Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Kralj vprašuje, kaj dela vlada in narodna skupščins. Kralj in ikraljica sta ©e vruila v Beograd. Kmalu po dohodu so bili pri kralju ministrski predsednik Uzunovič, naš rimski poslanik Balugdžič, minister vojne Trifunovič ia zunanji minister Ninčič. Po kon^anih obislkih ministrovna dvoru je bila ministrska seja, kjer se je posebno povdarjalo, da je kralj ipraševal prav natančno, kaj dela vlada in narodna skupščina. Kdo ve, če so mu ministri povedali, da vlada nič ne dela, da narodna skupščraa ne inore delati, ker jo ravno ta vlada najbolj ovira. Zoper lenuharsko vlado. Naša sedanja vlada je vlada brezdelja. Ničesar ne pripravlja za seje narodne skupščine. Vse protivladine stranke to brezdelnost vladi očitajo in pripravljajo oster nastop proti njej. Oblastne volitve bi se naj izvršile po vseh oblasteh ali področjih velikih županstev. Naša vlada sicer govori, da bo to kinalu izvršila, a pri nas »ima VTem&na«. SLS in njeni poslanci za Slovenijo. Slovenijo je zadela huda gospodarska nesreča vsled velikansklh poplav. Naši poslanti so si ponesrečene kraje ogledali, nato pa v Beogradu posredovali, da naj vlada takoj posreduje. Po slanci Pušenjak, Susnik, Sernec so nastopili v narodrai skupščini s posebnimi govori, ikaterim so morali tudi politični nasprotniki pritrditi. Vlada pa seveda se ni izkazala naklonjena Sloveniji in je prav malenkostno pomoč izkazala. — Za železničarje, katerim bi vlada kmalu storila novo ikrivico, ki bi zadela ravno Slovence, se je naš posl. klub zelo odločno postavil. Poslanec Žebot je v ostrem govoru izpodbija'1 vladmo namero. Da se more našim železničarjem že enkrat urediti njihov služben položaj, so naši poslanci glasovali za lOOmilijonski kredit. Kaj pa Pašič in Radič? Ta dva moža sta danes največja nadloga v naši državi. E>rug drugega izpodbijata, drug zoper drugega rovarita, se zopet poljubujeta, a drugi dan drug proti drugemu fcujeta vse mogoče nasprotujoče si načrte. In vsled igre teh dveh stoji vsa politika, stoji vse delo za gospodarsko rešitev naše države. V DRUGIH DRŽAVAH. V Italiji so menda blazni. Zgodilo se je zopet, da je neikdo streljal na Mussolinija. Baje ga }e zadel, a ne ranil. Fašisti so planili na nekega 151etnega fanta in ga na mestu pobili do mrtvega. Pozneje se je izpričalo, da je bil ta fant — nedolžen! Prišlo je še kaj vec na dan. Napad je foil najbrž nalašč uprizoTJen, da je mogel Mussolini zopet postati še večji gospod v Italiji. Zdaj je namreč odstavil notranjega ministra in bo sam tudi to vodil. Zdaj je torej že sedemkrat minister. Domišljuje si, da bo še enkrat kot kak Napoleon, da bo vsa Evropa pred njim na kolenih, zato je rekel: »Zaničujejo nas, a bojijo se nas Evropejci!« — Slovenci so seveda zavoljo tega napada in pa, ker je nekdo v Št. Petru na Krasu vrgel bombo v vojaški magacin, morali veliko prestati. V Gorici so v noei nato napadli naše gospodarske in prosvetne domove, jih unieevali, zažigali in Ijudem grozili. škoda, ki so jo rpovzročili, je uprav ogromna. Ali mislijo Italijani, da bo njihov greben zares edini gospod? Tu se pač motijo in se bodo uračunali. Avstriji se pozna, da jo zopet vodi mocna in prevdarna roka prelata dr. Seipla. Vse razne grožnje, ki so že napovedovale pevraf in nemire, so izginile. Še poiliiioni nasprotiiiki priznavajo, da je pač »klerikalna« vlada še najboljša. Rudarska stavka na Angleškem se končno bliža syojemu koncu. Vlada je z ozirom na veliko škodo, ki zadeva celo drzŁ'/o, končno prisilila na primerno rešitev tega važnega vprašanja, ki je že ogrožalo miren razvoj Angleške. Rusija koraka vedno hitreje v mirne razmer in se približuje Evropi. Začela je opušcafi agitacijo za svetovno revolucijo, pač pa hoče stopiti v stik z evrop&kimi državami, da z njimi sodeluje na zboljšanju po svetovni vojni oslabeli Evropi. SlovaTii bomo v urejeni Rusiji dobili pomoc, da bomo z njo in po njej imeli besedo v Evropi, ki je ne bo mogoče preslišati.