POŠTNINA PLAČANA
T B G 0 U I flJ A * INDÙ S T K I J
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA GEPPA ŠTEV. 9-11 — TELEFON 89-33' CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV : ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40— LIR.
Leto III. št. 45
Trst 11. junije 1949
Cena lir 15
„Tržaški Lioyd
Enodnevna stavka vsega osebja ^Tržaškega Lloyda« in resolucija Sprejeta na izrednem občnem ^boru sta res iznenadili tržaško tevnost; saj se je dvignilo proti fimski gospodarski politiki celo bradništvo, na katerega v prvi brsti gradijo iredentistične stran-ke> in to tik pred upravnimi vo-bivami.
Lloydovi nameščenci so protestali, ker je italijanska vlada ,*jub vsem prejšnjim zagotovi-
'0bi povsem prezrla »Tržaški . loydK pri sestavi dokončnega ®aragatovega načrta za obnovo 'Jalijanske trgovinske mornarice !» zaposlitev ladjedelnic. V Rim -le odpotovalo tudi posebno odposlanstvo nameščencev. Iredentistični
listi trdijo, da je rimska yiada zagotovila, da bosta »Tržaškemu Lloydu« dodeljeni dve no-b> Potniški ladji s skupno tonažo ‘6.000 ton, toda do danes še ni bi'
*° o tem izdano uradno poročilo.
Odločen nastop Lloydovih na-'»eš-encev je ostro posvetil v temno ozadje, kjer se prav za Drav kuje usoda tržaškega gospodarstva, in prikazal Tržačanom v$o resničnost, ki je vse drugačna, kakor jo slikajo kričeči lepaki italijanskih strank po tržaških
»Utah.
Nad »Tržaškim Lloydom« ne Spspodarijo Tržačani. Po mirov-
ni Pogodbi bi moral »Lloyd« z
PUgUUUl Ul inviai hjj.v»J	-
Vsem svojim inventarjem in premoženjem pripasti državi STO-ja, \ resnici pa je še danes v rokah Enančne skupine »Finmare« in "Utili (Zavoda za gospodarsko »bnovo), to se pravi italijanske države. Tržačanom je prav za Prav ostalo samo ime te svetov-»° znane plovne družbe.
Se druga okolnost je vredna »»lembe. V zadnjem času se je po Trstu pojavilo vse polno prona-Sandnih brošur ERP (Marshalloma plana) pod raznimi naslo-vi (»The European Program«, "ERP in Italia«, »Che cosa è ERP« »Gli aiuti ERP«, «ERP diltt Oesterreichii, »La Presse
V,	UCSICHCIUIK, nx-io. a i
r»ncaise et le Plane Marshall«,
"E» Belgique et le Piane Mar-
Shall«, ìtd.j, v angleškem, itali-'anskem. francoskem in nemškem Jez'ku. Toda ta propaganda ne ho Tržačani, ki hočejo ohraniti "bojo politično in gospodarsko »odvisnost, zajamčeno v mirov-Pogodbi žela uspeha iz proste-’a razloga ker jih živa tržaška »sničnost čedalie bolj prepričuje, se skrediti ERP deiansko utr-»iejo gospodarske in finančne po-
I °i»nke italijanskega velekapitali državnega in zasebnega, ki je dločeii nasprotnik ohranitve TE)-ja jn z vsemi silami deluje b°ti izgraditvi gospodarske nežnosti Trsta.
'zvedbo Saragatovega načrta fi-
?a»cira ERP. Tržačani se vprašu-

j 1°> čemu naj ERP financira tr-u.sko plovno podjetje prav čez ' ki potem po svojih tržaških
J*®ncijah izpreminja ameriške a,»rje v propagandno orodje za tjkc'jo proti gospodarski in polici neodvisnosti STO-ja. Kakor K ffO ni bilo še z mirovno po-dbo ločeno od Italije; kakor da
'STO ni vključeno v ERP kot neodvisna država in kakor da v Trstu ne posluje posebna misija ECA. Čemu se prav v Trstu mora graditi 25.000 tonska ladja za italijansko plovno družbo »Italia« z denarjem ERP, ko bi Trst pod takšnimi finančnimi pogoji prav tako lahko gradil ladje za druge inozemske države.
Namen je jasen. Tržaška javnost naj dobi vtis, da je Italija tako velikodušna nasproti Trstu, da pušča svoje ladjedelnice brez dela, medtem ko daja naročila tržaškim ladjedelnicam. Vse to mešanje pojmov in vezanje italijanskega in tržaškega ERP ima očitno politično in gospodarsko ozadje. Gospodarska povezava STO-ja z Italijo, ki je bila proti duhu mirovne pogodbe zapečatena v znanih rimskih sporazumih (marca 1948), se izraža ob vsaki priliki. Prikazana pa je vselej tako, da se vidi velikodušna nesebičnost Italije, ki samo žrtvuje, in da se prikrije, kaj vse je Rim pridobil s temi sporazumi na škodo gospodarske in politične svobode Trsta.
Kljub jasnim mirovnim pogodbam kujejo usodo tržaškega gospodarstva v Rimu, kamor zopet romajo delegacije iz Trsta, kakor so romale že 25 let.
38. seja za rešitev Bariče
Rimski gospodarski list »II Globo« (31. maja) poroča, da je bila nedavno v Gorici 38. seja trgovinskih zbornic treh »Venecij«, na kateri so razpravljali o rešitvi Gorice iz sedanje gospodarske zagate. Razpravljali so o gospodarstvu splošno in o ukrepih za razvoj turizma. Po razmejitvi je ostala Gorica brez zaledja. Posebna komisija prometnega ministrstva je v Gorici preučevala možnosti boljih prometnih zvez med Italijo in Avstrijo. Sama Gorica naj bi se povezala s Koroško z avtomobilsko progo. List trdi, da bi bila takšna zveza ogromnega pomena za Gorico, ker bi pospeševala trgovinski promet in turizem med obema deželama.
Pač utvare goriškega dopisnika rimskega lista. Težko si je zamisliti avtomobilsko progo med Gorico, in Koroško, ki bi šla čez Videm in bi prinesla ogromne koristi Gorici. Morda bi kaj koristila kvečjemu Koroški, ko bi se v Gorici našel kakšen turist, ki bi želel na Koroško. Zakaj bi Korošci zahajali prav v Gorico po ovinkih čez Videm; iz Vidma jo bodo rajši mahnili proti Benetkam.
Povečanje narodnega dohodka v Jugoslaviji
Notranji minister FLRJ in sekretar ipcflitburloj|« CK KPJ A. Rankovič se: je v svojem zadnjem. govefrw dotaknil tudi vprdšanjti obnove in socializacije Jugoslavije. Navedel je naslednje podatke:
N arodtnil dohodek je l. 1937 znašat, računano v cenah l. 1948, 132 milijard 663 milijonov din. V prvem planskem letu 1947 je dosegel 132 milijard 905 mil. ali 100,2 odst. narodnega dohodka n l, 1937. iLanMo leto se je povzpel na1 189 milijard 725 mil. din 'ali 143 odst. v primeri s predvojnim. Po planu bo letos znašal 243 milijard 388 mil. 'ali 182,7% v primeri Z letom 1937. Narodni dohodek vi l. 1937 je na enega prebiralca, znašal 8.440 dl in, leta 1948 12.QOO din, letos bo dosegel 15.300 din.
Povečanje narodnega dohodkij se vidi predvsem v državnem. Proračunu. Leta 1947 je znašal državni proračun 87 milijard 625 milijonov, l. 1948 124 milijard 841 'mil., letos pa znaša 161 milijard, 953 milijonov din.
Industrijska proizvodnja je bila
l.	1937 vredna, računana po cenah v l. 1948, 21 milijard 381 mil. dini ali 16,1 odst. norodngen dohodka.
V	l. 1947 se je povzpela na 42 milijard 620 mil. ali 32,1 odst. narodnega dohodka. Narodni dohodek se je l. 1947 dvignil torej komaj za 0,2 oidlst. nad narodni dohodek V Z. 1937, industrijska proizvodnja pa se je l. 1947 dvignila Za več kot 100 odst■ v primeri s predvojno. L. 1948 je jugoslovanska proizvodnja desegla vrednost 64 milijard 981 mil. ali 34,3 odst. narodnega dohodka tega leta.
V	l. 1949 se dviga planirana vred-
nost industrijske proizvodnje na 91 milijard 706 milijonov ali 37,8 odst. narodnega dohodka. Plan se letos izpolnjuje v določenih rokih Z 95 odst.
Vrednost kmetijskih pridelkov je l. 1937 znašala 66 milijard 771 mit, din, l. 1947 53 milijard 555 mil. din, medtem ko je lansko leto narasla na 72 milijard 189 mil.; po planu bo letos znašalai 84 milijard 313 mil. din. Po vsemi tem■ se v Jugoslaviji ne dviga samo industrijska proizvodnja, temveč narašča tudi kmetijsko pridelovanje po svoji absolVtni vrednosti.
JAMSTVO ZA DOBRO BLAGO
V Jugoslaviji so ustanovili družbo »JUGOINSPE.KT«. ki ima nalogo, da kola vdira vse . vrste jugoslovanskega uvoza in izvoza. Družba jamči za težo, kakovost blaga in število kosov ter izdaja tudi zadevna potrdila. Na zahtevo bo družba, lahko blago tudi strokovno precenila in izdala, arbitražno mnenje. »Jugoinsipekt« ima sedež v Beogradu (Kneza! Miloša 55) in podružnice v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu.
PROGE JUGOSLOVANSKE LINIJSKE PLOVIDBE
Jugoslovanska linijska plovid-
ba vzdržuje več rednih prog, in. .sicer s severno Evropo (odhod) vsakih 20 dni), Turčijo (vsakih 15 dni), Izraelom (vsakih 20 dni). Severno Ameriko (vsaka dva meseca) .
DUBROVNIK II
Po odlredtoi pristojnih jugoslovanskih oblastev se jadransko .pristanišče Gruž odslej imenuje »Dubrovnik II (Gruž)«.
Cripps uporno brani funt
j,a.0slanlk ERP (Marshallovega 6rCf.*a) w. Avverel Harriman je »n koncu meseca maja obiskal S* Iškega zunanjega ministra Sov - ppsa’ da R* se z njim raz-el „0ril o ublažitvi ameriško-an-
pred Američani
ublažitvi ameriško-an. spora glede izvajanja »af Evr°pi. Na tem sestanku Obg P’ se ublažilo nasprotje med da ma angio-saškima državama, ku Pe bi prišlo na dan na sestan-
ku - pumo na uan na sesian-Sair1ZVršneSa odbora OEEC (Or-mie*^*011 tor European Econo-»Vr Looperation - Organizacija za UiB\Pslt0 gospodarsko sodelovaje * * * * v Parizu.
°bra- za ureditev medsebojnega t0y CUnavanja terjatev in kredi-tlt(p evr°Pskih držav, udeleženk <ja ’ Američani zahtevajo tudi, kateJ se terjatve, ki jih imajo ne-dai e države nasproti Angliji bj k Menjati v dolarje, za katere kupovali blago v ZDA. Ker je
Anglija dolžnica nasproti nekaterim državam ERP in sama nima dovolj dolarjev, zadeva ta zahteva tudi njo. Angleži se tej zahtevi upirajo.
Prav tako se odločno upirajo ameriškemu pritisku, da je iz Vede razvrednotenje funta, katerega tečaj znaša danes 1 L 4,03 dolarja. Angleži navajajo, da bi razvrednotenje morda nekoliko pospešilo angleški izvoz, toda zato bi Anglija morala po višjih cenah nabavljati surovine v inozemstvu.
Vprašanja, ki sta jih obravnavala Harriman in Cripps, so prišla na dnevni red na pariškem sestanku izvršnega odbora OEEC, ki ga sestavljajo predstavniki osmih evropskih držav: Anglije, Francije, Belgije, Grčije, Portugalske, Italije, Norveške in Holandije. Glede vprašanja prilagoditve evropskih valut resnični
vrednosti poročajo francoski in ameriški listi, da Crips odločno odbija vsak poskus razvrednotenja funta.
Ravnatelj Angleške banke Brook je izjavil, da ni verjetno, da bi prišlo v teku tega leta do razvrednotenja funta. Ameriški kupci naročajo v zadnjem času manj v Angliji, računajoč, da bo denar razvrednoten.
Ravnatelj Mednarodnega denarnega sklada Camille Gutt ni hotel dati na poti skozi Bruselj jasne izjave glede stališča sklada nasproti valutnemu vprašanju. Dejal je, da se za zdaj čuti samo moralni vpliv Mednarodnega denarnega sklada v svetu. Materialno bo sklad šele nastopil, ko bo-bo izčrpani krediti Marshallovega načrta, s katerimi se danes izravnavajo primanjkljaji v plačilnih bilancah nekaterih držav.
Prve d ili junija je odpotovala v Washington posebna angleška finančna misija, ki se bo razgo-varjala z Američani o valutnem vprašanju.
Češkoslovaški tranzit čez Trst in Hamburg
Tranzit čez Hamburg narašča
Odprava gospodarske zapore. I med vzhodno in zapadno Nemci- , jo bo v veliki meri olajšala tranzitni promet čez Hamburg. Zaradi zapore je bil promet po Labi. omejen; saj so češkoslovaško fola- ; go smele zaradi zapore prevažati samo češkoslovaške ladje, ne pa’ nemške. Češkoslovaški tranzit je ovirala tudi okolnost, dia je Češkoslovaška! narodna banka stavila kredite na razpolago za poravnavo pristaniških uslug v Hamburgu samo češkoslovaških špediterjem vi Hamburgu. Aprila se je tranzitni promet s. Češkoslovaško v Hamburgu znatno dvignil. V Cehoslovaško je bilo odposlanega 21,960 t blaga (med tem 9.678 t fosfata), iiz Cehoslovaške je prispelo 9.043 t blaga, predvsem slad-hadrja in cementa. Po Labi je prispelo na češkoslovaških ladjah 8.649 t, odšlo pa 12-248 t: ostalo blago so prevzele železnice.
V Hamburgu pričakujejo pove-če|nj e češkoslovaškega . tranzita tutiti zaradi tega. ker še je pristop v Sčečin-ko ‘luko, skozi katero izvaža Cehoslovaška zlasti rude, zasul d peskom. Poljska skuša na vse načine privleči češkoslovaški tranzit v svoje luke. Nedavno je zopet dopolnila luške ih pomorske tarife.
Hamburgu močno konkurirajo holandska in belgiska pristanišča, s n navezala nase velik del češkoslovaškega tranzita. Promet med temi lukami in Cehoslovaško! se raizvdja s prekladanjem v Asehaffenburgu. V aprilu je dosegel .pretovor zai Cehoslovaško) 72.00C ton, t. j. 1/10 celotnega prometa v Hamburgu.
ČEŠKOSLOVAŠKI TRANZIT SI UTIRA POT V POLJSKE LUKE
»Pregled gospodarskega življenja na Poljskem«, ki ga izdaja poljsko poslaništvo v Beogradu, poroča: Poljsko-čehoslovaško sodelovanje je na področju prometa povzročilo velik preobrat. Češkoslovaško blago, ki so. ga doslej odpravljali čez nemške iuke, se čedalje odpravlja skozi poljske luke. Temu so znatno pripomogle naslednje okolnost!: ugodna pot čez Poljsko, po suhem kakor po mokrem, in uvedba zvezne prevozne tarife na trasi od poljsko-čehoslovaške meje do poljskih luk na Baltiku. V Sčeči-nu je bila ustanovljena češkoslovaška svobodna cona. Poleg tega se vršijo razgovori o vprašanju zgradnje prekopa Odra - Donava. Z druge strani se ves poljski tranzit na jug in jugozapad odpravlja čez Cehoslovaško.
ČEŠKOSLOVAŠKI TRANZIT CEZ GDINJO
slovaške v Trst 728 vagonov, t. j. 6.862 ton blaga, medtem ko je šlo v Cehoslovaško 975 vagonov (13.593 ton) blaga. Temu je treba dodati še okoli 800 cistern (13.650 ton) mineralnih olj iz tržaške čistilnice »Aquila«. Ako primerjamo te podatke s podatki o prometu v aprilu in marcu, pridemo do zaključka, da se je promet nekako ustalil. V aprilu je namreč prispelo v Trst 600 vagonov (5,462 ton) blaga, v marcu 806 vagonov (8.839 ton), medtem ko je odšlo v aprilu 1.058 vagonov (15.325 ton), v marcu pa 1.210 vagonov (18.328 ton). Izvoz mineralnega olja je dosegel v aprilu 799 cistern (13.620 ton), v marcu pa 734 (12.444 ton).
Cehoslovaška sicer po teži več uvaža čez Trst kakor izvaža, vendar ni razlika med uvozom in izvozom tako velika kakor pri drugih državah, predvsem pri Avstriji. Glege jugoslovanskega tranzita je znano, da je izvoz čez Trst mnogo večji kakor uvoz.
V Češkoslovaškem tranzitu čez Trst je pač tradicionalno češkoslovaško blago, ali v obratni smeri surovine, ki jih je češkoslovaška že pred vojno uvažala iz čezmorskih dežel. V maju je šlo čez Trst 20 vagonov (374 ton) sladkorja, 51 vagonov (66 ton) železnih izdelkov (predvsem za gradnjo ladij), 94 vagonov (1300 CSR - ANGLIJA
Ponatiskujemo iz francoskih gospodarskih listov; Češkoslovaška vlada je dala pobudo za gospodarska pogajanja z Anglijo. Obotavljanje je trajalo v tem pogledu pol drugo leto. Začetek an-glo-češkoslovaških pogajanj se je namreč zavlekel od decembra 1947., ko sta se tedanji češkoslovaški minister za zunanjo trgovino Ripka in angleški minister za trgovino Wilson sporazumela v Moskvi glede načel, po katerih naj bi se pogajanja razvijala. Pogajanja so odložili zaradi februarskih dogodkov 1. 1948 in tudi zaradi tega, ker ni bila Cehoslovaška v položaju, da bi izvažala v Veliko Britanijo proizvode, ki jih nujno potrebuje angleško gospodarstvo. Poleg tega se je v Londonu nabralo za okoli 30 milijonov funtov češkoslovaškega dolga trgovinske in finančne narave.
Fototelegrafična služba med CSR in ZDA. V teh dneh se je začel javen fototelegrafični promet med Češkoslovaško republiko in ZDA. Fototelegrami se bodo izmenjavali med javnimi fo-totelegrafičnimi postajami v Pragi in Parizu. Iz Pariza bodo foto-telegrame prenašali v New York po »Radio France RCA«.
Volili bomo
listo, ki se bori vztrajno in dosledno:
za ohranitev STO-ja;
za izvedbo gospodarskih določb mirovne pogodbe in povrnitev Trstu njegovega premoženja;
za gospodarsko neodvisnost STO-ja;
za gospodarsko povezavo STO-ja z njegovim naravnim zaledjem, ob katerem se je Trst razvil v veliko pomorsko in industrijsko središče;
za gospodarsko enakopravnost vseh narodnosti na Tržaškem;
za sposobno, pošteno in pravično občinsko upravo;
za gospodarski, socialni in kulturni napredek mesta in okolice.
VOLILI BOMO
listo, ki se bori vztrajno in dosledno:
proti priključitvi STO-ja k Italiji;
proti rimskim gospodarskim sporazumom in vključitvi 'STO-ja v italijanski gospodarski sklop;
proti podreditvi STO-ja italijanskemu zasebnemu in državnemu kapitalu;
proti zapostavljanju gospodarsko šibkejših podjetnikov, trgovcev in obrtnikov.
Življenskl sMi na Angleškem
Angleški delavski sindikati (trade unions) so pričeli z borbo za znižanje življenjskih stroškov. Ker so sindikati vezani s skupnimi delavnimi pogodbami, ne zahtevajo zvišanja plač, pač pa znižanje cen. Vprašanje se je zaostrilo, ker je finančni minister Stafford Cripps med razpravo o državnem proračunu napovedal odpravo državnih prispevkov k znižanju cen živil. Delavski sindikati so mnenja, da je treba znižati proizvodne stroške na račun velikih dobičkov industrijskih podjetij.
Sam Cripps je napadel industrijska podjetja, češ da so bili njihovi dobički v preteklem letu ogromni. Znašali so 1.275 milijonov funtov, (1 funt 2.300 lir) in to po odbitku davkov, dividend in stroškov za amortizacijo (odplačilo) strojev. Dobički angleških družb so bili trikrat večji kakor v letu 1938, medtem ko so plače samo dvakrat višje. Dobički angleških podjetij predstavljajo 12 odst. angleškega narodnega dohodka.
Angleški podjetniki se upirajo Crippsovi politiki in trdijo, da bi bilo mogoče znižati cene življenjskih stroškov edino, ako bi se proizvodna sila delavstva dvignila in znižala državne dajatve.
Proti volji vodstva sindikalne zveze (trade unions), ki je v glavnem v rokah laburistov, so pričeli stavkati pristaniški delavci, njim se je pridružilo okoli pol mi-I lijona železničarjev, ki so izvaja-I li pasivno rezistenco.
Kriza na italijanskih borzah
V	Gdiinj.i so ustanovili spedi-tersko poljsko-češkoslovaško tvrdko »SPEDRAPID«. Iz češkoslovaške republike bodo izvažali čez; Gdiinjo« železo, buno, galanterijsko in tekstilno blago vseh vrst ter kožne izdelke. Češkoslovaška bo Uvažala, čem Gdiojo surove kože, jute, bombaž, fosfate in razne druge rude. Iz ščečinskega pristanišča bo uvažala Cehoslovaška v glavnem rudle. Računajo, da bo! Cehoslovaška letos mesečno izvažala povprečno 10.000 ton železnih izdelkov.
Tranzit
čez Trst uravnovešen
O rezultatu obiska češkoslovaških gospodarstvenikov, t. j. delegacije češkoslovaškega mednarodnega prevoznega podjetja »Metrans«, ki jih je vodil g. Sle-zinger, še ni bilo izdano nikakšno uradno poročilo. Zvedeli smo le, da se predlogi češkoslovaške delegacije za pospešitev tranzitnega prometa s Trstom, preučujejo.
V	zadnjih treh mesecih se je Češkoslovaški promet skozi tržaško pristanišče, ki je razmeroma zelo živahen, ustalil. Na razpolago so nam podatki o češkoslovaškem tranzitu v mesecu maju. V tem mesecu je prispelo iz Ceško-
STAVKAi NA ITALIJANSKIH BORZAH
Dne 1. junija so borzni agenti italijanskih finančnih središč u-JrriižoriOji! proti plta^jlattelkli vSadfc protestno stavko- Akcijo so podprli tudi lastniki vrednostnih papirjev. Borzni agenti 'zahtevajoi od italijanske vlade predvsem, da se odplravi mominativnost delnic in tllai se ukine davek na borzno posredovanje, (1% na vrednost) . Na ime glaseče se delnice so odvrnile mnogo poslovnih ljudi od investibili in to prav v obdobju, ko bi zaradi zvišanja glavnice skoro vseh važnejših družb ter investicije italijanski finančni trg nujno potreboval. Državni vrednostni papirji (pa tudi za obveznice zasebnih družb) so, nasprotno, brezimni in se zaradi tega mnogo laže skrivajo pred zasledovanjem davčne uprave.
Stavko je treba spraviti v zvezo s splošno krizo na italijanskih borzah. Skoro ves maj se je nadaljevalo padanje vrednosti italijanskih papirjev, ki je v zadnjem času doseglo neverjetno nizke točke. V času od 30. aprila do 21. maja je splošni indeks industrijskih papirjev nazadoval od 1.885
(osnova 1938-100) na 1.704, to se pravi, da je nazadovanje znašalo okoli 10%, v primeru z marcem pa celo 20%.
Dobro se razmeroma držijo delnice električnih podjetij, ker je bila cena toka v lanskem letu po-
višana za 10-24. Slabši je položaj tekstilne industrije. Njeni tečaji so povprečno okoli 50-krat višji kakor pred vojno (1938): v zadnjem času so padli povprečno za 20%. Primer podjetja Cotonificio Oleose nam nazorno pokaže veliko nazadovanje. Delnice tega podjetja so bile 31. marca 141-krat višje kakor 1.1938, danes so samo 98-krat; zgubile so 30,5%.
Med vzroki splošnega nazadovanja se navajajo: pomanjkanje denarja, prepogosto povišanje delniške glavnice, ki absorbira denar
v obtoku, kritični finančni položaj podjetij, zlasti mehanične industrije in železarn.
NOVA CIGARETA
Glavna uprava zvezne tobačne industrije je izdala novo cigareto, pod imenom »Bled!«, ki je napolnjena v mešanico macedonskega-in hercegovskega tobaka. Stane 0,80 din.
Ani» Gprtivaio Angleže in,Upe v Sredozemlju
Ameriška družba »Home Line« je uvedla brzo potniško progo New York - Genova s pristajanjem v Barceloni, Cannes v pristanišču Cannes in Neaplju, ki naj privabi predvsem ameriške turiste, namenjene v Evropo. Na progo je postavila ladji »Atlantic« in »Italia«.
Pred vojno je imela na tej progi pravi pravcati monopol italijanska družba »Italia«, ki še danes vozi z znano tržaško ladjo »Saturnia«. Genovežani ne bodo zlepa več zavzeli tako močnih postojank, kakor so jih držali v tem predelu pred vojno.
Ameriški predor v Sredozemlje ne vznemirja samo Italijanov, temveč tudi Angleže. (Glej n. pr. izvajanja londonskega »Observer-ja«), 2e po prvi svetovni vojni so poskušali Američani razviti potniško plovbo v Evropo, toda pozneje se to misel opustili. Danes sistematično izpodrivajo Angleže na tem področju in trošijo ogromne vsote tudi državnega denarja za gradnjo modernih potniških ladij.
»Atlantic« se je poprej imenovala »Matsonia« in je vozila na progi Kalifornija - Honolulu. Imenovali so jo celo kraljico Pacifi-
ka. Obsega 17.500 brt, dolga je 176 m, vozi z brzino 22 morskih milj (37 km) ter sprejme lahko 1.200 potnikov.
Druga ladja na tej progi je »Italia«, poprej »Kungsholm«. V zadnjem času je plula na progi Južna Amerika - Italija. Obsega 21.554 ton, dolga je 185 m in sprejme lahko 1.160 potnikov, vozi z brzino 16 milj (30 km). Vozila bo med Genovo, Neapljem, Palermom in New Yorkom. Vožnja bo trajala 13 dni, medtem ko prevozi »Atlantic« progo Genova - New York v devetih dneh.
Ameriška ladja «Atlantic» na progi Sredozemlje — Združe ne ameriške države
Razgled po tržaškem pristanišču
Promet po novih io starih progah -100 vagonov židovskega pohištva
V zadnjih štirinajstih dneh je bil promet v tržaški luki precej živahen. Število ladij, ki prihajajo in odhajajo s tovori raznega blaga, narašča. Promet se razvija po starih tradicionalnih progah med Trstom in čezmorskimi deželami, predvsem z Leva n toni in Egiptom, kakor tudi s Severno in južno Ameriko.
Italijanska ladja »Carlotta« (domovinsko pristanišče Torre de Greco) je vkrcala v Stari luki 3 vagone jeklenih cevi, 2 vagona jeklenih plošč in 2 vagona raznih vrst varovalk ter nekaj vagonov lesa. Vse to blago je namenjeno v novo judovsko državo Izrael.
Iz tržaškega pristanišča bodo prihodnje dni odpravili približno 100 vagonov raznega blaga, ki je lastnina židovskih izseljencev iz raznih krajev Nemčije in ki je namenjeno v Izrael. Gre za približno pohištvo, manjše industrijske stroje dvokolesa, motorna kolesa, klavirje in druge predmete za stanovanjsko opremo. Ta velika pošiljka je prišla iz Mona-kovega. Blago je spravljeno v velike zaboje; nekateri tehtajo tudi do 1.000 kg. Blago je spravljeno v hangarju v Javnih skladiščih pri Sv. Andreju, kjer čaka na vkrcanje.
Zadnje dni preteklega meseca je prispela v Trst popolnoma nova ladja »Rio Lujan«, ki je bila zgrajena v tržiških ladjedelnicah po naročilu neke argentinske plovne družbe. Zgrajena je po načelih sodobne tehnike in pobarvana v belo. Svoje krstno potovanje je nastopila prve dni tega meseca z večjim tovorom celuloze ter časopisnega in toaletnega papirja. Blago je avstrijskega izvora in je namenjeno za Argentino in Brazilijo.
Tudi italijanska ladja »Fosca-rini« (dom. pristanišče Benetke) je odplula preteklo nedeljo z večjim tovorom celuloze in lesa, namenjenim v Rio de Janeiro in Santos.
Zadnji dan maja je prispela v Trst iz New Yorka ladja »Execu-tor«, ki je pripeljala večjo pošiljko zdravil po naročilu ERP. Pošiljka je namenjena anglo-ameri-škemu pasu STOja. Sestavlja jo 544 kg streptomicina, 68 kg insulina in 15 kg opija. Zdravila bodo razdelili predvsem javnim ustanovam, nato šele grosistom. Ameriška ladja »Francis E. War-ren« (dom. prist. Portland Oregon) je izkrcala v žitnem silosu pri Sv. Andreju žito za Avstrijo.
V luki je tudi ameriška ladja »Joseph M. Teal« s tovorom žita. Druga ameriška ladja »Magnolia State« je izkrcala večji tovor moke, ki bo odposlana v Ar-noldstein v Avstriji, ter masti in olja tudi za Avstrijo; nekaj blaga je menda namenjenega Jugoslaviji.
Danes je prispela v jutranjih urah iz Aleksandrije ladja » Assiria « s tovorom približno 80 vagonov bombaža in 20 vagonov riža. Takoj po izkrcanju blaga so pričeli nakladati 350 vagonov (v vsakem vagonu je okoli 350 vreč po 50 kg) solitra iz Avstrije, ki je namenjen v Aleksandrijo, in 20 vagonov raznega drugega bla-
ga. To je zadnja pošiljka v okviru trgovinske pogodbe med Avstrijo in Egiptom, katere obseg je s tem izčrpan.
Poleg tega je v luki nekaj manjših ladij, ki nalagajo les jugoslovanskega in avstrijskega ' izvora; ta je namenjen v Grčijo in Turčijo. Turška ladja »Saraykoi« izkrcava pri hangarju št. 69 večji tovor repne semenske pogače za živinsko krmo. Manjša italijanska ladja »Esperanza« (dom. prist. Benetke) je vkrcala tovor lesa, ki je namenjen v Grčijo.
Iz Trsta je v preteklih dneh odplula ladja s tovorom 9.000 t. avstrijskega magnezita namenjenega Japonski.
Mrtvilo v avtomobilskem tovornem prometu
Na področju prevažanja z motoriziranimi vozili se opaža živahnost v osebnem prometu. Glede na mnoge prošnje za nove koncesije, ki so jih vložila razna avtomobilska podjetja, obstoji nada, da se bo avtobusni promet zelo povečal. Odločitev prometnega urada, da se podaljšajo koncesije za avtobusne proge za vse leto 1950, je nekoliko potolažila avtobusna podjetja, ki so bila do zdaj ob izteku kratkoročnih koncesij v nevarnosti, da se jim odbije podaljšanje koncesije. Doslej so se namreč koncesije podaljševale od meseca do meseca, kar je oviralo podjetnost. Kakor se razne turistične agencije, hotelske organizacije, zdravilišča in podobne ustanove živahno pripravljajo na poletno sezono, tako živijo tudi avtobusna podjetja v nadi, da bo več zaslužka.
Vse drugačen je položaj tržaških prevoznikov s težkimi avtomobili. Ko se je težki promet usmeril na novo avtomobilsko cesto, ki vodi po velikem ovinku čez Opčine na Sesljan in je bila proga podaljšana, so mnogi računali, da se bo povečalo povpra-
ševanje po tovornih avtomobilih. Prav tako so tržaški prevozniki računali, da bodo bolj zaposleni pri prevozu gradbenega materiala za obnovo porušenih krajev, ki je v teku. Toda že iz mesečnega poročila Trgovinske zbornice je razvidno, da se je pojavila močna konkurenca goriških prevoznikov, ki uživajo ugodnosti goriške proste cone; dodeljeno jim je namreč 56.000 q goriva po znižani ceni. Zato jim ni bilo treba povišati prevoznih tarif.
Zaradi teh okolnosti je nastala huda kriza pri tržaških prevoznikih gradbenega materiala.
LESNO SKLADIŠČE NA PROSEKU
V zadnjem času so bila lesna skladišča v tržaški prosti luki tako natrpana, da so morali nekateri špediterji tudi po 14 dni zadrževati vagonske pošiljke na postajah izven Trsta. Stiska je velika tudi zaradi tega, ker je še danes okoli polovica prostega lesnega skladišča pod Skednjem zasedena po VU.
Uprava železnic STO-ja se je zato odločila, da odpre.na Proseku novo prosto lesno cono; o tem je ZVU že izdala poseben zakon. Na Proseku so poleg tega, uredili razkladališče za živino. Oba p roterà zavzemata površino 12.400
m.	Nadalje namerava železniška uprava razširiti skladišče na Proseku za nadaljnjih 50.000 kv. m, da bi tako olajšala promet.
Te dni so se zaloge lesa v Trstu zopet zmanjšale, ker je precej blaga odšlo v zunanji svet.
VIŠJA SOLA ZA ZUNANJO TRGOVINO V BEOGRADU V Beogradu so ustanovili višjo šolo za zunanjo trgovino. Šolanje bo trajalo dve leti. Nova šolska ustanova ima predvsem namen vzgajati kadre, ki so potrebni ministrstvu za zunanjo trgovino ter podjetja, ki se bavijo z izvoznimi in uvoznimi posli. Sola je dostopna dijakom s srednješolsko izobrazbo.
Poljska bo do 1. 1955 večinoma v lastnih ladjedelnicah zgradila okrog 600.000 t. novega ladjevja.
Pristaniški promet narašča *) Promet v prvih 4 mesecih 1949			
UVOZ:			
po železnici		3,363.899	1,099.114	3,084.128
po morju		9,267.438	6,947.575	7,525.657
Skupaj		12,631.337	8,046.689	10,609.785
IZVOZ :			
po železnici		7,181.448	5.239,331	3,385.500
po morju		7,782.025	1 458.686	3,180.152
Skupaj		9,963.473	6,698.017	6,565.662
PROMET :			
po železnici		10,545.347	6,338.445	6,469.628
po morju		12,049,463	8,406.261	10,705.809
Celoten promet		22.594.810	14,744.706	17,175.437
*) Pri ocenjevanju ne sme	:mo prezreti,	da je velik d	el prometa za
Avstrijo samo začasne narave, RP (v aprilu 1,613.117 q.)	ker ga je treba pripisati dovažanju blaga		
Trst popije
900 hi vina na dan
iftodalmi itftinlt!
Načrt za izselitev enega milijona Italijanov
Predstavnik Uprave Za gospodarsko sodelovanje (ECA) je v Parizu izjavil, da je italijanska vlada sporazumno z ECA izdelala načrt za izselitev 971.900 Italijanov v zapadne države, v Afriko, Avstralijo in sedem evropskih; držav. Načrt bo izveden v teku prihodnjih 4 let. Največjo oviro postavlja vprašanje prevoza. Predstavnik) ECA je izjavil, da bot ameriška pomorska komisija stavila na razpoloženje 10 ladij. V teku l. 1949 pojde 58.000 Italijanov v zfapadne države, 222.000 pa v čezmorske dežele; 161.000 se jih bo izselilo v Argentino. Argentina bo celotno sprejela 525.000 izseljencev, Kanada in Avstralija| skupaj 45.000. Dalje pojdejo Italijani v Brazilijo, Venezuelo, ZDA, Peru Kolumbijo, Bolivijo, Uru4 gvaj, Paragvaj, Cile, Mehiko in nekatere dlruge si-ednjeapierjške: države. V Francijo bo odšlo okoli 117.000 Italijanov v teku prihodnjih 4 let. Belgija, Švica, Britanija, Švedska in Holandska bodo sprejele po 3.000—17.000 italijanskih izseljencev, Luksemburgi pa okoli 3.400 sezonskih delavcev.
Arabci odbijajo italijanske priseljence. Londonski »Observer« je mnenja, da je treba najti za italijanske priseljence nove dežele. Bilo bi zgreženo pošiljati jih zopet v Tripolitanijo, ker so jih Arabci obsovražili in jih ne trpijo več.
Poljske izgube v svetovni vojni
Na vsakih 1.000 prebivalcev je je Poljska med vojnimi operacijami in v nemških taboriščih izgubila 220 ljudi. Ta tragična statistika se ne da primerjati niti z eno med državami, ki so se udeležile zadnjie svetovne. To pomeni seveda tudi izgubo delavne sile. Ce primerjamo položaj v nekaterih državah, ki so z vidika »ndustrijske proizvodnje pred Poljsko, ugotovimo, da je Norveška na 1.000 prebivalcev zgubila 3, Anglija 8 in Francija 15 ljudi.
DAVČNO BREME V FRANCIJI Antoine Finay, državni tajnik za gospodarske zadeve, je v svojem poročilu pred gospodarskim odborom Narodne skupščine navedel, da bo francoski narodni dohodek v letu 1949 obremenjen za 30%. po njegovem mnenju ni to pretirano, kajti povprečno znaša davčna obremenitev v Ameriki 34%. Pinay ceni francoski narodni dohodek v letu 1949 na 7 bilijonov (7.000 milijard) frankov (okoli 23,339 milijonov dolarjev P° tečaju 1 do'ar 300 frankov). Davčno breme znaša 2,1 milijona frankov (okoli 7 milijard dolarjev).
Trst je velik potrošnik vina in ni čuda, če se tudi oddaljeni proizvajalci zelo prizadevajo, da bi plasirali svoj pridelek na tukajšnje tržišče. Sedanja povprečna dnevna potrošnja vina se je ustalila okrog 900 hi dnevno, kar ustreza letni potrošnji 325.000 hi, ne upoštevajoč pri tem pridelek samega področja. V primerjavi s predvojno dobo je potrošnja vina znatno narastla, kar je seveda v zvezi z porastom števila prebivalstva na našem ozemlju.
Uvoz vina iz Italije znaša okrog 800 hi dnevno. Iz Conegliana in bližnje Benečije (Videm, Treviso, Piave) prihaja mnogo pijače, zlasti »merlota« v zimskem času. V poletnem obdobju se običajno poveča dotok italijanskih južnih vin, ki so bolj odporna proti vročini in nekako sličijo tukaj zelo priljubljenemu istrskemu vinu. Najvažnejše središče nabave je v pokrajini Foggia (n. pr. S. Severo). Piemont pošilja predvsem vino tipa »Barbera«, ki je za naše področje kvalitativno precej primeren. Med tipična vina v steklenicah so se v zadnjem času pričele uveljavljati tudi južno-ti-rolska vina, kakor n. pr. »Lacri-mae Sanctae Magdalenae«, »Ge-viztraminer«, »beli burgundec«,
Dva sporazuma med
V zadnjem tednu maja sta bila v Beogradu in Rimu podpisana dva sporazuma gospodarske narave med Jugoslavijo in Italijo. V Beogradu je bil sklenjen sporazum glede odškodnine, ki jo bo Jugoslavija plačala italijanskim državljanom za premoženje, ki je bilo podržavljeno ali ga je zadela agrarna reforma. Italija je opirala svoje zahteve na določbe mirovne pogodbe (čl. 9 priloga JČIV). Jugoslavija se je obvezala, da izplača na račun odškodnine 10 milijard lir, vsoto, ki ustreza letnemu obroku reparacij, ki jih dolguje Italija Jugoslaviji. Plačilo se bo izvršilo, ko bo zaključila svoje delo mešana jugoslovansko-italijanska komisija. Ta bo precenila vrednost italijanskega imetja; delo bo trajalo približno pol leta. Vrednost se izračuna v predvojnem denarju (1. 1938), nakar se revalorizira.
Drugi sporazum, ki je bil podpisan v Rimu (z jugoslovanske strani ga je podpisal poslanik Ivekovič), bo Italija vrnila industrijsko opremo reške tovarne »Romsa«. Oba sporazuma sta prav za prav uvod k trgovinskim pogajanjem med obema državama.
itd. Ta vina niso predmet široke potrošnje, vendar se drago prodajajo v raznih restavracijah in nočnih lokalih.
Kvalitativno so domača vina (istrska, vipavska in kraškal« zlasti v pogledu blaga široke P°' trošnje, v primerjavi z italijanskimi brez dvoma na višji stopnji. Na ta vina so Tržačani že davno navajeni, tako da je pred vojno nad polovico tržaške P°' trosnje kril dotok iz bližnjih področij. Tudi danes bi se to sorazmerje ne spremenilo, če bi ne bilo raznih ovir pri uvoznih postopkih ter drugega pristika italijanske trgovine. Računajo, da prihaja sedaj iz istrskega področja STO-ja iz Jugoslavije v Trst okrog 100 hi vina dnevno. Glede uvoza istrskih in jugoslovanskih vin slišimo večkrat pritožbe pri dodeljevanju uvoznih kontingentov. Naši gostilničarji imajo h. pr. lastno zadružno organizacijo, vendar tukajšnje oblasti ne upoštevajo njihove prošnje, ko gre za dodelitev večjih kontingentov vina, ki bi ji upravičeno pripadali z bzirom na včlanjene gostilničarje.
Celokupna vrednost uvoženega vina znaša na debelo skoraj 2 milijardi lir na leto.
Jugoslavijo in Italijo
PENICILIN V JUGOSLAVIJI V Jugoslaviji je pričela obratovati prva tovarna penicilina. Tovarno so montirali izključno domači specialisti.
POLDRUGO MILIJARDO DOLARJEV ZA OBOROŽEVANJE
Načelnik urada za raziskovanje pri Državnem vojaškem zavodu v ZDA g. Compton je izjavil, da pojde od kredita 1.450 milijonov dolarjev, ki je bil določen za oborožitev zapadne Evrope, Grčije in Turčije, 150 milijonov dolarjev za nabavo surovin in strojev. lz' vedba obnovitvenega in oboroževalnega načrta v ZDA in v inozemstvu bo zahtevala 6 odst. ameriške proizvodnje jekla, aluminija in bakra. Za izvedbo načrta v inozemstvu bo zadostovalo okoli 2 odst. ameriške proizvodnje jekla, 0,25 odst. alumin*' ja in 4 odst. bakra.
Compton je dodal, da amerišK' vojaški zavod troši milijone dolarjev za raziskovanje v metalurgiji. Titanij stane zdaj 5-1® dolarjev funt. Gre za to, da bi 56 ta kovina proizvajala cenejše. Titanij je za 60 odst. težji kak°r aluminij, zato pa je okoli 6-Kra_ trdnejši kakor aluminij in dvakrat jačji kakor železo.
Za preusmeritev politike javnih del
Politika javnih del na anglo-ameriškem področju STO-ja je že štiri leta v ospredju najvažnejših tukajšnjih gospodarskih vprašanj. Po vrednosti predstavljajo stroški za investicije v to panogo dejavnosti skoraj edino pomembno postavko v izrednem proračunu; dosedanji primanjkljaj državne bilance STO-ja se nanaša v glavnem le na stroške, ki so v zvezi z investicijami v javna dela. Tako so nakazali v ta namen za finančno leto 1948-49, ki se konča 30. junija 1949, 7,6 milijard lir. Približno enaka sredstva so bila na razpolago v prejšnjem finančnem letu 1947-48. Celotne dosedanje investicije v javna dela znašajo od 1945 1. do danes okrog 18 milijard lir. Za drugo polletje 1949 se program javnih del, v kolikor je znano, nanaša na okrog 2.6 milijard lir. Ta vsota je sicer precej manjša v primerjavi s prejšnjimi obdobji, .zlasti če upoštevamo razvrednotenje valute, je pa še vedno zelo pomembna.
Spričo velikih investicij, ki tvorijo, kakor rečeno, pretežni del pasivnosti ozemlja, nastane vprašanje: Ali je bila politika javnih del glede na tukajšnje gospodarske socialne in druge okoliščine pravilno usmerjena in ali so bila razpoložljiva sredstva smotrno uporabljena?
V vsakem pravilno usmerjenem programu javnih del igrata prvenstveno vlogo dva činitelja, ki sta med seboj tesno povezana: stanje brezposelnosti ter koristnost, oziroma nujnost delovnega programa.
Štiriletne izkušnje jasno dokazujejo, da ni vprašanje brezposelnosti rešljivo izključno na podlagi zaposlitve delovne sile v javnih delih. Kljub velikim investicijam se je n. pr. v zadnjih dveh letih število delavcev zaposlenih pri javnih delih ustalilo okrog 7.000, t. j. okrog tretjine
celotnega števila brez poselnih. Od tega števila pa je le okrog
2.000	strokovnih delavcev, medtem ko se vsi ostali vključeni v splošna nespecializirana dela. Prav zaradi tega razloga se v Trstu ustvarja v vedno večjem obsegu tipični sloj nespecializi-rane brezoblične delovne sile, ki se pod silo razmer zateka v javna dela, a vidi v tem le trenutno rešitev vsakdanjega življenjskega vprašanja. Ta pojav je za Trst neobičajen. Gre v bistvu za pravo degeneracijo dela in nazadovanje doslej visoko kvalificirane strokovne zmogljivosti tržaškega delavstva. Pri načrtovanju del so se namreč oblasti naslanjale na načelo, da morajo imeti prednost ona dela, ki zahtevajo najvišjo neposredno zaposlitev delovne sile pri najmanjši uporabi materialnih sredstev. Od tod zgraditev mnogih velikih objektov dvomljivega praktičnega pomena ali pa sploh nepotrebnih. Navidezno so na tak način res zaposlili večje število delavstva: v statističnih biltenih se lahko oblasti hvalijo, da so v javnih delih
n.	pr. uporabila v enem letu kar 2 milijona delovnih dni ne upoštevajo pa pri tem dejstva, da so ostale brez dela vse pomožne dejavnosti (obrtniki, prevozniki, trgovci, uradniki), ki so tesno povezane z gradbeno dejavnostjo. Vsem pa je znano, da so prav te kategorije danes v najhujši gospodarski krizi. Poglavje zase pa bi bila analiza storilnosti nespe-cializiranega delavstva, ki ne dela v svojem poklicu in je pod vtisom, da je njegova zaposlitev le začasnega značaja. Nič čudnega potem, ako je storilnost tako zaposlenega delavstva navadno vsaj za 60-70 pod normanno povpreko.
Drugi važni činitelj, ki bi se moral, kakor omenjeno, vsekakor upoštevati pri pravilno usmerjenih javnih delih, je koristnost
objektov. Ni namreč rečeno, d8 morajo javna dela požirati k<* vodnjak brez dna ogromna sred" stva brez nikakšne ali malenkost' ne protiusluge. Čeprav ni mož0' če vedno izražati koristnosti °e v denarni vrednosti — n. pr. oleP' ševalna dela za pospeševanje tu' rizma — je bilo že neštetokra poudarjeno, da bi morali dajat* absolutno prednost objektom, ", bi bili ne samo koristni, temv° bi takoj ali v dogledni dobi la° ko postali donosni in pomempe vir dohodkov za javne blaga)1*6' Velika sredstva bi morala, v dr° gih besedah rečeno, ustvarja* veliko skupno bogastvo, ki _ skupnosti zagotovilo novo Pr,°^ go za razvoj vseh gospodarski dejavnosti ter ustvarjala n°v sredstva za delo. Ne glede **._ ostale pomanjkljivosti so tuka)5^ nje odgovorne oblasti pri v?P° rejevanju gradbenih objekta zagrešile v tem pogledu vrs hudih napak, ki so pogosto vzročile brezpotrebno razsipa**-^ javnega denarja. Naj navede0* en sam primer: Ko bi nakaz8 le polovico dosedanjih investi0 za gradnjo ljudskih hiš, bi , dograditelji od 4-5.000 stanova™ in bi s tem rešili stanovanj5**, vprašanje vsaj za 75 odst. D6* stvo pa je, da bi pri takih in' sticijah lahko računali ne sa*° na donosnost vloženega kapi*8 ' temveč tudi na amortizacije *
vesticije.
Iz vsega tega, izhaja nujni z ^ ključek, da se mora politika 38^ nih del postaviti na našem P° ročju na nove osnove. Dodali P bi, da ne bo to vprašanje ni k ^ doseglo ustrezne rešitve, 06 bodo odgovorni činitelji nasl* njali, kakor doslej, le na naSVe.z„
ožjega kroga zainteresiranih
vedencev ali politikov, ki bran1 svoje koristi, ne pa koristi 58 nosti.
SEDEŽ: TRST ULICA F. FILZI 10/1. TEL. 78-08
SGZ in Trgovinska zbornica
SGZ je v imenu svojih članov laslovila na predsedništvo tržaške Zbornice za trgovino in industrijo pismo, v katerem protestira proti njenemu neupravičenemu zadržanju napram slovenskemu gospodarstvu v Trstu.
Članom SGZ je že znano, da je tržaška Trgovinska zbornica zabela pri vsakem vprašanju, ki zadeva našo organizacijo odkio-uilno, če ne sovražno stališče. Zadnji primer je zavrnitev prošnje za odstop dvorane na sedežu Zbornice, da bi SGZ v njej imela *etni občni zbor. Zbornica je zavrnitev motivirala češ, da SGZ urani »nacionalistične« in »plemenske« koristi, da »novači« svo-te pristaše v politične namene itd.
V svojem odgovoru poudarja da so' omenjene trditve ne Satoo neosnovane, temveč predstavljajo težko žalitev za vse sionske pridobitnike v Trstu in ukolici. Smotri in meje delovanja SGZ so jasno določeni v pravilih, združenje samo pa deluje kot Javnopravna ustanova v okviru Vseh obstoječih določb. Tudi trgovski zbornici je dobro znano, .a nimajo še danes, kakor niso 'meti v preteklosti slovenski pridobitniki nikakšnega predstavnica pri raznih gospodarskih in "Draynih ustanovah, ki odločajo l njihovih zadevah in o njihovih koristih. Pri tem se ne upošteva dejstvo, da igrajo slovenski gospodarstveniki glede na njihovo število zelo pomembno vlogo v okviru tukajšnjega gospodarstva. jGZ, ki združuje veliko večino tukajšnjih slovenskih pridobitnikov vseh vrst, zahteva ob zaključku pisma, da se odnosi s Trgovinsko zbornico razčistijo na osnovi tesničnega in dejanskega položaja in na podlagi nepristranskega
•""esojanja.
». * »:
Zakonske določbe
^Ovi PREDPISI O DAVKU NA POSLOVNI PROMET Ukaz št. 106 (uradni list št. 14, U'V.1949) predvideva nekatere 'Zpremembe splošnega ukaza št.
90
(32. A) z dne 24.V.1947. Med
'tzugìm so nove odmere davka ^a nekatere proizvode in usluge
"aslednje:
Izmera 5 odst. je določena na pe-Uuča vina, alkoholne pijače, su-j°Ve ali obdelane kože za izde-Uv0 krzen, krzneni izdelki (ra-6h kož hermelina, kanadske ku-, u. sobolija, ameriška podlasica, lzpna, bobra, navadne kune biink«, risa, vidre, »selskin«, kanračatka«, srebrne lisice, mo-lisice, »petit - gris«), v Izmera 8 odst. je določena na usihate prijemke gostinskih 6 ratov luksuzne kategorije, ter i °dst. na prijemke obratov prve ategorije. Brivci in frizerji luk-Zne kategorije plačajo 6 odst. yCka. Davek v izmeri 8 odst. j za surove ali obdelane ko-^ ’ ki so zgoraj navedene, ter za ^ usulje, vštevši sintetične in tne drage kamne za naravno umetno pridobivane bisere l korale tako v surovem kakor
v obdelanem stanju, za izdelke iz zlata in platine ter izdelke izključno iz srebra, ali kjer je ta kovina glavna osnova, za določitev cene. Ista izmera velja za uvoz naštetih predmetov iz inozemstva.
Za meso veljajo naslednji predpisi: davek na poslovni promet od prodaje goveje živine, ovac in svinj (člen 14 zak. 19.VI.1940 št. 762 in čl. 7 zak. določ. 3.VI.1943 št. 452) je določen na 7 odst. in se plača enkrat za vselej. Ta izmera obsega tudi davek za trgovske posle z nestrojenimi kožami (razen ovčjih kož za krzna), toda ne obsega davka za nadrobno prodajo mesa, klobas in masti; davek od uvoza govejega, ovčjega in svinjskega mesa vštevši klobase in neobdelano mast je določen na 6 odst. vrednosti, vendar ne obsega davka na drobno prodajo. Davek od uvoza nestro-jenih govejih in ovčjih kož se plača enkrat za vselej v izmeri 5 odst. vrednosti. Davek na poslovni promet v izmeri 6 odst., ki se plača enkrat za vselej od prometa s konjskim mesom, obsega davek za nabavo konj za neposredni in takojšni zakol po kupcu, kakor tudi davek od trgovskih poslov z nestrojenimi kožami, masti, mesa in klobas; od uvoza konjskega mesa iz inozemstva se plača davek v izmeri 6 odst. enkrat za vselej, a ne obsega davka za nadrobno prodajo tega blaga. Od uvoza od ne-strojenih konjskih kož se plača davek enkrat za vselej v izmeri 5 odst.
Od trgovskih poslov s tekstilnim blagom, naštetih v razpredelnici, ki je priložena ukazu se plača davek na poslovni promet do 31. decembra 1949 v izmeri 2 odst.
Od trgovskih poslov s tekstilnim blagom, naštetih v razpredelnici, ki je priložena ukazu se plača davek na poslovni promet do 31. decembra 1949 v izmeri 2 odst.
Ukaz predvideva še izpremem-be glede prodaje poljedelskih proizvodov zadrugam. Poštni tekoči račun za plačevanje davka morajo odpreti vsi trgovci, imetniki obratov vštevši obrtniki, vpisani v sezname pridobnin-skega davka kategorije B (RM) z dohodkom najmanj 150.000 lir. Sicer se davek na poslovni promet, ki se plačuje z davčnimi znamkami ali mesto tega po poštnem tekočem računu, plačuje z nalepljenjem davčnih znamk, če skupni znesek davka pri vsakem prejemu ne presega 100 lir. Ce ta znesek pri vsakem prejemu presega 100 lir, a ne presega
2.000	lir, se lahko plača ali v davčnih znamkah ali v poštnem tekočem računu; če ta znesek presega 2.000 lir, sme biti plačan davek samo po poštnem tekočem računu. Kjer se sme po sedanjih predpisih davek na poslovni promet plačati samo z davčnimi znamkami, ga sme davkoplačevalec plačati v pošt, nem tekočem računu, če dotični znesek presega 100 lir pri vsakem prejemu. Pridobitniki, ki so vpisani v spiske pridobninskega davka za najmanj 200.000 lir, smejo plačati davek na poslovni
promet s tedenskim plačevanjem na poštni tekoči račun.
Stranke, udeležene pri trgovskem poslu, odgovarjajo nerazdelno za plačilo davka na poslovni promet in za globe. Zakon je stopil v veljavo 21. maja 1949.
Besedilo ukaza je na razpolago članom v pisarni združenja, kamor se lahko obrnejo za tozadevna pojasnila.
(V italijanskem besedilu ukaza smo izsledili pomoto. Davek z izmero 5 odst. je namreč določen za peneča vina in ne za vina in peneča vina (vini e spumanti).
Pravne osnove
industrijskega pristanišča
V uradnem listu št. 14 1949 so objavljeni prvi trije ukazi, ki predstavljajo pravno osnovo za ustanovitev tržaškega industrijskega pristanišča.
Ukaz št. 102 (12.V.1949) določa meje industrijske fone in prizna-, va do 31. decembra 1953 davčne ugodnosti, ki jih predvideva italijanski zakon št. 351 z dne 8.V1. 1904, ter predvideva oprostitev davka na poslovni promet (IGE), in sicer za. ves material, ki se uporablja za gradnjo pristanišča ter za stroje namenjene za trajno instalacijo v industrijskih napravah.
Ukaz št. 103 (12.V. 1949) proglaša gradnjo industrijskega pristanišča za obče koristno. S tem se lahko razlaščajo zgradbe, zemljišče, itd. v mejah določene cone po obstoječih predpisih za obče koristnega dela.
Ukaz št. 104 napoveduje ustanovitev posebne javne »Ustanove za zgradnjo industrijskega pristanišča v Žavljah«. Naloga te ustanove je, da razvije, uredi in upravlja industrijsko pristanišče s tem, da pospešuje, namešča in ustvarja tehnično opremljene industrijske naprave na tem področju.
Ustanovo upravljajo predsednik, ki ga imenuje VU ter upravni odbor, ki je sestavljen iz treh predstavnikov ravnateljstva za finance in gospodarstvo VU ter iz enega predstavnika conskega predsednika, finančnega intendanta, upravnika urada za javna ' dela, železniške uprave, pristaniškega poveljnika, občine Trst, Trgovske zbornice, javnih skladišč, združenja industrijcev, bro-dolastnikov, delavskih organizacij. Upravni odbor imenuje z odobritvijo VU ravnatelja in tajnika ustanove.
Stroške bo ustanova krila iz sredstev, ki jih ji bo stavila na razpolago vojaška uprava v obliki posojila z 2 odst. obrestno mero. Ti predujmi se morajo povrniti, ko bo ustanova v stanju to storiti iz donosa prodaj ali naje-modaje ali iz drugih dohodkov, Ustanova bo trajala 20 let, vendar jo VU sme iz tehtnih razlogov vsak čas razpustiti in likvidirati.
PROSTO LESNO SKLADIŠČE NA PROSEKU
Ukaz št. 118 ustanavlja prosto skladišče lesa Trst - Prosek (Punto fco legnami). Za prosto skladišče veljajo vsi zakonski predpisi
in .pravilniki v pogledu davščin in posebej še predpisi o prostem skladišču lesa Trst - Skedenj. Uprava in vodstvo skladišča je poverjena železnicam STO-ja.
PRISPEVKI ZA GRADNJO STANOVANJ
Vojaška uprava je izdala določbe o državnih prispevkih za gradnjo stanovanjskih hiš. (Ukaz št. 117, 25.V.1949). Po teh določbah lahko prejemajo te prispevke pokrajina, občine in javne ustanove kakor tudi zadruge na-pieščencev teh ustanov ter zadruge oseb, ki pripadajo trgovskim in industrijskim podjetjem. Pri tem se upoštevajo predpisi enotnega zakonskega besedila z dne 28 aprila 1938 št. 1165. Prispevek vojaške uprave je predviden v višini polovice stroškov, ki so potrebni za nakup stavbišča in za gradnjo na podlagi načrtov, ki jih odobri oddelek za javne naprave, in se izplačuje razmerno z napredovanjem gradbenih del. Najvišji prispevek ne sme presegati 1,2 milijona lir za stanovanje s površino 110 kv. m. Za kritje ostalih 50 odst. stroškov lahko ustanove, ki gradijo stanovanja najemajo posojila s posebnimi olajšavami. Stanovanje ne sme obsegati več kot 5 uporabnih prostorov razen pritiklin. Pri odobritvi prispevka imajo prednost prošnje ustanov pred prošnjami zadrug njihovih nameščencev. Prošnje za prispevke VU se morajo vložiti do 25. junija t. 1.
„Cognac" - „Arzente"
D’ANNUNZIO
»Gospodarstvo« je že poročalo, da se je Italija v zadnji trgovinski pogodbi s Francijo obvezala, da bo odpravila uporabo francoske označbe »cognac« za konjak, znano alkoholno pijačo. Francozi so se postavili na stališče, da se sme samo njihov konjak označiti s »cognacom«, t. j. po pokrajini, kjer se pridelujejo znamenita francoska vina.
Italija je sprejela to zahtevo in zdaj so italijanski proizvajalci konjaka v zadregi, kakšno ime naj mu dajo. Mnogi še vedno ugovarjajo, češ da bi italijanski diplomati ne smeli sprejeti omenjene obveze, ker ne gre za posebno vrsto pijače, ki bi jo proizvajali samo v pokrajini Cognac, temveč za pijačo, ki se pripravlja po določenem postopku lahko tudi drugod. Gre za star vinski destilat, ki se hrani v hrastovih sodih; za .takšne sode se uporablja zlasti slavonska hrastovina.
Namesto dosedanje etikete »Cognac« so se na italijanskih proizvodih pojavile nove označbe, kakor »Brandy italiano«. V rimskem gospodarskem listu »II Globo« se je nekdo oglasil s starim D’Annunzijevim predlogom naj se italijanski konjak imenuje »arzente«. Tako so v Toscani že davno imenovali posebno fine vinske destilate (prekapnine). »Arzente« je prav za prav »ardente«, ki pivca temeljito pogreje.
IZ inŽAŠKE eOSPDDARSKE KRONIKE
Gospodarski pregled v radiu
Koprska radijska postaja (radio jugoslovanske cone Sto-ja na valu 240 m ali 1.250 KC) oddaja vsak teden pregled gospodarskega življenja v angloameriškem pasu, in sicer v sredo ob 13.50 v slovenščini in v soboto ob 13,50 v italijanščini. — To pobudo je treba vsekakor pozdraviti; saj bo samo v korist Trsta, če se z njegovimi življenjskimi vprašanji seznami čimveč. sveta.
ERP v Trstu
Načelnik tržaškega odposlanstva ECA g. Galloway je zagotovil tržaškim ladjedelnicam pošiljko 2.500 ton jekla za gradnjo. 25.000-tonskega parnika, ki ga gradijo v ladjedelnicah Sv. Marka za italijansko družbo »Italia«. Chase National Bank (Ne York) je dovolila kredit za nabavo 900 ton jeklenih plošč. ECA bo preskrbela kredite še za ostali gradbeni material, potreben za gradnjo ladje. — Ameriški ladijski izvedenec Bruyan si je ogledal tržaške ladjedelnice po naročilu ECA; medtem ko je finančni strokovnjak ECA Kelly stopil v stik s tržaškimi finančnimi krogi. Po vsem tem je jasno, da financira gradnjo omenjenega italijanskega parnika ECA, ne pa Rim, kakor trdi volivna propaganda, ki govori o 11 milijardah italijanskega denarja.
»TRŽAŠKI SLOVENCI SODELUJEJO PRI EVROPSKEM
OBNOVITVENEM NAČRTU«
Pod tem naslovom je v Trstu izšla propagandna brošura, ki jo je očividno izdalo odposlanstvo ECA v Trstu. V brošuri pogrešamo podatke, ki bi nam razložili,
v čem obstoji sodelovanje Slovencev pri evropskem obnovitvenem načrtu. Ni nam namreč znano, da bi bil kateri koli slovenski gospodarstvenik v Trstu poklican na sodelovanje pri sestavi in preučevanju raznih načrtov ECA na Tržaškem, prav tako ni podatkov, ki bi nam pojasnili, v kakšni meri .je bilo slovensko gospodarstvo v Trstu deležno koristi ERP. Ko bi sestavljale! brošure hoteli odgovorili na ta vprašanja, bi gotovo prišli v veliko zadrego.
„II Mare" proti verižništvu
Tržaški gospodarski list »II Mare« (29.V.) je odločno nastopil proti črni borzi, temu proslu-lemu preostanku iz vojnih časov. Od verižništva, ki je zavzelo velik razmah grozi nevarnost sedanji trgovini, potrošnikom in državni blagajni. Ne samo krošnjarji vseh vrst, temveč celo uradniki po uradih, podjetjih, bankah, itd. prodajajo blago vseh vrst, kakor čevlje, ure, obleko, cigarete itd. Ti ljudje prodajajo vtihotapljeno blago in ne plačujejo davkov. Oblastva morajo odločno nastopiti in zatreti verižni-štvo. Trgovini je treba vrniti njeno nekdanjo vlogo, njen ugled. Nove obrtnice je treba dati samo tistim, ki so moralno neoporečni, gmotno podprti in strokovno izurjeni.
Prav ima »II Mare«. Ker je že govora o potrebi izbire pri izdajanju obrtnic naj še »Gospodarstvo« doda svojo opazko: Obrtnice naj torej prejmejo moralno neoporečni, gmotno podprti in strokovno izurjeni. Zakaj pa se tržaška občinska uprava ne ravna po teh načelih, ki jih navaja »IIMare«? Iz prostega razloga, ker deli obrtnice po političnem merilu. Domačim Slovencem
se obrtnice sistematično odbijajo, prejmejo pa jih prav gotovo tisti, glede katerih domneva občinska uprava, da bodo izpolnjevali »nacionalne naloge v ogroženem Trstu«, ne glede na to, odkod so priromali.
Kaj misli »II Mare« v tem jro-gledu?
»ITALIA! ITALIA! ITALIA!«
»II Mare«, gospodarsko-finanč-ni list v Trstu z vso dušo agitira za italijanske nacionalistične ctranke. V zadnji številki napoveduje v članku »Nasproti zarji« »triumf velike stvari«. Od izida volitev zavisi bodočnost Trsta. Po štirih letih bo tržaško ljudstvo, ki že štiri leta hrepeni po »Materi« (Italiji) in so ga tuje zasedbe od septembra 1943 do junija 1945 zatirale, jasno izrazilo svojo voljo na dan 12 junija. In 13 junija... napoči zarja boljšega življenja. Na oblast pridejo ljudje, ki bodo tržaško ljudstvo peljali v naročije Italije. »Italia! Italia! Italia!«
Zdaj je pač jasno, čigave koristi brani list.
CORBINOV PARADIŽ
Bivši italijanski minister in liberalni gospodarstvenik Corbiua je v svojem propagandnem vo-livnem govoru za liberalno stranko govoril predvsem o poi it ič-lih vprašanjih in zaključil svoja izvajanja s čustvenim izlivom za priključitev Trsta k Italiji; vendar ie v rokavicah večkrat poudaril, da mora Trst obnoviti gospodarske stike s svojim naravnim zaledjem.
Priključitev k Italiji je nekar ko dejal, je duhovna potreba tržaških Italijanov in predstavlja pravi pravcati duhovni ne deški paradiž; naslonitev na zaledje je prav tako potrebno in pomeni zemelj ski paradiž.
AVSTRIJCI V TRSTU
Avstrijska gospodarska delegacija, ki se je v začetku junija mudila v Trstu, se je razgovarjala s predstavniki tržaškega gospodarstva o raznih vprašanjih, ki zadevajo tržaško-avstrijske poslovne odnose. Predmet razgovorov so bile zlasti železniške tarife ter način plačevanja pristaniških uslug.
Dne 27. maja je bil redni občni zbor Tržaško-avstrijske trgovinske zbornice. Za predsednika je bil izvoljen glavni ravnatelj družbe »Arrigoni« danniti. V izvršnem odboru zbornice je 5 tržaških in 6 avstrijskih zastopnikov. Ustanova se bo odslej imenovala: »Zbornica za pospeševanje prometa med Avstrijo in Trstom«.
TRST, NOVO SREDISCE ZA »RAZSELJENE OSEBE«
»Dom izseljencev«, last Tržaškega Lloyda, bodo preuredili za nastanitev »razseljenih oseb«, ki bodo prihajale iz Avstrije, Nemčije in severne Italije v skupinah do 1.500 oseb, ter odhajale dalje v čez morske dežele. V tem smislu, je bil pravkar v Ženevi sklenjen sporazum med tukajšnjo vojaško upravo in organizacijo IRQ, Za preureditev omejene stavbe, ki je bila med vojno težko poškodovana, so nakazali 38 milijonov lir.
Značilen je tudi sporazum, ki predvideva, da bodo določbe organizacije za izseljene osebe (IRO) veljale tudi za italijanske državljane, ki so optirale za italijansko državljanstvo, a so zdaj v Trstu.
e Učujoči članek se naslanja lij; Vsem na podatke iz knjige 6qi "Cimento storico della po-sdì ‘0ne đi Trieste«, ki jo je sai nekdanji adjunkt tržaške-cla statistično-anagrafičnega ura-ižd dietro Montanelli in je bila |. ana i, 1905. v Trstu. Montanel-„^»ozarja v uvodu svoje knjige hiv 1’ 113 50 Potiatki o številu pre-
Vršu Stva d° i- 1735< k0 se i6 iz*
LSI1° Prvo ljudsko štetje, seveda Približni,
t^Uiitev, da se je današnji Trst hjDVll iz nekdanje rimske nasel-*Sod 1(1 ie po mneniu tržaškega
floh- inaria Kandlerja štela v ij rimskega cesarja Trajana "O duš in iz prve sledeča dru-č^jditev, da so današnji Trža-
H0v" Potomci nekdanjih Rimlja-$o ’ ie najčistejši nesmisel, ker Kr llsti rimski Trst leta 568 po 6je" d° temeljev razdejali in vse Ve Prebivalce pregnali Lon-v r, rd*: ti so takrat prihrumeli 44s r^ko cesarstvo in se pozneje l, e*1*1 v današnji Lombardiji, tin,	Pomeni torej konec stare
tihr	naselbine, od katere so se
V-i tukaj pač neštevilni ka-X' spomeniki, ne pa živi po-tnejCl Ljudstvo, ki je začelo po-ti J® zopet naseljevati in gradi-lìèg^X! Trst, je pripadalo najraz-H*»® narodom, samo ne rim-6°Zna " T° t® jasno vsakomur, ki zgodovinsko dobo razpa-W[a rimskega cesarstva in prednja narodov.
Poleg tega so pozneje Benečani še dvakrat popolnoma uničili Trst, in sicer 1. 1381. pred to katastrofo je štel približno 6000 duš in 1. 1512. ko je ostalo v mestu komaj še kakšnih 1000 prebivalcev.
V Montanellijevi knjigi se prvič srečamo s slovenskim priimkom 1. 1468., t. j. za časa vstaje mestnega kapetana Luogarja, ki je na čelu 1000 mož vzel mesto z naskokom in tri dni po njemu ropal.
Davno pred tem dogodkom je škof Pace 1. 1336. posvetil novo bazoviško cerkev; I. 1367. je omenjena (Jenner Annali ms. Vol. XI) naselbina »degli Schiavi dl Longera«, t. j. lonjerskih Slovencev; 1. 1413. se je nekoliko Slovencev naselilo na Kontovelu; 1. 1415, je mestni svet dovolil zgradbo ene hiše v Padričah; 1. 1421. se omenjajo »zuppani«, t. j. župani okoličanskih vasi; 1. 1462. je bila openska cerkev dvignjena v kaplanijo; 1. 1466. je vremski kanonik Peter podelil polovico Sv. Križa (pri Trstu) nunam; I. 1470. so Turki požgali Prosek; 1. 1506. so proseški vaščani odbili napad 500 Benečanov; 1. 1595. se omenja (Jenner Annali ms. Vol. XI) bogati openski zemljiški posestnik Andrej Hrovatin.
Prvi spisek okoličanskih slovenskih kmetov, zemljiških posestnikov je iz leta 1525. in zade-
Q oh fj ini ti 'i /j Iti itolozni VtZit filili ig ‘Jloueui'Oi' o 1 j V otelil uh tl
va samo tri vasi zgornje okolice: Prosek, Sv. Križ in Kontovel. Začnimo s Prosekom in sicer najprej s priimki tistih kmetov, ki se ponavljajo v poznejšem spisku iz 1. 1647. Ti so: En Ban v I. in eden v II. spisku, tako tudi zbokelj, en Škerlj v 1. in dva v 2., en Rupelj 1. 1525., štirje Bulji 1. 1647. žigina 2 v 1. in 2 v II spisku. Kaiec 2 I in 3 v II spisku, Versa eden v I. in 9 v II spisku. Proseški priimki, ki so samo po enkrat v prvem in se ne ponavljajo več v spisku iz I. 1647. so naslednji: žigol, Skuk, Golub, Golobič, Bizjak, Mulič, Rauber, Sulič, Petelin, Grlo, Rajbulica, Fug (v 2. spisku Fuch), Borbon, Bordon, Bertolič, Perovel in Pe-tenarius (v II. spisku Pettenar).
Sv. Križ:
Bogateč 2 v I. in 7 v II. spisku; Sirie 1 v I. in 7 v II. spisku; Sul-čič 2 v I in 1 v II. spisku; Tanče 1 v I. in 10 II. spisku; Stefančič 1 v I. in 1 II spisku; Tretjak 1 v v I. in 11 II spisku; Magajna 1 v I. in 2 II spisku; Sedmak 1 v I. in 6 II spisku; Mervec 1 v I., v drugem ga ni.
Kontovel:
Starec 2 v I. in 13 v II. spisku;
Klinja 1 v I. in 3 v II. spisku;
Sonce 1 v I. in 4 v II, spisku; Crešnjar 1 v I. in 3 v II. spisku; Prašelj 1 v I. in 2 v II spisku; Raja 1 v I. in 1 v II spisku; Daneu 1 v I. in 15 v II. spisku. Daneu se v prvem spisku imenuje Daniel. Poleg teh je kot posestnik na Kontovelu omenjen tudi neki Furlanus iz Tržiča, ki pa je stanoval na Proseku. V prvem spisku najdemo še, Perovela, v drugem pa ima eden izmed navedenih Starcev vzdevek Paravelo (bržkone priženjen na Perovelo-vo posestvo), medtem ko v drugem spisku ni nobenega Perovela.
'Spiski o posestnikih v drugih vaseh zgornje okolice iz 1. 1525. se niso našli; sicer pa v tisti dobi niso sedanje vasi od Opčin do Bazovice niti obstajahe. Ta del zgornje okolice je bil tedaj skoraj popolnoma pokrit z gozdom in vsega skupaj ni živelo tam niti 200 ljudi; ti so stanovali v raztresenih hišah in se pečali večinoma s pastirstvom in sekanjem gozda, le redkokje so obdelovali kakšen košček zemlje. Vsekakor pa je morala blizu openske cerkve, ki je bila že 1. 1462. dvignjena v kaplanijo, biti neka skupina hiš. Prav tako se je mo-
rala biti čeprav majhna skupina hiš pri bazoviški cerkvi, ki je bila zgrajena že 1. 1336.
Leta 1525. je bil med kontovel-skimi posestniki tudi Jurij Bri-šča, medtem ko se je eden izmed izmerjevalcev zemljišč vseh zgoraj navedenih posestnikov imenoval »Ser Joannes, Petrus de Brischia«, ki ga pa ni med posestniki. Tega priimka ne srečaš več v poznejših spiskih, bržkone so potomci zgoraj navedenega Jurija današnji Briščki v vasici istega imena, ki leži med Prosekom in Opčinami.
Na podlagi zgornjih zgodovinskih podatkov bi se dalo sklepati, da je bila v rimski dobi vsa Tržaška okolica, spodnja in zgornja, skoraj popolnoma pokrita s hrastovim pragozdom, čigar pičli ostanki so se ohranili do naših dni, in malo ali sploh nič naseljena.
Po propadu rimskega cesarstva so bili naši slovenski predniki sploh prvi, ki so s svojimi čredami domače živine začeli naseljevati in obdelovati zemljo v teh krajih. Prišli so semkaj (vsaj v zgornjo okolico) bržkone iz vipavske doline po Dolu, t. j. skozi sotesko, ki se začenja nedaleč od vipavskega Mirna in konča blizu vasi Jamlje pri Devinu. Naselili so najprej te in bližnje vasi, pozneje pa Sv. Križ, Prosek in
Kontovel. Ta del zgornje okolice, ob cesti, ki je že v tistih davnih časih vezala Trst z Oglejem in sploh s Furlanijo, je bil zaradi tega primeren za začetno naseljevanje, ker so Rimljani tam že pred tem posekali in odpeljali del pragozda, ki se je tako spremenil v pašnike; po njih so začeli naši predniki najprej pasti svoje črede, potem jih pa spreminjali v njive in na obronkih proti morju v vinograde.
Podoben gospodarski proces se je vršil tudi v spodnji okolici, o kateri bomo govorili v prihodnjem članku. Značilni za spodnjo okolico so »mandrjarji« in «mandrie«. Na splošno se misli, da so se mandrjarji imenovali tako, ker so delali na mandrjah, kar pa je popolnoma napačno. V italijanskem jeziku pomeni beseda »mandria« čredo, in prav nič drugega, »mandriano« pa varuha, oziroma lastnika črede. Mandriani so torej s svojimi čredami prišli v spodnjo okolico, ki pa je bila (razen Sčedne) vsa že razdeljena med tržaško gospodo, vsled česar so morali poslednjim plačevati najemnino. Na ta način so se začela mandrjarjem v najem oddana zemljišča imenovati »mandrje«.
Pri drugih bolj znanih zgodovinarjih najdemo dokaze o bivanju Slovencev v Trstu že mnogo, mnogo poprej.
Prva polovica junija ni prinesla; na tukajšnje in bližnja tržišča izrazitih novosti. Tržna poročila ponavljajo skoraj brez izjeme enolično ugotovitev, dia so tržni posli omejeni, da je potrošnja do| skrajnosti skrčena in da so tržne cene v nazadovanju. Pocenitve, ki jih beleži trg na debelo se ne odražajo pri prodaji na drobno, v glavnem zaradi tega ne, ker jih po poti požirajo naraščajoči, splošni stroški (davščine, položnice, itd). Na drugi strani pa ni znamenja, ki bi napovedovala zboljšanje kupne zmogljivosti širokih silojev. S tega vidika ie tržaški trg povsem navezan nal italijanske gospodarske prilike in na italijanske tržne dogodke in na vse njihove za tržaško gospodarstvo negativne posledice.
* *
ŽIVINA
Tukajšnja in bližnja tržišča živine so potekala v zadnjih dveh tednih z nejasno tendenco. Podražitve in pocenitve se menjajo brez vidne logične osnove. Krepkejše cene se opažajo' pri teletih. Cene prašičev so nenadoma ponovno nazadovale, ko je prišla vest, da je italijanska vlada prepovedala nameravani izvoz
100.000	glav; prodajne cene so se znižale v mnogih primerih pod proizvodno ceno; zaradi tega so mnogi živinorejci opustili rejo prašičev, kar je razvidno tudi iz cene prašičkov za rejo, ki so se znižale na nekaterih trgih pod 200 lir za kg.
Zadnje kvotacije na nekaterih tržiščih so bile naslednje:
Ferrara; voli I 290-320 lir za kg žive teže, II 230-260; krave I 290-320, II 230-260; teleta I 450-480, teleta II 420-440,
Rovigo; voli 280-300; krave 280-300, krave II 240-270; biki 250-270, teleta 420-440; prašiči pitani 270-290.
Cene prašičev v osrednji Italiji se sukajo za pitane glave od 290-320 lir za kg.
ŽITARICE
Trg žitaric poteka mirno, in ni opaziti večjih sprememb pri cenah. Predvideva se nadaljnja pocenitev koruze, medtem ko bo verjetno ohranil riž prejšnje kvotacije. Na bližnjih tržiščih Benečije so zadnje kvotacije naslednje: pšenica I 8.000-8.100 lir za stot, II 7.900-8.000, III 7.800-7.900; koruza 5.900-6.000, bela koruza 5.000-5.100 lir. Približno iste cene veljajo tudi na ostalih tržiščih in v Trstu.
MLEČNI IZDELKI
Na tržišču mlečnih izdelkov ni v sedanjem obdobju značilnejših novosti. Glede sira predvidevajo pocenitev zlasti za trde proizvode. Dve leti star parmezan bi moral, po predvojnih cenikih kvoti-rati približno kakor maslo, medtem ko je danes mnogo dražji. Cena masla je podvržena znatnemu nihanju. Na tem področju se opaža ostra inozemska konkurenca: Holandci nudijo n. pr. prvovrstno maslo po 850 lir za kg. Na tržaškem potrošnem trgu se opaža večja razpoložljivost z mlekom krajevne proizvodnje.
Navajamo najnovejše cenike mlečnih proizvodov iz Milana: maslo I 940-950 lir za kg, II 820-830; parmezan 1947 1.370-1.400 lir za kg; ementhal 680-720; gorgonzola 240-370 lir.
KRMA
Za primerjavo' navajamo naslednje cenike z bližnjih tržišč Furlanije in Benečije: seno letošnje proizvodnje 1000-1.200 lir za stot; slama 400-450; stlačena slama 700-750.
PREMOG
V Trstu na debelo fco skladišče; 'evropski premog nad 10 mm dovoz Po morju 1.550—1.650 litri za-stot, tilovoz z železnico 1.600 do 1.700 lir; od 0—10 mm dovoz po železnici 1.200—1.300 Ilir; metalur-
igični koks od 40—70 mm ih nad' 70 mm 2.200—2.300, 20—40 mm 2.250—2.350. Premog »Sulcis« Sardinija nad 30 mm 1-200, 10—30 mm 1.150, 0—10 mm 900.
AVTOMOBILSKI PLAŠČI
Za avtomobilske obrabljene plašče v dobrem stanju veljaj a v Trstu naslednje -informativne cene: dimenzija 130 x 40 7-250 lir! 60 x 16 13.150 lir; 550 x15 9.500 lir; 140 x 40	9.250 lir; 400 x 15
5.450 lir; 500 x 15 7.600; 270 x 20 173.000; 600 x 20 33.000; 750 x 20 37.000; 210 x 20 43.000; 450 x 18 8.500; 500 x 17 13.800; 34 x 7 44.800; 38 X 9 83.000; 36 X 8 58.500; 220-20 40.700, 550 x 18 14-600 lir. 1
RAZNA ŽIVILA V TRSTU
Testenine 130—140 lir za kg na debela fco skladišče; pšenična moka 90—100 lir za kg, koruzna moka 68—74; olivno olje 565—600;; semensko olje 420—430; riž 102 doi 105, kakav 850; marmelada mešana 220—250. marmelada iz marelic 280—340 lir za kg.
GRADBENI MATERIAL
Fco „skladišče v Trstu na debelo: rečni pesek lir 800 za kub. m; (na čolnu), 1.000 lir (na kamionu); cement »500« 900—950 lir za-stot.; -opeka 1-ilr 9,50 za komad;, votla opeka 8 x 13 x 26 lir 10; običajni strešniki 12 lir.
Mednarodni trg
Na mednarodna tržišča se v vedno večjem obsegu odraža položaj ameriškega trga, ki je zašel precej hudo depresijo. Razen tržišča surovih kož in tržišča bombaža, ki poteka proti pričakovanju s tendenco krepkih cen, vlada za vse ostale proizvode svetovne važnosti občutno poslovno mrtvilo. Cene poljedelskih proizvodov nazadujejo na vseh trgih; pšenica je n. pr. v ZDA v maju in v začetku junija izgubila na ceni 12-15 stotink dolarja za busti. Maščobe so v začetku junija zabeležile najnižje doslej dosežene točke, kar velja zlasti za bombažno olje, ki je med vsemi maščobami predmet največje svetovne potrošnje.
Negotovost vlada na tržiščih kovin. Cene glavnih kovin so ostale v bistvu neizpremenjene. Pri postranskih kovinah je značilna pocenitev živega srebra za 2-3 stotink dolarja za steklenico. V ZDA je v zadnjih dveh tednih pocenil cink, a le za 0,25 stotink dolarja pri funtu, medtem ko je cena te kovine v Belgiji, ki je v tem pogledu po proizvodnji na tretjem mestu na svetu (1948: 140.000 ton), nazadovala od 75 na 68-69 funtov šterlingov za tono.
Na področju kolonialnega blaga se opaža pri virih proizvodnje živahno poslovanje s kavo. Zaloge kave se v povojnem obdobju zaradi naraščajoče potrošnje hitro praznijo v veliko zadovoljstvo velikih proizvajalcev, kakor je n. pr. v Braziliji, ki so v predvojnih krizah uničevali dober odstotek pridelka.
ŽITARICE
Značilni primer težnje po ekspanziji ameriškega žitnega tržišča, je predlog, ki so ga nekateri ameriški agrarci predložili v odobritev parlamentarnemu odboru za poljedelstvo. Ameriški izvozniki žitaric naj bi zgradili velike žitnice ob najpomembnejših svetovnih prometnih žilah. V te žitnice naj bi se stekala ameriška nadprodukcija žita (okrog 400. milijonov bušlov žita letno). Blago, bi na ta način plasirali na slaba žitorodna področja po najugodnejših pogojih za prodajalce. Predlog navaja kot primerne točke za graditev teh žitnic Severno Afriko, Izrael, arabske dežele, Iran, Kitajsko ter Korejo.
BOMBAŽ
Pobiranje letošnjega pridelka bombaža gre proti koncu. Po prvih točnejših cenitvah bo Egipt
pridelal 10-15 odst. bombaža več kakor lani. Obilnejši bo pridelek tudi v Mehiki in južni Afriki. Negotovost vlada glede proizvodnje bombaža v Indiji in na Kitajskem. Severnoameriški donos bombaža ne bo manjši od lanskega. Računajo, da je lanska svetovna bombažna letina vrgla 25,3-milijona bal, letošnja pa bi morala dati nekaj nad 29 milijonov, t. j. skoraj 4 milijone več. S tem pa še ne bodo dosegli predvojne povprečne svetovne proizvodnje bombaža, ki je znašala v letih 1935-39 31,7 milijona bal.
Na ameriškem tržišču so sedanje cene bombaža okrog 10 odst. višje kakor v pretekli jeseni, ko so opazovalci soglasno predvidevali, da bodo cene tega vlakna nazadovale vsaj za 10 odst. Vzroki podražitve tičijo v okolnosti, da je ameriška vlada nakupila nad 4 milijone bal bombaža. Kljub temu pa je razpoložljivost z ameriškim bombažem še vedno zelo visoka, ker se je med drugim notranja potrošnja znižala za nad 10 odst. Lanski izvoz ameriškega bombaža je znašal 2 milijona bal. Tudi če bi se letošnji izvoz podvojil, bi ostalo v zalogah vsaj dva milijona bal blaga. Kaže, da se bo iz omenjenih razlogov moral ameriški
JUTA
Ponudba jute je na mednarodnih tržiščih v sedanjem obdobju skoraj brezpomembna. Cene so vsekakor v zmernem porastu. Kupci indijske jute se pritožujejo, da so roki, ki jih določajo izvozna dovoljenja prekratki.
ŽIVINA
Živinoreja je po najnovejših statističnih podatkih v zadnjih dveh letih znatno napredovala. Če so številke, ki jih navaja ameriška statistika točne, je bilo v začetku 1. 1949 na svetu 761 milijonov glav goveje živine, 10 milijonov več kakor v začetku 1. 1948. Povprečno število goveje živine v 1. 1936-40 je znašalo 735 milijonov glav. Slabši je položaj v pogledu ovčereje. Po navedenih virih šteje letos svetovna ovčereja 720 milijonov ovac, kar je okrog 5 milijonov več kakor lani, a nad 20 milijonov manj kakor v povprečju 1936-40; tedaj je sve-
proizvajala letno okrog 5 milijonov ton petrolejskih proizvodov.
SLADKOR
Letošnja svetovna proizvodnja sladkorja bo znašala okrog 31,7 milijona ton, t. j. okrog 3 milijone več kakor lani in okrog 500.000 t. več kakor v zadnjem predvojnem letu. Evropska proizvodnja sladkorja bo verjetno dosegla 9,25 milijona ton, t. j. le nekaj manj kakor v 1. 1939-40. Glavni svetovni proizvajalci bodo pridelali po predvidevanjih naslednje količine sladkorja:
Sov. zveza	2,56	milijona	ton
Nemčija	1,25	milijona'ton
Francija	0,95	milijona	ton
Sev. Amerika 6,51	milijona	ton
KOLONIALNO BLAGO
Iz Indije napovedujejo rekordni predelek popra. Po predvidevanjih bo ta znašal okorg 56 milijonov funtov v primerjavi z 38 mil. v preteklem letu. Za izvoz bo na razpolago do 40 milijonov funtov blaga.
Za povečanje proizvodnje čaja namerava indijska vlada mehanizirati obdelovanje čajnih kultur, ki se sedaj izvaja izključno z ročnim delom. Glavni namen mehanizacije je znižanje proizvodne cene. ker je izvoz tega blaga v zadnjem času znatno nazadoval.
NEŽELEZNE KOVINE
Potek svetovnega tržišča neželeznih kovin je še vedno predmet največjega zanimanja. Opazovalci menijo, da bo na tem področju prišlo do nedaljnjih iz-prememb. Glede bakra prevladuje zdaj mnenje, da se ne bo še pocenil in da ni izključena celo začasna podražitev te kovine. Ceniki svinca pa bi morali po- računih trgovcev še nazadovati. Ista ugotovitev velja za cin. Prej ali slej bi se namreč morale cene barvanih kovin uravnovesiti na podlagi predvojnega sorazmerja. V tem pogledu poudarjajo opazovalci dejstvo, da se je n. pr. na ameriškem tržišču svinec podražil 4,5-krat. cink 4,25-krat, baker pa le 2,5-krat. Svetovne statistike poročajo, da proizvodnja neželeznih kovin sicer počasi, a stalno narašča. Značilno je nazadovanje potrošnje teh kovin na področju ameriške industrije, ki je, ena izmed glavnih odjemalcev kovinskih surovin.
*
Jugoslavija bo uvozila iz Egipta
za 150 funtov šterlingov bombaža v zamenjavo za les in lesene proizvode.
NA AMERIŠKEM TRŽIŠČU			
NEW YORK			
	26/3	9/4	25/4	4/6
Bombaž (stot. dol. za funt) 		33.47	33.66	34.3	33.35
Volna (stot. dol. za funt)		150,—	146.- 153.—	155.40
Juta (stot. dol. za funt) 		17,—	16 50 16 50	16 70
Baker (stot. dol. za funt)		23.50	23.50 20,—	17.50
Cin (stot. do!, za funt)		103,-	103,— 103.—	103—
Aluminij (stot. dol. za funt) 		17.—	17—	17—	17—
CHICAGO			
Pšenica (stot. dol. za bušel) 		214.50	217— 223—	189—
Koruza (stot. dol. za bušel) 		131.75	131.75 134,—	129—
Goved - voli (stot. dol. za 100 f.) ..	31.50	31.30 31.40	30—
Kava Santos (stot. dol. za funt) ..	21.78	19.20 19.70	21.45
Surovo železo (dol. za tono) 		48.50	43 50 48.50	48—
Živo srebro (dol. za steki. 76 f.)....	RQ.—	89— 88—	82,—
tovna ovčereja štela okrog 740 milijonov ovac.
PETROLEJ
Anglo-Iranian Oil Company je znižala cene surovega zemeljskega olja fco Perzijski zaliv od 1,97 na 1,82 dolarja za sod. Pocenitev petrolejskih proizvodov pri virih nabave se bo' verjetno kmalu odražala tudi na evropskih tržiščih v znatno večji meri kakor doslej.
Omenjena družba je pričela graditi v Fawley-u na Angleškem čistilnico, ki bo največja v Evropi. Tovarna, ki bo dograjena v 1. 1952 in bo stala nad 37 milijonov funtov šterlingov, bo lahko
VALUTE V MILANU
]B O IR. Z
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
	27. V.	8. VI.	Min.	Maks.		27. V.	8. VI.	Min.	Maks.
Funt šterling	8.400	8.400	8.200	8.400	Južna železnica	2.260	2.230	2.138	2.230
Napoleon	6.750	6.750	6.750	6.800	Splošne zavarov.	6.720	6.500	6.500	6.730
Dolar	630	630	620	630	Assicuratrice	870	890	870	925
Francoski frank	166	167	166	170	Riun. Adr. Sic.	1.930	1.825	1.825	1.930
Švicarski frank	159	, 159	157	160	Jerolimič	2.210	2.210	2.210	2.210
Funt št. papir Avstrijski šiling	1.910	1.910	1.850	1.920	«Istra-Trst»	580	580	580	580
	22,50	22,50		21,50	22,50	«Fošinj»	7.000	7.500	7.000	7.500
Zlato	1.010	1.010	1.010	1.017	Martinolič	1.700	1.925	1.700	1.925
					Premuda Tripkovič	3.565	3.765	3.565	3.765
BANKOVCI V		ZURICHU				7.600	7.600	7.600	7.600
	dne 7. junija 1949				Openski tram. Tržaški tram.	1.010 580	1.010 580	1.010 580	1.010 580
ZDA	3,97	Belgija		6,75	Terni	416	3-3	383	416
Anglija	11,90	Holandska		105—	1LVA	280	265	265	280
Francija	1,13 0,65	Švedska		73—	Zdr. jad. ladjedel.	247	244	244	247
Italija		Izrael		11,25	Ampelea Arrigoni	300	300	300	300
Avstrija	13,75	Španija		10,50		320	320	320	320
Cehoslovaška	2—	Argentina		41 —					
Avtopodjelje S. T. A. R. - D. D.
Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Rojan
Avtobusna postaja Trst - Biljaternica št. 3 - tel, 5125 Potniške proge z avtobusi :
ODHOD IZ TRSTA ob delavnikih: v Reko ob 7.00 v Ljubljano - Postojno ob 7 00 v Por'orož—Piran ob 1 2.30 in ob 19.45
v Koper ob 12.30 in 19.45 PRIHOD V TRST ob delavnikih: z Reke ob 18.00
iz Ljubljane--Postojne ob 18.30 iz Portoroža—Pirana ob 9.00 in ob 18.45
iz Kopra ob 9.00 in 18.45
Proga Koper—Sežana
in obratno
Odhodi iz Kopra ob 8.10 in ob 24.05
Prihodi v Koper ob 17.30 in ob 24.00 cca
Odhodi iz Sežane ob 14.00 in ob 21.30
Prihodi v Sežano ob 10.30 V Divači ima avtobus te-le proge zvezo z vlakom za in iz Ljubljane in sicer : ob 10.30 iz Divače za Ljubljano -— ob 15.00 v Divači iz Ljubljane — ob 22.00 v Divači iz Ljubljane — ob 3.35 ozi roma ob 3.37 brzoviak ki pride v Divačo iz Ljubljane in ki odpotuje iz Divače za Ljubljano.
Nočna proga Koper-Divača Iz Divače ob 1.30 Iz Kopra ob 3.30
Jeklo, premog in olje v svetovnih načrtih
V letu 1950, v zadnjem letu sedanje petletke, bo ZSSR pr:.Izvedla- 25 milijonov tor. tekla. Velika Britanija 15 milijonov, ZDA 84 milijonov ton, premoga ZSSR 250 mil. t, Britanija 2C0 ir ZDA 680 mil. t; mineralnega upa žv.SR •30 mil. t. in ZDA 250 mil t.
ZSSR bi dosegla večji uspeli,. ko Bi ne bili nacisti opustošili med vojno po njenem ozemlju. Predi vojno je proizvodnja jekla v ZSSR tako naralščiala, da je 1. 1940 dosegla že 18 milijonov ton, zaradi vojne je L 1945 padla na 9 milijonov, 1. 1948 je zopet dosegla 20 milijonov.
O velikih načrtih za dvig proizvodnje je Stalin Slzpregovorril že i. 1946, ko je napovedal, da mora ZSSR potrojiti proizvodnjo in doseči 60 milijonov t jekla, 500 milijonov t premoga im 60 mil. t mineralnega olja. Dodal je, da bo ZSSR popolnoma zavarovana za vsak primer. ko bo dosegla to višino proizivotihje in da bodo za dosego teh postavk potrebne še tri nove petletke.
SZ BO POVEČALA PRIDELOVANJE ČAJA
SZ namerava pospešiti pridelovanje čaja, zlasti v Georgiji; s tem bodo zadostili celokupni domači potrošnji. V nekaj letih se bo površina čajnih nasadov zvišala na tem področju za 25.000 ha. V letu 1955 bodo z izbranimi vrstami pridelali na vsak hektar okrog 30 stotov čaja.
ROMUNSKI LES V SREDOZEMLJU
V zadnjem času se pojavlja na sredozemskih tržiščih (Egipt, Izrael, Irak, Sirija) naraščajoča količina romunskega lesa. Čeprav so nekatera gospodarska poročila govorila že o pravem »dumpin-gu« romunskega lesa, je vendar ta vest preuranjena. Dejstvo pa je, da so cene romunskega lesa, zlasti v primeri z avstrijskim, precej konkurenčne. Poročajo n. pr., da nudijo Romuni žagani nehki les po 7 funtov šterlingov fob, medtem ko so dosedanje ponudbe za približno isti material znašale povprečno nad 8,5 funtov šterlingov za kub. m.
Indija Evropa Trst
V zadnjih časih je Indija sklenila z evropskimi državami več trgovinskih pogodb. Na podlagi teh pogodb bo n. pr. Poljska izvažala v Indijo katran, barvila, cement, papir, jeklo, orodne stroje, tekstilne izdelke, električno opremo, jeklene vrvi v skupni vrednosti 1,5 milijona funtov šterlingov. Jugoslavija bo nabavila Indiji 3.000 ton karbida, 1.500 ton časopisnega papirja, 50.000 ton cementa, 150.000 zabojev za kavo, 2.000 ton sode ter 1.000 ton kavstične sode. Švica bo pošilja-
la v Indijo stroje, ure, kemične proizvode za 70 milijonov riu bljev. V zameno bo Indija nudila predvsem juto, bombaž ter rastlinskega olja.
Trgovinskim odnošajem <z Indijo posveča veliko pažnjo zlasti Cehoslovaška. Po trgovinskem dogovoru, ki je bil podpisan 30. marca t. 1. bo znašala vrednost blagovne izmenjave med C.S.B in Indijo okrog 1 milijarde krčs Veliko vlogo bodo igrali pri in dustrializaciji Indije in Pakistana češkoslovaški strokovnjaki, ki so že pred vojno pomagali zgraditi mnogo industrijskih obratov v Indiji. V kratkem pa bo Cehoslovaška poslala v Indijo in P®" kistan stalne zastopnike vseh večjih češkoslovaških državnih podjetij, ki bodo skrbeli predvsem za razširitev češkoslovaškega izvoznega omrežja.
Oživitev poslov med Indijo i® Evropo bo prinesla tržaški luki precej zaslužka, ker bo skozi tržaško pristanišče odhajala in Prl" bajala znatna količina tranzitnega blaga.
/ffi//f/rj in ieui/e
»COMMERCIAL INFORMATION OF THE YUGOSLAV CHAM' BER OF COMMERCE« (Trgovinska izvestja jugoslovanske trg0-vinske zbornice), Beograd, p- P' 37. Propagandna brošura v angleščini s seznanom glavnih jugoslovanskih izvoznih podjetij' Dodan je spisek jugoslovanski'1 trgovinskih delegacij v inozemstvu. Kot uvodni članek je objavljen izvleček govora pomočnika ministra za zunanjo trgovino B. Crnobrnje o zunanji trgovini FLRJ 1948 med proračunsko razpravo. Brošura je boga*0 ilustrirana. Tisk »Tipografije« v Zagrebu.
»Mali Stočar«, popularni P°" ljoprivredni časopis za peradar-stvo i sitno stočarstvo, Zagreb Gunduličeva 34, zv. za maj. Članki: dr. Horvat »Odgajanje pij1" ca«, Hribar »Štajerska kokoš®’ dr. Milunovič »Klanje peradi«' dr. Gavez »Neštp o, kugi peradi®; inž. Sutarič »Francuski ovnolik1 kunič«, dr. Rako »Strižnja ovac® i postupak s vunom«, inž. Bal]C »Plemenite pasmine svinja na Pa" si«. Pregled stručne stampe.
»Pregled gospodarskega žiWie'
nja na Poljskem« (v srbohrvaščini), zv. za april. Izd. tiskovni oddelek poljskega poslaništva v Beogradu.
Glavni urednik LOJZE BERCE’ Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK
Založnik
Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva tržaškega tisk8
FRANJO RUPENA & Ci
d. z o. z.
Uvoz - Izvoz
TRST-V,A UDINE 15 - TELEFON: £=™e
Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo
Zaloga vina
Avtoprevozništvo
SOC. AN. FABBRICA ACCUMULATOCI -D. 0. TOVARNA AKUMULATORJEV - MP
Baterija vseli prednosti
R. H. D. A. T. H. m. vigi^1
KOVINSKI USMERJEVALCI WESTIil—	.
ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČIN
TELEFON 34 • 20	TRST, UL. FABIO SEVEH0 5
POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD
ADRIJA-EXPRESS
TRST - ULICA FABIO SEVERO ŠT. 5 b — TRS? TELEFON 29-243