Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenili državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. ".•■i; • > v pw- List slovenskih delavcev v c>4meriki The f*rst Slovenic Daily" in the United States. Issued every dav~ except Sundays and Holidays. 4 TELEFON UREDNIŠTVA: 1184 RECTOR. EaUred m focond-CLus Matter, ■•ptember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. ::c. 79. — STEV. 79. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 4, 1906. — V SREDO, 4. MALEGA TRAVNA, 1906. VOL. XIV. — LETNIK XIV. Premogova konferenca dosedaj brezuspešna. SKUPNA KONFERENCA LASTNIKOV ROVOV IN PREMO-GARJEV SE NADALJUJE JUTRI. Premagarski zastopniki so mnenja, da si lastniki rovov ne žele štrajka. MALO UPANJA. Ogromno naseljevanje. Večje nego kedaj poprej. TEKOM LETOŠNJEGA LETA JE PRIČAKOVATI EN MILIJON IN DVESTO TISOČ NASELJENCEV. Tekom prvih osem mesecev poslovnega leta je prišlo 548,511 naseljencev. NAJVEČ IZ AVSTRIJE. Včeraj se je vršila, v New Yorku tajna kuuferenea lastnikov rovov trdega premoga ki zastopnikov premo-garje'v. Posvetovanje, ktero je bilo tajno, se je vršilo tri ure v poslopju New Jersey Central železnice na Liberty Street. O t eni je znano le tolik ■ . »la m.-.I • !>enia strankama včeraj ni prišlo do jjo ravna ve, kajti ni jedna stranka ni hoteia spremeniti svojega »tališča. Ob jed ne j uri popoludme so U* nteienco preložili na j at rajanj i <1 aii. Mitchell t.'l svojih zahtev na nikak način ni hotel edstopiti iu izjavlja, da je p »loža j dunes še ravno tak, kakor-tUni je bil v«'*era j, k<> pretn< I'-arji nL*o delalL To -e tudi ne bode spremenilo, dokler lastnici rovov ne privolijo v zahteve pre-nioga rje v. ludiaaajmlis, Ind., 3. aprila. Predsednik premoga rske organizacije John MUchedi, je odpotoval včeraj v New York. Pred svojim odhodom je izjavi!, tla IhxIo premogairji do sporazuma praanovali. Položaj v raznih državah je tak: Indiana: Skoraj vsi lastniki rovov v jiiy.iie.in »lelu Indian« in ueiiteri v tisrc' 1 ijili delih bodo privolili v plačo, k a o'i :rija je bila pred zadnjim zgubljenim štrajikoin. tako da se z delom kimalo prične. Ohio: Šest premogovih družb na-znajtija, da bodo dale premogarjem si aro plačo i/, leta 1003. Te družbe t*> lastnice š stine vseh rovov v Ohio. Z- |h.| dmtri lastniki rovov trdijo, da bodo naj >rže dali premogarjem staro jilaeo. Izvrševal ni odsek ohij&ih pre-mogarjt-v bode danes določil, smejo-li posamezne lokalne unije skleniti jx>-gmlbe, v kar IxmIi- n-ajbrže privolil, na kar >e \ Ohio z delom prične. Illinois: V mnozih mvili države Illinois se' danes dela. Lastniki ro-vov vse države s . izjavi i, da bodo p .1 pihali plačilu«) lestvico iz leta Zapadna Pennsylvania: Skoraj vsi last i lil i i rovov mehkega premoga bodo podpisali plačilno lestvico iz leta 1003, nakar se delo zopet prične. West Virginia: Nihče ne štrajka. Iowa: Ijastniki rovov in premoga rji danes zborujejo, da se dogovore glede takojšnjega pričetka z delom. Michigan: Lastniki rovov in premo-garji se bodo najbrže že danes pogodili in de o se že te dni zopet prične. Kentucky: Nihče ne štrajrka. Jugozapad: V premogovih rovih v Kainsasu. Missouri, Texas, Arkansas, Indian Territory in Qklahomi se ne dela. Pričakovati je, da bode mnogo lastnikov rovov še te dni podpisalo staro plačilno lestvico. Pittsburg. Pa- 3. aprila. Ker je Pittsburg Coal Company podpisala plačil.»o lestvico iz leta 1903 za dobo dveh let, prične 25,000 premogarjev z delom. ♦ ♦ * i',, .s« Iniki premog«vili železnic 11 . tj.'.; , da bodo Storili vse, da se i : in g j imakt merilo razpošilja. Cene premogu so pri železničnih družbah iste. ;akor -o ile prej«' in trgovci, kte-ri - > /višali ce»ne pretmuru. so to sto- Zrakoplovec v smrtnej nevarnosti. Chicago. 111., 3. aprila. Francoski zrakoplove«1 W. MattervL;« je včeraj, ko s,, je z dežnik spustil z višine 5000 čevljev proti zemlji, moral boriti za svoje življenje. Nasprotni vetrovi so za zanesli direktno pred ekspresni vlak Illinois Central železnice. Strojevodja je takoj vlak ustavil, in zrako-plovec se je oprostil iz dežnika baš v pravem trenutku. Takoj nato so šla kolesa preko deinilta. Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, še tako majhna, jc v njej vedno dovolj prostora «& Sidro Pain Expeller proti revmatiumu, oslabelosti in druge bolezni. Steklenice po 50 in 25 centov. Washington, 4. aprila. Naseljevanje v Zjedinjenili državah bode v letanjem }K>slovnem letu, ki se Ikonča > 30. junijem t. 1., doseglo tako število, kakor še nikdar popre je, kajti letošnjih naseljencev bode ka!.uk 1 mi.ijon 2-10 ti»-č, ako traja naseljevanje tako, kakor d usedaj, do junija. V marcu je -prišlo v«'- naseljencev, nego je bilo prikazovati in napeljevanje bode osta-l'i nespremenjeno tudi v aprilu, maju in juniju. Tekom prvih osem mesecev poslovnega leta je prišlo 54S,511 naseljencev. Došleci so se nastanili v naslednjih državah: New Yoatk 315,511; Pennsylvania 210.70S j .Ma.^saclmsetts 72.1"»0; I linois 72,770; New Jersey :>7.2.")S; Ohio 49.3S1; ostali so se nastanili v drugih državah. Največ naseljencev je prišlo naravno iz A vstro-Ogrske, namreč 275,098; fx tern slede Italija 1221,470; Rusija s 1S4.S97; Nemčija s 40,574; Skandinavija s 50,625; Anglija s «4,709; Irska z 52,845 naseljenci. SULTAN V STISKAH. —o— Angleži in Američani nastopajo odločno proti Turčiji. London, 3. aprila. Angleški poslanik v Carigradu naznanil je porti, da mora turško vojaštvo, ktero je zasedlo egiptsko luko Taba pri liudečem morju. mesto tekom 24 ur ostaviti, ker mestece stoji na egipčanskem ozemlju. Sultan je poslal sedaj komisarje v Tabo, da preiščejo mejne spore. Carigrad, 3. aprila. Turška vlada je naznanila tukajšnjim poslanikom, da bode preinačila zakon o kolekih. Ameriški poslanik je na to naznanil porti, da bode vlada Zjed. držav le tedaj privolila v revizijo tega zakona, kteri poveča carino, ako Turčija privoli v vse ameriške zahteve glede šol. Imenovanje Rušid paše štambul-skim prefektom je smatrati kot žalitev Zjed. držav. Imenovanega pašo so odpozvali iz Bejruta, ker se je v lanskem avgustu streljalo na tamošnjega ameriškega konzula. V deželah, kjer bivajo Ivurdi, je pričakovati velikih nemirov. Štrajkujoči Slovaki. New Brunswick, N. J., 3. aprila. 500 Slovakov in drugih Ogrov, ki delajo v opekarnah National Clay Co. v So. Riverju, zahtevalo je povečanje plače za 20 centov na dan. Ker jim pa družba ni v to privolila, so sedaj pričeli štrajkati. Na lice mesta je prišlo 25 deputyjev, da čuvajo opekarne. Kitajci in strahovi. Dvanajst Kitajcev, kteri vsi se imenujejo Lee s primki Bak, Wet, Nav, Ysu, Tung, Gong, Fong, Yun. Lung, Sinu'. Muck in Duck, zagovarjalo se je včeraj pred policijskim sodiščem v tombah v New Yorku, ker so v hiši 34 Mot t St. igrali hazardne igre. Ko sta prišla detektiva Sullivan in CunnifT proti jutru v igrišče, so tekli Kitajci kakor obsedeni krog neke mize in pri tem nepopisno kričali. Ko jih je sodnik vprašal, čemu so to storili. so odgovorili, da so lovili strahove. To se je sodniku tako dopadlo. da je vseh dvanajst izpustil. Stenski koledar. Cenjene na očnike, kteri morda še niso dobili našega stenskega koledarja poživljamo, naj nam to naznanijo, da jim ga odpošljemo. Kdor rojakov nenaročnikov želi dobiti koledar, naj nam polije 6. centov v mamkah. Upravništvo "Glasa Naroda". Mirovna konferenca. Predlogi v Washingtonu. —o— RUSIJA JE PRIPOSLALA SVOJE PREDLOGE ZA OBDRŽAVA-NJE HAAŠKE KONFERENCE. Politična vprašanja so v načrtu izključena; rešena bodo le vprašanja o vojskovanju. NA MORJU. Washington, 4. aprila. Ruski po-slanik 'baron Rosen je danes naznanil drzavtnemiu tajniku Rootu, da sta po medscibojuem sporazumu ruska iu ni-zozetmdka vlaida skleni.i sklicati dru-<_?o mirovno konferenco v Haa^ru jjo-četkom julija i. 1. Tem povodom je vročil državnemu tajniku tudi imenik vprašanj, kterih rešitev bode ruska vlada zahtevala. Vsa politična vprašanja odpadejo in pri konferenci se bodo reševala naslednja vprašanja: Izpopolnitev določbe (konvencije ylede poravnave mednarodnih sporov., Določbe o običajih pri vojskovanju na ■kt?]meim, kakor o pričetku sovražnosti, pravici neulrahlih držav itd. Določbe o vojskovamjii na morju, z.osti z ozi-ram iia bomJ>ajrdemeaut tnlnjsuv, polaganje torpedov, spremenitev trgovskiii ladij v vojne itd. * * » Washington, 3. aprila. Ruski poslanik baron Rose,n dobil je iz Petro-grada brzojavno por«>čilo, vsled kte-t-ei?a s<> \"se vesti o predstoje^-em klanju čifutov v Rusiji neosnovane. Vlada je prepričana, da so taki nemiri izključeni, ker je vse pripravljeno za preprečen je na daljnih izgredov. Vesti iz Rusije. Jek a 11 ri nosi av, 3. aprila. Pri tu-U-ajšnjih volitvah so zmagali oktobri-sti. kterih je 47 izvoljenih. Nadalje je bilo izvoljenih 13 ustavnih demukra-tov in 5 reak.-ijoaiairjev Petrograd, 3. aprila. Včerajšnje številko "Rusi" so zaplenili, ker je objavila parodijo nek te rili postnih molitev. Moskva, 4. aprila. V Sama r i so bili izvoljeni reaikcijonarji. Mesto Kere v Tauiidi je volilo konservativec. k Šum v, Poljska, 4. aprila. V minolej noči je nekdo skušal tukajšnjo kreditno banko z boTnbo pogrniti v zral-v. Načrt je k sreči preprečil čuvaj, kteri je •j rečo užigalno nit irgasnil. Razveljavljen zakon. V Chicagu, 111., so imeli dosedaj zakon, vsled kterega vozovi uličnih železnic niso smeli biti nikdar prenapolnjeni. To je trajalo toliko časa, dokler se družbam ni posrečilo najti sodnika, kteri je razsodil, da je imenovani zakon protiustaven. Sodniki so korpora-eijam zelo naklonjeni — v Chicagu in drugod. Zamorca ustrelil. Forth Worth, Tex., 4. aprila. Y minolej noči se je profesor Pruilt vsled nenavadnega šuma v sosednej sobi, probudil. Ko je odšel v sobo, je tamkaj našel nekega zamorca, kteri je skušal odpreti vrata sobe profesorje-' ve hčere. Profesor je zamorca na mestu ustrelil. Predsednikov zasebni tajnik padel raz konja. Washington, 3. aprila. Zasebni predsednikov tajnik William Loeb, kteri je ravno tako vnet jahač, kakor njegov boss, Mr. Roosevelt, je včeraj padel raz konja in pri tem zadobil take poškodbe, da danes ni mogel priti na delo. Nedavno je dobil v dar polu-divjega indijanskega konja, kteri se še ni naučil na mestno konjsko življenje. Ko je zvečer jezdil po cesti, se je konj splašil in vrgel jezdeca preko glave v pesek ter zlobno razgetajoč bežal dalje. Loeb je potipal svoje kosti, ktere so bile še O. K., le meso je bilo tu pa tam razpraskano. CENE ZVIŠALI. Francoska parobrodna družba Generale Transatlantique je po^iiala cene za poštne parnike od $41.90 na $43.00; za ekspresue parnike od $43.90 na $45.000; to Telja do Ljub^ Ljine. Iz Ljubljane r New York pa od $45.40 na $48.501 vzemi parattt Roparski napad na železniški vlak. ŽELEZNIŠKI VSLUŽBENCI SO K SREČI ZAKRINKANE ROPARJE PREGNALI. Roparji so skušali vlak napasti od vseh strani, toda vlak je nšel. NA SOUTHERN RAILWAY. Atlanta, Ga., 3. aprila. Sedem za-kruiikaiiili roparjev skušalo je včeraj ustaviti :nek vlak Southern železnice, toda strojevodja Johnson ntupad srečno preprečil. Pri tem mir je izdatno pomagal tudi ekspresni klerk Roy Smith. Ko je hotel Johnson vlak ustaviti pri postaji Caswell, opazil je sedem zakrinkanih mož, uteri so tekli proti vlaku, oziroma proti lokomotivi in ekspresnemu vagon n. Strojevodja je takoj vlak zopet po-trnal,-iai\o da ga roparji niso za mogli doseči. Roparji so pri tem streljali na vlak, ne da bi napravili kako škodo. Trije roparji so ]>a kljub temu došli ekspresni voz, kterega vrata je Smith odprl, da vrže za postajo Caswell določeno tpošto na prosto. Smith je taiioj u,videl. da ni vse V redu, ko je vlak pričel -hitreje voziti. Ko so roparji skočili na prag voza, jih je Smith pregnal, tako da so popaklali na zemljo in predno so se zopet pobrali, je bil vlak že daleč. Detektivi sedaj išč« "oparje. RAZNI POŽARI. Poslopje Times v Buffalo je deloma zgorelo. Požar v Utiki. Buffalo, N. Y., 4. aprila. Štirinadstropno poslopje tukajšnjega lista "Evening Times", št. 193 in 195 na Main St., je požar deloma razdejal. Materijelna škoda znaša $200.000. Poslopje je bilo jedno najstarejših na dolenjem koncu Main St. Goreti je pričelo iz nepoznanih vzrokov v drugem nadstropju, od kjer se je požar hitro razširil na gorenja nadstropja. Pri gašenju sta bila dva gasilca ranjena. — Utica, N. Y., 4. aprila. Veliko štirinadstropno tovarniško poslopje Foster Bros. Manufacturing Co. je včeraj zgorelo. Škoda znaša $350.000. Pri tvrdki je delalo 250 delavcev. Pralnica zgorela. Velika pralnica tvrdke Steel Laundry Co. na Oakland Ave. in Jefferson St, N. J., je zgorela. Škoda znaša 75 tisoč dolarjev. Ko je pričelo goreti, je bilo kakih 200 deklet na delu, ktere so se pa vse rešile, ne da bila koja ranjena. Poslovanje kongresa. Pri konjskih dirkah v Washingtonu je bilo včeraj mnogo zabave, toda zastopniška zbornica je bila prazna. Ljudski zastopniki so imeli drugod o-bilo posla, med tem ko se je odsek kongresa posvetoval, kako je mogoče ljudstvo obvarovati — pred igrami. PROTI ZLOČINOM. V raznih naših velikli mestih ustanavljajo meščani, ki ljubijo zakon, klube, kterih namen je čuvati prebivalstvo pred zločini. Toda vspehi takega postopanja so neznatni. Zločinov ni mogoče preprečiti s silo. Dobro in stalno službovanje, tako, da zamore vsakdo na pošten način preživljati svojo rodbino, bi več pomagalo. Za ljudi, kteri nečejo delati, bi ne smelo biti prostora med človeško družbo, za ljudi pa, kteri ne morejo delati radi bolezni in slabosti, pa imamo Triner-jevo ameriško grenko vino, ki je posebno zdravilo za vsak slučaj slabega prebavljanja. Ono prodre v središče bolezni in kmalu popravi prebavljalne organe, da zopet sprejemajo in pre-bavljajo hrano. Ko-je prebavljanje popolno, dobi truplo novo, cisto kri in z njo' nove moči in živahnost. Ono pro-vzroči tek, dobro spanje hi popolno zdravje. V lekarnah- Jos. Triner, 799 go. Aahland Avenue, Chicago, BI. Iz Avstro-Ogrske. Državnozborske volitve. VOLITVE V OGRSKO - HRVATSKI DRŽAVNI ZBOR SE VRŠE V SEPTEMBRU T.L. Vlada upa, da dobi potom novih volitev večino. — Ministerski predsednik Fejervary pozvan na Dunaj. NOVI PRAVOSODNI MINISTER. Dunaj. 4. aprila. Pri včeraj se vr-šečem dvornem posvetovanju, kteremu je predsedoval cesar Fran Josip in lk.teremu je prisostvoval tudi ogrski ministerski predsednik baron Gejza Fejervary, so sklenili, da razpišejo snotve vo.it ve v ogTsko-brvatski državni zbor za mesec september t. 1. Vlada upa, da se bodo razmere na Ogrskem do tedaj v toliko izboljšale, da bode ona (vlada) imela večino. Budimpešta, 4. aprila. V vseh krogih prebivalstva je opažati razburjenje, ker je bil ministerski predsednik Ferjevarv pozvan na Dunaj. Iz tega je aklepati. da nameravajo na Dunaju še odločneje nastopiti proti Ogr-s-kej. Državni pravnik Geguš imenovanje pravosodnim ministrom, ker je njegov prednik I-anvi odstopil. Rusija in Kitajska. Napetost radi Mandžura. KITAJSKA NEČE PRIPOZNATI RUSKE PRAVICE V MAND-ŽURU. PRVOTNA POROČILA PRETIRANA. Med zidovi v Orlu je zavladala panika. Preprečen napad na banko. KOLCEVNIKOV PRED SODIŠČEM. VOJNIM ZVE ZINE FINANCE. V marcu so dosegli prebitek v znesku $5,000.000. Washington, 3. aprila. Urad državnega zaklada naznanja, da je znašal državni dolg z 31. marcem $981,623.-438, oziroma $5,898.117 manj. nego mesec popreje. Gotovega denarja je v državnem zakladu za jedno z rezervo zlata $1,124,279.623. Dohodki v marcu so znašali $50,631-169, izdatki pa $45,769.669, kar znači $4,861.500 prebitka. Izdatki na račun vojnega oddelka so se zmanjšali za $1,291.000, oni za mornarico pa za $883.000. Prepir za ime največje oklopnice. Washington, 3. aprila. Razni senatorji predlagajo, da se imenuje nova največja oklopniea, ktero bodo v kratkem pričeli graditi, New York. S tem pa mornarični častniki niso zadovoljni, ker potem bi morali križanki New York, ktera je bila zastavna ladija za časa vojne proti Španskej, dati drugo ime. Križarka je jedna najboljših vojnih ladij naše mornarice in vozi, dasiravno je že 7 let v službi, še vedno po 20 milj na uro. Sedaj bodo križarko New York prenovili in ko nastopi zopet službo, mora dobiti ime manj pomembnega mesta, kar pa z o-zirom na njene zasluge v špansko-a-meriškej vojni, gotovo ne zasluži. Novi učitelji za Filipine. Washington, 3. aprila. Za s 1. junijem pričeto šolsko leto na Filipinih, odide tjekaj 100 ameriških učiteljev in 12 učiteljic, da podučujejo na tamoš-njih javnih šolah. Štirideset učiteljev odide s parnikom Minnesota dno 29. aprila iz Seatle, 20 s parnikom China iz San Francisco. Ostalu odpotujejo v maju. ie v staro dor pošiljamo: za $ 20.55 ............ I®« **on, M f 41.00 ............ 200 kr#n' za $ 204.40 ............ 1000 kron, Ea $1021.75 ............ 5000 kron. Poitarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarno po šil j at ve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali refiztrovanem pismu, večje metke po Domestic Postal Money Order ali pa Kew York Bank Draft v jfc: is VABILO NA NARGČBO! Prvo četrtletje je na zatona in vse gg. naročnike prosimo, da blagovoli naročnino za "GLAS NARODA" pravočasno doposlati, da ne nastane kak nered. Cena dnevniku je vendar nizka: za četrt leta le 75 centov ali za vse leto $3.00. "Glas Naroda" je PRVI SLOVENSKI DNEVNIK in bode v polovici leta izhajal v še večji ob'iki. Gg. naročnike, kteri so pa za letos še niso doposlali nikake naročnine, pa opozorujemo, da to nemudoma store, ker jim drugače moramo dopošiljanje dnevnika ustaviti, in to se bode zgodilo v prvi dni meseca aprila.. V to nas silijo veliki strrš :i in ker ima no radi red v knjigah, saj veste, najlepše je: vsakemu svoje. Upravništvo "Gla?a Naroda". Petrograd, 4. aprila. Vesti iz Har-bina, ktere je objavil list '' Rusko je Slovo" v Moskvi, da je pričakovati sovražnosti med ruskim in kitajskim vojaštvom v Mandžuru, niso potrjene. V ministerstvu inostranih del zatrju- . jejo, da obravnave med Rusijo in KHDo7ng 1) pifCO^j tajsko radi Mandžura niso povoljne. llutllU lltišoOli radi cesar je razmerje med obema cesarstvoma nekoliko napeto. Ruski poslanik v Pekingu, Pokotilov, in general Grodekov, poveljnik ruske vojske v Mandžuru, postopata sporazumno. Kitajci nečejo pripoznati ruskih zasebnih koncesij v Mandžuru in zahtevajo vrhu tega, da tudi rusko vojaštvo ostavi Mandžur. Kitajce podpirajo Japonci. Orel, 4. aprila. Med tukajšnjimi zidovi je zavladala panika radi razširjanja proklaniaeij, s kterimi se prebivalstvo ščuva proti čifutom. Kita, Sibir, 4. aprila. Na povelje generala Rennenkampfa, generalnega gubernatorja transbajkalske guberni-je, so zaprli generala Kolčevnikova, kterega bode sodilo vojno sodišče, ker je med štrajkom železničarjev sprejel deputacijo železničarjev. Ivol-Čevnikov je že izstopil iz vojske. Državljanske pravice za Puerto-ričane. "Washington, 33. aprila. Zastopnik Cooper iz "Wisconsina je danes uložil v zastopniškej zbornici predlog, vsled kterega naj se prebivalcem otoka Puerto Rico podele državljanske pravice Zjed. držav. Governer Winthrop bode za predlog glasoval. Tovarna zgorela. Newburg, N. Y., 3. aprila. Veliko tovarniško poslopje od Cornell Iron Works v Cold Springs je zgorelo, radi česar je 200 delaveev zgubilo delo. Skupna škoda znaša $200.000. Obsojen bančni predsednik. Spokane, Wash., 3. aprila. Tukajšnje sodišče je obsodilo bivšega predsednika Big Bend National banke v Davenportu, Wash., Clias. C. Maya, v petletno ječo, ker je državnemu nadzorniku bank pošiljal napačna poročila in ker je zlorabil denar vlagateljev v svrho špekulacije. Obsojenca so u-jeli v Bostonu. Soproga je prorokovala nesrečo. Mount Vernon, N. Y., 3. aprila. Ko je danes v Yonkersu neki Julij Schles-sing, potem, ko je ustal, veselo žvižgal neko pesem, dejala mu je njegova žena: "Ptice, ktere prezgodaj pojo, proti večeru mačka vzame." Par ur potem, ko je njen mož odšel na delo, so jej sporočili, tla je že mrtev. Schles-sing, ki je bil voznik, hotel je na kolodvoru zavoziti k nekem tovornem va-sromi. Pri tem se je pa voz prevrnil l»aš na voznikovo irlavo. tako da je na mestu obležal mrtev. Opera v Pittsburgu nemogoča. Letošnja opera v Pittsburgu. Pa., finančno ni uspela. Pittsburški milijo-narji, kterih ločitvene tragedije se prično običajno pri operah, sedaj večne hodijo v ©pero — ker so že vsi ločeni srečno. Obilo kave. V New Orleansu, La., je v nekem skladišču 11 milijonov funtov kave. To pa nikakor ne pomenja obilieo kave in nizkih cen — baš nasprotno. iz inozemstva. ŠTRAJK PREMOGARJEV V O-KRAJTJ COURRIERES NA FRANCOSKEM SE VEDNO BOLJ RAZŠIRJA. Francoski delegat je marokanske konference pohvaljeni radi njihovih uspehov. ..NESREČA V LIBAVI. Lens, Francija. 4. aprila. Število štrajkujočih premogarjev je naraslo na 44.000 mož. Več premogarjev so zaprli, ker so napadali one delavce, kteri so bili na delu. Strajkarji so priredili danes demonstracijo, toda konjiča jih je razgnala. Ogorčenje proti premogovini družbam narašča. Libava, 3. aprila. Med preskuševal-no vožnjo nekega podvodnega čolna, zavozila je neka torpedovka. na kterej je bilo več mornaričnih častnikov, na pečine in se potopila. Moštvo se je rešilo. Torpedovko bi lahko rešili, da ni ob času nesreče razsajal snežni vihar. Paris. 3. aprila. Minister inostranih del. Bourgeois, je sporočil francoskim delegatom v Algeciras, naj podpišejo zapisnik in jim je čestital k njihovemu uspehu. Marseille, 4. aprila. Kralj Edward dospel je semkaj iz Biarritza in se je ukreal na svojo yahto Victoria and Albert, s ktero je došla v Marseille kraljica Aleksandra. ženo, otroke lo si namenjen * ' ali pa londrike ter prijatelje v Ameriko vzeti, pigi za pojasnila in voine cene na: FRANK ŠaKSERTI* Greenwich St, New York, N. Y, ker tu bodeS najpoSteneje in najbolje. postreže n. Fr. Sakser je priznani zastop-ajltndt irtmluth parobrodnih drv*b KRETANJE PARNIKOV. Dospeli to: Ivronprinz Wi.helm 3. aprila iz Bremena s 1345 potniki. Potsdam 3. aprila iz Rotterdama e 1911 potniki. Despeti imajo: Finland iz Antwerpena. Wuerzbung iz Bremena, farmama iz Liverpool a. Princess Irene iz Genove. Armenia iz Hamburga. Oliemnitz iz Bremena. St. La u rent iz Havre. Baltic iz Liverpoola. Riugia iz Hambirrga. La Lorraine iz Havre. Lucania iz Liverjtoola. Philadelphia iz Souihaauptor.a. La Gaseotnie iz Havre. Noordland iz Antwerjxma. Kroonland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm dec Grurila v Genovo. Amerika 7. aprila v Hamburg. Vaderland 7. aprila v Antwerpe^i. Caledonia 7. aprila v Glasgow. II - • if- -.-- "GLAS NARODA" slovenskih delavcev ^ Ameriki. w tednik: Editor ZMAGOSLAV VAL/AVEC. Publisher; FRANK SAKSER, *39 Greenwich Street, New York City- rfa leto velja list za Ameriko . . . $3 00 u pol 1-ta............. 1.50 1« Evropo, za vse I rt o.......4.50 • 4 pol leta . četrt leta 2.50 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. •GLAS NARODA .diaja vsaki dan iz-vzet uši nedelj in praznikov. »GLAS NARODA*" Voice of the People") ied every dav, except bjndaysaud Holiday:. Subscription year./ fclOG. Advertisement cn agreement. Za oglase 3o de»et * rstic se plača 3C Centov. i)opiii brez podpira in o?obnosti se le natisnejo. I>cn.ir naj se blagovoli pešdjati po Mor*y Order. Pri spremembi kraja naročnikov Cosimo, da. se nai.i tudi prejšnje bivali-e naznani, di hitreje najdemo naslov-1 bika. - Dopisom in pošiljatvam naieifitč' ««, da sedanji kongres e nmojfo storil v prid hitrejšega a irradnje panaau^iega preko-inwna da ne bode preprečil, da tr nadalje ne pojavljae več tro- 1 julija. ki»ru]H-ija in pditimo p»>dku-]»ovauje pri panamskem prekopu, kakor je !•> sedaj nadnevnem renin. Nam se dozdeva, da ostane najbrže vse lepo pri .starem, oziroma da tanle moral pred>edni)c >am napraviti red, ako ho-de zadržan. Medtem ko se člani kongresa in |kh1 jetniki potom časopisov prepirajo, naj se li zgradi prekop na višini morske gladine, ali pa tak z dviiralnimi bazeni, je najvišje zvezi.no sodišče iz-dnlo razsodbo, uti ra izroča prometu drugo veliko vodno pot, ktera bode spremenila v dejstvo sanje o prekopu med velikimi jezeri zapada in Golfom, od Chienga do New Orieansa. S tem bode ustanovljena parniška zveza na-6ega severa in osrednjega zapada z dolino Mississippi in potem po panamskem prekopu z Daljnim IzboikJom. Razsodba United States Supreme <\mrta >o nanaša na ehieaški kanal, kteivga so zgradili z 50 milijoni dolarjev, da -i zasrotove čisto pitno vodo iz Michigan^kega jezera, tako da se blato in ilragit jhj Ikanalu odteka v reko Mississippi. Proti temu je pro-l u t i tudi največje Indije. Kaj pomenja to za Chicago In tamošnje prebivalce, vsalido sam ve. Kanal je velikanskega pomena za ves zapad in za vse dnaave. Ako se prvotni projekt uresniči, pdesm bode Oiicugo, kiero mesto se rado imenuje v svoje j častihlepnosti "tekmovalka New Y lUa". — pomorska luka. Se-veine i i južne države bodo jx»tem direktno zwzaue. in sicer po vodnem potu, kteri bode izredno hitro povzdi-g.iil tnrovhi^ka mesta na jugu. od St. Louisa in Memphisa vse do New Orleanska, ne da bi luke ob Atlantiku imele radi tega kako šfoodo. Golf, kateri p stane (mitem zbira.išče vseh ladij kanala. bode z ozirym na promet 1 kakor at laJiit-ko obrežje, in to tem t h, l j, lk>r bude po panamskem prekopu •zvezan z Oriemtom. Vse to :ii> > sedaj več sanje, kajti i-1 a tli ni inižeuerji so ravnokar poro-fali. da je nflčrt zveze Michigamskega, Kri.Hkega, H u romskega in Superior jt/,era zve-zati z Mehikanskim zalivom 1,,,,-em p-J.tičen. Kadi tega bodo vtarirosili sr laj vlado za dovolitev 30 milij< nov dolarjev, tla tako i osrednja vlada, pri {»»more, da se velikanski načrt čim preje u resni ci. Vsaka pojedina država zapada bode še posebej prispevala s svojim prispevkom. "S es jug je navdušen za načrt. Južna A-merika. k t ere trgovino dkuša Severna Amerika osvojiti. Japonska in Avstralija vidijo v tem načrtu zaželjeno približanje z deželo, tki je na, tovarniških Lzdelkah in ;na pridelikih ter rudarstvu najbogatejša na svetu. Prusi proti Poljakom. Poljski poslanec Mizerski se jo pritožil, da silijo poljske trgovce v polj »kih poJkrajiaah, da morajo na najpifi-mib deakalh dati napisati neaaška imena. Minuter Bethmann je izdal ne-da^mo odlok proti policijskim ukazom j/ji i/^'aiK'ttKbo poijskih napisov. .. . d i. v : „ - Amu el Baht. Iz italijanskega prevel F. K, (Konec.) Amu el Baht vsedel se je s preikri-žainima nogama »a tla, pokrili tkanino p>jK>Lnoma s peskom, začrtal potem s kazaletam vanj nekaj vsporednih črt ter jili mestoma zveizal zopet z ranimi ertami. Te črte je nato narisal z rudečilom na papir, premišljeval nekaj časa in nato na drugo stran papirja napisal nekaj v arabskem jeziku. Z 'besedami: 4'To je vaša osoda" mi je izrod il papir in odšel, n da bi bil sprejel od mene kako dalrilo. "Kes čuden človek", dejal sem d'Aurentelu ter ira prosil, naj mi raz-tolmači prurokovanje. Videl sem, kako je ta, prebravši list, izpremenil barvo in opazil sem na nje-go\em t br&zu izraz zaničevanja. '4 Kal io je vendar pisano ga vprašam. "Ničesar", mi odgovori; "Arabec vas je hotel imeti za norca." Na mojo ponovno prošnjo, naj mi vendar prestavi vedeževalčeve besede, udal se je in jaz sem izvedel, da me sicer ne bodo zadela telesna trpljenja, ]iač pa mi bodo ogrenili življenje težki udarci usode. Čez devet let oženil se boderu s krasno osemnajstletino deklico, ktero bodern pa krnalo ix>tem na morju izgubil. V tem zakonu rodil se mi bode krasen devt.U, ki IrkIc jul končal svoje živ-1 jen je v vojski in točno čoz dvanajst let sledil mu bodem v večnost tudi jaz . Zapustiusi d'Aurontela, domislil sem sc, da lx«le njegova hčerka čez devet .et slučajno ravno osemnajst let stara. Sam sobi sem se smejal tembolje, ker na ženitev miti mislil nisem, ampak sem hotel ostati vedno samec. Po preteku 14 dni sem zapustil Egipt in tudi pozabil cel dogodek. * * ♦ Svojega nadaljnega potovanja vam ne bodem opisoval, zato preidem lakaj na svoje drugo potovanje v Ame-rifio, kjer .sem nameraval proučevati botaniko oib ^lississippiju. Stanoval se«n v New Orlean.su pri neki norman--ki rodbini, ki je štela le tri osobe, so-proga, soprogo ter njihoivo gojenko. Bi,i so nad vse prijazni z menoj ter na-me obračali vs*> jxt-zornost; dozde-\\alo se mi je le, da se mi Julija — tako se je zvala njihova gojenka — namenoma izogiblje... Ko sva bila nekoč sama, vprašal sem jo odkrito za vzrok njenega obnašanja. Opazil sem, kako je preble-dela, a se je taikoj zopet zavedla in -e opravičila. Od tega dne pa se mi je zdelo, da se ji je razjasnilo lice, postajala je vedno ljubeznjiveja in rada občevala z menoj. Odslej sva bila vedno skupaj. Toda kolilkorkrat sem jo hotel izpraševati o njenej preteklosti, je postala otožna, in tega hipnega pojava si nisem mogel raztolmačiti. Vkljuib temu, morda bas zaradi tega, vplivala je lepa devojka na-me tako, da sem bil prisiljen sam sebi pri pozna i, da so vsi moji lepi sklepi in obeti, ostati samec, že davno omajani. Naposled sem jo vprašal, hoee-li združiti z mojim svoje življenje. Le trenotdk! sem ooazil v njenih lepih očeh žarek radosti, ki pa je taka j ugasnil, nato pa je počela na tihem plakati. Skrajno presenečen sem jo prosil, naj mi vse zaupa. Izpovedala mi je, kar mi sicer ni nameravala nikdar • ^ii-iti. Bila je Sara d'Aumntel, hči mojega prijatelja, s kterim sem bival ravno pred devetimi leti v mestu Iva i po v Egiptu. Po nesreči svojega, očeta >o jo vzeli k sebi daljni sorodniki v New Orleausu, kjer je živela kaki dve leti. Sedaj sem razumel vse. Pred dvema lt :< nia sem namreč čital v časnikih. da se je d'Aumntel, Iki je bil po--.tail glavni blagajnik, radi nekih ne-i lin sti rsinrtil. Pret res o me je, ko st m se dt inisli! Amu el Hatha, in ves takratni dogodek mi je stopil živo red oči. Ali naj se njegovo grozno poroko vanje vendarle uresniči? Sara je smatrala moje obotavljanje za ne-voljo ter počela iznova plaikati, rekoč : 'Pustite me, vsaj uvidevate, da ne rporem nikdar ]x»stati vaša soproga." Nisem se mogel dalje ^.adržavati; vbjel sem ji obe roki in dejal: "Sara, osoda sani a naju je združi, a; ko s«m vas ugledal, seveda nisem iz-jx>znal, da ste ona lepa in vesela deklica iz Kaire, toda ko sran pogledal v vaše oči, sem vedel takoj, da sem vas že moral ndkje videti. — Morda v sanjah! Uverjer. sem, da naju je o .soda namenila drugega drugemu. Prosim vas še enkrat vaše roke ter hrepeneče -želim, da vsprejmete mojo ponudbo." » * ♦ Mesec pozni e je sva bila mož in -žeam, in prekrasni dnevi najinega zakona so mama potekali v blaienstvu in sreči: Strašnega prorokovamja se že davno nisem več spominjal. Po preteku jednega leta povila je Sara lepega, (krepkega dečka, ki je bil najino ves al je in najin ponos. Nadaljnih pet let je poteklo v nemoteni sreči. Nekega večera dobim brzojavno ob- vestilo, da je umri v Parizu moj nekdanji varuh ter izdaten del svojega premoženja zapustil meni. Sara je hotela na vsak način potovati z m en j v Pariz, dam ao jo roditelji prosili, naj raje v New Orleansu počaka, dokler se ne vrnem. Zapustila sva torej Louisiano ter odpotovala v New York, od lioder sva se odpeljala s francosko lad i jo '' K atpide'' v Evropo. Sara se je veselila opet videti Pa^ ris, kterega ni videla že iza otročjih let. Tudi malemu Reneju je potova-uje jako ugajalo. Kako bi mi bilo mogoče takrat slutiti strahovito nesrečo, ki mi jo je osoda določila? Dospeli smo do Azorskega otočja. Bila je temna meglena noč, ko se je naša lad i jo z vso močjo zadela ob an-gježlki parnik, kterega smo zagledali še le v tako mali razdalji, da ni bilo več mogoče umakniti se. Sunek je bil strahovit in osodepoln. Prednji del angležkega parnika je p>poinoma razbil stran nase ladije; vendar se je rešil del naših potnikov. Kazume se, da sem mislil jaz le na Saro- in Keneja. Po skoro obupnem triidu se mi je posrečijo spraviti oba na angležlki parnik. Sara je bila na glavi težko ranjena; zdravnikovem izreku je bila rana smrt none varna. Izdihnila je naslednji dan in morje je liki svičeno krsto z nepojmljivo težo zakrilo .njeno t rupio. * * ♦ Od teiia trenotlka rui je stala ixxloba onega egiptovskega vedeževalca neprestano pred očmi. Niti dvomil nisem, da se izpolni tudi ostalo prerokovanje. Bil je to strah pred gotovostjo, pred znano mi bodočnostjo. Vnela se je franeosko-pruska vojska. Na tisoče mladeničev se je borilo ob Renu. Rene (moj sin) je nameraval vstopiti kot prostovoljec v armado. Do skrajnosti prestrašen sem ga komaj pregovoril, da je opustil ta korak. Koncem oktobra pa, ko je Gauibetta zbiral nove čete, odšel, recimo jx>beg-iuI je Rene in padel v boju s prednjimi četami generala T arm a- — Tudi tukaj je toraj osoda odločila, kaikor mi je napovedal arabski vedež. Pod vtiskom teh za-me strašnih dogodkov sem bil popolnoma uničen in pobit. Uvidevši, da podiežem v boju z grozno osodo, sem zapustil Francijo ter začel zopet staro skoro pustolovsko življenje. Islkal sem smrti v mairsikterih drznih podjetjih; hotel sem zdrobiti spone, ki so me vezale na mogočno voljo do življenja — zaman! Mislil sem celo na samomor, toda v hipu, ko sem nameraval izvršiti svoj sklep, se je temu protivila moja lastna volja, ki je nisem mogel obvladati. Bil sem razorožen. Jedino sredstvo, ki mi je po tolikih poizkusih še preostalo, je bila resignacija. To je krinka, ki zakriva najspretneje vsak obraz. * * * Profesor Charenton je umolknil. Natočil je iznova kozarce ter še enkrat izprego voiil: *' Oprostite, alko sem vas morda dolgočasil s svojo pripovedjo. Mislili bodete, da je neverjetna, toda jutri ne >bodete o resničnosti nič več dvomili. Jutri je dvanajsta obletnica smrti mojega sina in zato... Zato ne bodem imel več časa misliti na oporoko. Pismo, o kteirem sem vam omenil, prejel sem od roditeljev svoje soproge, ki se nahajajo v bedi, toraj je moja sveta ■dolžnost skrbeti za nje." Profesor je poklical nato dvoje slug kot priči k oporoki, mene pa pooblastil, da isto izvršim. Ko je bilo vse končano, me je spremil do vrat ter mi zahvaljujoč se več-erat stisnil roko in me prosil, naj vse zakonite obveznosti in formalnosti kar najhitreje rezini in pospešim. Vnirivši se v pisarno, sem d< diil ondi svojega tovariša ter mu pripovedoval profesorjevo povest. Prijatelj se je smejal. Nasledoi j i dan pa sem čital med dnevnimi novicami rimskih večernih listov sledečo vest: Smrtna nesreča. Danes zjutraj se je peljal profesor Charentoai, kot ponavadi, po ulici Via Nomentaaa na izprehod; kar so se njegovi konji, ki so ugledali neko čredo, nenadoma splašili. V divjem diru so drvili z vo-zooi po eestah. Pri tem se je voz preobrnil in profesor je paded s čelom na s kamenjem posuta t.a in obležal na mestu mrtev. Rojen je bil v Toulu v Loreni in je živel nekaj let sem v ■lavnem mestu, Ikjer je bil zlasti poznan vsled svojega nenavadnega življenj a. Poročilo sam položil svojemu prijatelju na mizo. Ta je prebral nenavadno veet in molčal. ŽIVIJO gospod doktor LEONARD jLANDES ! . Bračo Hrvati i Hrvatice! Ako ste bolestni na kakvoj bolesti, obratite se na gosp. dr. Leonarda Landesa. Ja sem bolovao od god. 1895 od prehladje-nosti i trganja po rokah i nogah što sam za-dobio kod vojničtva i eto ja sam pokušao njega i eto sada vesela i zdrava i lohak kao vre-bac, od mene mu najsrdačnija hvala. Veleučeni gospodine! Kako sam ja sretan, Što sam vas našao v Hrvatskih novinab Ono trganje po mojih nogah i rukah, to je sve prestalo. Ali nišam bio uvjeren p rije dok ni am sve one ljekove, sto ste mi slao po ekspresnoj kompaniji, potrošio i o »da sam i s tom osječao, da ne čutim nista. S toga Vam molim, da več šalete samo još jedno bocu broj 4 po ekspresu. Bog Yam platio, od mene Vam naj rdačnija hvala, in srdačan Vam pozdrav. ANDRO IVANČIČ 320 £. Front St. Joungston Ohio. Tako se glasi doslovno pismo katero je pisal doktorju Leonarda Lande-su Hrvat Andro Ivančič, katerega slika vidite zgorej. Pismo je vsakemu na vpogled. Doktor LEONARD LANDES je na znamenitejši sedaj v New Torku 140 East 22nd. Street živeči zdravnik. Za vse notranje in zunanje telesne bolezni in za vse tajne spolne možke in ženske bolezni. ROJAKI SLOVENCI !J Ako ste bolni, ali sko vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevari! Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov • Dr. LEONARD LANDES,! 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop. Slovensko katoliško podp. društvo -uižni moramo biti in še ganiti se ne smemo, ako se nam krivica godi, tako nam pravijo, tako mam ukazujejo. — Skromnost je lepa čednost, a ta ni s ponižnostjo v nobeni zvezi. Ako komu rečeš, da mora biti ponižen, po-menja to toliko, da mora biti z vsem zadovoljen, kar ima a i kar se dobi. Taki nan-ki so nam nevarni in se ne strinjajo s človeško svobodo. Slovenci so ponižen in pohleven natod, ker se jim je vedno in dosledno vsa stoletja zabičevalo, da morajo biti ponižni. Ves sfovenski narod se je tej pouižoosti tako udal, da res misli, da je to uajlepša*čednoe>!t, s ktero se celo nebesa zaslužujejo. A ravno naša ponižnost nam je stoletja 'največ škodovala- Nie nismo zahtevali, ničesar nismo hoite.i; obsedeli smo tam, kamor so nas posadili drugi. ■ Odrekli smo se zgodovini, odrekli smo se Oblasti in moči. Prepustili smo drugim, da so nam bili gospodarji, a mi smo bili ponižni, kakor morajo biti ponižni sužnji svojemu gospodarju. Ne ponižnosti, ampak srčnosti in pogumnosti •morajo nas učiti naši voditelji. Med slovenskimi pesniki je Ašlkerc jedini, kteri se upira pogubnemu načelu ponižnosti in -kteri je mnenja, da •nam je ponižnost neizmerno škodovala. Kremenrjak je zapustil v svoji oporoki svojemu sinu te-le nauke: Sin moj! Veliko sem izkusil, pretrpel mnogo v teku l je moč, ktera ni majhna, ampak velika in vel iik an ska. Slovenci torej nismo majhen narod; nismo slabi, ampak močni, ki lahko vse dosežemo, ako le hočemo, ako bi se zavedali soje moči. Ali to je naše staro zlo, ne zavedamo se svoje ogromne moči, nismo so idnrui in ne čutimo se solidarne. Separatisti smo, vsak za-se smo, in * zato smo res majhni ki slabi. Dokler pa vsi Slavjani ne bodo vzajemno čutili in delovali v Avstriji, bodo res majhen naaod. Mnogo vzgledov imamo, da smo res ;anii Ikri vi, ako nimamo voijave. Mnogo občin je, v kterih imamo veliko večino, vendar pa nismo gospodarji teh občin. Človek bi mislil, da je nemogoče, kalr se godi v Istri Mestna občina Veprina*? v Lstri je popolnoma v italijanske j oblasti. In kdo prebiva v Veprimeuf Tu prebiva 27 Italijanov, 162 Nemcev in 2523 Hrvatov, torej skupaj 2712 duš, in v tej popolnoma hrvatslkej občini gospodarijo Italijani, < ni imajo večino v občinskem zastopu, torej 27 Italijanov zapoveduje 2523 Hrvatom! Istina je, da imamo težavno stališče v Avstriji. Jako dobro je označil naš položaj češki politik dr. Kramar, ko je, govoreč o volilni preosnovi, kar naravnost očital dinastiji, da je ona zatirala in še zatira Slavjane v Avstriji Dr. Kramar je rekel v držav-nme izboru, da je avstrijsko politiko vodila dinastija, in sicer je dinastija vodila politiko le v smisliu nemških storank, to je Nemecev. Vrar a vrani oči ne izkoplje. Nemška dinastija podpira le nemške stranke. Nemci co bahejo, da oni vzdržujejo državo m da imajo radi tega pravico do nebih predpravic in do vlade. Da bi DR. J. E. THOMPSON. 334 W. 20th. St. NEW YORK. U slnčiiju vsake bolezni in ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravič&e in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino u tem zdravišču inoret« dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravijo in samo tukaj govori se Slovensko. Mi trosimo denarje samo zn uobra zdravila. Nemci vzdrževali dinastijo, to ni res. Direktnih davkov plačujemo 300 milijonov, indirektnih davkov pa T«»-"j milijonov. Vprašanje je, kdo plačuje te ogromne iiulirekfcne davke ? Nemci gotovo ne. ampak, največ Slavjani. katerih je ogromna večina v Avstriji; Slavjani so torej tisti narod, ki vzdržuje. avstrijsko državo. (Konec prihodnjič.) NA PRODAJ. Pohištvo z več posteljami, kuhi sko opravo in sploh z vsemi, za - a vanje 10 fantov potrebnimi stvarmi takoj proda. Več se poizve ob del; jTOl vdi od 5 •_•(>. do S. ure zvečer in nedeljah pa celi dan pri lastniku: Martin Kerhin, 162 National Ave., Milwaukee, AY (4-10—1) >e iv-ob VABILO k DRUŠTVENI VESELICI. ktero priredi družtvo sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. dne 16. aprila 1906, t. j. v Veliki ponedeljek, v A. 0. dvorani na vogalu 0. in Washington ulice v Braddocku, Pa. Pričetek ob 1 uri zvečer. Čisti t dohodek je namenjen 7«x zidanje slovenskega doma. Vsled tega vabimo vse rojake, ne oziraje se na to, so-li družtveniki ali ne, na gotovi poset. Za dobro postrežbo bode skrbel Odbor družtva sv. Alojzija. Kje je ANTON SLAPAR (Svapar)f Bil je meseca junija v Whitnevu, Pa., ampak ker je bil boleher., podal se je na pot v staro domovino dne 25. junija 1905; spremljala sta ga dva rojaka v Wind her. Pa. Od tega časa ira je zmanjkalo. Sorodniki prosijo rojake v Whitney, Pa., za pojasniio. Vsako poročilo od n jetra naj se pošlje ua uredništvo Glasa Naroda". 109 Greenwich St.. New Yoiu, N. Y. ; (3-4— JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O. Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in poprav'jenje harmonik. Delo napravim na zalitevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene tri vrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri orsinim ie od dn .-MO Izpadanje las. Najbolje in edino po zdravnikih priznano" in priporočeno sredstvo zoper izpadanje las in plešavost je "CRESCENT". Pospešuje rast las, brk, brade in obrvi ter daje ženskim lasem lep ble-sek in prijeten duh. Velika škatlja $2.00, tri velike datlje $5.00 Vsak naročnik dobi knjižico "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase" zastonj. Kdor želi samo knjižico, naj pošlje za 10c. poštnih znamk. P. FRANK, 229 East 33rd St.. New York City. GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA 4 registrovana zadruga 3 neomejeno zaveze v Ljubljani, Kongresni trg št, 15, nasprot* nunske cerkve, ^i^&fje hranilne vloge ter jih obrestuje po '2/0 to je od vijtoih ioo kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva ^»h uvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi di dvigne začetkom, v sredi ali konceic meseca, ne izgubi nič .na obrestih. Za vložene rneske poŠilia vložne knjižice priporočeno poŠt line prosto. Hranilnica Šteje 300 Članov, ki " W —-——-v- Avitega premokenja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveza zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo rsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti ▼ domovino, da svoje prihranke? direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da m« ta takej cbresti nese. Naslov je ta* Slavna slovenska hranilnica in rosoiilnica V Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. MJC* Denarne poiiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. 5 p Jugoslovanska Katol. Jednota. lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIK-: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavui tajnik: JURIJ L BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing. Mini. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERZISNIK, in, nadzornik. Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAXOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, IL porotnik, 115, 7th St., Calumet. Mick. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jedaote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov olku od 18. aprila, 1., 14. in 28. maja ter od 11. in 25. jun. napi.-j; pri 8. div. ]w>lku od 7. in 21. maja, 5. in 18. junija in 2. julija naprej; pri 9. div. top. polku od 7. in 21. maja, od 5. in 18. junija naprej. Pri trdnjav-»kem topništvu: za rezervnike od 7. do !). maja, od 21. do 2. jun., od 5. do 17. jun.; od 18. do 30. jun., od 14. jul. in od 16. do 28. jul. Ulom v poštni urad. Iz Viča se po-ro.-a: V noči od 20. na 21. marca poizkušal je neznan tat ulomiti v tukajšnjo pošto. Najprej je odprl z vitn-hom hišne duri, nato je šel skozi vežo v gostilno, kjer je moral na isti način odpreti še dvoje vrat. Nato je poizkušal ulomiti še vrata v poštni urad, kjer je bila slučajno večja vsota denarja, a je delo opustil, ker se mu je orodje zlomilo. Mali odlomljcni košček orodja je ostal v ključavnici. Potem je šel tat nazaj v prvo gostilniško sobo, kjer je tudi trafika in drugo blago, prižgal svetilko, pobral iz trafike, kamor je ulomil z dletom, 30 K in pustil le par vinarjev notri. Privoščil si je še dve steklenici piva in nekaj cigaret. Poznala se je tudi stopinja bose noge. Druge stvari je pustil pri miru- — Orožništvo je aretovalo ključavničarja Matevža TJraniča iz Gline, pri kterem se je dobilo razno sumljivo orodje, ki je bilo primemo zarezam in udrtinam pri vratih, ki so bila s silo odprta. Uraniž se je izražal tudi večkrat, da bi rad šel v Ameriko, pa nima denarja, a mož si je na slab način t*>iskal potnine; mesto v Ameriko, je moral pod ključ! Izpred deželnega sodišča v Ljublja- ni. Miha Provšek iz Dolskega je bil obsojen vsle'd tatvine na G tednov .ječe. Franc Boštjančič, ki je mislil pobegniti pred naborom v Ameriko, in njegov oče Boštjančič Anton, ki mu je pri tem pomagal, bosta zaprta vsak 5 dni in plačala po 10 kron kazni. Zaradi krivega pričevanja je obsojena Jera Šink, delavka iz Suhe, na 14 dni zapora. Denar je našel, a ga ni vrnil, čeprav je vedel, kdo ga je izgubil,. Fr. Podjed na Visokem. Dobil je tri mesece ječe. Vsled ponočnega razgrajanja in prizadete telesne poškodbe je obsojen na dva meseca Tone Brank iz Vodic, j Tujega otroka je hudo pretepla He-, lena Kolman, vdova. Sodišče ji je pri-poznalo tri tedne ječe. Vsled razgrajanja, prizadetih telesnih poškodb in norčevanja iz orožnikov pri aretaciji, je obsojen na 8 mesecev težke ječe delavec v Zagorju, Frane Fatur. PRIMORSKE NOVICE. Vodovod iz rimskih časov. V Bo- l.juncu v Istri je gostilničar Anton Sancin začel kopati svet za ameriške trte ob cesti, ki vodi iz Bol junca v Trst. Takoj prvi dan pa je naletel na starodavni rimski vodovod, ki je bil po zgodovinskih podatkih porušen že 1. 80 pred Kristom in ki je v davnih časih prt* skrbi je val Tržaeane z dobro pitno vodo. Kakor se iz ostalin da sklepati, je bil ta vodovod širok 05 cm. Votlina kanala je po 15—30 cm na visoko zalita z apnencem, največ pa z zemljo. Zagonetna prepoved. Uredniki vseh v Pulju izhajajočih časopisov so bili te dni jioklieani k policiji, kjer se jim je naznanilo, da bo vsak list zaplenjen. ki bi kaj poročal o vojaških operacijah v Avstriji sploh, posebno pa v primorskih trdnjavah. Zakonska tragedija v Pulju. Zakonsko Selioss v Pulju sta bila stara vsak j>o 38 let in bila poročena 10 let. Mož je bil ekspediter. Zadnji čas je opazil, da lazi za ženo poročnik Keller 87. pehotnega polka, ki je v gamiziji v Pulju. Dne 15. marca je Schoss rekel svoji ženi, da gre v Trst, kjer ji kupi za god par uhanov z briljantL Res se je odpeljal. Na postaji v Kan-fanaru je pa izstopil in se vrnil domov, tako da je prišel v svoje stanovanje ob 11. ponoči. Komaj pa se je dobro ulegel, prišel je na vrata poročnik Keller. Schoss niu je šel odpirat in mu ukazal vstopiti. Ko je Keller vstopil, je nastal prepir, v kterem je dal Keller svoji ženi klofuto, na kar je poročnik nastavil sabljo Scliossu na prsi in hotel potegniti samokres. Schoss je videl svoj nevaren položaj in uplival pomirljivo na Kellerja, ki se je zadovoljil, da pojde s Schossem v kavarno. Komaj sta pa bila sredi stopnic, zdirjal je Schoss nazaj v svoje stanovanje, zaprl za seboj in divjal nad svojo ženo, ki je odprla prihitele-mu poročniku vrata. Ker je Schossu pretila zdaj zopet smrtna nevarnost, skočil je skozi okno v 1. nadstropju na dvorišče in se nekoliko pobil ter se skril pri neki stranki. Kelle^ je pri-hitel za njim in bi bil Schossa gotovo ustrelil, da ni ta zbežal v vojašnico, kjer je naznanil ves dogodek. Ko se je drugo jutro vrnil Schos domov, ni bilo nikjer žene. Poizvedovanja so imela uspeh, da so našli v vojašnici pri Maksimilijanovih barakah Schos-sovo ženo mrtvo, Keller je pa umiraL Poročnik je ustrelil njo in sebe. Z lopato po glavi je udaril Anton Šuligoj iz Čepovana na Goriškem svojega tovariša Petra Podgornika, ko sta na polju delala. Podgornik je moral v bolnico vsled težke poškodbe. Ustrelil se je 15. marca v Brezani pri Korminu finančni stražnik Adolf Neumann s svojo puško. Vzrok samomora je neznan. Požar v Krminu na Goriškem je u-ničil 18. marca tovarno za pohištvo tvrdke ČrnetK* & Co. Škode je okoli 20.000 kron. Toča je dne 13. marca bila v oglejski okolici. Pokrila je zemljo 10 mm na debelo. Več ur je bilo vsled tega nekaj cest za promet neporabnih. STAJERSKE NOVICE. Človeško okostje so izrile svinje pri Zajckloštru blizo Konjic pri posestniku Podgoršku. Okostje je bilo v pesku pod neko pečino, zraven so pa našli neke starinske predmete, kar spri-čuje, da je iz davnih časov. Tatinska družba. V Ljutomeru in okolici se je zadnje dve leti izvršilo mnogo prav predrznih tatvin. Okra-dene so bile celo postaje za streljanje zoper točo. Sedaj se je posrečilo pri-jti predrzne uzmoviče, in sieer so bili to viničarski sinovi Fran llanzekovič, Rudolf Petek in Fran Rozman. Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo Hanzekoviča v 10, Rožmana v 9 in Petka v 8 mesecev ječe. Suroveži. Jakob Jug iz Spodnje Korene pri Sv. Lenartu na Štajerskem se ga je 0. jan. v Kranjčevi gostilni v domači vasi tako navlekel, da je legši pod drevo sosednje hiše takoj zaspal. Iz Kranjčeve gostilne so kmalu za njim prišli bratje Franc, Mihael in Ivan Janaš, ki so zagledali Juga spe-čega pod drevesom. Zgrabili so vsak lesen drog in začeli udrihati po njem, da so ga smrtno nevarno poškodovali. Ko je bil Jug ves premlačen,.so ga nesli suroveži v hlev Simona Čučka in mu pobrali ves njegov denar v znesku 4!) kron. Mariborsko sodišče je obsodilo Franceta Januša na 10, Mihaela na 8 in Ivana na 4 mesece težke ječe. Poizkušen samoumor. Zastopnik celjskega mlina Pribosehitz se je v irozdu pri Brežicah obstrelil. Se živega so prepeljali k njegovi sestri v Brežice, kjer sedaj leži. Vzrok poizku-šenega samoumora so neugodne de narne razmere. Deghenghi je dal Pri-bosehitzu zarubiti vso hišno opravo, kar je Priboschitza tako žalostilo, da si je hotel končati življenje. Dobrnški topliški nočni čuvaj Matevž Marošek je bil obsojen zaradi nočnega napada na pet mesecev ječe. Marošek -je seveda hud "Nemec". Nemščina mu je pomagala, da je zapravil krasno posestvo. Za sedanjo kazen naj se končno zahvali pri Auer-ju in Pirtovšeku, zakaj ta dva sta njegova predstojnika in po njih pritisku je postal Mai jšek "Nemec". To je zopet sad Auerjevega hujskanja zoper dobrnške Slovence. MaroŠekova hčer, ki služi pri Pirtovšeku, obljublja biti vreden otrok svojega očeta. Ne smemo pozabiti, da je Marošek Matevž eden najgorečnejših 'fajerberov", najhujši hajlovec na Dobrni. V nemškem Celju bo imel sedaj najlepšo priložnost za hajlanje! KOROŠKE NOVICE. Zapravljivčeva smrt. Dne 14. marca se je v Beljaku ustrelil bivši pomožni poštni radnik Eduard Walka. Rojen je bil 1. 1873 v Bonu, a pristojen v Novo mesto. Poštno službo je kmalu zapustil in se klatil po svetu, zapravljajoč podedovano premoženje. Ko je vse zapravil, je napravil po gostilnah mnogo dolgov, ki se jim je izognil z revolverjem. Zraven njega je ležala izpraznjena rumova steklenica, kar dokazuje, da se je na svoj konec dobro pripravil. BALKANSKE NOVICE. Makedonija. Odposlanci makedonske financijelne komisije so brzojavili svojim odposlanikom, da za mesec februar gaze še niso izplačane in da porta še sedaj ni sprejela predloženih načrtov. Poslaniki bodo pritisnili na Turčijo. CENJENIM ROJAKOM PO AMERIKI 1 Pregledal sem svoje knjige ter iznašel, da imi dolgtije mnogo od Vas, kterih sedaj ni več na Calumetu, Mich., lepo svotico okroglih $3800. Ne glede na to svoto, ktera je za navadnega trgovca izredno ve.ika, pač pa na poštenost Slovencev in Hrvatov, poživljam vse one rojaike, ki šo bivali tu na Caluanetu ter odšli, ne da bi plačali meni svoj dolg, da to storijo čim hitreje jim je možno, ter da mi, če ne vsega na enkrat, vsaj v mesečnih obrokih plačajo, za kar jim bodem hvaležen. Jaz sem in ostanem vedno mnenja, da so Slovenci in Hrvati POŠTEN.. AN?3, kteri so si svesti svojih dolžnosti in hočejo plačati ono, kar <=o drugemu ostali dolžni. To je prvi poziv v teku mojega 141etnega-trgovskega poslovanja in se nadejam, da bode imel uspeh. Spoštovanjem MIKE SUNICH, 421 7th St., Calmnet, Mich. (24-3—24-4 pop *red pet> Kje je JOSIP BRUDAR? Doma je iz vasi Potok, fara V al tat vas pri Novem Mestu. Po izpovedi ožjega xo-jaka se je nahajal nekako pred dvema leti nekje v Pittsburgu, Pa. Za naslov že«i zvedeti njegov 15Ietni sin Matija, Ik/teri je prišel zadnji mesec k svoji teti Ani v Ramej*, j Pa., in je sedaj brez vseh nadaljnih' sredstev. Kdor Lamed rojakov 211a za njegov naslov, naj ga blagovoli ■poročati: Frank Rupnik-u, Ramev, Clearfield Co., Pa. (4h6—i) NAZNANILO. Slovensko katolišfao podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drujr -nedeljo v mesecu. Dmžtvecikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali ilela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nelkterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Predsednik: Muško Josip, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; I. tajnik: Cekuta Louis, 57 Villa St., Allegheny; II. tajnik: Cekuta Josip, 57 Villa Street, Allegheny; blagajnik: Volk Vincenc, 28 Tell Street, Allegheny; delegat: Yolk Ferdinand, 122 42nd Street, Pittsburg. — Odbor: Borštnar Ivan, 57 Villa Street, Allegheny; Povše Nik., 28 Tell Street, Allegheny; Strniša Fran, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; Sercelj Ivan, 1011 Congress Street, Allegheny; Golob F., 1211 Madison Avenue, Allegheny; Fran Jesih, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa. Mesečni pris^viki naj se pošiljajo samo H. tajniku: Josip Cekuta, 57 Villa St., Allegheny, Pa. (26feb07) NAZNANILO. S tem naznanjam, da je dne 15. januarja 190b umrl JOSIP STRUBELJ, zasebnik v Gaberji št. 10. zapustivši naredijo e. k. okr. sodišča volje. Ker je sodišču bivališče zapustnikovih sinov Josipa, Franceta, Antona in Alojzija Strubelj neznano, poživlja se ta-isite, da se takoj javijo ter zglasijo za dediče, ker bi se sieer zapuščina obravnavala le z glavnimi dediči. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, N. Y. PEVO VODJA! Slovensko delavsko pevsko družtvo "Planinski Raj" sprejme takoj izurjenega pevovodjo, ikteri bi bil popolnoma kos svoji nalogi. Učne ure so le oib večerih. Plača po dogovoru. Na- tančneja pojasnila pismeno. Ponudbe poslati I. tajniku: JOHN REMŠGAR, 519 Power St., Johnstown, Pa. (Pet, pon sred 30-3—11-4) Kje je JOSIP MERKUN, Bival je pred 9. meseci v Barbertonu, Ohio, in odšel ne vem kam. Ker mu imam nekaj važnega iz starega kraja poročati, bi rad zvedel za njegov naslov brat: Frank Meitkun, 436 Cor. Lake Avenue, Barberton, Ohio. (30-3—5-4) POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske doge in za doge za kadi. Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pišite nam, naši pogoji so ugodni. FRIEDLAENDER & OLIVEN CO., Shreveport, La. P. O. Box 502. Starčevič cigarete za $3.00« Mi prodajamo 5 funtov starokraj-jovskega tobaka za pipo ali 3 funte bosansko-avstrijskega ali turškega to baka za cigarete. Kdor naroči za $3.00 blaga, dob zastonj lepo pipo in importiranega "STARČEVIČ" cigaretnega papirja Za |3.00 pošljemo 500 Starčevič ci garet, narejene iz najboljšega star«' krajskega tobaka. Vsak naročnik dobi 4 odrezke (>kt. po ne), ktere naj razdeli med svoj prijatelje in naj jim pokaže naš to bak. Zato prejme do t i en ik od na* zlato uro In verižico, ali škatljo za d garete ali tobak z napisom: "Živil Slovenci ▼ Ameriki t" Pišite na: SLAVIC TOBACCO CO., 237 Baat /8th Bt. New York. H.T i „2»SE PRGDNO SE RAZBOLIS." T^V 7 pismo knjiga modrosti Isusa sina Sirahovega v 18. poglavju na 19« strani. Ta izrek j2 dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komuna svetu potreba nauka o čuvanja zdravja, je v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno še le takrat išče zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna. Blagor onemu, katerije zdrav, a kedor zdravje izgubi, je v nadlogo sebi in drugim. Zdrav človek je trden in ve?el, njemu ne škoduje veter in zima. Jed in pijača mu diši i 1 delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen i.i zaclovoljcn. Zatoraj rojaki ! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se samo na: Dr. E. C. Collins Medical Institute Kajti znano Vam j:' daj? «11 edini, kateri Vam garantira in vas v resnici do kraja in popolnoma ozdravi bodisi katere koii bolezni kronične ali akutne kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, č revah, 'ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni Ozdravljen: trgaš *» bolezni v prsih * Javna zalivala. Springfield, Iij.s. DRAGI GOSPOD DR. E. C. COLLINS M I. NEW YORK. Vam naznanim, da sem prejel Vaša posljana zdravila za srbeči lisaj in Vam se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti jaz sem sedaj p:y)lno-ma zdrav. Vas pozdravljam s spoštovanjem John 11 Intihar, 1917 So. 15th Street, SPRINGFIELD. ILL. John dubik, 17 Reed St., North Adams, Mass. Da bodete bolezen priložite nekoliko znam 140 West «1 h Street, fmm pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, znancem ali prijateljem v staro domovino in to seveda naj raj še v gotovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in najceneje preskrbi RANIC ienwich Street, New York, IN. V. PODRUŽNICA : 6104 St. Clair Ave-, — Cleveland, Ohio. Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj = pošiljam ------------ 100 kron avst. velj. za $20.55 s poštnino vred. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA ''GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Bell Phone: South 143 * 9 Cuy. Phone Cent. 1619 THE STANDARD BREWING CO. najboljšo vrsto piv*. 137 Train St. Cleveland, O. „ . , zjast, šumenje m tok iz u ies, otflušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lisaie, ma-^ole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavoboli, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni moške ali ženske, kakor tudi vsake tajne spolne bole/lli in napake. On je prvi in edini zdravnik kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma. ( Čitajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za ' popolno ozdravljenje. Ozdravljen: tajne bolezni in izpadanja las. Alex Lombardi, Glems Falls, N. Y. ložje spoznali pišite po knjigo ,,Zdravje", katero dobite zastonj, uko pismu k za poštnino. Ako ste bolni ali slabi ter rabiti1 zdravniške pomoči, na-tanko opišite svojo bolezen in naznanite, koliko rasa že trpi in koliko ste stari iu vse glavne uzroke radi katerih jo bolezen nastopila in pisma naslavljajte na sledeči naslov. DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, New York, N. V. Zavod je odprt lar d g ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od io ure dopoludan do i ure dat < Ako hočeš dobro postrežbo z mesom ingrocerijo tako se obrni na Martin Ger&l&a, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam t zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. 9 WW f f f f f Vsi časopisi slave tovarno ur New York Watch Co , ker so uvideli, da naši rojaki ne morejo nikjer kupiti tako po cen« L'KE, kakor so naše. New York Watch Co. prodaja ure po tovnrniškej ceni. Dobro pozlačeno uro s treini pokrivali, 15 kamni in jamčenoza ir» let, dobro po-z ačeno verižico in lep prstan z lepim kamnom. Vse to velja le $-4.00. Kadi zahvalnih pisem, ktere dobivamo od naših rojakov, bili smo prisiljeni, da naročimo še 1UU0 ur posebej m sicer še boljših, tako, da nam bode vsakdo hvaleien. Zato rojaki, kteri še nimate ure Jlh tak°j- ker samo New \ ork \\ ateh Co. jemlje ure nazaj, ako ne ugajajo in vrne denar. Nadalje imamo tudi garantirane Erave srebrne s tremi pokrovi, 15 amni, jamčene za 2» let. Veljajo samo $8.00. Na vsakej uri je urezano "Spomin 11 Amerike". Pri naročilu pošljite $1 v naprei. a ostanek plačate na ekspresu. ______>Ta« naslov je; NEW YORK WATCH COMPANY 447 B. 87th ^trMt, New York. 9 -fli /Vlrtva > prij>ovest in razgovor za njo. Ne-prestanu je premišljeval, kaj mu je sedaj [K>četi ? Časih se je ozrl od strani 11:1 dekleta, na njene zlate lase, in dozdevala m' mu je krasnejsa od ]>omla-danskega dneva, ki ima pisano svoje cvetje in solnčne svoje žarke. Tedaj je vedel za gotovo, da jo ljubi, a vedel je tudi, da je skoraj ljubiti ne sme, ker je hči človeka, ki je nekdaj pokončal vso srečo očetu njegovemu. Morda ga ona ne ljubi t Tu je bila re-hilna misel! Kaj je on dekletu! Saj je še skoraj otrok! Če bi zvedel resnico o tem, potem bi jo laže jKtzabil. Pozabiti jo! Kako se mu je duša stiskala v bolečinah, ko je to mislil! In je spominjal še živeje. kako olgi zimi sladki spomin na-11jeva! dušo in s kako sreč-se je spomladi povraeal v la bi jo zopet videl in zve-■! In sedaj je hči sovražni-eira! Pozabiti jo mora! V mu nehote vsilijo krasni verzi: prt tem mu je v njo raz,- nirn src* Lukove« del, kdo ka njeo spomin Heine ie* •pnja poti jo na A vsf Polož drug« 1 Na slavi i ni. U< roko: I u mein uar zu d un k les Leben t rabite eiiM ein sii>ses Bild; ua das siisse Bild erblichen, in ich jianzlich naehtumhiillt." pet -e ga pdasti nova misel! ko bi usoda hotela po tej poti i/niti sovražne elemente, po tej }>okoiienti nekdanjo nesrečo ter idomesfiti z novo, sladko srečo? ekako mora z dekletom govoriti! '.aj se mora razjasniti na eno ali > stran, hitro razjasniti! . . . dvoriŠ*-u pred Nižavo so se podi gostje. Ana je ostala pri stra-goinir pristopi k njej in ji poda "Gospodična Ana," ji reče ti- senski dnevi, ki se jih nerad spominjam. Toliko vem za trdno, da nikdar nisem imel človeka, ki bi me bil ljubil. • Ko sem imel kakih deser let, mi je de- ' jal nekega dne Viktor Malec: Kaj boš ti, ki še očeta nimaš! Bilo je to pomladanskega dne in pri mizi smo sedeli in Viktorju je ravno tedaj sedla na čelo črna muha. Spominjam se tega dne, kakor bi danes bilo, in dobro se tudi spominjam, kako se je vse smejalo bistroumnim besedam mlade- j ga sinčka. Ali od tedaj sovražim tega ; človeka, a časih se čudim sam sebi, da j ga še nisem zadavil do sedaj! Njegove ' besede pa so ležale kakor teman ob- j lak na življenju mojem in kakor črna 1 senca se je vedno za mano plazilo I vprašanje: kaj boš ti, ki še očeta nimaš! Postal sem bojazljiv kakor zajec, sc ogibal vsaki družbi in premišljeval in premišljeval, kako je mogoče. da jaz edini po svetu tavam brez o'eta. To so bili časi! Nekdaj sem se prebudil! To je bilo takrat, ko se mi je v gimnaziji odprlo zlato polje domovinske ljubezni! Saj jili poznate, tiste sladke trenutke! Človeku je, kakor da se je prebudil iz dolzega, dol-zega spanja! Tedaj se mu pove, da ima domovino, malo, zapuščeno in tlačeno domovino! Pove se mu, da jo sme in da jo mora iz vsega svoje srea ljubiti ! I11 kako se to mehko, mlado srce oklene te domovine in vse misli so ji posvečene! Res, gospod Lesovej, sladka je vsaka prva ljubezen, ali najsladkejša je tista prva, komaj zbu-jena, mlada ljubezen do domovine! Obenem se zbudi v našem srcu tisto poetično, prekipeče sovraštvo do naših tlačite! je v. Kako znajo mlada srca sovražiti! Res je, da se potem okruši 1 to sovraštvo in da človek, stopivši v j življenje, marsikaj z drugimi očmi o-I pazu.je nego li poprej v prvi mladosti! Mi, gospod Lesovej, smo pri sedanji . vzgoji — Nemci s slovanskim mesom! Naša beseda je slovanska, ali nje pomen je nemški! Naše mišljenje je nemško, če tudi menimo, da je slovan--!:<'! In jaz sam, kakor me vidite sedaj pred seboj, sem nemška fraza, ki je postala meso v slovenski obleki! Naše vedenje, naša svojstva, naša znanost, vse je nemško, in čutimo se, kakor v tuji obleki, ki nam je na vseh mestih predolga in preširoka! Hotel sem slovanske vzgoje, ali dati mi je niso hoteli! Vzorna želja mi je bila, iti na slovansko univerzo ali v Ivrakovo ali Varšavo ali v sveto Moskvo! Te- Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude 2 Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpcllerjem in čuditi s« bodete radi hitrega ozdravljen ja. — Bahilsem Va$ Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z i^bornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križa in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev.^H. W. Freytag, Kamel, III. Na vsaki steklenici je tnaša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RiCHTER & CO. 215 Pear! St., New York. morem A- i v Pitt&burgu, Pa. in okolici boginja in čista kakor angelj božji!" Izvleče zlat medaljon nekje izpod obleke ter ga odpre. '' To je vse, kar mi je ostalo po njej in če bi oni vedeli, bi mi vzeli tudi ta zaklad. Pogledite, ali ni to utelešena poezija, ali ni kakor oblaček, ki v solnčnem blesku plava po jasnem ob-nebju!" Bogomir Lesovej pristopi. V luninem svitu pa jasno spozna drobni o-brazek — svoje matere, kakor ga je kazala podoba na steni! (Dalje prihodnjič.) Rojakom naznanjam, da j. za tam o šn ji okiaj moj edini pooblaščeni zastopnik za vse posle JAKOB ZABUEOVEC, 4824 Blackberry Alley" Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od J «. d<> iS. uro, ter ob sobotuh do 8. ui'e zvečer. Icnji g, KATEKU SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSE&-JA, 109 (HLEBU WICH STREET, NEW YORK. Išče se IVAN ŽITNIK, doma iz vasi Vino, fara Šmarje, okraj Ljubljana. V Ameriko je prišel pred IG. leti; do lanskega leta nahajal se je v Minnesoti, odkoder je prošel nekam v Penmsyfvanijo. Ivdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti "Glasu Naroda", ali pa njegovem sinu: John Žitnik, Ely, Minn. (20-3_4-d\ NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, d» sem dne IG. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski SALOON ho dn da >h tirih bodem pri 'Prepadu' in ičakoval bodem Vas!" Ničesar mu ne odgovori. Roka, ki jo bil prijel pri slovesu, se ji trese in A nebu p dla tre pei cula samo ona, "jutri popol- daj pa je posegel moj varuh, gospod Ernest Malec, v življenje moje in hotel, da bi se drgnil tudi jaz po oglaje-nem tlaku ter šel ali v Gradec ali na Dunaj, kjer se deli kruh nemške oli-upre vanj. Bilo jt \ ke! Postavil sem se mu po robu in pobegnil od doma, a kakor liudodelnika so me pripodili semkaj nazaj. Končno mi je izginila vztrajnost, povesile so se mi peroti in sedaj sem kakor vulkan, ki je izbljuval iz sebe vse ognjene moči! Kmalu je oživela vera, da nisem pri pravi pameti in vsak hlapec je imel pravico zasmehovati mene. A nihče me ni zasmehoval bolj, nego hišni sin Viktor iu vse se je smejalo in bilo zadovoljno! Tolažil sem se, da postanem zakonito polnoleten, in da postanem tedaj tudi gospodar svojemu imetju. In tedaj sem hotel v kraje svete in blage, kjer teče vir neskaljenega slovanstva! Postal sem polnoleten! Takrat pa so dejali, da sem fantast in da bi ne ve-i del s svojim premoženjem pošteno go-I s podariti — podaljšali so zategadelj i na vse večne čase varuŠtvo nad menoj ter mi pokončali vse, vse upe!" Umolkne in zopet prične tihotno ječa! i. Potem pa zašepeta: "Končno pa t no je- me je udarila še ta nesreča. Ali kaj proseče in milo oko i odgovorila. U ričua Ana, boste li pri- <>sno ji izpusti roko. Bo-ivi pri vseh ter krene po gozd. Noč se je bila na-.i in tu pod vejevjem je ioma temno. Čuti ni gla-air kralju.1,o po gaju. Na iporaa prikaže svetla lu-.-e utrinja pri zvezdi! i-pe na mesto, kjer leži lala tratina. Lunini žarki na ta prostorček ter ob-temnorjavo travo. Sredi ležalo posekano deblo, ielo. Na njeni sedi Filip >kaiui si je bi! zakril lice roke pa mu padajo v negi lasje! V samoti je sam daljnem gozdu pa vlada ! Filip stiska krčevito m, sedaj in sedaj mu za- V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami. Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa 'Pnone. Občevalni jezik: slovensko, hrvatsko, slovaško ali nemško. Za mnngobrojen obisk se cen j. ro jakom toplo priporoča Anton Flori, lastnik gostilne. C5-1—16-7 06, pon, sred, pet) Alojzij Cešark 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y. Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje parobrodne listke, f&ifkarte) za razne prekomorske Črte. V zalogi ima veliko število zabavnih in podučljivih knjig. MOLITVENE KNJIGE: Vrtec nebeški, slonokost, $1.50, slonokost z okraskom $2. Jezus i 1 Marija, slonokost $1.50, slonokost z okraskom $2. K'juc nebeških vrat, slonokost $1.50, slonokost z okraskom $2. Dušna paša (umrli škof Baraga), fino vezana $1.75, v rudeči obrezi $L Mali duhovni zaklad, v platno vez. Naš cesar Franc Jožef L, 20c. Navodilo za spisovanje rasnih piM* 80 centov. Nemščina brez učitelja, 40«. Nesrecnica, 30c. Na preriji, 20c. Naseljenci. 20«. Nikolaj Zrinjski, 20c. Najdenček, 20e. Na indijskih otokih, 30e. Naš dom, L do IV. zezek, po 20e. Naselnikova hče, 20c. in H. d* zlata obreza 80 ct. Sveta Ura, tino vezana, šagrin, $150. (Narodne pripovedke, I. Zlata šola, z zlato obrezo. $1.00. I vsak 20c. Rajski glasovi, platno, Jata obreza. Oče naš, povest, 50c. (mieen molitvenik), $—40. j Ob zori, (Cankar), 50c. Otrooka poboznost, platno vezane, ru- Ob tihih večerih, (Meško) povest (leča obreza. $—.25 ! 70c. * ' Nebeške iskrice, platno, zlata obreza. Odkritje Amerike, 40c. 60 centov Poduk rojakom Slovencem, 30r Presveto Srce Jezusovo, platno, zlat? ' obreza, $1.20. Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza. $1.20. Sv. Rožni venec, plaxuo, zlata obreza, $1.20. tal, solze iz tr- >sj ir tihe >d Tel pristopi. dor!" ga pokliče solino. Filip dvigne glavo. "Kdo jet Vi ste, Lesovejf" Ni mu bilo všeč, da sta se sešla na m mestu. "Videli ste me v slabem trenutku,' »regovon i, da im jki prilik ro, "in sedaj boste me-žensko srce. ki se pri solzah topi." :oj zopet sede na deblo. Vam nekdaj, da sem 7 veje ter potem urai-iliti" k n.eni, če Vas je 1, oje besede. Videli že pretakal, a sedaj se ■koliko opravičiti!" Kaj list aii ima kak Vam hočem govoriti o tem. Presmešno je tudi!" . . . Ko dvigne obraz, opazi Bogomir v luninem svitu, da je bila razprostrla se ognjena rdečica po bledem tem obrazu, kakor bi se Filip Tekstor sramoval samega sebe. Bogomir se spomni tedaj gospo t "ne Mete in njenega častilca, notarja Sodarja, in skoraj je vedc-1. o kaki nesreči je hotel govoriti prijatelj! "Resnice Vam nisem govoril, gospod Lesovej," prične oni na novo z zamolklim glasom, "resnice Vam nisem govoril, trdeč, da me v življenju ni ijubil nihče! Kakor v sanjah se je še spominjam nje, ki je nekdaj sijala s solncem milobe svoje v moje ubogo življenje, ki me ie nosila na rokah, ki sem ji bil vse in ki je potem izginila od mene, kakor izgine vila sredi tožui j noči z luninim svitom! Morala je to na mokrih tleh pričakuje zim- ženska biti kakor boginja in čista, ka-njemu sinrtono-nih viharjev, kor angelj božji! Sedaj še mi noč na 1 žametov, ki ga bodo umorili, noč počiva v sanjah trudna glava na . ts NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g Fran Gabrenja, 519 y2 Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v knpčijskej zvezi. Upravništvo "Glasa Naroda". zopet, "ali o, ki Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, lil., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, mi da sem otvoril novo urejeni ft saloon pri "Triglavu", I 617 S. Center Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice, U kjer točim pristno uležano Atlas* £1 pivo, izvrstni «riii»key. ^ajboijft vina in dišeče smo.lke sc pri nuti j* na razpolago. _\"adaije je vsakemu Y na razpolago dobro urejeno keg. ijj! Ijiščs in ijjrr.Ina miza (pool table). h Potujoči Slovenci debrodošli. Vse ^ bodem dobro postregel. Za obilen obisk ie priporoča L, Mohor Mladič, # 617 So. Center Are., Chicago, I1L in Lot in ( jih tori do! >d a list zavest, kako uboga ! rahlih njenih prsih in sladka njena išče na stvar je vendar? j usta mi govore tolažbo in ljubim jo iskreno. In kako bi je ne iju- ilcrog poko K matere svoje, redilne veje, jega polno bratov, ki so mu ale zime poprejšnje, ki mu ) jasno oznanjujejo njegovo uso-Ubogi list! In če ima zavest o 11 tem, ubogi list! — Jaz sem tak-list, in jasno imam zavest, da u-im, da sem na večno odločen od . ki brez nje živeti ne morem!" i- me sedaj vprašate, kje sem se ■dil, Vam komaj povedati morem. ►op-.Jni zavesti svojega življenja Domače podjetje. | Vsak Slovenec ali Hrvat pij« naj v koriRt svojega zdravja goreče. bil, saj je bila vendar rodna mati mo- l j ,1UJ v kotim, svojega «un.vj« "K" i« lii V11I '/(V če bi ne imel sporni- ! k ^ Triglav" zdravilno grenko vino iu "Ban Jelačič gren-čičo" ktero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. rDobi 8e pri: ja! Kje bi bil že, če bi ne imel sporni nov nanjo!" Razširi se mu utisk sreče po bledem licu, potem pa vstane in vzklikne navdušeno : "Vi imate srce, gospod Lesovej. in zategadelj Vam hočem odkriti svoje « , . svetišče, da bodete tudi Vi gledali nje | "TiIglSV 6(161111681 ffOftS , zorni obraz! Umrla je že davno in še sedaj jo vidim bledo na mrtvaškem o- - pri' d tu na Niža vi, A že moja dru. A v mojem sreu še \*edno živi m, otročja leta so mi kakor megleni je- fo^e vedno živela! Bila je lepa kakor " , , - ŠM «eB W. I84h £t.9 CHICAGO; ILL. »P "P" ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE Angleščina brez učitelja, 40c. Abecednik, slovenski, 20c. Ahnov, anglelko-nemški slovar 50c. Aladin s čarobno svetiliiico, slikano 10 centov. Andrej Ho far, 20c. Avstrijski junaki, vezano 90c. Admiral Tegethof, 20c. Aškerc "Mučeniki", elegantno vezano $1.25. Ave Marija, 10c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, zanimiva pov., 15c. r>erač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, 10c. Benetska vedeževalka, 20c. Uurska vojska, 30»-3ožičui darovi 20p Bleiweiss, Slovenska kuharica, $1.80. Cvetke, 20c. Orni bratje, 20c. Cerkvica na skali, pravljica, 10c. Ciganova osveta. 20c. Cvetina borograjska, 30c Cesar MakffiT"iTc. Kako je zginil gozd, 2Uc Krvna osveta. 15e. Knstof Schmid, 1U0 prifxn-edk. Kalan, povesti. 20e. Kako postanemo stari? 40e. Lažnjivi kljukec, 20c. Leban, sto beril, 20c. Mali vitez. I., IL, UL del. $2J5U. Mladi samotar, 15c. Mati Božja z Bled-, 15«. Mali katekizem, 15c. Marija, hči polkova, 20« Marjetica, 50e. Mala pesmarica, 30c. Materina irtev, 50c. Mirko Poštenjakovič 28«. Miklova Zala, 30«. Mrtvi gosta*, 20e. U»7t Ery, 20c. Mlinariev Janes. 40«. Nezgoda na Palavann. 20« Narodna biblioteka, posamezno, Nedolžnost, preganjena, 20c. prosta. KRA8NB VELIKONOČNE RAZGLEDNICE PO 3 12 KOMADOV 30 CENTOV. Primož Trubar, (Aškerc), lirična p« sem, 50c. Podobice svete, razne male 3c. Prst božji ali izgledi, 15e Poslednji Mobiaanec, 20c. Prva nemška vadnica. 35«. Pred nevihto, novela, 20c. Pregovori, 30c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. -red turškim jarmom, 20c. Princ Evgen, 20e. Prešernove poezije, broširane, 50«. Pravljice, 20c. Pred nevihto, novela, 20«. Potovanje v Liliput, 20c. Pavliha, 20c. Pravila dostojnosti, 20c. Bočni tl.j v -nemški slovar, broš., 40« Ročni slov.-angležki besednjak, nsvi, 30 centov. Rodbina Polaneških, Sienkiewicz, 1-3 $3.00. Ribičev sin, 10c. Eadecki, 20e. Resnicoljub, 20c. Rodbinska sreča, 40c. Repostev, 20e. Roparsko življenje, 20«. Razglednice, newyorske, 3e. h narodna noša, 3c. ,? ljubljanske, 3c Robinzon, 50 c. Spisovuik ljnbavnih in zenitovan^sktt pisem, 30c. Sanjske knjige, velike, Spretna kuharica, Ijn^širana, 80c, Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta noč, 15«. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski saljivec, L in IL knjiga vsaka 20c. Stric Tomova koča, 50c. Stanley vAfriki, 20e. Srečolovec, 20c. enilja, 15c. Spisje 15c. Stoletna p/atika, 60e. Spominski listi, 25c. Sv. Notburga, 20c. Sv. Genovefa, 20c. Sita, mala Hindostanka, 20«. S prestola na morišče, 20c. Stezosledec, 20c. Spisi v ljudskih šolah, 30«. Strelec, 20e. Šaljivi Jaka, L in H. del, jedna knii ga, 20c. »tiri povesti, 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Timotej in Pilomena, 20e. Tisoč in ena noc, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, 20c. Vosčdlna knjižica za vse prilik«, 20« V gorskem zakotju, 20c. Venček pripovesti, 20c. Vseznalec, mali, 20c. Veliki katekizem, 30c. V delu je rešitev, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. Vojska na Turškem, 40c. V zarji mladosti, 25«. Vstajenje, 20e. Veliki Janežičov nemško-slovenski be sednjak, vezan $3. Zemljevid Združenih dr^av, 25c. Zemljevid celega sveta, 25c. Zemljevid rusko-japonske vojne, 25 Kranjske dežele, 20c. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30«. Z ognjem in mečem. Št. 41 do 56, *w skupaj $2.50. Zlata vas. 20c. Zgodovinske povesti, (Vrhove«), L, H lil., vsak zvezek. 40c. Zemljevid Evrope 25c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50t Zirovnik, narodne pesmi z naperi, 1 in II., po 60e zvezek Žalost in veselje, 40c. Zeninova skrivnost, 25e. 60 malih povesti. 20«. Opomba. Naročilom je pride jati d« nar. Knjige pošiljamo poštni* / CENTI KOMAD ; OUNARD LINE PART^iiCl S^l^lUUiajo MED TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM. M&N1K1 IMAJO JAKO OBSFŽ£M POKU IT PUOSTO.H !%a EliOVU ZA §ET AN J li POTMKO® FRCT^E^e a JLZRHDr odplujo iz Vorka dne 10. aprila. iz New lile 24. CJSEPITHIAS? odpluje iz New ^ orka dne S. Maja. ULTONIA, 8LAVON1A in PAN NOKIA ao parmki na jva vi-laka Ti parnim ao napravljeni po najnovejšem kroja in zeio pnkladk-%a tretj? razred, JEDILA so uobra i 2 potDikom trikrat na "La Touraine" „ ,, ,, ............,......10,i >» ,, ,, ,, "L'Aquitaine" ,, „ ,, ..................1U,»mcj m I., h ,, „ "La Breta<^ne"......................*.......... V"1 t, i',""" ,, "La Chanipape" ..............................S,«MH» „ !Mte :•,»>'"» ,, ,, Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Paruiki odplnjejo od sedaj naprej Tetino ob četrtkih ob 10. pri dopoludne iz pristanišča št. North River, ob Morton St, N. M, •LA TOURAINE 5. aprila 1906, *L\ LORRAINE 10. maja 1906. •LA LORRAINE 12. apr. 1906. *LA TOURAINE 17. maja 1906. La Champagne 19. apr. 1906. *LA SAVOIE 24. maja 1906, *LA SAVOIE 26. apriia 1906. *LA PRO\'ENCE 31. maja 1906. *LA PROVENCE 3. maja 1906 * LA LORRAINE 7. junija 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. POSEBNA PLOVITBA: La Gascogne 14. aprila 1906. La Gaseoime 12. maja 1906. La Bretagne 21. aprila 1906. La Bretagne 19. maja 1906. S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. razreda. M. W. Kozminski, generalni agent za z&pad, 71 Dearborn St., Chicago, 111, AUSTBB-AMEBICAW IM Regularni potni parniki i BI i "i i l4 <}FRANCESCA" odpluje 24. aprila. S "SOFIA HOME>BERG" odpluje 9. maja. j "GIIJLIA'^ Odpluje 15. maja. "GEORGIA" odpluje 29. maja, 2 i vo2lJn med ISew Yoi-kom, Trstom in Rek >. __9 t Najpni>rav»«3la in Dajwn«-jKa j aro roona erta v ■ LjttRljKDO m sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub 1 * Ijano le SO centov- Potniki dospo it>ii dan ua paznik, ko od doma gredo^ ^gsMsišSffisli i™..