PREOBLIKOVANJE KS V OBČINI CENTER Potreba krajanov, ne ukaz Iz razgovora z Ivanom Sušnikom, izvršnim sekretarjem za politični sistem pri OK ZKS Ljubljana Center Zveza komunistov v Ljubljani je na osnovi kongresnih opredelitev in nalog ZK pričela decembra 1978 akcijo za ustavno preobrazbo in prostorsko preoblikovanje krajevnih skupnosti. Kakšni so rezultati v občini Cen-ter po enoinpolletni dejavnosti? »Tudi vnaši občini so veliki. Na referendumih 20. aprila, so se v KS Tabor, Kolodvor, Po-ljane in Stara Ljubljana odlo-čili, da iz obstoječih krajevnih skupnosti oblikujejo nove. Res pa je, da proces preobra-zbe v občini še ni zaključen. Zlasti še ne v KS Ajdovščina, Gradišče, Stari Vodmat in Pnile, ki so se odločile da se ne preoblikujejo, mar-več da poglobe ustavne za-misli na že obstoječih krajev-nih skupnostih.« - Kakšna so vaša pričako-vanja po preoblikovanju KS v občini? »Pričakujemo veliko. Pred-vsem bo preoblikovanje omo-gočilo ustvarjalno in vsebin-sko bogato dejavnost večjega števila delovnih ljudi in obCa-nov, sprostitev pobud, več zavzetosti pri razreševanju pomembnih vprašanj, ki so še odprta. Akcija preoblikovanja ima širši politični pomen, in to zaradi zavzetosti na stotine in stotine novih aktivistov v krajevni samoupravi, zaradi možnosti neposrednega izra-žanja različnih interesov ljudi in zaradi uveljavljanja tesnej-ših delegatskih razmerij.« - Slabosti, ki smo jim priče v krajevnih skupnostih pa vendarle še močno opozarjajo na precejšnjo odmaknjenost nekaterih organov in organi-zacij od krajanov, mar ne? »V organiziranosti in delo-vanju krajevnih skupnosti za-sledimo resda elemente »ko-piranja« organizacije in delo-vanja organov občine, kot so način delegiranja delegatov, organiziranost skupščin kra-jevnih skupnosti ter način nji-hovega odločanja s preglaso-vanjem. Glede na svojo veli-kost in število krajanov kra-jevne skupnosti še niso po-vsem zaživele kot resnične sa-moupravne skupnosti in kot soseske, v katerih se grade humani medsebojni odnosi. Še vedno se s krajevno skup-nostjo pogosto enači razmero-ma ozek krog funkcionarjev in strokovnih delavcev, ki de-lajo za potrebe KS. In pogosto še vedno ne obravnavamo združenega dela, ponekod tu-di družbenopolitičnih organi-zacij, družbenih organizacij in društev kot sestavni del KS (čeprav so njihovi delegati praviloma zastopani v skup-ščinah KS), marveč se pojem KS še zožuje na organe KS.« - Kako sedanja usposoblje-nost in obstoječa sestava ko-munistov v KS vpliva na ure-sničevanje politike ZK v KS? »Pri terenskih organizaci-jah ZK je že dalj časa v ospre-dju kot problem med drugim tudi kadrovski sestav, starost-ni in socialni. V vseh 24 os-novnih organizacijah je 948 članov ZK, od tega 438 žensk. 772 članov ali 82 odstotkov je starih nad 52 let. Upokojen-cev je 625, od tega 285 žensk. Gospodinj je 56 in 43 študen-tov. Povprečna starost komu-nistov v osnovnih organizaci-jah KS Kolodvor je nad 60 let. Povedati je treba, da je velik del članov zelo aktiven. Žal pa v pomladitvi članstva res ne uspevamo v zadostni meri.« - Kako se upreti očitkom, da je bila akcija preobrazbe KS narekovana »z vrha«? »Preobrazbo je treba ra-zumeti kot potrebo. Naj ome-nim, da ZK na terenu še ni izkoristila vseh možnosti in oblik svojega dela in da je tre-ba z jasno oblikovanimi pred-logi spodbuditi najširšo de-javnost med vsemi člani ZK in jo preko aktivov ZK v hi-šah prenesti v hišne svete ter preko svetov ZK v KS. Aktiv-nost je treba usmerjati tudi preko akcijskih odborov in socialistične zveze. Ni potreb-no, da bi iz vsakega drugačne-ga mišljenja posameznika de- lali problem. Naš glavni so-vražnik so namreč slabosti v naši samoupravni organizira-nosti, in to ponuja možnost za delovanje tehnobirokratskih sil znotraj KS. Mnogim kritika seveda ni namenjena. Težko bi kaj oči-tali komunistom v Stari Ljub-ljani ali na Poljanah. V teh krajevnih skupnostih smo na primer ob izidu referendu-mov dosegli najboljše rezulta-te, še posebej v KS Stara Ljubljana, kjer se je referen-duma udeležilo 2381 od 2680 , volilcev. in je glasovalo za preoblikovanje krajevne skupnosti 2152, to je nad 80 odstotkov krajanov. Prav tako lahko zelo pozi-tivno ocenimo delo svetov ZK na Taboru, ki je s pismenimi obvestili in organiziranimi zbori s člani ZK na tem ob-močju zapolnil vrzel, ki se je pojavila v predhodnih aktiv-nostih. Tako so bili člani ZK podrobno obveščeni o smo-trih ustavne preobrazbe in prostorskega preoblikovanja krajevnih skupnosti. Sveti ZK v KS so ob konkretnih nalogah dobro zaživeli. Res pa je, da se dejavnost ZK še ne odvija preko aktivov ZK v hišah.« A. Š.