj čudnega, nenavadnega. Connvjevo srce je začelo raz.bi-jati. toda čisto drugače kakor od strahu pred kaznijo, in prvič je občutil žgočo bližino telesa, ki je težko in sladko. Vse misli so se mu zmedle. Nekaj tujega ga je prisililo, da se je sklonil in poljubil dekle na ustnice. Poljub je bil kratek, toda vzel mu jc vso moč v udih in ga je prevzel 7. neko čudno težo. Tudi njegova mlada prijateljica je i/.prva vzdrhtela. potem pa je ostala kakor okamenela. Kakor ne bi bila vedela, kaj naj stori... Roke so se mu poveste. Žoga je padla na tla. toda ni je pobral. Vse se je zgodilo čisto drugače, kakor jp pričakoval. Mislil je. da bo dobil klofuto, saj se dekleta navadno branijo na ta način. Pa je samo zardela in rekla: »Predrzne?.!« Kakor v sanjah je stala zraven njega. Da sem predrznež?« jo ponovil. Pogledal je k belemu zidu. za katerim je bilo izginilo solnce in pustilo samo še oblake za seboj. »Da. vsi ste«, je hudobno reklo dekle in spet sedlo na rob vodometa. Potem pa ga je od strani pogledalo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc JezerSek. — Za lnseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — VM r LJubljani.