Hazne stvari. Iz domacib krajev. Osebna vest. Okrajai komisar celjakega okraj. glavaratva dr. Adam Weiss p 1. Schleussenburg je postal miaiatrski podtajaik v miaistratva aotraajih zadev. Imeaovaai je bil med političaimi uradaikj vjCelja se aajbolj priljabljea, ker se je naačil_ akoraj popolaoma sToVeaski ter bil v aradovanjtt stfogo aepristraji8ki ia liabgzajiv. — Okrajai komiaar dr. Radolf Bresar je prestavljea od aamegtaištva v Gradcu k okrajaemu glavarstvu v Celje. — Davčai pristav g. Alfred Drobaič, je prestavljea iz Celja v St. Leaart v Slov. goricah. Odlikovanje. Cesar je podelil g. Feliksa Htegaarja, c. kr. učitelja aa moški kazailaici v Maribora, čaatao svetiajo za 40Ietao zveato službovaaje. Čeatitamo. Zaročil ae je g. Ferdo Motaikar, arar v Dola, z dospodičao Toačko Goriaek, gostilaičarjevo hčerjo aa Veteraika pri Kozjem. Čeatitaaio! Mariborske novice. Mariborski žapaa, dr. Schmiderer, je dobil vitežki križ Fraa Josipovega reda, toda ne za uzorao žapaaovaaje, temuč zato, ker aabira kot blagajaik deaar z> »Rudeči križ**. — V poadeljek, dae 20. t. m. se je aatrelil v kavarai ^Seceaaioa" v Tegetthoffovi alici 22 letni aatakar Fraac Šavkovie, ki jc bil aalažbea aa kolodvorski restavraciji. Samomorilec ae je ijajprej šampaaca aapil ia aa to se je uatrelil. B'1 je takoj mrtev Sv. Peter pri Mariboru. V aoči od 12. do 13. t. m. je akradel aezaaa tat poaestaiku Mih. Kokola v Metavi aioako obleko ia kolač kruha, med teun ko je imel goapodar opravek v hlevu. Upati je, da bodo zlikovca kmalo dobili! Št. llj y Slov. gor. Neaiaki Čeb Hel61, ki ma domoviaa ai dala potrebaega kraha ia ga je potem aeareča zaaeala v aaše lepe Sloveaake gorice, ki bi jih pa oa rad prepiavil ia okažil z blažeao aemsčiao, ta mož je meada le začel spozaavati, da je pri aas popolaoma aepotrebea. Kako rad bi videl avojo kobačo vedao polao, vse aaj bi pilo le jjBemako'' viao, vae aaj bi jedlo le ^Bemako" meeo. Pa aibče ai tako žejea ia lačea! Seveda si vsak pametea človek dobro premisli, prej ko zopet gre aa limaaice. Saj iraamo avoj pregovor, ki pravi, da oael gre samo eakrat aa led. Kdor gre dvakrat, je aeveda že aekaj več. — To ve tudi aemaki Čeh Helčl. Ia to je, kar ma dela toliko akrbi, da ma večkrat • prav aič ae tekae tako priljubljeaa — č« tadi ae ravao lepa — fajfca. Njegovo jezo pa mora čatiti celi Seatilj. Čujte! Ker ga BihČe ae aboga, zato je odložil svoji odboraiaki meati pri občiai ia pri krajaem aolakem sveta. Pa glejte amolo — Šeatilj še kljab tema atoji! To pa se ai vse. Tadi dragi vidijo, da je aepotrebea. Pretečeai tedea ao ga hoteli aamreč kar na tihem akrasti; ae vemo, kaj bi drago v šoli iskali. Še ai dolgo, da je bil Sada v taki Bevaraosti, ia zdaj pa so hoteli Helčlaa. Svet je pač tako silao Behvaležea! Naae aajbolj zaslažae može aam hočejo kar na tihem pokraati, kam pa se aaj potem obraemo, kje aaj iačemo take vzor-može ? Jerum, jerum, to je pa že za po6't! Fram. Vsi tukajaaji trezaomisleči aarodai krogi obeojajo s a r o v e aapade v zadajib številkah BSlov. Štajerca" aa tukajšajega g. aadačitelja Fraaca Pirkmajerja. V taki obliki ae pač ae govori o olikaaem človeku! Nadalje pa so tadi prepričaai, da aaš g. aadačitelj ae potrebuje poaka o aarodaosti od bivaega aredaika ptajakega nŠtajerča", ia da BSlov. Štajerca" aihče ae podpira zaradi tega, da bi delal zgago ia zmeaajavo v aaaem lastaem tabora. Toča ,je ala v Frama v poaedeljek od 6.—7. nre zvečer tako močao, da je bilo videti še drugi daa, kakor da je zapadel saeg. Umrl je v Fraakovcih pri Ormoža poaestaik ia goatilaičar, bivši orožaik ia aradaik c. kr. sodaije v Ormožu g. Aatoa Otorepec v 58. leta. Zapaača žalajočo adovo ia pet otročičev. Bodi mu zemljica lahka! — Umrl je dae 19. t. m. v Gradca, v bolaišaici asmiljeaib bratov, profeaor veroaaaka aa ptajaki gimaaziji č. g. Ferdiaaad Majcea v 49. letu. Rojea je bil pri Sv. Bolfeaka aa Bišu. Traplo so prepeljali v Maribor, kjer je bil pogreb včeraj popoldae. — Umrla je v Koajicab v poaedeljek, dae 20. t. m. goapa Aaa 0 g o r e v c , aoproga trgovca ia rodoljuba. N. v m. p.! Mrtvega je vozil. Dae 13. t. m. zvečer je vozil poaeataik Kager iz Lačaa bolaega posestaika G o d e 1 a a v mariborsko bolaišaico. Ko zavije v Mariboru proti bolaišaici, se ozre aa bolaega Godelaa ia vidi, da je ta že airtev. Ker mrtyega trapla v bolaiaaici aiao boteli sprejeti, ga je moral ae isti več«r Kager peIjati aa mariborsko pokopaliače. Strašna nesreča se je pripetila dae 18. t. m. v Dravcih pri Ptaja. Oadotai posestaik Jožef K o r p i 6 , premožea kmet, je isti daa vozil viao. Na aekem klaaca je vdpovedala zavora ia Korpič je prišel pod voz, aa katerem so bili trije polovajaki viaa, okrog 900 litrov. Nesrečaežu je eao aogo popolaoma zmečkalo, drago pa aa več krajih zlomilo. Težko, da bi ozdravel. Nesreče. Poaestaiaki sialvaa Ogorevc iz Piaec se je peljal iz Zagreba v Brežice. Pred postajo Brežice ma odaeae veter klobak ia Ogorevc akoči raz stopaice aa vagoaa, kjer je atal, da vjame svoj klobak. Pri tem pa pade tako aesrečao z obrazom aa kameaje, da se je precej močao opraskal. Roparski napad. V Poljčaaab je bil aapadea ia oropaa 191etai tehaik Fraac Pleaiačaig. Zamadil je vlak ter ae ael v bližaji gozd sprehajat. Naeakrat je počil Btrel, ki ga je zadel v bok, ia dragi atrel, ki ga je samo opraaail aa vrata. Na to ata ga aapadalca oropala decarja ia drngih rečij, katero je imel seboj. Nerabao ata takoj proč pometala. Težkoraajeaega so prepeljali v mariborsko bolaiaaico ia je težko, da bo okreval. Napadalca pridao isčejo. Napad. V Bedeljo, dae 19. t. m. popoldne ob 2. ari je ael poaeataiški sia Jurij K o s iz Draaje veai pri Celja skozi gozd bliza Petrovč. Naeakrat akoči iz gozda aezaaa mož, ki ga vrže aa tla ter bije po njem z aekim kolom tako dolgo, da je aezaveatea obležal. Ko je priael Kos zopet k zaveati, je aapadalec že izgiail. Raajeaega so prepeljali v celjako bolaiaaico, kjer so dogaali težke raae, posebao aa levi roki, kjer so mu morali odrezati dva prata, katera ma je aapadalec zmečkal. Napadel je kmet Massa iz Kraaaeha pri Arveža hlapca Jožefa Arnnša iz Kicar pri Ptaja, ko se je ta vračal domu. Z aekim hlodom ga je tako pretepel, da ma je zlomil obe roki. Težko raajeaega so prepeljali v mariborako bolBišaico. Samoumor radi uboštva. Iz Brežic ae poroČa: Takaj bivajoči mizar Jožef S1 o d i č se je laai poaesrečil. Prerezal si je tri prete aa deaai roki, vsled česar so ti prsti oatali trdi. Zaradi te aapake je težko dobil delo ia se ma je godilo vedao alabo. Miaoli tedea je ostavil svojo dražiao ia šel v Ljabljaao ali Trat dela iakat. Dae 19. t. m. je dobila družiaa vest, da se je v Jaraah pri Ljabljaai obeail. Drevo na železnični tir ao položili aezaaai zlikovci bliza Rogačke Slatiae. K 8reČi je opazil strojevodja oaebaega vlaka zjutraj drevo. Poarečilo se ma je v zadajem treaatka astaviti vlak, aicer bi se bila labko pripetila velika aeareča. Ptnjske novice. čez pol milijoaa ima dolga aaae majhao meatice ia veadar mečejo aaai meatai očetje deaar akozi okao. Vzadajiaeji ao dovolili aemškemu Baalfereiaau 550 K. Da pa bi posebao pokazali avoje pristao aemako mialjeaje, sklenili so še posebej darovati Bšalfereiaa1* 50 K. Ia zakaj? Zato ker aeaiška občiaa Eggeaberg pri Gradca ai hotela dovoliti podpore ^aalfereiaa"* z izgovorom, da aeti to draatvo med aarodao stmi prepir. Iatema druatva dajo ptajski mestai očetje 550 K ia še povrh kakor aalaač 50 K, zato ker ai aemška občiaa Eggeaberg aič dala. Torej ti ljudje podpirajo aalasč to druatvo, ki aeti prepir med aarodaogtmi. BŠtajerc", kaj pravia ti k tema? BSiidmarki", ki ima aalogo kapovati posestva sloveaakih kmetov ia jib oddajati Nemcem, ao dali 50 K podpore. Ia BŠtajerc" hvali žapaaa Oraika kot prijatelja sloveaskih kmetov! Ža protestaatovske mase ao darovali 50 K. Ti ljadje, katere BŠtajerc'1 hvali, kot aajvečje prijatelje kmetov, podpirajo aaši aarodaoati ia veri aajbolj aovražae zavode ia draatva. Pokažite, aaai aomialjeaiki, te vrate tistim zaslepljeacem, ki ae ae paatijo za aoa voditi od aemčarakega ^Štajerca". Naj sprevidijo svojo zmoto ia aaj obraejo hrbet temu lažajivema liata! Zakotni pisač je bil v Ptaja 51 letai Matej M e a i 6 e k od Sv. Petra aa Medvedovem aela. Bil je že radi tega večkrat kazaovaa. Dae 17. t. m. so ga zopet prijeli, ker je porabil deaar, katerega je dobil od aekega posestaika za koleke. V Oplotnici aiaiamo aobeae aloveaske goatilae, Dobaik ia Založaik imata aicer aloveaske aapiae, pa pri volitvah ata vselej pri aasprotai straaki. Sloveaake goatilae so v aaaej občiai samo: Fraace Mlakar v Čadramu, Urbaa Stacia pri Novi cerkvi, Štefaa Paarič ia Jaaez Kmetec v Maloharai ia Franc Goreaak po doroače Zibeareih v Zlakovi. Povodenj v Ljutomeru. Veliko akodo je aapravila povodeaj okola Ljatomera valed deževja od 2. do 5. t. m. Pot iz trga do kolodvora je aaičeaa. Trideset ar ai mogla aobeaa pošta ia tudi Bobea vlak v Ljutomer. Potaiki, ki so hoteli tja, so morali v Radgoai fiakati. Zimaka aetev je aaičeaa, travaike ia vrtove je pokrilo viaoko blato. Povodeaj se je razprostirala 13 kilometrov aa dolžiao ia 4 kilometre aa airiao. Kmetovalci, posestniki pozor! Vaako leto hodijo po sloveaakih krajih Bezaaai ageatje tajih zavarovalaic ter silijo ljadi k zavarovaaju. Tako se je pretečeao jeaea zgodilo, da je aek aezaaa ageat za aeko žeaako, ki biva v tajem ataaovaaja ia aima aič imetja, predložil Beko zavarovaaje tuji zavaiovalaici, ki je zavarovaaje sprejela ia zdaj meseea avečaaaza zavarovalaiao tožila. Dotičaa oaeba trdi, da ai mogla aikakšaega zavarovaaja predlagati, ker aima lastaiae ia je aemačiae celo aezmožaa. Dobila je poziv k oddaljeaema aemskema c. kr. sodiača. Toraj kmetovalci ia poseataiki, da ae izogaete takim aeprilikam ia tožbam pri tajih aodiačih, zavarajte avoja poalopja ia imetja pri domačih zavarovalaicah. Celjske novice. Od petka, dae 17. t. m. je aapovedaa v Celja paaji koatamac. — Miaoli tedea je kapil takajaaji mizaraki mojster Koaelj v prodajaMci amodko, takozvaao Bkratko'<. Pri kadeaja pa ae smodka aaeakrat razpoči. Mož je dobil precejšaje opekliae v a8tih ia aa bradi. — V torek, dae 14. t. m. ae j e pa razletela v rokah delavca Mibaela Ropotar vojaaka patroaa. Ropotar je patroae aašel ter jib hotel izprazaiti amodaika. Pri tem se ma je pa eaa vžgala ia ga hado opekla. — V aoboto, dae 25. t. m. priredi BCeljako pevako draatvo" gledalisko predatavo. Uprizori ae: BVzgojitelj Laaovec." — Geljski župaa Rakua gre v Egipt. Začaaao opravlja ajegove poale dr. Gregor Jeseako. — Veaelica BSlov. del. podporaega draštva" v dvoraai Narodaega doma aa daa av. Jožefa ae je izborao obaeala. Na rzporedu je bila igra: BMliaarjeva hči" ia petje, ki je poaebao agajalo. — Novo aarodao goatilao otvori g. Jakob 0 m 1 a d i 6, poae8tBik v Gaberjah št. 28. Dober prijatelj. Rudar Jamaiaek pz Zabakovce pri Celja ia poaeataikov aia Skoberae iz Griž sta bila dobra prijatelja. Predpaatom ae je JamBisek ožeail z mladim dekletom, ia aa avatovačiBO je bil povabljea tudi Skoberae. Pred desetimi daevi je moral Skoberae aa orožae vaje; ali so vsi trije v aeko goatilao, da ae pijejo, predao se locijo. Poteai so ali aarazea; Jamaišek je rekel, da mora aa dom k avojim staraem, Skoberae je dejal, da gre v Žalec, odtod pa v Celje ia Jamaiaekova mlada žena je ala aama domov. Zaprla je hiaae duri za seboj. Ni bila še dolgo doma, ko pride Skoberae za ajo. Mislila je prvi treaotek, da je priael ajea mož, a potem spozaala Skoberaeta, ki je zahteral, aaj ma odpre. Ni ma hotela aatreči, zato se je Skobme razjezil, razbil vežaa vrata, vdrl še v ajeao ataaovaaje ia jo vrgel iz prvega aadstropja skozi okao aa ceato. Jamaišekova mlada žeaa si je zlomila aogo. Predrzna šolarica. Dae 14. t. m. popoladae je aa progi Zidaarnost - Sisek astavila vlak aolarica N. Baravič iz Sevaice. Stopila je aamreč aa sredo železaiškega tira ia vkljab piakaaja lokomotive ai hotela zapuatiti aevaraega proatora. Ko so ustavili vlak ia skašali ujeti deklico, je hotela pobegaiti. Novi most čez Savo pri Brežicah, katerega bodo začeli graditi letoa apomladi, bo dolg 500 metrov. Širokoat moata bo pet ia pol metra ia vaakih 50 korakov bo prostor za izogibaaje. Stroaki so proračaajeai aa 450.000 kroa. Moat bo iz betoaa ia železa. Okrajni zastop Kozje. Okrajai odbor se je dae 9. t. m. aledeče aeatavil: aačelaik 6. g. žapaik T o m a ž i č, fljegov Bameataik g. dr. JaBkovič, odboraiki: Nj. viaokost kaez Wiadiachgratz, g. Jožef ČerBelč, trg. v Št. Petru, g. Elsbacher, trg. v Kozjem, g. Bovha, velepoaeatflik v Veračah, g. Stadler, velepoaestaik ia poštar v Št. Petra ia g. dr. Barle, aotar v Kozjem. Spomladne orožne vaje se vrse v III. vojaem kora v sledečem časa: pri infaateriji: za rezerviate od 15. do 27. maja, za aadomeatae rezerviate od 15. do 27. maja ia od 29. maja do 10. juaija ; pri 1 o v c i h : za rezerviate od 15. do 27. maja, za aadomestae rezerviste od 29. maja do 10. jaaija; pri poljakem topaičaratva: pri koraem top. polka et. 3 od 14. do 26. jaaija ia od 26. jnaija do 8. jalija, pri divizijakih topaič. polkih at. 7, 8 ia 9 od 1. do 13. maja, od 15. do 27. maja, od 29. maja do 10. jmuja ia od 12. do 24. juaija ia sicer za rezerviate ia aadomestae rezerviate; pritrdajavakem topaičarstvu: pri trdaj. topaič. polka št. 4: za rezerviste ia aadomeatae rezerviste: od 1. do 13. maja, od 15. do 27. maja, od 29. maja do 10. jaaija, od 12. do 24. jaaija ia od 26. jaaija do 8. julija; pri pi.joairj i h : pri pijoairskem bataljoaa čt. 15: za rezerviate od 15. do 27. maja ozir. 9. jaaija. (C1aa orožae vaje k pij. batal. at. 15 v Ptaj pokiicaaega moatva železaičaega ia brzojavaega polka bo doloČilo poveljaiatvo bataljoaa v dogovora a polkom.) Pri trenu: pri diviziji st. 3: za rezevae podfJaataike od 1. do 28. maja ia od 1. do 28. jaaija, za rezervae poddeaetaike ia proatake od 8. do 28. maja ia od 8. do 28. jaaija, za rezervae štabae rodaike ia vozaike pri pešcib od 3. do 15. in od 17. do 29. jnlija; pri aaaiteti: pri oddelkih 7, 8 ia 9: za rezerviate od 1. do 13. maja, za aadomeatae rezerviate od 15. do 27. maja, za taiate od iafaaterije od 1. do 13. maja. BJadransko banko" bodo aataaovili v Trata Sloveaci, Hrvati ia Srbi. Vodja bo slov. odvetaik dr. Guatav Gregoria. Nemaki listi ao Ž6 začeli pisati proti zavodu ia predbacivajo svojim somišljeaikom, zakaj aiao prej prišli na to miael, da bi prebiteli Slovaae. Ako Nemci paujejo, je za aas Slovaae vedao dobro zaameaje. Katoljška liturgika za šolski ia domači poak je ravaokar izala. Kajigo je apisal g. profeaor Jakob Kavčič. Kot ačaa kajiga je pripuačeaa po via. akaza c. kr. miaiateratva za bogodaatje ia poak z dae 17. svečaaa t. 1. 8t. 3345. Kaezoakofijaki ordinariat lavantinski je odobril kajigo z odlokom dae 17. aprila 1904, št. 1191. Ceaa v platao vezaai kajigi 2 K. Natiaaila ia založila tiakaraa av. Cirila v Maribora. Oddaja cepičev. V avrho razairjevaaja dobrih aadaib vret oddaja aadjarsko draatvo za arednjeatajersko brezplačao cepiče aaaih aajboljših aadaih vrst aa kmečke sadjarje ia šolaka vodstva. Prejemalee plača gamo poataiao. Prejeti cepiči ae morajo takoj po prejetja vzeti iz zavoja ia do porabe tako ahraaiti, da ge ae poeuaijo. Proailci aaj se takoj oglasijo: Obatbaavereia fiir Mittel8teiermark. Gradec, Sporrgaaae 11. Društvena poročila. Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali aledeči p. a. dobrotaiki ia dobrotaice: Vak Fraac, poseataik v Sovjaku, kot krah sv. Aatoaa 2 K, dr. Roaiaa (pogodba Staaber) 10 K, svatje aa goatiji Hraatovec 5 K, Poaojilaica v Brežicah 20 K, mladeaič aabral aa zborovaaju kmetakega draatva v Sloveajgradca 4 K 10 v, Kavčič Mat., trgovec v Št. Jarija ob jaž. žel. 4 K, svatje aa gostiji P. Skamlec pri Sv. Petra aiže Maribora 5 K 90 v, avatje aa goatiji M. Makoveo v Gerlovi 7 K 20 v, g. žapaa Jaaez Ogorelc iz Rigoac je poalal 18 K 55 v, ki ao se aabrale aa goatijah pri Jož. Deržiča, pri Fr. Piateriča ia pri Marka PetriČa, PoBojilaica v Frama 30 K, pevsko draštvo pri Mariji aamiljeflja 2 K 40 v, svatje aa gostiji lv. Kežmaa v Malem Obreža 13 K 20 v, iz Ljatomera: ačitelj Zachrl 1 K, dr. Cboapek 3 K, Ivaačič Niaa, ačiteljica 2 K, Rožič Aat., poaeataik 1 K, Razlag Eraa, ačiteljica 1 K, Wesaer Joaipiaa, ačiteljica 1 K, Mihalič Matilda, ačiteljica 1 K, Čagraa Mart., arar 1 K, llobič Jaa., ravaatelj 1 K, Karba Ivaa, Bčitelj 1 K, Kocavaa Mat., c. kr. oficijal 1 K, Karba Martia, sedlar ia poaeataik 1 K, Vraič Alojzij, trgovec 60 v, Postražaik Marija, poaestaica 1 K; dr. Klasiac, odvetaik v Gradca 10 K, Roskar Davoria, kaplaa 8 K, Fraa K. 50 K, iz Hoatiaje veai (žapaija Slivaica) 4 vreče krompirja, dr. Roziaa (pogodba Kozar) 10 K, Režmaa Jalijaaa v Veržeja 4 K, miza koreajakov ia gostje pri g. Gailaeka v Halozah 13 K, dr. Povalej 5 K, žapaik Aatoa Kocbek 10 K, avatje aa goatiji g. Fr. Pleško 8 K, aeimeaovaa iz Slivaice 2 K, klab 40 K. Najpriarčaejaa zahvala! Slov. gosp. in izobr. društvo BSkala" pri Sv. Petru aiže Maribora je začelo prav pridao delovati. Skoro vaako aedeljo se vrae predavaaja, katerim so vzeti predmeti iz aarodaega goapodarstva, draatveaega življeaja, i*azaih daevaih vprašaaj itd. Obiak je — ako vreme ae zadržaje — vsakokrat obilea. Možje ia mladeaiči, adeležajte ae pridao tadi aami droitveaega življeaja, da bo Sv. Peter stal yedno kot aepremagljiva sloveaaka trdajava pred Mariborom. Odbor slov. kat. akad. društva ?Danice" za letai tečaj 1904/5 ae je eeetavil aa občaem zbora dae 14. marca t. 1. sledeče: Btad. phil. Capader Karl, predsedaik, stad. phil. Božič Mirko, podpredaed., stad. ias. Habad Josip, tajaik, atad. phil. Modic Izidor, blagajaik, atud. phil. Doleaec Ivaa, kajižaičar, atud. phil. Paatar Joaip, gospodar. Sv. Barbara y Halozah. Meseca pro8iaca je imelo takajsaje bralao draštvo BNaprej" svoj redai občai zbor, pri katerem 80 ae v odbor volili isti čiaovaiki, kakor v prejaajem leta. Po volitvi se je zbralo veliko stevilo adov ia V68 odbor v gostilai. Kratkočaaili smo ae z govori, tambaraajem ia petjem. Skrbelo se je tadi za draatveao blagajao; kajti ua dražbi 86 je aabral lep zneaek. Dne 26. svečaaa pa je priredilo droitvo prvo veselico v tem letu. Veadar zopet eakrat! Takoj po večeraicab ao se začeli zbirati domačiai — pa malo jih je bilo, ia gostje iz Ptaja, Leakovca, Sv. Marka ia Šmarjete v 4. razredu »olakega poslopja, kjer ae je aa ličaem odra aprizorila šaloigra BMatec.1' Občadovali smo poaebao ralade diletaate, ki ao Bastopili prvič aa odra ter avojo aalogo tadi dobro reaili. Po predstavi smo ae podali v goatilao g. Koreajaka, kjer ae je razvila prav žirahaa zabava. Tamburaši so pridao breakali, arečolov je povzročil aiBOgo ameha ia proatovoljaa dražba je vrgla tadi v aikdar polao draatveao blagajao aekaj kroaic, kakoraaib ai ae Laka a svojim izbraflim prigofarjaajem ai mogel pridobiti. Skoda, da se aaai domačiai v tako pičlem atevilu adeležajejo veaelic, ki jih prireja bralao draštvo. Prav primeraa je bila igra za paatai čaa, ko ae ljadje Bajbolj žeaijo. Ta prvi aa8top Baj bi mlade igralce aavdaaeval za drage aastope in aadaljae sodelovaaje pri bral. dr., drage faate ia dekleta kakor odraale, ae doaedaj aeade — pa, da priatopijo kot udje k toli koristBema brahiema draatva ter aodelajejo sa razvoj ia povzdigo domačega bralaega draatva ia tako ob eaem za vea aloveaaki aarod. Barbarčaai, vae premalo se brigate za to draatvo! Tako obljadeaa žapaija kakor je aaaa, bi morala dati doati več adov kakor jib je aedaj. Število adov bi moralo aaraačati od leta do leta, ae 86 pa krčiti, kakor je žalibog pri aas. Pa meada le ai tega kriv ptajski nŠtajerc" ia ajegovi podrepaiki, kali?! Ne dajmo B6 aramotiti od dragih droitev, ki tako vrlo aapredajejo v vaakem ozim. Daadaaaaji mora že človek vedao kaj brati, aeveda pošteae čaaaike ia kajige, sodelovati pri pevakih ia tambaraakib zborih ter ae adeleževati aarodaib shodov ia veaelic. Poeebao mladiaa aaj bi 8e bolj začela zaaimati za aadaljao izobrazbo, katero aadijo poaebao bralaa draatva Čim več ko je adov, temveč bo tadi kajig ia čaaaikov. V miaalem leta se je izpoaodilo aekaj aad 2000 čaaopiaov ia 900 kajig. Ni li to lepo?! Ali ae lepae ia veaelejse bi bilo za aaše draatvo, ko bi se to stevilo povečalo. Pa apati je ia trdao pričakajemo, da ae to ae letoa zgodi, kar bom z ve8e]jem poročal. — Namea bra!aega draatva je tadi gojiti ; etje ia taiabaraaje. To je poaebao pri aas mogoče. Naae ljadatvo ima izvaaredao dober poalah ter tndi rado poje pri vaaki priliki. Vaak tajec rad pripozaa, da v aaai župaiji lepo pojVi, atari kakor mladi. Kjer pa je dober poalah doma, tam 86 tadi aaj aataaovi peveki zbor. Ta imej aalogo, izvajati lepe, poateae aarodae, pa tndi ametae, poavetae ia cerkveae pesmi. Ni ga lepšega, kakor dobro abraao petje. Čeaar pa Žlovek ae zaa, tega ae aaj ači. Ker kaže lepa peaem aajsrčaejaa čaatva, ima veliko pomeaa za sploaao izobrazbo, za oplemeaitev dloreakega arca, pa tadi za izpodbajo narodae zareati. Sloveaec je rojeB pevec ia Bog poateaega veselja ae prepovedaje. Lepo petje poalašalce gaae, očara ia aavdaauje. Dobri, izarjeai, olikaai pevci bo V86 čaati ia hvale vredai, pa se ae prevzamejo ter žive t lepi aložBoati med seboj; tadi se ogibljejo vaakega aeapodobaega vedeBja. Pri aas maajka močaega pevakega zbora, ki bi pa imel take pevce, ki vztrajajo, se ae vstraaijo aobeae zapreke ter žrtvajejo tiati čas, ki je določea za pevake vaje. Prijatelji lepega petja! Pristopite k bralaema draatvu ter ae obeaem oglaaite kot pevci! Tadi tambaraški zbor bi trebalo izpolaiti. Toraj Ba aoge, mladeaiči ia dekleta, možje ia žeae! Priatopajte v prav velikem žtevilu k bralaema draatva! Gospodarsko bralno društvo v Kozjem je priredilo aa predpastao aedeljo ia poaedeljek zvočerdve igri: BJeza aad peteliaom11 ia BVaški akapah." Jednakih iger je že davao Kozje želelo ia s pomočjo draštveaih prijateljev so ae ti dve igri se koj dobro obaesli. Gledališki oder se je poatavil v goatilai g. Gačeka. Vae 86 je zvriilo skoraj brez izjeme prav povoljao. Naai faatje, dekleta m goapodje kot igralci ao dobro izvraili svojo težavao aalogo, poaebao že zato, ker so prvič igrali. Vao č&st m alavo prireditelju omeajenih iger ia prisrčaa hvala vsem igralcem. Obakrat je bila soba preaapolajeaa radovedaega občiaatva. Pa zakaj bi ae, saj ae še v Kozjem kaj takega ai igralo. Navdudeaje gledalcev je bilo veliko. Kmala po veliki noči, aajbrž aa belo nedeljo, se bo zopet igralo, aa kar že daaes opozarjamo vae fiielaae prijatelje bralaega draatva Pa to bomo že praročasao aazaaaili ia ne zaaiolčali, kakor smo etorili pri teh igrab valed razaih ovir, kar aam cenjeni drustveaiki ia spoštovaai gledalci aikar aaj ae zaaierijo. Do tedaj pa z Bogom ia Marijo za aašo sloveaako domoviao. Studenice pri Poljčanah. V četrtek, dae 16. t. m. je prižel aa porabilo bralaega draštva v dragič k aam g. potovalai nčitelj jTraao Goričaa iz Maribora. Poačeval je v viaogradih v Klečah o pomladaaskih opravilih v goricah, posebao pa o obrezovanja viaske trte, ter aam razkazoval, kako jo moramo obrezovati, da dobro izrabimo njeao rodovitaoat in tadi les primerao močaa ohranimo. Sliaali smo aadalje, kedaj moramo v aizkih, kedaj pa o viaokih goricah obrezovati ia kakiaa ao zaameaja zgodnje ali pozae rezatve. Pa tadi v aovih aaaadih amerikaaake trto smo izvedeli reliko, kako 86 aaj ravaa ž ajimi, da se dosežejo zaželjeai aspehi. Sledajid smo sliiali tadi aekaj o kmetijskih podružaicah ia ajih aspehib. Vae aa» je prav zaaimalo, zato 8mo tadi prav hvaležai g. Goričaaa za Bjegov trad. Tretjič pride g. Gori&m v aedeljo, dae 2. aprila po zjutrajaem av. opravila ia bodo predaval o gospodaratva in astaflovitvi kmetijske podražaice. Povabljene ste tadi gospodiaje, gospodarja pa aaj iz župaije aobeaega ae maajka. Tadi iz aoaedajib žapaij ata povabljeai. Slisali boate aekaj važaega ia yelepomembaega za sedanjo čaae. Predavaaje ae bo vršilo v šoli kakor prvikrat. Cerkvene stvari. Pri Sy. Magdaleni v Mariboru bodo dabovae vaje pod vodstvom pre6. g. P. Doaata, gvardijaaa kapaciaor iz Škofje Loke od 4. do 9. aprila; vsak daa atiri pridige. Mili darovi za družbo vednega češčenja: Sv. FlorijaB aa Boča 14 K, Raae 23 K, Čreaaice 7 K 44 v, Sv. Jurij pod Taborom 80 K, Sv. Jedert aad Laskim 10 K, širje 10 K 20 v. Umrl je v StBdeacih pri Maribora č. g. Jakob Koaar, amirovljeai župaik gorfljepol&kavaki. Rajai je bil rojea pri Sv. Jariju ob Ščavaici dae 7. jalija 1835. R. i. p.! V Rim so potovali z romarskim rlakona čč. gg.: Ivaa Govedif^, &paik v Šoltaajn, Jožef Atteaeder, žapaik V rolzeli, Fraac Ceraeasek, žapaik v CSrkovcih ia Evald Vrafiko, kaplaa v Jaieaiai. Gospodarske stvari. Kmetijaka ra,-tmare na Crenu. (Dalje in konee.) Prekrasao marako polje! Moj premili rodai zavičaj! Veselja ae mi šin srce, ko te gledam poletaega dae, ko po tebi labea vetrič ziblje težko rameBO klaeje ia ko brzi koajiči dirjajo po tvojih belih ceatah. Kadar pa zagrae tihi mrak tvoje poljaae v temao krilo, zadoai abraaa peaem tvojih bodrih mladefličcv ia brbkih deklet, vračajočih se s tradapolflega dela. Moja vroda želja je, ae le, da ohraaia »vojo doaedaajo slavo, temveč, da tvoji prebivalei aapredujejo v svojem kmet8kem poklicu. V to pa je treba »loge ia zdražeaih mo6i. Obraaijo ia braaijo pa tadi naj aase aajvečje aretioje, bv. vero ia mili materai jezik sloveaski! Rad bi tamkaj bil, kjer po polja veter Sene žitne valove ramene, kjer veBela se glasi prepelica : pet pedi! Rad bi tamkaj bil! V. Oroien. Nova cerkev v Halozab. Kakor vedao gorkeje aolace izvablja majbae čebelice iz ajihovih tesaih ataaovaaj, aličao ae da mira aaaema dičaema g. J. Jaraačiča, potovalnema ačitelja za čebelorejo, med steaami cjegovega domovja. Njegovo Brce ga miče vea v razae kraje aaže lepe domovifle; vleče ga med eloveflsko ljudBtvo vabit ia aardušerat za čebelarstvo, za kraetijsko stroko, katora priaeae pri aezaataem trudu maraikak viaarček. Tokrat je izvolil omcajeai gospod počaatiti aas Novocerkovčaae ter je pred precej povoljao maožico po aapredka hrepeaečih poslašalcev 12. t. ra. poljadao razpravljal ia dokazoyal, da čebele ae koristijo samo z medom ia z voskom, oae pospelajejo tadi rodovitost sadaega drevja s tem, da preaašajo cvetai prah od cveta aa cvet; dajejo pa tndi mielečema človeka lepi vzgled blagodejae •loge, vztrajae marljiyo8ti ter yzorae saage ia reda. Nato je opiaal seboj priaešeae, od ajega izdelaae paaje za boIo pri Novi cerkvi ia priporočal ter vapodbajal navzoče, aaj si omiBlijo sličae paaje, Če hočejo imeti od čebel čim aajveč koristi. Podal je še tadi za čebelarja aoviaca zelo potrebae ia zaaimive poadae črtice, katere ao lahko vsakega udeležeaca prepričale, da ametaa čebeloreja ai mačaa, ampak aasprotao zabavaa ia tadi ne b tolikimi stroški zdnižeaa reč. Meaim, da je V8ak od aavzočih poslaaalcev tekom opisaaega predaraaja postal več ali maaj aavdusea za nmao čebe!6rejo. Nekateri so 86 precej po predaTanjn izrekli, da si hočejo eaake paaje aarediti. Prav tako 1 Le precej aa delo! Ako vam •labo vreme ae dopasča delati aa polja ia y tiaogradib, lahko izvršite že letos, če ae yeč, *rsaj dva paaja. Da boste zaotraj aataačno ia pravilao aredili, pridite radi jemat pri šol¦kem paaja potrebao aiero! Tedaj le na delo, kajti resnobni io dnori, A delo in ttnd nam ljubi Bog blagotlori I