96. številka._Ljubljana, v sredo 29. aprila._XVIII. leto, 1885. »baJH vsak dan «ve<*er, illmŠj nedelj« lt| praznike, kr., h« li dvakrat, in po 4 kr., ftfl s«i trikrat aH većkiMC tiska. Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Je v Frana Kolmana MU, .Gledališka stolha*4. Upravništvi: naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij*-, oznanila, t. j. vse. administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo Daročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. -^krr „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljnnje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ U/>ravnlštvo ffSlov. Anroda". Rusija in Anglija. Vojna ali mir ? To je vprašanje, ki vznemirja dan danes vesoljni svet in plaho čitajo se brzojavke, ki danes poročajo, da se bode ohranil mir, jutri pa zopet, da je vojna neizogibna, da se spoprimeta Rusija in Anglija, ter da bode, kakor se je nekdaj žele/ni kancelar izustil, boj mej morskim somom in slonom. Ne more se duhovitosti odrekati tem Bismar-kovim krilatim besedam, a ntiposled, ako vse dobro pretehtamo, je tudi ta primera nekoliko šepava, kakor sploh vsaka. Naj se govori še toli prezirno o vojaškej sili Anglije in kaže na nevspehe in izgube v Afriki, naj se še tako natančno računi, koliko mož more postaviti na bojno polje, tega se ven-der trditi ne more, da bi Anglija, ki ima ogromno bogastva nakupičenega, torej po izreku Montecuculi-ja vsa tri glavna sredstva za vojno, v boji na kopnem bila podobna morskemu somu, ki si izven mokrega elementa nič pomagati ne more. Nasproti pa tudi Rusija na morji ni tako onemogla, da bi bilo umestno primerjati jo elefantu. LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Remi Lefebvre. Posloveni! * *■ m Stat nominis umbra.) Dvajseto poglavje. Duhovniški za ju t rek. Dalje.' Poglejte le Angleže, vskliknil je. Kdor pozna njili cerkev, pozna njih zgodovino. Duhovniški lordi, zbori veri gospodujoči, nemenljivo veroizpovedanje v devet in tridesetih članih, molitvenik, po ukazu škofov in kralja ustanovljen, vseučilišča in druga učilišča s predpravicami, neizmerna zemljišča posamičnih vlasteljev, precejšnje število dobro plačanih Blužeb; kaj druzega moro iz tega postati kot pleme-nitniška družba? Brez disidentov, ki so res sol deželi, bi bila Anglija že davno postala mrtvaška mumija kot starodavni Egipt. In Francozje? vprašal sem, da bi ga spravil v zadrego. Francoz, odgovoril je, je katolik, samovladarsk (monarchiuue) in vojak, Amerikance pa je protestant, Po pravilu, da se mora mirovna doba uporabljati na to, da se pripravlja na bodočo vojno, ravnali so se Rusi in na kopnem in na morji priredili toliko vojno silo, da si mora najmočnejša država premišljati, predno začne boj s silnim orjakom. Za krimske vojne bila je vsa Evropa proti Rusiji na nogah, a kako neznatni bili so vspehi v primeri /. ogromnimi žrtvami Jjudij in denarja. Od takrat pa se je potrojila vojna moč Rusije, organizovala se je vojska, pomnožila in preustrojila pa tudi vojna sila na morji v duhu sedanje dobe in najnovejših iznajdeb. Ako res pride do tega, da bodo puške in kanoni imeli zadnjo besedo, da razrešijo kočljivo vprašanje o strategično važnem Penždehu in še važnejem, toli proslavljanom Ileratu, utegne se John Buli prepričati na svojo lastno škodo, da njegovo vojno brodovje ne bode veliko več opravilo, kakor turške oklopniee v poslednji rusko-turški vojni, da, možno je celo, da vojna na morji ne bode zanj niti toliko častna. Res, da mora Rusija pričakovati na treh straneh angleškega naskoka, v Baltijskem morji, v Črnem morji in v Tihem morji, a na vseh treh straneh skrbljeno je za dostojen pozdrav. Na oddaljeni obali v Tihem morji straži mogočna trdnjava Vladi-vostok, v Črnem morji silni Krč-Jenikale in zgodovinsko slavni Sevastopol, v finskem zalivu pa mogočni Kronstadt, o katerem se je prva avtoriteta v tej stroki, grof Moltke izrekel, da je nepremagljiv. Druga odprta pomorska mesta pa se bodo zavarovala s torpedi in brzojavno se poroča, da imajo samo v Baltijskem morji že 7000 teh ljubkih strojev pripravljenih. A »udi vojno brodovje rusko je že impozantno, in glede brodovja sme se vsaj trditi, da se je izvajala Petra Velikega oporoka. Dasi stoprav v razvoji, je vender vojno brodovje po številu in po velikosti ladij in kanonov že toliko, da bodo Angleži i s tem faktorjem morali računati. Ker utegne stanje ruskega brodovja marsikoga zanimati, po-dajemo v naslednjih vrstah nekatere podrobnosti: Vojno brodovje v Baltijskem morji je sestavljeno iz naslednjih ladij: Oklopniee: „Sevastopol", „Petropavlovsk", „Knez Požarskij", „Minin" (vsaka republikanec in državljan. To vse drži se skup kot prsti na roki; nemogoče bi bilo Francijo prestvariti v republiko kot je nemogoče iz Zjedinjenih držav ustvariti samovladarstvo. Razlika cerkva ustanovlja razliko državnih družeb. Ali smem vprašati, katerej družbi vi prizna vate prednost? Sodite sami, odvrnil mi je, jedna je družba otrok, druga pa je družba mož. Prav veseli me, da sva oba istih misli. Tudi mene zelo veseli, odvrnil je ter mirno dalje pil svoj čaj. Gotovo je, pristavil sem, k njemu se pripog-nivši, da so Amerikanci dosta manj pravi narod, temveč le roj izselnikov, po puščavi raztresenih. Ta trenutek se za svobodo vleče morebiti le malo napak. A bolj ko se bode Amerika starala, tem bolj bode čutila potrebo ustanoviti pravo državno družbo, zbrala se bode pod zastavo samovladarja. Gospodine, odvrnil je, čašo ropotaje postavši na mizo, vi me ne razumete; jaz mislim ravno nasprotno, kar ste vi trdili. Kaj! vskliknil sem, ali bi vi celo Francoze imeli za narod otrok? V politiki vsakakor, odgovoril je. Iz katere z oklepom 5-7 palcev debelim, s strojem 3000 konjskih močij, 5—0000 ton, 10 —K! kanonov s kalibrom od 8—4 palcev), plavajoče baterije: „Prvenee", „Krcmlj", „Netronj menja'; d vo sto 1 p n e monitorje: „Smrt", „Čarodejka", ,,Rusalka'\ „Pe-ter Veliki"; jed nos tolp ne monitorje: „Lat-nik", „Bronenosee", „Uragan", „Tifon", „Lava", „Perun", „Strčlok", ,,Jedinorogn, „Koldun", „Vsč-čun"; oklepni kor veti: „ Aleksander Nevskij", „General Admiral", vinu tega pa veliko število kor-vet, kliprov, skunerjev, topnjač itd. Razen omenjenih ladij pa so v Baltijskem morji tudi oklopniee, ki nemajo določene postaje: „Peter Veliki", oklopnica s stolpom, oklepom 14 palcev debelim in 8 kanoni, mej katerimi jih ima 4 po 12 palcev kalibra (stroji imajo 8258 konjskih sil); ,,Dimitrij Donski", „Vladimir Monomah", „Admiral Čičagov" itd., v Črnem morji pa oklopniee: „Admiral Popov", „Nikopol", „Svištov1', „Pomjat", „Jastreb". „Sokol", „Levica", 7 skunerjev, 27 par« nikov, 14 torpedovk Že iz tega je razvidno, da Angležem nikakor ne kaže, prezirati rusko vojno brodovje, to tem manj, ker so Rusi izvrstni mornarji, zlasti pa zaradi tega, ker glede torpedovk d.ileč nadkriljujejo Angleže. Kaj pa so torpedi v rokah ruskih mornarjev, tega so se Turki za zadnje vojne britko prepričali. Ako torej pride do vojne, ni se nam bati za Rusa. Čuval bode slovansko čast in pomnožil slavo slovanskega vojaka. Angležem bode trdo šlo, bojevati se bodo morali za svojo svetovno veljavo. To bi bilo prej ali slej sicer neizogibno, neprijetno jo lo to, tla se je sp>r porodil baš za vlade Gladato«, ne-ja, ki je Slovanom toli bil prijazen. To je naj-neprijetniša stran te vojne, ki je tako rekoč pred durmi. Politični razgled. A! etra nje dežele, V L j ubijan i 2'J. aprila. Državno pravdništvo v Brnu konfiskovalo je volilni oklic nemške liberalne stranke na Moravskem. Kakor čujemo, bil je ta oklic precej podoben onemu poročilu levičarjev o delovanji minulega držiiv- dobe pa izvira vaša svoboda? In kaka svoboda! Od leta 1789; naša izvira od leta 1020. Mi smo sto-insedemdeset let starši od vas; mi imamo trojno izkušnjo in dvajsetkratno modrost. Po takem, odvrnil sem z razdraženim glasom, vi Amerikancem priznavate venec („palmo") naobraženosti. Ugibajmo se nejasnih izrazov, odgovoril je mrzlo. Naobraženost je obsežit izraz; obsega namreč toli različne dele, da bi vsak narod na svoj način lebko za se zahteval prvo stopinjo. Kaj pa obsega naobraženost? Ali vero, politiko, šego in navade, obrtnost, znanost, slovstvo, umetnost? Ali jedno iz-mej teh stvarij? Ali vse te stvari skup? Glejte, kako zamotano je to vprašanje! Umetnost n. pr. imenujejo starodavni neverci cvet naobraženosti, in vender pogostoma poganja iz trhljenega debla. Tudi mislim, da mej sedanjimi narodi, ki vender stnro-davnike le posnemajo, je oni narod, ki je najstarši, tudi v umetnosti na pravem mestu. Francozi imajo čistejši, ukus kot Angleži, a Italijani imajo zopet voč naravne nadarjenosti kot Francozi. V obrtnosti jednako veljajo vsi svobodni narodi; znanost pa nema nobene domovine, (ilede na slovstvo nahaja vsak narod v svojem slovstvu pravi izraz svojih mislij; nega zbora. Da mi nikakor ne odobrujemo tacih konfiskacij in zakaj ne, to smo že razločili tedaj, ko smo na tem mestu omenili, da je državno pravd-ništvo Dunajsko kontiskovalo gori omenjeno levičarsko poročilo. Karakteristično je, da >st levičarski listi izjavljajo željo, da bi se odpravilo tako imenovano objektivno postopanje, ki tako tlači vse nezavisno časnikarstvo v Avstriji. To postopanje uveli so levičarji in njim je baš prav dobro ugajalo, dokler so vladali sami. Sedaj pa, ko se ost tega postopanja obrača proti njim, naj bi se pa kar odpravilo. Gotovo nikdo bolj ne želi, kakor mi, da se da časnikarstvu večja svoboda; a levičarji se pa v t cm oziru nema j o nič pritoževati, imeli so dovolj časa odpraviti kontiskovauje časopisov. — Volilno gibanje je po vseh deželah jako živahno. V n-'niskih krajih tudi „bauernvereini" začenjajo svoje agitacije. Nadejajo se, spodriuiti več konservativnih kandidatov. Sploh moramo priznati, da „bauernvereini" za nemške liberalce nikakor neso neumna tvoritev. 8 tem si bodo marsikak mandat pridržali, kateri bi sicer bili pridobili konservativni agrarci. V Dalmaciji osnovali so hrvatski narodni volilni odbor pod predsedstvom dr. Klaića. Razen dr. Klaića in dr. grofa Pozze najbrž ne bode nobeden prejšnjih poslancev več voljen. Ta volilen odbor postavil je do sedaj sledeče kandidate: dr. Masovnča, dr. Klaića, dr. grofa Pozzo, Merkizzo. Ivčevića, Torbica in An-toniettija. Proti njim bodo v dveh okrajih postavili Srbi svoje kandidate, v drugih pa Italijani. Srbi in Italijani bodi drug druge podpirali pri volitvah. Res žalostne so razmere tudi v tej deželi, da se Slovanska rodova ne moreta sporazumeti, tako, da jeden podpira celo Slovanom sovražne Lahe proti slovanskim sobratom. Oh, kje si še, toliko proslav ljana vzajemnost slovanska? V Dalmaciji te ni! Vsi češki listi so jako nevoljni, da se je v moravskom vele] osestvu sklenil tak kompromis »Politik" misli, da je ta Kompromis pravo Izzivanje, ne le češkega naroda, ampak vsega avstrijskega slovanstva. Minister bogočastja in nauka podelil je pravico javnosti českej privatnoj spodnjej gimnaziji v Ogerskem Hradiši na Moravakein, počenši z drugim poluletjom letošnjega šolskega leta. Odbor nemškega »Hotiul voiviiiu" dovolil je za razširjenje dveh javnih nemških šol blizu Maribora \ečje zneske. Potem so se pa raznim šolam na Stirskem, Češkem in Moravskem poslala razna učna sredstva, naj ve." nemške knjige za šolske knjižnice. Nekaj prošenj moralo se je pa odbiti, ker društvu manjka denarja, odložilo se je tudi ustanovljenje dveh novih nemških šol. V hrvatskom saboru interpeloval je dr. David Starčevir vlado, zakaj se ni odposlala brzojavna čestitka njegove stranke na „Sanktpeterburgskija Vedomosti" povodom Metodijeve slavnostl. luaiije države. Nede\no se je nemško vseučilišče v Drptu preustrojilo v riiNiko. Pa tudi več družili šol bodo še porušili v tem mestu. Sploh hoče Rusija gledati, da pribaltiske pokrajine dobe kolikor je moči ruski Enačaj. Mestu Drptu neki mislijo dati staro ime Jurije.. IVibaltijske pokrajine pa tudi neso nikdar bile prav nemške dežele, kakor se po gostem napačno misli. Nemci so se tja le priselili in pridobili gospodstvo nad domaćini narodom. To je bilo tem ložje, ker se je priseljevanje vršilo tedaj, ko se je vse tuje jako cenilo v Rusiji. Večina prebivalstva so pa Čuhonci in Latiši, ki neso prijazni Nemcem, pa tudi ruski element je tu zelo zastopan. Sedaj hoče Rusija nemški jezik potisniti v pravo meje ni storiti konec nemškemu gospodstvu, ki se je košatih) nad drugimi življi. — Minister notranjih zadev grof Tolstol odpotuje te dni i/ Livadije čez Odeso na Dunaj, da povpraša medicinske kapacitete za svet. Upanje za mir se je jako pomanjšalo. Vojna sicer ni napovedana, pa morda ne bode več dolgo, da bode. Na posredovanje kake države tudi skoraj ni misliti, kajti nobena vlast nema ob jednem zaupanja pri Rusih in Angležih. Afgaiutko vprašanje rešilo se bode tedaj najbrž na bojišči. Angleški listi jako vojevito pišejo Sicer prihajajo do spoznanja, da sami neso dovolj silni, da bi v boji mogli meriti se z Rusi ; nadejajo se pa, da dobe* kakega zaveznika. Opozarjajo na to, da je svobodoljubna Anglija dosti bolj priljubljena nego absolutistična Rusija Takega zaveznika nadejajo se najti v Nemčiji in Avstriji zlasti v poslednjej. Knez Rismarck izjavil se je namreč pred dvema letoma, da so francoski in ruski bajoneti obrneni proti Nemčiji. V Avstriji pa odločujoča naroda Nemci in Madjarji nesta Rusom prijazna. Vidi se, da angleški časniki pozabljajo, da so se srednjeevropska cesarstva vlani sprijaznila v Skiernievicah, in da v Avstriji ne odločujejo več samo Nemci in Madjarji. Tudi s tein slepe javno mnenje, da Avstrija že jedva čaka, da razširi svojo gospodstvo po Balkanu in zopet obnovi staropoljsko državo pod avstrijskim pokroviteljstvom. Koliko, da hrepene naši državniki po balkanskih deželah, ne vemo. Pa to bi morila ovirale notranje razmere. Nemci in Madjari ne marajo, da bi Avstrija razširila se na vzlio I, Slovani pa tudi ne posebno, ko vidijo, da Avstrija v Bosni in Hercegovini ne tira slovanske, ampak gennanizatorsko politiko. Na obnovljenje Poljske pa pri nas sedaj noben razsoden človek ne misli, kajti s tem bi si le nakopali sovraštvo Nemčije. Jedini zaveznik, katerega Anglija more dobiti, so Italijani. Pa tudi v Italiji nemajo nobenega veselja biti se za Angleže. Poprej pa tudi ne bodo pomagali, da bode jasno, kake koristi njim bodo zagotovili Angleži. Najbrž se pa tudi ne bode Italija dalje hotela spušati v boj. kakor da nadomesti nekatere angleške posadke v Egiptu. Turčija pa ima preveč pomislekov proti : vojni da bi Angliji pomagala. Ne le, da bi se zamerila drugim evropskim vlastim. ki žele, da' se vojna, kolikor je moč, omeji na Azijo, ampak, ko bi vojna za Angleže ne bila vspešna, bi ona zgubila še kaj histnega (»zemlja. — Angleška spodnja zbornica dovolila jO jednoglasno po lo-urnej debati 11 milijonov kredita. Ta kredit je jako dobro in dostojno zagovarjal Gladstone. — Kakor se govori ponuja Rusija več milijonov rubljev alganskemu emiru, da jej prepusti JIer.it. ftmir je neki že tudi voljen vsprejeti rusko ponudbo. — Angleški listi poročajo o nekem boji mej Rusi in Afganl, v katerem so neki bile ruske čete, 17O0 mož močne, popolnem tepene. Treba je pa šc počakati, če se ta vest obistini. V litiiiimii.il se sklice izredno zasedanje zbornic, da se rešijo nekatere narodno gospodarske predloge. To je pa tudi neki v zvezi s pogajanji o novej trgovSkej pogodbi z Avstrijo. Francoski generalni konzul, mr. Taillandier ostal bode nekaj časa v Aleksandriji, pa kakor zasebnik. Diplomati&ne zveze se bodo pa obnovile še le, ko egr||itO¥Kksfi vlada da zadoščenje. Nekateri upajo, da se Egipet kmalu uda. Kakor se govori, bode odstopil Nubar paša. Dopisi. I/ Itulca 27. aprila. |Izv. dop.| Danes mi je poročati častitim Narodovim bralcem o nekej za cel naš sodnijski okraj prevažnoj zadevi, katere nasledki hudo zadevajo Bolški okraj, kar je prouzročila Bolškega kruha pijana ošabna predrznost nagega terorista. Početkom leta 1881. dobili smo izvrstnega, umirovljenoga vojaškega zdravnika dr. Karla Kni-žatka, moža jeklenega značaja, pravicoljubnega srca, a kar je zdravniku najprikladneje, ta mož je imel srce na pravem mestu v vseh ozirih. V natečaji so naši možje obljubovali bodočemu zdravniku zlate gradove, vse dobrote zemeljskega raja, — in nagrado letnih 400 gld. Omenjeni gospod zdravnik pa ni prišel v Boleč, da bi si slično ,, nekom u drugemu" nabral posvetnega blaga, marveč, da bi na svoje stare dni mirno užival lepo svojo pokojnino, izkazovaje dela usmiljenja našemu ljudstvu, kajti naveličal se je mest-nainu hrupu in bridkim vojnim prizorom v vseh vojnah počenši z letom 1848. Kdor pozna le količkaj pretužne naše razmere, vedel bode ceniti zasluge in delovanje tega moža. Žalosten faktuin nam je zabeležiti v našo kroniko, da: dokler je „nekdo" še „pikelhaubo" nosil in ga Bolčani še neso poznali, takrat je bilo pri nas blagostanje doma; ko je pa nesreča zanesla tega možaka k nam, izginilo je blagostanje, skoro cei okraj propal je materijalno, a obogatel je le on, on je pograbil imetje naših prebivalcev ter se popel iz nič do bogataša. S tem sem hotel povedati, da je pri nas mizerija doma, in bi ljudstvo teško plačevalo visoke zdravniške takse. Naš zdravnik pa je ubožcem celo zdravila daroval; če je pa bolnika obiskal po tri ali štirikrat na dan, plačal je borih 30 kr. za jedno vizito, vse druge je napravil kakor človekoljub ali prijatelj. Uradnikom ni računil, ker je tudi on uradnik ; veteranom ne, ker je tudi on veteran; ubožcem ne, ker nemajo s čim plačati, a premožnejšim računil je nekoliko več, kakor nič. In kako je skrbel za svoje bolnike! Blagi mož se ni jezil, če je moral, bodisi o polunoči ali opoludne, po več ur daleč v naše hribe, katerih se celo mladi ljudje ogib-ljejo zaradi silno slabili potov, — in večkrat zastonj, celo zdravila jim je podaril. O! blagi mož. Večkrat mi je rekel: „Kako vest bi imel, da umrje kak človek in so me k njemu poklicali in bi ga morda mogel rešiti, če prav vem, da za ves trud ne dobim vinarja!" Koliko jih je, ki so mu iz srca hvaležni, ker jim je rešil življenje. Dragi čitatelj, li poznaš še kacega zdravnika, ki bi bil temu sličen? In misliš li, da je bil ta blagi mož našemu Neronu po volji? Ne! In zakaj ne? Ker ni trobil v Matijev rog, ker pred mogotcem ni klečeplazili ker ni hotel našega bankirja ubogati, t. j. včasih ni hotel tako poročati, kakor bi bilo njemu ljubo. Za zgled naj povem, da je gospod zdravnik konstatoval, da se je samomorec M Inke C obesil iz obupa, kar pa bankirju ni bilo prav. Aha ! že vemo, da mu ni bilo prav. Župan pošlje svojega germanskega Cofrou-a k zdravniku, da naj isti konstatuje, da se je Minkec obesil, ker je zblaznel. Ali ni to največa sa-mopašna predrznost?! S kratka, zdravnik jim ni bil po volji in velikokrat so ga žalili in obrekovali. Kar pa napišem sedaj, bilo bi prav dobro, če bi si slavno c. kr. okrajno glavarstvo dobro zapomnilo. Ko je potekel koncem oktobra pr. 1. obrok, odpovedal je gospod zdravnik svojo službo. Zraven vsega obrekovanja pa mu več kakor jedno celo leto neso plačevali. Dolžni so inu bili celih 470 gold., da si stoji v pogodbi črno na belem: da prejme zdravnik svoje plačilo v mesečnih obrokih. Vprašam torej, zakaj ni spolnila občina svoje dolžnosti, ko je zdravnik svoje tako vestno presodnikom prepuščam otročje veselje po pred' nosti razvrstiti Dantea, Moliora ali Skakespeara, A vera, politika in šego in navade so mej seboj ne-razrušljivo zraščeni. V tem je sok vsake države, v tem je nje bodočnost, V tem oziru drzno priznavam prvo mesto svojej cerkvi in svojemu narodu; verujem v svobodo; Amerikance sem in puritanec. Mohikanec, mislil sem si, to se pač lehko opazi; ti celo ne znaš lagati, da bi se zdel olikan. Gotovo bi bil neznosnega pridigarja še spravil v zadrego, a na srečo njegovo ustali smo od mize. Zapustivši tega ozkosrčnega in divjaškega človeka približal sem se mlademu duhovniku, katerega uljudni obraz se mi je dopadal. Že pred zajutrekom mi je bil Truth gospoda Namana VVaitbrda kot steber novega Sijona predstavil. Hrepeneč po tenisu, ki so ga razumnega bogoslovca imenovali, želel sem, da bi me Naman dobro vsprejel: zato sem mu nemudoma čestital, da je njegova cerkev s Trutliom toli izvrstnega moža pridobila. Ne zamerite, odvrnil je, jaz sem prezbiteri- janec. Prezirterijanec! vskliknil sem, in vi se še poklanjate svojemu tekmecu? To je pač blago srce, kajti, naj ostane mej nama, ta duhovnik, kateremu vi roko stiskate, je pač krivoverec, katerega vi preklinjati morate. Jaz? odvrnil je ves začuden; jaz nikogar ne preklinjam, to bi bilo nekrščansko. Slabo sem se izrazil, dragi gospodine Naman; mislil sem le reči, da se vi po vzgledu božjega pastirja, ki je izgubljene ovce iz hiše Izraelove iskal, ne bojite prijateljsko občevati z ljudmi, katerih zmote obsoj ujete. Gospod Truth, odvrnil mi je, me je danes zjutraj v resnici spodbujal, in jaz ne mislim, da bi v zmoti živel. Sedaj sem bil jaz na vrsti čuditi se; bal sem se, da sem ga napačno razumel. Gospodine, rekel sem mlademu duhovniku, ali vi verujete, da vaša vera resnico uči? Nedvomno, drugače bi se je ne držal. Potem odvrnil sem, ste dve resnici, kakor ste dve veri: resnica prezbiterijanska in resnica kon-gregacijonališka. Morebiti je razven teh še baptiška, metodiška, luterska in celo katoliška resnica. Mislil sem, — ne zamerite mojej nevednosti, — da resnica je zmiraj jedna in ista in da je le znamenje zmote deliti se brez konca in kraja. Doktor, rekel je Naman nekaj razdražen po mojej francoskej živahnosti, kadar ste na morji in hočete določiti čas, kako to storite? Solnce vprašam za čas in solnce mi odgovori. Ali mi vi hočete s priliko odgovoriti? Moja leta, dragi gospodine, imajo premalo ukusa za vzglede; veljajo jim le razlogi. Jaz sem še mlad, doktor, gotovo smem zanašati se na vašo milost, odgovoril je Naman, ljubko se smehljaje. Solnce vam naznanja čas. Ko je polu-dne v Parizu, ali mi lehko poveste, koliko je ura v Berolinu? Ne; jaz le vem, da brzojavna poslanica v Berolinu ob jednajstih oddana dojde v Pariš ob polujednajstih; to je videzno trideset minut pred odhodom. A to tudi nič ne de in rad vam priznam, da ko je v Parizu poludne, je v Berolinu jedna ura, v Petrogradu dve in, če vam je ljubo, deveta ura zjutraj na Azorih, in sedma v Quebeku. Vse to se ravna po poludnevniku. Tedaj, rekel je Naman, je povsodi isto solnce in vender pa nikjer jedna in ista ura; kako je to? Vi ste gotovo zvezdoverec (astrolog), odvrnil sem, ter me hočete narediti za adepta. Gospodine profesor, odgovorim vam tedaj, povsodi je jedno in isto solnce, a opazovano z različnih stališč. (Dalje prih.) spolnoval?! Ali ni bila ona svota vsaki pot v proračunu? Če so občinarji svoje deleže uplačali, zakaj se ni plačalo zdravnika? In če se zdravnika ni plačalo, kje je denar?! Le misli g. Matija, da je zdravnik njegov hlapec, da mu izplača, kadar se njemu ljubi? Li ne gorori paragraf, da se mora delati tako, kakor je v preudarku? Prav? Kaj misli na to slavno c. kr. okrajno glavarstvo? Na to odpoved se je „Njih milosti" poljubilo, da je obiskal gosp. zdravnika v dan 15. oktobra in ustopi z besedami: „Ich komme dienstlich im Namen des Staathalters (ali res?), um Sie zu fragen, dass Sie bleiben vvollen!" — To je hohtajč. Na to pa mu še dostavi z neko napeto ironijo: ,,Bleiben Sie halt bis Sie krank vverden!" Li ni to in-famno?! Zdravnik pa mu je odločno odrekel. V dopisu slavnega c. kr. okr. glavarstva gospodu dr. Knižatku od 13. t. m. berem, da je občinski urad poročal slavno istemu, da je g. Knižatek zagotovil svojo službo do 1. maja t. 1., kar je si. c. kr. glavarstvo prijetno iznenadilo. Vprašam, kako je mogel naš mogotec glavarstvu tako nesramno lagati? Slavno c. kr. glavarstvo naj ve, da to ni res, in da se je poročevalec debelo zlagal. Kaj misli torej glavarstvo storiti radi te zlorabe zaupanja strani si. c. kr. okrajnega glavarstva? Da bode pa slavno glavarstvo vedelo, in vse Čitajočo občinstvo, naj povem, kako blago, kako blagohotno za naše ljudstvo se je g. zdravnik izrekel v dopisu na tukajšno občino z dne 18. oktobra p. L, v katerem pravi, da je sklenil čez zimo še ostati v Bolci, a ne več, kakor občinski zdravnik (jedoch nicht in der Eigenschaft eines Gemeindearztes), in to radi tega, ker bi čez zimo pra v teško dobili novega zdravnika, kar bi bilo za toliko prebivalstva jako hudo, in to tembolj, če bi se kolera pričela tudi v naših krajih. Li ni to blag značaj, vreden najglobokejšega spoštovanja?! Rekel pa je, da ostane le pod naslednjimi pogoji: L, da mu izplačajo zaostale mesecn ine, t. j. 470 gl.; 2., da razpišejo takoj si užbo zdravnika, ker bi se ga čez zimo morda vendar le dobilo in bi ljudstvo ne trpelo po njegovem odhodu in 8.j da se u j eg ova i z po ve d naznani okrajnemu glavarstvu. Vprašamo, li je vedelo slavno c. kr. glavarstvo za to izpoved? G. dr. Knižatek je prav dobro sprevidel, da cel sodnijski okraj nikakor ne more biti brez zdravnika, in da je treba službo koj razpisati. Kaj je pa storil župan?! Nič! Vojaške oblastnije so preskrbele zdravnika (iz Rablja pod Predelom) za 12 mož vojaške posadke v Bolškej trdnjavi, a naše županstvo se za toliko tisoč prebivalstva ni brhalo. Videli bodemo, kaj poreče okrajno glavarstvo! To so udarci, ki jih dobivamo dan na dan od toliko samohvalnega županstva. Kaj je storilo v teku šestih let? Nič! Današnje naše županstvo nema druge naloge, nego da dela ovire in sitnosti onim občinar-jem, ki ne molijo Bolškega boga, ki pred teroristom ne poklekujejo. Quousque tandem !! —o—. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 28. aprila. Navzočnih je 17 mestnih odbornikov. Predseduje župan Grasselli, kateri naznani, da se bodo v prihodnji seji volili trije člani v volilno komisijo za državnozborsko volitev v Ljubljani, hru-Stvo „Narodni dom" izreka zahvalo za prepuščene loterijske dobitke za društveni bazar, kar mestni zbor vzame na znanje. — Dr. Dolenec poroča o dopolnilnih volitvah za mestni zbor in predlaga, da se iste potrde Vsi izvoljeni odborniki so voljeni na tri leta, le dr. Zamik in profesor Toma Zupan voljena sta le na jedno leto. Mestni zbor volitve odobri. — Podžupan Petričič predlaga, da se iz-stopivšim odbornikom mestnega zbora izreče zahvala za njihov trud. — Mestni odbornik Gogola poroča v imenu šolskega odseka in nasvetuje, da se šolskemu slugi Stepami Benčič-u prizna nagrada 21 gld. in da se šolskemu slugi Franu Bole-tu nagrada od 131 gld. zviša na 150 gld. Vsprejeto. — Podžupan Vaso Petričič poroča v imenu finančnega odseka o odloku finančnega ministerstva glede povračil dav-karskih opominarin in nasvetuje: Odlok finančnega ministerstva se vzame na znanje in magistratu naroči, da stopi glede povrnitve opominarin, počenši od 1. 1884, v sporazuraljenje s c. kr. finančnim ravnateljstvom na podlagi dopisa z dne 8. decembra 1884. Te na ta način pridobljene pristojbine naj ae v mestni proračun v prihodnje v rubriko mej uradno pokritje uvrščajo — Mestni odbornik dr. Tavčar graja, zakaj se ni vprašal mestni zbor, se li uloži tožba pri upravnem sodišči zaradi opominarin pre-tečenih let. — Župan Grasselli in dr. Zamik razjasnita, da se je tožba opustila, ker se je pravni konzulent izjavil, da ni upanja, da bi se s tožbo prodrlo. Predlogi finančnega odseka se potem odobre. Pred sklepom seje poprime besedo župan Grasselli in opomni, da se je mestni zbor danes zadnjič zbral v sedanji sestavi. Župan obžaluje, da je več odbornikov, kateri so trudoljubivo delovali v mestno korist, ostavilo mestno dvorano. O razlogih soditi nema nikdo pravice, ako nečejo nekateri mestni odborniki dalje časa delovati v mestnem zboru, kakor jih veže postava. Prememba mej odborniki pa ima tudi dobro stran, da se po novih močeh, ki prihajajo v mestni zastop, zmirom bolj širi zanimanje in vednost mestnega gospodarstva. Gospod župan se potem zahvaljuje odsekom za njih vspešno delovanje in opomni, da se bodo v prihodnji seji mestnega zbora isti na novo volili, kakor tudi načelnik mestnemu zboru. Oziraje se na triletno dobo, spominja se župan v prvi vrsti veselega dogodka praznovanja G00 letne zveze Kranjske s Habsburško rodovino, katero slovesnost je počastil presvitli cesar in gospod sam s svojo navzočnostjo in ki bode poznim unukom ostala v radostnem spornimi. (Zbor kliče: „Živio !u) — Župan nadalje omenja, da se je v teku teh treh let zgodilo marsikaj koristnega za blagostanje mesta, kajti vsacega odbornika imvdajalo je navdušenje, koristiti Ljubljanskemu mestu. Položil se je temelj marsikaterim koristnim napravam, katere bodo v čast mestu in bodo omogočile, da se Ljubljana častno postavi v vrsto družili naprednih stolnih mest. Z dobro zavestjo zapušča mestni zbor mestno gospodarstvo v najboljšem redu novemu mestnemu zboru, zavedajoč se, da je po najboljši vednosti vestno gospodaril. Ako bodo bližnji časi zahtevali od meščanov novih žrtev, krive so temu razne naprave, ki se imajo ustanoviti. Temu ni kriv mestni zastop, nego žrtve so izvor sedanjih razmer. Konečno izreka župan še jedenkrat zahvalo mestnemu zboru za njegovo delovanje. Dr. Zamik zahvaljuje se županu, kajti le njemu se je zahvaliti, da je mogel mestni zbor vspešno delovati, ter zakliče gosji, županu, uverjen da govori iz src vseh mestnih odbornikov: „Bog ga živi!" Odborniki navdušeno pri trde. Gosp. župan Grasselli, zahvaljevaje se tem znakom priznanja, obžaluje, ako neso njegove moči vsekdar bile jednake njegovi dobri volji, ki jo ima v korist mestni občini, kateri vse najbolje želi. Potem se seja sklene. Domače stvari. (Osobne vesti.) G. Julij Deu, oskrbnik mestne klavnice, napravil je te dni na Dunaji izpit živinozdravništva z dobrim uspehom. — (Glasbena Matica.) V glasbeno šolo ustopilo je zopet 24 učencev, tako da ima „Glas-bena Matica" vsega vkupo 102 učenca. Za prihodnjo sOzono pripravlja »Glasbena Matica" velik oratorij. — (Poljedelsko ministerstvo) dovolilo je klubu turistov avstrijskih 400 gld. podpore za preiskavanje hidrografskih razmer v kranjskih jamah. — (Posnemanja vredno.) Iz Krškega se nam piše, da je tamošnji narodni oštir g. A Janež na svojem kegljišči obesil nabiralnico za „Narodno šolo", v kojo morajo slabi kcgljači malo kazen plačevati. V kratkem nabralo seje za to prekoristno napravo 2 gl.,ki jaje izročil poverjeniku „Narodne šole". Bog daj, da bi tudi drugodi posnemali tega vrlega narodnega oštirja! — Dalje so še darovali za „Narodno šolo" gg. J. Gestrin, sodnik iz Kostanjevico 1 gld. J. Vcncajz, tukajšnji sodnik 50 kr., J. Ko-bal, sodnijski pristav 50. kr., J. Verderber zemljiški knjigovodja 50 kr., Fr. Zupane, okr. zdravnik 50 kr., advokat J. Mencinger 50 kr. in meščan A. Jugovic 50 kr. Bog Vam povrni! V imenu „Narodne šole": J. R. — (Prvi dan m a j a) praznovali bodo gimnazijci in realci v petek, pripravniki in pripravnice v soboto v 2. dan maja. Za izlet so določeni: Kranj in Sv. Jošt, Medvode-Skoljaloka, Kamnik, Litija- Vagensperk, Zagorje, Šmarna gora, Velče. — (V varstvo obrtnikov, kupčeval-cev) in sploh vseh, kateri tako rekoč na „bukvice" dajo, naznanjamo, da se po ukazu finančnega ministerstva dne 6. oktobra 1884 št. 25544 upisne knjižice (Einschreibbiichl) morajo kolekovati, kakor računi (note, konte, izpiski) poJ§ 19 pst. 8. marca 1876 drž. zak. št. 26. — Računi in upisne knjižice do upisanega zneska 10 gld. bo koleka prosti (§ 12 post. 9. febr. 1850 drž. zak. št. 50.) od 10 do 50 gld. se kolekuje pola po 1 kr. in od 50 gold. — dalje vsaka pola po 5 kr. Za kolekovanje računov in knjižic sta odgovorna obadva, tisti, ki račun ali knjižico da, in oni, ki jo vsprejme. Nekolekovanim računom itd, se odmeri petdesetem kazen, katere ogromne kazni pa finančna oblastnija potom milosti ne odpiše. — Ker se ne ve, koliki znesek se bodo v knjižico na jedno polo upisal, mora se kolekovati pola po znesku, kateri se bode „ na j goto veje" upisal - to je po največem znesku (§ 1 tarifnih pred« opomb postave 9. febr. 1850); tedaj vsaka pola po 5 kr. — Finančni organi imajo pravico zahtevati, da se jim knjižice itd. zarad pravilnega kolekovanja pokažejo. — (Občinske volitve v Škofjiloki) bile so v 15. dan t. m. Izvoljeni so: V I. razredu: V. Sušnik, Delpin, J. Deisinger, dr. Arko, Papa, Sušnik Avg. VII. razredu: Gasparin, T. Hafner, Ant. Gaber, Bogataj, V. Jenko, Volčič. V III. razredu: B. Mohor, Kašman, Čannan, J. Sever, And. Rupar, Slabnik. V i rili s ta: Guzelj, Kreimer. Zastopnik kmetske občine je Borštnar, zastopnik mesta Jesenko. — Jutri je volitev novega župana. — (Potres.) V Konjicah čutili so v 24. dan t. m. zvečer zopet potres s podzemeljskim šumenjem. V vodovodu ustavila se jo voda za 4 sekunde. — (Iz Senožeč) piše se nam v 28. dan t. m.: „Danes zjutraj ob 3. uri in 12 minut čutili smo tukaj dva, precej jaka podzemeljska sunka." Telegrami »Slovenskemu Narodu": London 29. aprila. Pri banketu v Km-pire-klubu rekel je Chamberlain: Vojna bi bila I tolika nesreča za vse deležnike, da je dolžnost i vsake domoljubne vlade, da uporabi vsa sred-j stva, da ae omogoči mirna in častna rešitev. Sreča je, da stvar še ni tako daleč, da bi se I ne moglo upati na tako rešitev. Vlada je pre-! verjena, da bode, ko bi bila primorana klicati vso državo na pomoč, dobila najširšo podporo. „Standard" piše, da je dospela uradna brzojavka, po katerej bi bile ruske čete zasele Merušak, a ni povedano, so se li Afgani Rusom pri tej priliki v bran postavili. Narodne-gospodarske stvari. Agrarno slovstvo. —M.— Kmetijstvo v Avstriji propada, propada tudi po drugih državah. Maje se tedaj poglavitni steber države, podstava rednega človeškega življenja v državi. Pomoči je treba, hitre in zdatne. To je agrarno vprašanje, sestoječe iz dveh delov, rekše: Zakaj propada kmetijstvo in drugič, kako bi se obustavilo to propadanje? Jasno je, da se to poslednje vprašanje odgovoriti ne (hi, da se poprej ne more z dejanjem odpraviti kmetska beda, dokler ni dognano, kje je tej bedi izvor, uzrok, razlog. Nnjprvo je torej treba odgovora k vprašanju: Zakaj kmetijstvo ne dela kmeta zadovoljnega, kje so razlogi žalostni resnici, da kmet od svojega trudnega dela nema niti toliko, da bi pošteno preživil sebe, svoje in svojo družino? Teh razlogov je tedaj iskati, dobiti jih je iz bistroumnega opazovanja sedanjih kmetskih, zemljiških, socijalno-političnih razmer, iz primerjanja sedanjosti, in preteklosti, iz narodno-gospodarske znanosti in zgodovine itd. A potem je logično sklepati, dobro vso obrazložiti, uveriti o resničnosti in logiki razlogov zakonodavce in sploh vse tiste, ki so poklicani skrbeti za blaginjo države, državljanov. To jo delo ogromno, težko tudi za najbolje, genijalne veščake v narodno-gospodarskih stvareh, ('e kje, torej tukaj velja gaslo: Z zjedinjenimi močmi! Slovstvo mora nastati tudi o agrarnem, o tem preimenitnem vprašanji. Kdor kaj ve, kdor se je česa učil iz knjige ali iz svojega izkustva, (»glasuj se, povedi svojo misel! Le kadar bodemo imeli iz vseh avstrijskih dežela dobra poročila o uzrokih dandanašnjega prevrata o kmetijstvu, tedaj se smemo podati na pot popravljanja in pomaganja z zavestjo, da naše delo ne bode zastonj, da nam v tem času, ko na jedni strani mašimo, ne priderc povodenj od od druge strani. Kadar je hiša v nevarnosti prod ognjem, morajo jo gasilci obstopiti od vseh strani in celo na streho morajo, zlasti če je slamnata. Veseliti nas mora, da se tudi v našem cesarstvu hitro in plodno Siri preiskavanje, več ali menj zna-nostno, torej zanesljivo preiskavanje agrarnega vprašanja. Obširna imamo že poročila o kmetskih enke-tah. o zborih, v katerih so izobraženi, izkušeni in uneti možje oznamenili razloge za sedanjo kmetsko krizo in tudi povedali svoje nasvete za potrebno pomoč. Kranjski deželi služi v posebno čast, da je hitro mej prvimi imela takšno enketo. In tudi naše slovensko slovstvo sme biti primerno ponosno, da je tako zgodaj obogatilo se tudi s to stroko. Tako je treba razumevati potrebe svojega naroda, tako iti za duhom časa! Dežele kranjske odbornik, baš za to stran našega slovstva prezaslužni gospod dr. Vošnjak je o etiketi sestavil jako korenito in poučljivo poročilo, ki se je menda doposlalo župnim in občinskim načelništvom kranjskim. A vidi se nam, da bi narod vender 1« nekoliko več prida mogel in moral imeti od opomenj v tem poročilu, kakor je to v resnici mogoče. Kajti poročilo je prišlo le malo komu v roke in razne točke so se do sedaj obravnavale malo ne samo s peresom dr. Vošnjakovim, a to zopet tako, da ne more priti v množico, v javno zavest in mnenje. In vender je v poročilu deželnega odbora toliko statistike, toliko gradiva! Naše Časopisje, naši časnikarji v tem slučaji neso izpolnili svoje dolžnosti. A treba bi bilo. S takimi razpravami, Če so tudi kratke, uči se narod, kmet misliti in kolikor toliko mogel bi tudi sam priti po sklepanji na razloge svoje revščine, nekatere bi potem sam lahko odpravil, druge pa bi utegnil tudi razodeti. Pomnožujmo torej slovstvo naše tudi z narodno-gospodarskimi spisi in drug druzega tako vzpodbujajmo, da se zanimamo za agrarno vprašanje, da zberemo in določimo gradivo za spoznanje razmer našega kmeta, ki nam mora biti vse, da ga ohranimo! Kadar ga do dobra spoznamo, potem še le ga nam bode moči povzdigniti v gmotnem in dušnem oziru. (Konec prih.) UtipeMiii poklndkl. Odprte rane vsake vrsto, pri-lajene otekline, ulcsa ozdravi naglo Moll-ovo „Franco sko žganje in sol". V steklenicah po 80 kr. Po poSt-nem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na lJunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moli o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (11—3) Umrli so v Ljubljani: 27. aprila: Katra Bokavšek, delavka, 15 let, Cesta na loko št. 2, za sušico 28. aprila: Alojzija Bosicio, mestna uboga, 57 let, Sv. Florijaua ulice št. 11, za prsno vodenico. V deželne) bolnici: 26. aprila: Anton Bohinc, knjigovez, G0 let, za razširjenjem pluč. 27. aprila: Janez Hruška, kajžar, 49 let, za prisadom. — Tine Indof, delavec, 26 let, za naklučno poškodbo. — Anton Strome, pastir, 1P let, za jetiko. Ti/ne ceiU! v IJubljam dne 29. aprila 1.1. ti kr. d kr. Pšenica, hktl. . . . ti 89 Speh povojen, kgr. . - Gi; Bet, „ ... ,r. :n. Surovo maslo, „ - HI Jajce, jeduo .... -i 2i Oves, „ ... :< f»7 Mleko, liter .... 8 Ajda, „ ... 4 71 Goveje meto, kgr. 64 Proso, „ ... 6 8.r. Telečje „ „ - 58 Koru/.a, „ ... r. 86 Svinjsko „ „ - G Krompir, „ ... 3 21 Koštrunovo „ „ -3 Le6a, , ... 8 - •>o Grah, „ ... 8 — —!l7 Fižol, „ ... 8 Bi Sen i, 1C0 kilo . . 1 78 Maslo, kgr. . - !I4 Slama, , . 1 69 Mast, „ . - 82 Drva trda, 4 Q inetr. 7 2'* Speh friiett, - - r>4 „ mehka, „ „ B - Meteore logično poročilo. q Cas opa-2 zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. T, 7. zjutraj S- pop.' ^ 9. zvečer 734'35 um. 73 W>2il. 7u2,20mm. 110" t! 234" 0 lft-4« V. si. svz. si. zjz. orezv. jas. jas. jm- 0-00 mm. j Srednja temperatura 1GG°, za fn° nad uormalom. ID-u.xia.jslra "borza dne* 29. aprila t. 1. (Izvirno telegraGćno poročilo.) Papirna renta..........80 gld. 10 kr. Srebrna renta.......... 80 , 45 „ Zlita renta........... 105 , 25 „ B" , marčna renta.........9."> „ 15 „ Akcije narod :o banke.......868 „ — „ Kreditue akcije......... 280 , 50 „ London..... ......P2G „ 35 „ Srebro............. — „ - „ Napol . . . .....9 „ 98'/, , C kr cekini . .... r> , 90 B Nemške marke . . , 61 , 8'i , *•/, državne srečke iz I 18;>4 250 gld 125 , 75 Državne srečke iz 1 18Gl 100 gld 167 ., BO . 4";0 avstr zlata renta, davka prosta 105 „20 „ Ogrska zlata renta G0/,, . ,V8 • „ 85 , „ papirna renta 5u/0 . 89 „ 40 „ 5'/0 štajerske zemljišč odvez oblig 104 „ — „ Dunava reg srečke &•/, 100 gld 112 ,50 „ Zemlj obč avstr 4'/,0/o z'ilt' Zll8t ''Hf' ™& » ~~ n Prior oblig Elizabetine zapad železnice 113 „ 20 „ Prior oblig Ferdinandove sev železnice 105 „ 50 Kreditne srečke 100 gld 176 , — „ Rudolfove srečke ... 10 „ 17, — „ Akcije anglo-avstr banke . 120 . 96 „ 25 n Trammwaydrušt vclj 170 gld a v . 213 , 25 , Pristava zapufiče a pa z dobro zemljo iš«V se v najem. — Ponudbe na: Viljem lTi*ictlvieli, DOberney, Neu« Htndtl pri Vniaii mi < . sKcni. (246—2) Pekarija v Hpodnjeni 6ta|eritkeui mestu, z orodjem vred, s© odda v najem. Natančno pojasnilo deli: .,\erinittluugBbureau IMauU" v teljl (Cilli). (251) 11*1--------lg F. S. Tiliar. Ravnokar je izšla druga knjiga teh glasbo-tvorov n sliko skladatcl ovo. Zadržaj knjige je jako obilen in tako različen, da zamore zanimati vsacega, kdor se z glasbo bavi ali tudi samo poje. Cena knjigi je I gld. (tO kr., zares Izredno nizka. (194—7) Knjiga se dobiva i/Ulju« ivo pri Haiuem skladatelji in naj se naročnina pošilja pod adreso: P\ S, "Villiar v KBiftfCtt. IVAN LAPAJNE v KRŠKEM je izdal sledeče knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: a, Praktično metodiko....... cena 80 kr. bi Prvi poduk........... „ 6o „ c) Fiziko in kemijo......... 60 „ č) Prirodopis......... „ B6 „ d) Zemljepis............ „ 26 n b) Geometrijo........... „ 24 „ fi Malo fiziko........... » 98 , g) Domovinoslovje ..... t 20 „ h) Pri po vest i iz zgodovine Štajerske . „ 6 „ i) Opis krškega okrajnega glavarstva „ 30 „ j) Zgodovino Štajerskih Slovenoev cena 1 gld. 20 kr. Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisanice in risanlre, potem: (232—4) mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih k t Ono Vin .... . . cena 1 kr. ter slovensko nemšk zemljevid Avstrijsko- Ogerske .......... „ 1 n in zemljevid Krikega okraj, glavarstva „ 5 „ ♦ O 4 Umetne tl38—14) ♦ f zabe i m aobovj'a \ ♦ ustavlja po na i novejšem a m e,r i k a ii s k e m načinu J 4 brez vsakih Imločin ter opravlja ploailiovanja iti a 4 vse Kobne operacije ♦ j zobozdravnik A. Paichel, j P poleg llrndccke^a mostu, I. nadstropje. f 4 4 Si Mciuia z mešanim blagom ali tudi le prostor, kjer je prej že bila, se Iste v kakem večjem kraji lintn Ponudbe prevzame iz uljudnosti pod črkama C. P. upiavništvo „Slov. Naroda". (237—4i Oh Prulah ležeče 11 M" odpre se v I. dan maja. Letos se bodo tudi i/.dajali noro ilnl listi na kopeli v lesenih in kamnitih banjah. K mnogoštev ilnemii obisku vabi uljudno (248-3) Josipiim Ztukon.ski. Razglas. Vsled dovolitve c. kr. deželnega sodišča Ljubljanskega z 28. dne februvarja 1. 1S85 štev. 1477 določuje se rok za javno prodajo še preostalega premakljivega blaga, spadajočega v konkursno maso po Josipu Z c n ;i r i -1 u v 1. dan m sija iss.i i ii prihodu jc dni vsakokrat dopoludne od 9.—12. in popoludne od 8.-7-6. ure v hiši št. 9 na Frana Josipa cesti s tem pristavkoni, da se bodo posamezne stvari, ki se imajo takoj plačati in odstraniti, v sporazumlje-oji z upraviteljem konkursne mase oddajale tudi pod inventarno ceno. V Ljubljani, 24. dne aprila 1885. Ivan O-ogfola, ,238 - 2) c. kr. notar kot sodu. komisar. Dr. Hpraiifror-Jev«> mm želode©. Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Biicking, medicinski sovetnik dr. Cohn, dr. Miiiming in mnoge druge zdravniške avtoritete ho je preskusile in jo za izvrstno domače (ne tnino) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavobolja, trebuhoboljn, zašli/.m ju, želodčnej kislini, vzilig«vanju, omotici, koliku, skrnfeljnbm itd., proti zlaiej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna ■tek), 50 in 30 kr. Pri gospoi'u lekarjl Nvobodi, pri Zlatem orlu« ua PreNirnovem trgu. (716-31) Cvet zoper trganje j je odločno najboljše zdravilo zoper protin 1 tar ppvniatizein. treanie DO udih, bolečino ♦ je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revraatizein, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple nde in kite itd., malo časa, če so rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva" naj sesamo „cvetii zoper „— _ trganje po dr. Malici" z zraven stoječim ■ Schut)maTff. znamenjem; 1 steklenica 50 kr. 4 Naročila z dežele izvrfie se takoj I v lekarni „pri samorogu" 1 JULIJ pl. TUMM.OC3BY-Ja I na Mestnem trgu v Ljubljani. (4-2—10) I h Trsta ? Icr.-Jnk unnosL Veliki prvorazredni pamiki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprijemajo blago In potnike po najnižjih cenah in I najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Germaniatt, odhod okolu 5. dne maja 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov «0 gold. Potniki naj se obrnejo na (21b—b) J. TEEZUILE, generalnega jiasažuega agenta, Via deir Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se ua Euilliano d* Aut. I»oRlayen, generalnega agenta V Trstu. Usojamo si s tem naznanjati, da se bo točarenje naše :a piva pričelo v 1. dan maja 1SS5, ter pričakujemo z veseljem obilnih naročil. S spoštovanjem Meščanska pivovarna v Plznu, ustanovljena leta 184=2. Glavna zaloga v Gradci pri F. SCHEDIWY, (860—1) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar. Lastnina in tisk „Narodna Tiskarne"-