Torek: Tednikov kopalni dan
U Liny J íJ^Jjy
Ptuj, petek,
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih.
Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
28. marca 2014
letnik LXVII • št. 25 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8 »98,2° 104,3 www.rad¡o-ptu¡.s¡
Štajerski
Politika
Ptuj • Ali se tako izvajajo naložbe?
O Stran 9
Slovenija • Nepredvidena dodatna dela pri investicijah
Aneks na aneks, pogača
Skorajda ni več investicije, tako na državni kot na lokalni ravni, ko k pogodbi zaradi nepredvidenih dodatnih del ni treba sklepati anekse. Nekateri za to krivijo nenatančne popise projektantov, spet drugi to možnost spretno izkoriščajo v svoj prid in polnijo lastne žepe.
Kje iskati krivce za tovrstne težave, je težko enoznačno reči, dejstvo pa je, da bremena dodatnih del zmeraj nosijo davkoplačevalci. Stanje v gradbeništvu je v zadnjih letih porazno, po tem, ko so ugasnila vsa večja gradbena podjetja, nekoč nacionalni ponos, se danes še redka podjetja borijo za obstoj. Še zmeraj se na razpisih pojavljajo t. i. »padalci«, ki še dodatno znižujejo že tako nizke cene, po le nekaj mesecih gradnje pa se k pogodbam sklepajo aneksi za nepredvidena dodatna dela. Ali so nekatera dela res nepredvidena in nepredvidljiva, je sicer stvar stroke, a kot trdijo poznavalci, svoj kos pogače nosijo tudi projektanti. Ti naj bi bili pri izdelovanju popisov precej nenatančni, vendar praksa kaže, da za takšne anomalije ne odgovarja nihče.
Patricija Kovačec
Foto: Črtomir Goznik
Šport
Tenis • Blaž Rola potrdil nastop za reprezentanco Slovenije
O Stran 11
a
Im*-	i .
ML.
— s,,
■ ■ " :
t. -fc - í
p „
Zakaj so zdravila pri nas dražja kot v tujini
Slovenija • V minulem tednu je v veljavo stopil nov Zakon o zdravilih, konec februarja je Ministrstvo za zdravje v javno razpravo posredovalo predlog Zakona o lekarniški dejavnosti. Razkrivamo tudi, zakaj so cene zdravil pri nas višje kot v tujini in kam se stekajo dobički lekarn.
O Stran 4 do 6
Bo solska Trnjuljcica vendarle dočakala županski poljub?
Ptui • Po tem, ko se je po šestih mesecih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zaustavila gradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka, so se pred dobrim tednom v Ljubljani na pristojnem ministrstvu sestali župani občin soustanoviteljic. Pristojno ministrstvo obljublja pol milijona evrov več za gradnjo. Kaj se bodo dogovorili župani?
O Stran 3
2 Štajerski
Aktualno
petek • 28. marca 2014
Slovenija • ŠOS Razpolaga z več kot 10-milijonskim proračunom
Študentski funkcionarji imajo plače visoko nad povprečjem
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) letno razpolaga z več kot desetimi milijoni evrov. Leta 2012 je proračun znašal celo 12.138.098 evrov. Ti milijoni pa so plod študentskega dela, od katerega ŠOS prejema koncesnino (3,8 odstotka). Kako je ta denar porazdeljen in porabljen, večina študentov ne ve, niti se ne da razbrati iz proračun študentskih organizacij.
Milijoni so razdeljeni med študentske organizacije Koper, Maribor in Ljubljana ter med študentske klube in seveda krovno organizacijo ŠOS. Smotrnost porabe razdeljenega denarja pa nadzorujejo sami - z notranjimi organi, je pojasnil predsednik ŠOS Žiga Schmidt. Proračun, ki ga imajo ŠOS ali druge študentske organizacije objavljenega na svoji spletni strani, je mnogo
manj pregleden kot občinski proračuni, ki so v mnogih primerih manjšega obsega.
Generalnemu sekretarju lani 63.000 evrov
Kar pa je vidno v proračunu ŠOS in izstopa glede višine, je izplačilo generalnemu sekretarju ŠOS. V letu 2013 je
bilo za generalnega sekretarja Aleksandra Jovanovica namenjenih 63.000 evrov bruto, od tega je bilo 3.000 evrov bruto namenjenih za potne stroške in izobraževanje. Če skupen znesek razdelimo po mesecih, odštejemo davke, generalni sekretar prejme približno 2.300 evrov neto plače, medtem ko je povprečna mesečna bruto plača na nacionalni ravni za januar
2014 znašala 1.534,54 evra. Vendar predsedniku ŠOS se višina plače sekretarja ne zdi sporna. »Plača je lepa, vendar je on odgovoren za celoten proračun. Se bi vi želeli podpisati pod proračun, težek deset milijonov evrov? Tu gre za premosorazmernost med odgovornostjo in plačilom,« je o (ne)primernosti višine plače dejal Schmidt. Ob tem pa imajo primerljivo visoko
Spodnje Podravje • Denar za kanalizacijo na vidiku
Na kocu tunela posvetila luč
V začetku meseca smo podrobno poročali o neugodni finančni situaciji, v kateri so se zaradi začetka izvedbe 13-mili-jonskega projekta gradnje kanalizacije znašle mestna občina Ptuj ter občini Markovci in Gorišnica.
Imenovane občine so na podlagi odločbe o sofinanciranju iz državnih in evropskih sredstev gradnjo začele lani jeseni. Odločba o sofinanciranju ne pomeni 100-odstotnega zagotovila za izplačilo denarja iz virov državnega in evropskega proračuna. Dokument, ki zagotavlja izplačilo, je pogodba, ki do danes še ni bila podpisana, zato so občine za financiranje gradnje denar zagotavljale iz svojih lastnih proračunov. Na Ministrstvu za finance so nam
pred dobrim mesecem pojasnili, da bodo zeleno luč za podpis pogodbe dali tisti hip, ko bodo imeli zagotovljena sredstva za financiranje projekta. Kdaj bi lahko bila sredstva zagotovljena, je bilo konec februarja oziroma v začetku marca izjemno težko napovedati. Sploh po tem, ko je Evropska komisija za Slovenijo uvedla blokado izplačevanja sredstev iz Kohe-zijskega sklada. Danes, mesec dni kasneje, lahko zapišemo, da so tri občine iz ptujskega
območja evropskemu in državnemu denarju že nekoliko bližje. Vlada je namreč v sredo, 26. marca, na dopisni seji sprejela sklep, da se kmetijskemu in okoljskemu resorju za izvajanje projektov kohezijske politike zagotovijo dodatne pravice porabe v skupni višini 103 milijone evrov. Kot nam je včeraj sporočil župan občine Gorišnica Jože Kokot, naj bi iz Ljubljane dobil zagotovilo oziroma obljubo, da naj bi po več mesecih pogajanj občine Ptuj,
Gorišnica in Markovci z odločbo obljubljen denar (8,8, milijona evrov) prejele in da naj bi bila v nekaj dneh podpisana tudi pogodba. Ali je sofinanciranje gradnje kanalizacije na območju Ptujskega polja med projekti, za katere so odobrena sredstva, smo se pozanimali tudi na MKO. Ker nam do zaključka redakcije odgovora niso posredovali, bomo več o tej temi zapisali v torkovi izdaji Štajerskega tednika.
Mojca Zemljarič
Slovenja • Izplačila kohezijskih sredstev
Država pogodbene obveznosti izpolnjuje
V začetku marca je Evropska komisija Sloveniji zaustavila plačila Evropskega kohezijskega sklada, iz katerega se tudi v podravski regiji financira vrsta naložb.
Vprašanja, ali je država doslej upravičencem zahtevke izplačevala v skladu s podpisanimi pogodbami, smo zastavili na tri ministrske resorje: finančnega, za gospodarski razvoj in tehnologije ter kme-tijsko-okoljskega. Peter Bajec iz službe za odnose z javnostmi pri Ministrstvu za finance je pojasnil, da je država upravičencem doslej zahtevke iz naslova črpanja evropskih kohezijskih sredstev izplačevala v skladu s pogodbenimi roki. Kljub blokadi, ki jo je zaukazala Evropska komisija, bodo po zagotovilu finančnega ministrstva upravičencem sredstva nemoteno izplačana. »Ustavitev nadaljnjih izplačil Evropske unije ne vpliva neposredno na izplačila upravičencem, saj se le-tem izplačuje iz državnega proračuna, ki zalaga vsa sredstva za evropske projekte.« Na vprašanje, kdaj bi lahko bila blokada črpanja kohezijskega denarja odpravljena, so na finančnem ministrstvu odgovorili: »Slo-
venija pripravlja odgovor na osnutek revizijskega poročila Evropske komisije. Ko bo le-ta pripravljen in predložen Komisiji, bodo znani tudi njeni nadaljnji koraki.«
Tudi na Ministrstvu za okolje in prostor (MKO) so potrdili, da izplačila za projekte, za katere so podpisane pogodbe, tečejo nemoteno. »MKO v vlogi posredniškega telesa v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 izvaja plačila iz naslova proračunskih postavk evropske kohezijske politike skladno s pogodbenimi obveznostmi ob upoštevanju dejstva, da mora posredniško telo pred vsakršnim izplačilom iz naslova proračunskih postavk evropske kohezijske politike izvesti predpisane kontrole zahtevkov za izplačilo, ki jih posredujejo upravičenci.«
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologije (MGRT) so nam podali odgovor na vprašanje, kako je s
projekti iz sedmega javnega poziva RRP, za katere so upravičenci, med njimi je večina občin, prejeli samo sklepe o sofinanciranju, ne pa tudi pogodb. Kdaj bi morebiti lahko bile pogodbe podpisane? »V okviru 7. javnega poziva RRP so upravičenci prejeli sklepe, pogodbe so v pripravi in bodo predvidoma lahko podpisane v sredini aprila. Kljub temu lahko upravičenci pro-
jekte že izvajajo, saj so stroški upravičeni od datuma objave javnega povabila za sofinanciranje priprave izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov 2012-2014 (7. oktober 2011). Če je bil dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) potrjen po 7. oktobru 2011, so stroški upravičeni od datuma potrditve DIIP,« se glasi pojasnilo MGRT.
Mojca Zemljarič
Kljub blokadi za izplačilo zahtevkov iz Evropskega kohezijskega sklada država obveznosti do upravičencev poravnava.
Žiga Schmidt
Foto: Mojca Vtič
plačo s plačo generalnega sekretarja tudi direktorji drugih študentskih entitet, medtem ko predsednik ŠOS prejema plačilo prek študentske napotnice, ki mesečno znaša okrog 700 evrov.
ŠOS in druge študentske entitete naj bi delovale v dobro študentov, zastopale njihove interese v pogajanjih s pristojnimi ministrstvi. Če ŠOS vendarle pozna interese študentov, pa slednji o nalogah in pristojnosti ŠOS zgolj ugibajo
Uvodnik
in niti ne vedo, da je na čelu organizacije nov predsednik. Za svojo nevednost pa so si krivi sami, meni predsednik Žiga Schmidt. A nepoznavanje ŠOS se bo spremenilo s službo za odnose z javnostmi (leta 2012 je bilo zanjo porabljenih več kot 56.000 evrov) in udejstvovanjem na družbenih omrežjih, je prepričan 26-letni Celjan, sicer študent ekonomije mariborske univerze in varstva okolja.
Mojca Vtič
Iz trdih v mehke
Obdobje trdih se, kot pravijo poznavalci, počasi nepreklicno zaključuje. Še malo in nastopilo bo obdobje mehkih. Evropa jih namreč diktira in podpira.
Da se ne bi komu ob uvodnih stavkih porajale kakšne čudne misli: gre namreč za to, da se končuje čas, ko so bili iz evropske blagajne dokaj velikodušno sofinancirani t. i. trdi projekti, torej gradnja cest, kanalizacij in druge infrastrukture.
Po novem bodo prednostno financirani mehki projekti, ki se navezujejo na spodbujanje ohranjanja okolja, zelene energije, turizma itd.
Priznam, da v prihodnje obdobje vladavine mehkih projektov gledam s kar veliko dvoma; pa ne samo zato, ker je vprašanje, kako hitro in koliko dobro bodo naše spodnje-podravske občine znale črpati evropski denar, ki bo na voljo, ampak tudi ali predvsem zato, ker si ne znam predstavljati, kako se bodo dejansko, v praksi, v realnem življenju, kazali pozitivni učinki tovrstnih projektov.
Doslej se je, kljub temu da so se kar lepe vsote denarja porazgubile v različnih žepih, ne le v konkretnih naložbah, vsaj dalo konkretno videti in izmeriti, kaj je bilo narejeno. In ljudem je prav gotovo prišla prav tako asfaltirana cesta kot kanalizacijski priključek ali morebiti vrtec. Zanimivo je, da po raziskavah v sklopu projekta Zlati kamen med najuspešnejše občine, ki so se doslej najhitreje razvijale, sodijo prav tiste, ki so največ sredstev vložile v cestno infrastrukturo, šolstvo in podjetništvo. Podpovprečni delež pa so namenile za kulturo in šport, kar nikakor ne pomeni, da so za ti dve dejavnosti dale malo denarja. V povprečju občine namreč za omenjeni dejavnosti dajejo 12 % proračuna, najuspešnejše občine pa 10 %. In da bo slika povedanega jasnejša: občine v povprečju porabijo za kulturo in šport kar petindvajsetkrat več kot za pospeševanje podjetništva!
Glede na možnosti prihodnjega črpanja evropskega denarja je veliko vprašanje, ali se bo ta model uspešnosti občin še lahko ohranil. Verjetno ne. Me pa zanima, kako se bodo v prihodnjem obdobju potem merili pozitivni učinki in dodana vrednost izvedbe mehkih projektov in kaj bodo ljudje v naših podeželskih občinah od izvedbe le-teh res imeli - koliko lepše in kakovostnejše bo njihovo življenje?
Simona Meznarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: MZ
petek • 28. marca 2014
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Župani sestankujejo o prihodnosti gradnje
Bo solska Trnjuljcica vendarle dočakale županski poljub?
Po tem, ko se je po šestih mesecih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zaustavila gradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka, so se pred dobrim tednom v Ljubljani na pristojnem ministrstvu sestali župani občin soustanoviteljic. Na sestanku so se seznanili s pogledi na zadevo, konkretnih odločitev za zdaj še niso sprejeli. Ponovno naj bi se sestali v prvi polovici aprila.
Gradbeni delavci so že pred časom zapustili gradbišče, kjer je od poletja lani rastla novogradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka. Pomanjkanje finančnih sredstev je bilo vzrok za umik gradbinca, ki čaka, da investitor zagotovi nov sveženj denarja. Le v tem primeru bo tudi država primaknila še svoj del. Tako je bila doslej zasnovana pogodba, a kot kaže, bo ministrstvo zagotovilo dodatna sredstva, in to v krajšem času, kot je določeno v obstoječi pogodbi.
V pol leta podpisali štiri anekse
Nedavno je, glede na dogajanje v zvezi z gradnjo, presenetila novica, da so bili k pogodbi podpisani že štirje aneksi, zadnji za dodatna dela v višini 145.000 evrov. Ker višina ne presega 5 % pogodbene vrednosti, investitor ne potrebuje soglasja mestnega sveta. Ko smo o aneksih vprašali investitorja, Mestno občino Ptuj, so nam pojasnili, da so z aneksom št. 1 skladno z gradbeno pogodbo določili višino sredstev za leto 2013. Z aneksom št. 2 so natančneje uredili obračunavanje dobavljenega materiala. Z aneksom št. 3 so naročili dodatna dela zaradi prestavitve SN-kabla v višini 6.373,25 evra. Zadnji aneks, četrti po vrsti, zajema spremembe pri stavbnem pohištvu in stropni plošči telovadnice in znaša približno 145.000 evrov. Na vprašanje, do katerega zneska lahko investitor, torej MO Ptuj, to potrjuje brez vednosti in soglasja mestnega sveta, so nam razložili, da to lahko storijo, kadar je znesek nižji od 10.000 evrov brez DDV ali če vrednost sprememb predstavlja manj kot 5 % vrednosti prvotnega poročila. Če bi bil znesek višji, bi moral naročnik v predlogu za izdajo soglasja navesti razlo-
ge za spremembo pogodbe in jih utemeljiti.
Župani sestankovali v Ljubljani, a rezultata (še) ni
Dober teden nazaj, natančneje v četrtek, 20. marca, je na sedežu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) potekal sestanek s predstavniki 12 občin zaradi realizacije novogradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka. Na sestanek so bili vabljeni predstavniki vseh 16 občin soustanoviteljic, ki so nastale na iz nekdanje občine Ptuj. Sestanka se niso udeležili predstavniki občin Destrnik, Sv. Andraž v Slov. goricah, Gori-šnica in Videm, ki so svojo odsotnost pravočasno opravičili. Kot so nam pojasnili na MIZŠ, so se na sestanku seznanili s pogledi, v prvi polovici aprila pa naj bi se ponovno sestali. Omenjeni sestanek naj bi organizirala MO Ptuj, občine pa naj bi takrat nadaljevale usklajevanja in postopke k sofinanciranju investicije. Podrobnosti sestanka nam na MIZŠ niso želeli zaupati, dejali so nam le, da bodo, ko bo sprejet končni dogovor, o vsebini dogovora javnost tudi obvestili.
Ministrstvo pripravljeno zagotoviti dodatnega pol milijona evrov
Kljub skopim informacijam pristojnega ministrstva pa so na sejah občinskih svetov, ki so potekale v teh dneh, župani svetnike in javnost seznanili z vsebino sestanka. Anton Bu-tolen, župan občine Žetale, je tako povedal, da se je sestanek, ki ga je vodil državni sekretar na MIZŠ Aljuš Pertinač, začel
Gradbišče za zdaj ostaja prazno, gradbeni delavci naj bi se vrnili v drugi polovici leta. Po najbolj optimističnih napovedih naj bi bila šola dokončana že prihodnje leto.
precej obetavno. Ta je predstavnikom občin povedal, da se ministrstvo zaveda, da imajo različne občine pravico do različnega deleža financiranja, zato je ministrstvo pripravljeno zagotoviti dodatnih 500.000 evrov. »Občine, ki smo upravičene do 100-odstotnega financiranja, naj bi po njegovem pokrile zgolj svoj delež DDV. Treba pa bi se bilo dogovoriti še za financiranje drugih neupravičenih stroškov, kot sta nadstandard in dokumentacija. Teh stroškov je tudi približno za pol milijona evrov. Ministrstvo je pripravilo tudi izračun, ki pa ni sledil temu, kar je bilo povedano. Na mojo pripombo je bilo odgovorjeno, da naj se za točen izračun dogovorimo sami v Ptuju. Odziv županov in drugih predstavnikov občin je bil različen, večina gradnjo
Računsko sodišče naj ugotovi odgovornost
Nekaj besed gradnji OŠ dr. Ljudevita Pivka je na nedavni, 25. redni seji sveta občine Dornava namenil tamkajšnji župan Rajko Janžekovič: »Sofinanciranje gradnje - da. A samo v primeru, da naložbo sofinanciramo v skladu s standardi oziroma normativi. Če nekdo želi nadstandard, naj ga potem tudi sam finančno pokrije. Investicijo smo pripravljeni financirati pod pogojem, da se iz projekta izvzame ureditev okolice.« Župan Janžekovič v zvezi z gradnjo nove ptujske šole, ki bi sicer bila regijskega značaja, napoveduje postopek ugotavljanja odgovornosti. »Naj se ugotovi odgovornost tistih, ki niso ravnali v skladu z zakonodajo. Moj predlog je, da celotno situacijo okrog te šole pregleda računsko sodišče. MO Ptuj je z izbranim izvajalcem za gradnjo šole podpisala gradbeno pogodbo. Če pogodbo podpišeš, moraš imeti tudi definirano finančno konstrukcijo. Tega pri tem projektu ni bilo.«
Poleg problematike gradnje nove šole se je župan Janžekovič na seji dotaknil še enega zanimivega razmerja med občinama Dornava in Ptuj. Znano je dejstvo, da podeželske občine za ptujski mestni objekt, v katerem je danes OŠ dr. Ljudevita Pivka, plačujejo najemnino. Poleg tega v določenem deležu, glede na število otrok iz vsake posamezne občine, sofinancirajo tudi delovanje javnega zavoda oz. med drugim plačujejo materialne stroške. Občina Dornava za učence iz svojega območja, ki obiskujejo OŠ dr. Ljudevita Pivka, plačuje vse potrebne stroške. Zaradi razdelitve šolskih okolišev iz obdobja nekdanje velike ptujske občine danes osnovno šolo v Dornavi obiskuje okrog 40 otrok iz območja MO Ptuj. A ptujska mestna občina za te otroke materialnih stroškov dornavskemu zavodu ne plačuje.
MZ
podpira, vendar se je treba zavedati, da morajo biti postopki izpeljani zakonito, kar niso bili,« je o sestanku povedal Bu-tolen. Kot nam je še povedal, se je sestanka udeležila tudi predstavnica kabineta predsednika države. »Ta nas je poskušala prepričati, da je gradnja te šole potrebna, kar tako ali tako vsi vemo! Poudaril bi, da se v javnosti vendarle preveč kaže s prstom na župane zunanjih občin kot krivce za nastalo situacijo. Ne bi želel v tem trenutku pogrevati celotne zgodbe, poudariti pa moram, da v končni fazi o sofinanciranju investicije odločajo občinski sveti, župani pa smo odgovorni za zakonitost sprejetih sklepov,« je zaključil Butolen. Končni sklep sestanka županov skupaj s predstavniki ministrstva je torej bil, da župan MO Ptuj Štefan Čelan čim prej skliče sestanek vseh županov, da se
dogovorijo, kako bo, glede na nova dejstva, novogradnja šole potekala v prihodnje.
V novo šolo namesto 2016 že prihodnje leto?
O nedavnem sestanku smo govorili tudi z Ivanom Vido-vičem, direktorjem ptujske občinske uprave, ki se je po pooblastilu župana udeležil sestanka. Dejal je, da v prihodnjih dneh z MIZŠ pričakujejo zapisnik ter nov izračun deležev sofinanciranja občin soustanoviteljic. Ti naj bi bili po njegovih besedah, na račun 500.000 evrov, ki jih bo zagotovilo ministrstvo, nižji, sicer pa različni glede na zakonsko podlago, ki predpisuje delež glede na razvitost občine. Poleg dodatnih sredstev naj bi ministrstvo skrajšalo obdobje financiranja. To naj bi pome-
nilo, da bodo zaradi nujnosti izvedbe projekta obljubljene deleže nakazali letos in prihodnje leto. A brez soglasja županov in občinskih svetov občin Sp. Podravja ne bo šlo. Kot rečeno, naj bi se slednji v prihodnjih tednih znova sestali. Takrat bodo najverjetneje na mizi že imeli zapisnik sestanka in nove izračune njihovih deležev, verjetno pa tudi pogodbo, ki jih bo zavezala k sofinanciranju. Tako državni sekretar Pertinač kot direktor Vidovič upata na podporo županov. Nekateri že imajo rezervirana sredstva v letošnjem proračunu, drugi še ne.
Sicer pa naj bi se po optimističnih napovedih Ivana Vidoviča gradbeni delavci na gradbišče vrnili v drugi polovici letošnjega dela, otroci pa septembra prihodnje leto v novo šolsko leto zakorakali v novo šolo.
Patricija Kovačec
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 28. marca 2014
Evropa, Slovenija, Podravje • O cenah zdravil in lekarniških dobičkih
Zakaj so zdravila pri nas dražja kot v tujini
Pogovorno radi rečemo, da je zdravje naše največje bogastvo. Zdrav človek ima nešteto želja, bolan eno samo - premagati bolezen. Kako ranljivi in nemočni smo ljudje ter kako hitro se nam lahko življenje spremeni, se pogosto zavemo šele ob zapletenih življenjskih situacijah, kot je bolezen.
V skrbi za dobro počutje vsak na svoj način skušamo živeti zdravo, a nam današnji čas pogosto narekuje hiter in stresen način življenja. Zdravje oziroma bolezen sta področji, na katerih smo ljudje ranljivi. Ker se farmacevtska in zdravstvena industrija tega dobro zavedata, nam za ceno zdravja zastavljata visoke (previsoke, enormne) cene. V Sloveniji smo priča visokim cenam zdravil z receptom ali brez njega. Vse manj zdravil se financira iz javnih sredstev, kar pomeni več in več doplačil za kronične bolnike. Precej visoke so tudi cene zdravil v prosti prodaji, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov, ki jih uporabniki v lekarnah kupujemo brez recepta. Obisk lekarne nas ob najmanjšem prehladu mimogrede stane 30 ali 40 evrov. Ker so zdravila in pre-hranska dopolnila pri lažjih boleznih običajno najhitrejša pot do ozdravitve, v želji po ozdravitvi na ceno pozabimo in plačamo, kolikor plačamo. Po eni strani tako potrošnik (iz javnih sredstev in iz svoje lastne denarnice) za farmacevtske izdelke plačuje dokaj visoko ceno, po drugi strani pa lekarne, ki so v Sloveniji po večini formirane v obliki javnih neprofitnih zavodov, ustvarjajo dobičke. Ker gre za javne zavode, se v teh primerih namesto besede dobiček uradno uporablja besedna zveza presežek prihodkov nad odhodki.
Lani jeseni smo v podatkovni bazi Ajpes preverjali poslovanje lekarn na območju podravske regije in prišli do podatkov, da so vsi javni lekarniški zavodi v letu 2012 ustvarili presežek prihodkov nad odhodki, torej dobiček. Najvišjega so zabeležili v Mariborskih lekarnah, ki so sicer na območju Podravja največji javni lekarniški zavod. S presežkom oziroma dobičkom so v letu 2012 poslovali tudi javni zavodi Lekarne Ptuj, Lekarna Ormož in Lekarna Slovenska Bistrica. Ustanoviteljice imenovanih javnih zavodov so lokalne skupnosti, na območju katerih posamični zavod deluje. Pred leti je generalno veljalo, da se presežek sredstev v lekarnah vlaga v razvoj dejavnosti zavoda. Torej lokalne skupnosti kot ustanoviteljice pri presežku niso bile udeležene, ampak je z njim razpolagal zavod. Prva, ki ji je zadišal lekarniški presežek, je bila Mestna občina Ljubljana. V ustanovitveni odlok lekarniškega zavoda je vnesla člen, ki narekuje delitev dobička tudi med ustanovitelje (torej občine). Ljubljani je takoj sledila občina Ormož in v ustanovitveni akt Lekarne Ormož kot druga v državi zapisala člen o delitvi presežka med ustanovitelje zavoda. Vzorcu, ki ga je uvedla Ljubljana, je v nadaljevanju sledilo še več slovenskih lokalnih skupnosti. Če pogledamo javne lekarniške zavode na območju Podravja, je situacija sledeča: člen, ki
Datum izdaje blaga: £7.1.2014	
količina Csna Vrednost	Plačilo
LINEX F0RTE KPS 14X	KOS DDV3 *
1,0 13.15 13,15	13.15
LINEX L*INBt ZA OTROKE VREČKE 1,5g a KOS DDV3 *	
1,0 10,53 10.53	10,53
DALER0N 0 ZRNCA 24X500 MG	KOS DDV3 *
1,0 9,01 S,01	S,01
PANATUS F0RTE T6L 10X50 MG KK	KOS DDV3 *
1.0 6.89 6,89	6.89
SKUPAJ:	39.58
1 zravnava	0,00
Plačilo-EUR:	39,58



Bralka, mlada mamica, nam je v uredništvo predložila račun o nakupu zdravil brez recepta. Za lajšanje simptomov viroze je družina iz lastnega žepa porabila skoraj 40 evrov. Kot je znano, nas lahko prehlad in druga virusna obolenja doletijo večkrat v letu.
dopušča razdelitev presežka iz poslovanja med ustanovitelje, imajo v svojih ustanovitvenih aktih zavedene Mariborske lekarne Maribor, Lekarna Slovenska Bistrica in Lekarna Ormož. Lekarne Ptuj dobička med občine ustanoviteljice (MO Ptuj, Videm, Žetale, De-strnik, Kidričevo in Majšperk) v skladu z odlokom ne delijo. »Ta sredstva se uporabljajo le za opravljanje in razvoj dejavnosti zavoda,« je zapisano v ustanovitvenem aktu ptujskih lekarn.
Zakaj neprofitni zavodi ustvarjajo dobiček?
Sicer pa je tako ali tako osnovno in temeljno vprašanje, zakaj javni zavod sploh ustvarja presežek prihodkov nad odhodki, če je po osnovni definiciji neprofitne narave. Lekarne med javnimi zavodi, ki ustvarjajo presežke, sploh niso izjema. Naj samo spomnimo na Dom upokojencev Ptuj, ki je najbrž ena
izmed najbolj dobičkonosnih ustanov v državi.
Za komentar o ustvarjanju presežka prihodkov nad odhodki smo zaprosili Ministrstvo za zdravje. Kljub temu da so nam odgovor obljubili, nam ga niso posredovali.
Miran Golub, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije, je presežke, ki jih ustvarjajo javni lekarniški zavodi, komentiral z besedami: »Presežki javnih zavodov so najpomembnejši vir financiranja razvojnih investicij (nakupa in uvajanja novih tehnologij), izobraževanja in stalnega
strokovnega izpopolnjevanja ter specializacije delavcev, širitve mreže lekarn in posodabljanja obstoječih. Presežki so pomemben dolgoročni cilj vsake lekarne. V zadnjih letih je vedno bolj opazna težnja občin - ustanoviteljic javnih lekarniških zavodov, da si presežke, ki jih lekarniški zavodi pri svojem poslovanju v posameznem letu ustvarijo, prilastijo. Uporabijo jih za splošne namene, namesto za opravljanje in razvoj lekarniške dejavnosti. Cilj lekarniške dejavnosti je zadovoljiti javni interes, da je prebivalstvo
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
V državah članicah EU cene zdravil, ki so izdana na recept, regulirajo država oziroma organi v njeni sestavi. Za zdravila, prehranska dopolnila in medicinske pripomočke, ki se ne financirajo iz javnih sredstev (po večini so to produkti, ki se izdajajo brez recepta), se cene oblikujejo prosto po zakonitostih trga.
Direktorat za zdravstveno varstvo:
»Proizvajalci zdravil, ki se odločajo za prisotnost s svojimi zdravili na določenih trgih, pogosto upoštevajo tudi BDP države. Proizvajalčeve cene zdravil niso javno dostopne, dostopni so le predpisi, s katerimi države članice EU regulirajo cene zdravil, ki so financirana iz javnih sredstev. To pomeni, da se končne cene zdravil v lekarnah med državami zelo razlikujejo zaradi različnega DDV, različnih predpisov glede veletrgovskih marž za zdravila ter različnih sistemov in višine financiranja lekarniške dejavnosti. Primerjave cen zdravil med državami na ravni končnih lekarniških cen niso enostavne in enoznačno primerljive.«
FOTO: MZ
petek • 28. marca 2014
Tednikov objektiv
Štajerski	5
Pri nas 60, v Nemčiji od 36 do 65 evrov
Foto: Črtomir Goznik
Iz dveh spletnih strani (nemške in slovenske) smo primerjali cene izdelkov, ki se v lekarnah izdajajo brez recepta. Primerjavo smo izvedli pri tistih produktih, ki so v obeh spletnih lekarnah identični. Za »košarico« izbranih izdelkov bi v slovenski spletni lekarni odšteli 60,31 evra, pri najcenejših spletnih lekarniških ponudnikih v Nemčiji 36,03 evra in pri najdražjih 65,48 evra.
Zdravilo, med. pripomoček, prehransko dopolnilo	Slovenija (cena v €)	Nemčija (cena v €)
Voltaren gel (100 g oz. 120 g)	11,03 (100 g)	6,75-14,30 (120 g)
Aspirin (20 tablet)	4,99	2,82-5,65
Aspirin plus C (40 tablet)	17,32	8,07-16,65
Novalac mleko v prahu, 6-12 mes. (800 g)	17,24	11,41-15,57
Tena vložki inkontinenčni mini plus, 16 podlog	4,48	3,07-6,28
Canesten krema (20 g)	5,25	3,91-7,03
SKUPAJ:	60,31	36,03-65,48
Vir: www.medipreis.de in www.lekarnar.com, 13. marec 2014
Stroški pošiljanja in dostave v cene niso vključeni, so pa v obeh državah približno enaki, to je okrog štiri evre po pošiljki. Pri naročilu nad določeno vrednost (npr. nad 20 evrov) se stroški pošiljanja znižajo. Deloma jih torej krije prodajalec. V primeru naročila nad 50 ali 55 evrov stroške pošiljanja v celoti pokrije prodajalec in je dostava za kupca brezplačna. Pogoji in stroški pošiljanja ter dostave so pri slovenskem in nemških ponudnikih približno enaki.
preskrbljeno z zdravili, in ne pridobivanje dobička, zato Lekarniška zbornica vse bolj uveljavljeni praksi občin ustanoviteljic, ki od lekarn že kar pričakujejo dodaten in stalen vir prihodkov v občinske blagajne, nasprotuje.«
Po novem lekarniški presežki v državno blagajno
Na področju, o katerem danes pišemo v Tednikovem objektivu, se prav ta čas spreminja tudi zakonodaja. V minulem tednu je v veljavo stopil nov Zakon o zdravilih, konec februarja je Ministrstvo za zdravje v javno razpravo posredovalo predlog Zakona o lekarniški dejavnosti. Ali bo zakon nadalje obravnavan ali ne, je ob aktualni situaciji v slovenski vladi (odstopi in menjave ministrov na zdravstvenem resorju) nemogoče napovedati. »Glavno vodilo pri pripravi novega Zakona o lekarniški dejavnosti je varnost pacientov pri zdravljenju z zdravili (na recept in brez recepta), pri uporabi medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov. Ta varnost se lahko doseže le z zagotovitvijo visoke strokovne ravni lekarniških strokovnih delavcev ter njihove popolne strokovne neodvisnosti pri opravljanju njihovega dela. Razlog za pripravo novega Zakona o lekarniški dejavnosti je tudi obveza Republike Slovenije (RS) glede prenosa Direktive EU, ki ureja prodajo zdravil javnosti na daljavo,« pripravo novega Zakona o lekarniški dejavnosti utemeljujejo na zdravstvenem ministrstvu. O novostih, ki bi jih nov zakon uvedel v primerjavi s sedaj veljavnim, so na Mi-
nistrstvu za zdravje zapisali: »Namesto občin bi lekarniško dejavnost organizirala in zagotavljala država v skladu z načeli pravičnosti, enakomerne dostopnosti, kakovosti, varnosti, učinkovitosti in finančne vzdržnosti. Na novo se uzakonja mrežo lekarn, na podlagi katere se mora zagotavljati enakomerno geografsko porazdelitev lekarn na celotnem območju RS, ki zagotavlja pacientom dostop do zdravil, ki jih potrebujejo. Mrežo lekarn določi minister, pristojen za zdravje. Na novo se ureja prodaja zdravil preko medmrežja - lekarne z dovoljenjem za opravljanje lekarniške dejavnosti bodo lahko preko medmrežja prodajale le zdravila, za katera ni potreben zdravniški recept, medicinske pripomočke ter druge izdelke. Nova je definicija lekarniške dejavnosti, ki se deli na osnovno in dodatno lekarniško dejavnost. Bolj pregledno je opredeljena javna služba, ki vključuje preskrbo z zdravili, ne glede na vir financiranja, ter preskrbo z medicinskimi pripomočki ter drugimi izdelki, ki so financirani iz javnih sredstev. Ureja se financiranje lekarniške dejavnosti, ki vključuje javna sredstva (sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja, proračunska sredstva, namenska sredstva iz ustvarjenega presežka v javnih lekarniških zavodih in občinska sredstva) ter zasebna sredstva. Uvaja se poročanje o poslovnih rezultatih javnih lekarniških zavodov ministrstvu za zdravje. Na novo se ureja porabo in razporejanje ustvarjenega presežka v javnem lekarniškem zavodu, ki se sme porabiti v lekarniški dejavnosti v največjo možno korist pacienta. Ta presežek se zbira na posebnem ra-
čunu ministrstva za zdravje in je namenjen za pomoč lekarnam, če te poslujejo z izgubo, za razvoj, investicije in sofinanciranje lekarniških dejavnosti. Lekarne ne bodo smele nagrajevati ali kakor koli spodbujati prodaje zdravil brez recepta, medicinskih pripomočkov ali drugih izdelkov, ravno tako ni dovoljena uporaba komercialnih kartic ter zapis kupljenih zdravil, medicinskih pripomočkov ali drugih izdelkov v lekarni.« Navedli smo le nekatere izmed sprememb, ki jih uvaja nov Zakon o lekarniški dejavnosti. Izpostavili smo tiste, ki so za pripravo dotičnega članka najbolj zanimive. Do 8. aprila je predlog zakona v javni razpravi, v kakšni obliki in kdaj bo sprejet, je v tem hipu nemogoče napovedati. Zakon je bil pripravljen pod vodstvom nekdanjega ministra Tomaža Gantarja. A je na zdravstvenem ministrstvu te dni precejšnja zmešnjava in se za zdaj niti ne ve, kdo bo po odstopu Alenke Trop Ska-za vodil resor, niti kaj se bo z omenjenim zakonom zgodilo.
V Nemčiji zdravila brez recepta cenejša
Ob dejstvu, da so slovenske lekarne (tako javne kot zasebne) veliki dobičkarji, smo se odločili primerjati cene izdelkov, ki se prodajajo brez recepta. Primerjavo smo izvedli med dvema spletnima lekarnama - slovensko in nemško. Izbrali smo zdravila, prehranska dopolnila in medicinske pripomočke, ki so na obeh tržiščih identični. Ni jih bilo lahko najti, saj se v Nemčiji deloma prodajajo zdravila drugih proizvajal-
cev kot v Sloveniji. Na polici slovenske spletne lekarne je vrsta Lekovih in Krkinih zdravil. Znamk Krka in Lek na polici nemških spletnih lekarn ne najdemo. Zasledimo pa seveda tam vrsto njihovih lokalnih in drugih evropskih
proizvajalcev. Primerjali smo cene naslednjih izdelkov: voltaren gel, canesten krema, aspirin, aspirin plus C, mleko v prahu Novalac in inkonti-nenčne vložke Tena. Ugotovili smo, da so pri najcenejših ponudnikih v nemški spletni lekarni cene izdelkov precej nižje od tistih, ki jih najdemo v slovenski spletni lekarni. Na vprašanje, zakaj so cene v tujini v povprečju nižje kot v Sloveniji, so odgovarjali na Di-rektoratu za zdravstveno varstvo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za zdravje. »Zdravila z lastniškimi imeni Voltaren gel, Aspirin ter Aspirin C so v celoti samoplačniška zdravila. To pomeni, da jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje cen zdravil na ravni v EU, ne smemo regulirati in jim določati najvišjih dovoljenih cen, ki jih smejo dosegati na našem trgu. Cene teh zdravil se na trgu EU in v RS določajo na podlagi zakonitosti trga. Proizvajalci zdravil na velikih trgih zaradi ekonomije večjega obsega prodajajo lekarnam svoja zdravila po nižjih cenah kot na manjših, kar pomembno vpliva tudi na nižje prodajne cene zdravil v lekarnah. Na velikih trgih, kot je Nemčija, je prisotna tudi konkurenca med različnimi proizvajalci zdravil z enakimi učinkovinami. Le-ta poleg
večjega prometa pomembno vpliva na končno ceno. Dodatno na zniževanje cen zdravil vpliva še tako imenovani paralelni uvoz. Nemčija ima 80-milijonski trg, v Sloveniji nas je dva milijona, kar pomeni, da v primerjavi z Nemčijo zaradi majhnega prometa ne moremo računati na nižje cene. Naš trg pogosto sploh ni zanimiv za prihod večjega števila proizvajalcev enakih zdravil, ravno tako ni interesa nad paralelnim uvozom zdravil. V skladu s predpisi EU mora biti embalaža natisnjena v uradnem jeziku države članice, kjer je zdravilo v prometu, enako velja za navodila za uporabo, ki so priložena k zdravilu - zdravilo v RS mora izpolnjevati enake zahteve kot zdravilo istega proizvajalca v Nemčiji. Zaradi vsega navedenega so cene zdravil brez recepta v državah z večjim številom prebivalcev cenejša - tako pri proizvajalcih kot veletrgovcih. Enako velja tudi za vložke Tena (medicinske pripomočke) ter mleko Novalac (prehransko dopolnilo oziroma živilo). Živilom, prehranskim dopolnilom in medicinskim pripomočkom se najvišjih dovoljenih cen ne določa. Če je neko živilo ali medicinski pripomoček vsaj delno financiran iz javnih sredstev, se najvišjo prizna-
Foto: Črtomir Goznik
»Proizvajalci zdravil na velikih trgih zaradi ekonomije večjega obsega prodajajo lekarnam svoja zdravila po nižjih cenah kot na manjših, kar pomembno vpliva tudi na nižje prodajne cene zdravil v lekarnah,« so razlike med cenami na slovenskem in nemškem trgu med drugim pojasnili na Direktoratu za zdravstveno varstvo. Toda: ali ni Slovenija del skupnega enotnega 460-milijonskega evropskega trga? Zakaj od države do države različne cene in različni pogoji, če smo del enovitega evropskega sistema?
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 6. marca 2014
I X
Foto: siol.net
Miran Golub, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije: »Nižje cene zdravil bodo mogoče le, če bi se znižale cene zdravil na debelo, na kar pa lekarne in Lekarniška zbornica Slovenije nimajo vpliva.«
Sistem financiranja lekarn iz javnih sredstev je v Sloveniji definiran po storitvah (storitveni sistem). V državah, ki imajo maržni sistem financiranja lekarniške dejavnosti, je zaslužek lekarn v primerjavi s Slovenijo pri dražjih zdravilih višji in pri cenejših nižji. Nekatere države članice EU imajo kombiniran maržno-storitveni sistem financiranja lekarniške dejavnosti. Na podlagi ugotovitev Lekarniške zbornice Slovenije je zaslužek v lekarniški dejavnosti v Sloveniji nižji v primerjavi z zaslužki v drugih državah članicah EU. Preračunan v maržo ne dosega 15 odstotkov, kolikor v tako imenovanih maržnih sistemih znašajo najnižje marže.
no vrednost določi v skladu s predpisi, ki so v pristojnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Zdravilo Canesten v obliki kreme je razvrščeno na pozitivno listo P70, kar pomeni, da se uvršča med zdravila, ki se jim določa najvišja dovoljena cena v RS na ravni veletrgovskih cen. Veleprodajna cena z dodanim 9,5-odstotnimDDVznaša3,33 evrov. K tej ceni se prišteje še lekarniško storitev z 9,5-od-stotnim DDV. To pomeni, če se to zdravilo predpiše na recept v breme zdravstvenega zavarovanja, cena za zdravstveno zavarovanje na maloprodajni ravni ne presega 4,8 evra. Če zdravilo kupimo v lekarni sami, je končna cena lahko višja. V tem primeru posamezne ravni cen zdravila (proizvajalčeva, veletrgo-vska ter lekarniška) niso več regulirane. S predpisi lahko urejamo le cene zdravil, ki so financirane iz sredstev zdravstvenega zavarovanja - cene teh zdravil so v večini primerov pod povprečjem EU,« so za Štajerski tednik povedali na Direktoratu za zdravstveno varstvo.
Kako se določajo cene zdravil
Področje cen zdravil je v RS urejeno z Zakonom o zdravilih in je v pristojnosti Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Gre za nacionalni organ, pristojen za določanje cen zdravil, ki se na trgu RS financirajo iz javnih sredstev. »Predpisi zelo natančno podajajo merila, način in postopke za določanje, spreminjanje in objavo reguliranih cen zdravil. V Sloveniji so v skladu z EU priporočili regulirane cene le tistih zdravil, ki se financirajo iz javnih sredstev. Tako kot večina drugih držav imamo za določanje cen zdravil uveden primerjalni model, ki v našem primeru upošteva cene zdravil v Nemčiji, Avstriji in Franciji. Tako regulirane cene pa predstavljajo le najvišje cene, dovoljene v prometu z zdravili na debelo. Zakon dobaviteljem zdravil, plačnikom ter kupcem zdravil omogoča, da se dogovarjajo o cenah, ki so nižje od reguliranih,« med drugim navajajo na spletni strani JAZMP.
Cene zdravil, ki niso financirana iz javnih sredstev, se v skladu z direktivo EU oblikujejo prosto po zakonitostih trga. Tako so za naš časopis pojasnili na Direktoratu za zdravstveno varstvo in na JAZMP. Slednji so dodali obrazložitev: »Te cene se oblikujejo prosto na vseh treh ravneh glavnih elementov cene zdravila: proizvajalčeva cena, veletrgovska marža in lekarniška marža. Na končno ceno zdravila imajo vpliv vsi trije subjekti. Po mnenju JAZMP so razmeroma visoke cene
zdravil na zasebnem trgu rezultat več sistemskih dejavnikov, ki med drugim vključujejo: vpliv ekonomije obsega (slovenski trg zdravil je eden od najmanjših nacionalnih trgov v EU); vpliv dejstva, da ta zdravila predstavljajo manjši del tega trga (manj kot 15 odstotkov) in da je njihovo število razmeroma nizko (manj kot 10 odstotkov vseh zdravil na trgu); vpliv razmeroma restriktivno reguliranih distribucijskih poti za zdravila v primerjavi z nekaterimi drugimi rešitvami v EU (večina zadevnih zdravil je pri nas dostopnih izključno preko lekarn, le del tudi preko specializiranih prodajaln z zdravili); specifičnih sistemskih mehanizmov javnega financiranja lekarniške dejavnosti (storitveni sistem), ki je v primerjavi z drugimi rešitvami v EU (maržni sistem) za lekarne razmeroma restriktiven; organiziranosti javne lekarniške mreže v Sloveniji, kjer v glavnih demografskih centrih prevladujejo lekarniški javni zavodi, katerih ustanovitelji so lokalne skupnosti s prevladujočim številom lekarniških enot in imajo lekarne v zasebni lasti na istem teritoriju manjši tržni delež in s tem tudi omejene možnosti za konkurenčne mehanizme. Poleg tega so vse lekarne združene v Lekarniški zbornici Slovenije, ki v okviru delovanja svojih organov izvaja program oblikovanja lekarniških marž za zdravila s prosto oblikovanimi cenami na nacionalni ravni, kar pomeni, da imajo vse lekarne v RS za ta zdravila enake marže, za katera se dogovorijo na ravni zbornice.«
Slovenske lekarne v primerjavi z evropskimi z nizkimi dobički
Za primerjavo končnih cen produktov v lekarnah je treba upoštevati tudi način financi-
ranja lekarniške dejavnosti - ali gre za maržni ali za storitveni sistem. Na Direktoratu za zdravstveno varstvo pojasnjujejo: »V Sloveniji imamo storitveni sistem, kar pomeni, da je višina lekarniške storitve za izdajo zdravila neodvisna od višine proizvajalčeve ter veletrgovske cene zdravila. V praksi to pomeni, da je cena storitve lekarne za zdravilo, katerega veletrgovska cena na primer ne dosega enega evra, in za zdravilo, katerega cena na primer presega tisoč evrov, enaka. V Sloveniji znaša višina lekarniške storitve za zdravilo, ki je predpisano na recept v breme zdravstvenega zavarovanja, brez prištetega 9,5-odstotnega DDV, približno 1,3 evra, in to ne glede
na višino veletrgovske cene tega zdravila. Za države EU, ki imajo tako imenovani maržni sistem, velja, da najnižja marža za lekarniške storitve znaša okoli 15 odstotkov, praviloma se giblje med 20 in 30 odstotki nabavne cene. V državah, ki imajo maržni sistem financiranja lekarniške dejavnosti, je zaslužek lekarn pri dražjih zdravilih bistveno višji, pri cenejših pa bistveno nižji kot v Sloveniji. Nekatere države članice imajo kombiniran (maržno-storitveni) sistem financiranja lekarniške dejavnosti. Na podlagi ugotovitev Lekarniške zbornice Slovenije je zaslužek v lekarniški dejavnosti v Sloveniji nižji v primerjavi z zaslužki v drugih državah članicah EU. Pri nas zaslužek, preračunan v maržo, ne dosega 15 odstotkov, kolikor je najnižji odstotek marže za lekarne v državah EU z uveljavljenim maržnim sistemom.«
Tudi DDV za zdravila v državah članicah EU ni enoten. Po podatkih Ministrstva za zdravje je stopnja davka v Sloveniji 9,5-odstotna, v Nem-
čiji in Avstriji 20- in v Franciji samo 2,5-odstotna.
Sodišče EU je Slovenijo že opozorilo
»Pri pripravi predloga novega Zakona o lekarniški dejavnosti smo v največji možni meri upoštevali mnenja in pojasnila predstavnikov javnih lekarniških zavodov, koncesionarjev ter bolnišničnih lekarn, ki so jih predstavili na sestanku 5. decembra 2012, ter obrazložitev sodbe Evropskega sodišča z dne 19. maj 2009. Ta sodba ni zavezujoča, vendar nakazuje pomembne smernice v lekarniški dejavnosti na območju EU, v katerih je v ospredju življenje, zdravje kot najvišja vrednota in dolžno varovanje zdravja pacientov ter strokovna neodvisnost farmacevtov od nadrejenih, kar omogoča, da je v ospredju skrb za pacienta ter njegova varnost pred ustvarjanjem dobička v lekarni,« so pojasnili na Ministrstvu za zdravje in dodali: »Življenje državljanov je
najpomembnejša med dobrinami in interesi, ki jih varuje tudi pravo EU. Zdravila in medicinski pripomočki so blago posebnega pomena in se zaradi neposrednega vpliva na zdravje ljudi razlikujejo od drugega blaga. Zato je treba zagotoviti, da bo preskrba z zdravili in medicinskimi pripomočki temeljila na visoki strokovni usposobljenosti lekarniških strokovnih delavcev, njihovem etičnem delu pri svetovanju pacientom glede varne, pravilne in smiselne uporabe zdravil kot tudi drugih izdelkov. Prekomerno in nesmiselno jemanje zdravil, za katera ni potreben zdravniški recept, in sočasno jemanje drugih izdelkov, ki vsebujejo določene učinkovine, lahko predstavljajo tveganje za zdravje pacienta, ne da bi se bil pacient sposoben tega zavedati. Tržni principi, s katerimi se pospešuje prodaja zdravil, za katera ni potreben zdravniški recept, ter drugih izdelkov, ki lahko vplivajo na zdravje pacientov, ne smejo biti v ospredju pri opravljanju lekarniške dejavnosti. Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti in v ospredju mora biti skrb za pacienta.«
Besede, ki jih je lepo slišati oz. prebrati. Se bodo uresničile tudi v praksi? Povsem upravičeno vprašanje ob dejstvu, da je motiv naše kapitalistično usmerjene družbe povečevanje dobička. Na katerem mestu v tej družbi pa sta skrb za ljudi in njihova blaginja?
Mojca Zemljane
Slovensko zdravstvo in korupcija
Foto: Črtomir Goznik
Področje zdravstva, kamor sodijo tudi lekarne, je v Sloveniji po vseh javno izpostavljenih informacijah izjemno podvrženo korupciji. O tem slikovito pričajo dogodki na Ministrstvu za zdravje, predvsem iz obdobja zadnjih nekaj mesecev. »Razmere v zdravstvu so resne. Politika jih več ne obvladuje. Mafiji in lobijem je v celoti uspelo prevzeti nadzor nad zdravstvenim sistemom, kjer vlada velik kaos,« je za spletni portal RTV Slovenija dejal Danijel Bešič Loredan iz Iniciative zdravnikov in dodal: »Trenutno stanje koristi samo lobijem, ker lahko počnejo, kar želijo.« Veliko slovenskih zdravnikov in vodstev javnih zdravstvenih ustanov je domnevno podkupljenih. Za odločitvijo, da zdravniki predpisujejo neko zdravilo ali da farmacevti prodaji nekih zdravil brez recepta dajejo prednost, naj bi bile v vrsti primerov podkupnine. Pogosto se kot obliko podkupnin omenja luksuzna potovanja in vrsto drugih bonitet »višjega ranga«. Prav zanimivo je, da nekateri zdravniki pacientu uporabo nekega zdravila, ki se ga kupi brez recepta, priporočajo, drugi pa so denimo absolutno proti uporabi tega istega zdravila. In to kljub temu, da so oboji študirali isto vedo, na istih fakultetah.
petek • 28. marca 2014
Spodnje Podravje
Štajerski	7
Ptuj • Podpis pogodbe za II. fazo obnove samostana
V drugi fazi - statična in protipotresna sanacija
Dela II. faze obnove dominikanskega samostana na Ptuju se bodo začela v kratkem, je v imenu izvajalca, podjetja Strabag, ob podpisu pogodbe povedala Lidija Žagar. Drugi podpisnik pogodbe Dietmar Cerjak jo bo podpisal naknadno.
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju sta 25. marca župan MO Ptuj Štefan Čelan v imenu naročnika, MO Ptuj, in Lidija Žagar v imenu izvajalca Strabag podpisala pogodbo za II. fazo obnove dominikanskega samostana na Ptuju.
Vrednost v torek podpisane gradbene pogodbe je 1,170 milijona evra. Za nadzor pa je bilo izbrano podjetje Pro Plus iz Maribora, ki so ga prav tako iskali z javnim naročanjem.
„V Mestni hiši na Ptuju in v politiki smo se veliko usklajevali, kaj narediti v tem primeru, ko imamo izdano odločbo o sofinanciranju tega projekta (848.956,58 evra) ne pa še tudi pogodbe od države. Ker ne bi želeli, da bi se država izmikala s podpisom pogodbe, češ da v lokalni skupnosti nismo začeli investicije in bi nas na koncu lovila zaradi rokov, smo se odločili, da pogodbo z izvajalcem kljub temu podpišemo. S tem smo prevzeli tveganje na svoje pleče,« je najprej povedal Štefan Čelan.
Računajo, da bo beseda premierke držala
»Po pogovoru s predsednico vlade Alenko Bratušek in resornimi ministri je bilo dano ustno zagotovilo, da pogodba za II. fazo dominikanskega samostana bo, kot tudi za druge projekte, treba je počakati še samo na pregled Evropske komisije, ki v Sloveniji pregleduje postopke črpanja evropskih sredstev. V MO Ptuj verjamemo, da bo dana beseda držala. Zato smo se odločili, čeprav pogodbe še nimamo na mizi, za podpis pogodbe z izbranim gradbenim izvajalcem. Veseli nas, da se je podjetje Strabag kljub nekaterim težkim in bridkim izkušnjam pri obnovi I. faze dominikanskega samostana vendarle odločilo in oddalo ponudbo. Prenova bo vse prej kot lahka. Zelo težko je v tako pomembnem spomeniku, kot je dominikanski samostan, vsa dela že vnaprej predvideti, jih natančno popisati. Že sedaj vemo, da bo tudi obnova druge faze zahtevala veliko dogovarjanja in usklajevanja s konservatorsko in restavratorsko stroko ter z vsemi drugimi, ki bodo imeli pomembno vlogo pri teh delih. Dominikanski samostan je prepomemben spomenik, da bi ga na račun hitenja ali takšne in drugačne improvizacije uničili ali oskrunili. Zato poziv vsem, ki bodo vključeni v tej fazi obnove, naj bo to prvo vodilo, da se ohrani maksimalno, kar se da, vse, kar sodi k temu spomeniku, ter poišče takšne rešitve, ki tega izjemno pomembnega kulturnozgodovinskega spomenika ne bodo oskrunile," je po podpisu gradbene po-
godbe povedal ptujski župan Štefan Čelan.
Tudi v tej fazi aneksov ne bo!
V	Strabagu so veseli, da so uspešno zaključili I. fazo obnove dominikanskega samostana v obojestransko zadovoljstvo. »Kljub nekaterim stvarem, ki jih nismo uspeli do konca razrešiti, je za nas obnova tega objekta nekaj posebnega in izjemno pomembna referenca za naše podjetje,« je povedala Lidija Žagar. Veseli jih pa tudi, da so v Sloveniji še župani, ki ne gledajo ozko, od enih do drugih volitev, ampak dajejo prednost takšnim projektom, kot je obnova dominikanskega samostana na Ptuju, ki bo ostal zanamcem in bo krasil Ptuj še tisoč let. Žagarjeva je tudi povedala, da v prvi fazi obnove ni bilo nobenih aneksov, četudi bi si jih „zaslu-žili", ker res ni bilo mogoče predvideti vseh del. »Tudi glede na trdega pogajalca, ki ga imamo na drugi strani, nismo predvideli nobenih aneksov, saj imamo izkušnje že iz prve faze, ko ni bilo mogoče 'dobiti' nobenih aneksov, čeprav bi si jih mogoče zaslužili po zakonu o graditvi objektov in tudi sicer,« je poudarila Žagarjeva. Dela bodo začeli takoj, končali pa naj bi jih v letu 2015.
V podstrehi prostori za arheološke zbirke?
V	okviru II. faze obnove dominikanskega samostana bodo porušili celotno strešno konstrukcijo vseh traktov dominikanskega samostana,
razen cerkvene ladje, odstranjevanje kritine in strešne konstrukcije se bo izvajalo ročno. Prenovili bodo streho in ostrešje ter zamenjali stavbno pohištvo (82 oken), izvedli protistresno sanacijo vseh nosilnih zidov samostana brez cerkvene ladje. Nova strešna konstrukcija obsega enake gabarite in izgled, kot ga ima obstoječa. Za podstreho, ki je še neizkoriščena, bodo inštalacije projektira-
li in izvedli tako, da bodo primerne za spremembo namembnosti oz. umestitev ustreznega programa. Neuradno se govori o možnostih za postavitev arheološke zbirke drobnega materiala.. Zaključek večjih gradbenih posegov v II. fazi obnove pomeni, da se bodo v tej fazi končala vsa obsežnejša gradbena dela. V naslednjih fazah obnove bodo dela omejena na notranje posege. To pa pomeni, da
bo prireditveni center kljub nadaljnji prenovi lahko relativno nemoteno obratoval.
Po končani II. fazi obnove se bodo začela dela pri urejanju zunanjih površin. Za morebitna restavratorska in konservatorska dela v II. fazi prenove v tem trenutku ni predvidenih sredstev, po znani odločitvi ministrstva za kulturo pa je 130.000 evrov na voljo za izvedbo za dokončanje konservatorskih in restavratorskih del I. faze, ki ga je nujno izvesti, da bo lahko varno potekala izvedba II. faze obnove. Gre za utrjevanje fresk in podobno, pri načrtovani statični sanaciji in drugih delih namreč obstaja nevarnost, da pride do stre-sljajev, kar bi lahko ogrozilo likovne sestavine dominikanskega samostana.
Za III. fazo prenove 3,3 milijona evrov iz 8.poziva RRP
Večina restavratorskih in konservatorskih del je po besedah Roberta Peskarja (ZVKDS) predvidena v III. fazi obnove, ki dosega 3. 300.000 evrov. Kot je povedal župan Štefan Čelan, je MO
Filme na 35-milimetrskem filmskem traku so že leta 2006 počasi začeli izpodrivati filmi na novih, tako imenovanih DCP digitalnih nosilcih. V letu 2013 pa so novi filmi na filmskem traku postali že prava redkost. Za Mestni kino Ptuj je to pomenilo veliko oviro pri sestavi aktualnega in privlačnega programa. Slovenija je sicer po številu digitaliziranih kinodvo-ran še vedno med zadnjimi državami v Evropi. Medtem ko so do leta 2012 nekatere evropske države že bile 100-odstotno digitalizirane, se je digitalizacija v Sloveniji takrat šele začela pospešeno izvajati.
Da bi si pustili odprte vse možnosti predvajanja, so v Mestnem kinu Ptuj ob prenovi obdržali oba brezhibno delujoča stara 35-mm projektorja iz leta 1962, ki bosta tako še naprej omogočala predvajanje arhivskih filmov. Nakup projektorja ne bi bil mogoč brez finančnih sredstev, ki so jih pridobili na razpisu Slovenskega filmskega centra, ter
Ptuj že pripravila vse potrebne dokumente, da bi lahko s tem projektom sodelovala na 8. javnem pozivu, ki naj bi dal prednost tistim, ki bodo prvi dostavili projekte, od vsebin pa naj bi imele prednost tiste, ki predstavljajo zaključek posamezne investicije. III. faza obnove dominikanskega samostana izpolnjuje vse te zahteve. Osmi javni poziv naj bi bil objavljen aprila, tako vsaj piše na spletnih straneh Ministrstva za gospodarstvo. V MO Ptuj v okviru tega poziva ne pričakujejo nekih dodatnih zahtev, kot je to bilo to v dosedanjih.
Če MO Ptuj na 8. pozivu ne bo uspela, bo sredstva iskala na vseh drugih domačih in tujih razpisih, da bi se obnova celotnega kompleksa dominikanskega samostana čim prej končala. Četrta faza obnove dominikanskega samostana, ki zajema urejanje Sončnega parka, zahodnega parka, nabrežine reke Drave in postavitve letnega odra na Dravi, pa ni tako zelo vezana na izvajanje tistih dejavnosti, ki naj bi na neki način pomagale vzdrževati dominikanski samostan. Čim prej bo treba najti primerne vsebine, ki bodo to omogočale.
MG
sredstev, ki jih je prispevala MO Ptuj, nekaj sredstev pa so zagotovili tudi sami. Vrednost celotnega projekta digitalizacije, ne le projektor, temveč vsa pripadajoča oprema, novo projekcijsko platno, stroški javnega naročila in predelava projekcijske kabine, znaša 65.000 evrov.
Digitalni kino projektor Sony SRX-R515P se od drugih projekcijskih sistemov razlikuje po tem, da omogoča projekcije filmov v resoluciji 4K, kar je štirikrat več od polne visoke ločljivosti slike FullHD. Zaradi tega je slika izjemno ostra, kristalno čista in prijetna za oko. Veliko boljša bo tudi kakovost zvoka. Verjetno najpomembnejša sprememba pa bo programske narave, saj bo digitalna tehnologija omogočila oblikovanje aktualnejšega programa zahvaljujoč enostavnejši dostopnosti filmov, ki jih bomo sedaj na Ptuju lahko gledali takoj po slovenski ali celo svetovni premieri.
Patricija Kovačec
Ptuj • Mestni kino z novim digitalnim projektorjem
Posodobitev, vredna 65.000 evrov
Center interesnih dejavnosti Ptuj je v marcu uspešno končal dolgotrajen in finančno zahteven projekt digitalizacije Mestnega kina Ptuj, katerega upravitelj je. Z nakupom in montažo sodobnega digitalnega kino projektorja si je tako Mestni kino Ptuj bistveno olajšal dostop do najnovejših filmov, ki bodo lahko odslej prikazani v najvišji kakovosti.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je prehod na digitalno tehnologijo prikazovanja filmov neizogiben korak v smeri ohranjanja konkurenčnosti na hitro razvijajočem se trgu. Mestni kino Ptuj se tako z aprilom
priključuje svetovni karavani digitaliziranih kinematografov, saj 35-milimetrski filmski trak po več kot sto letih počasi jemlje slovo, srečevali naj bi ga le še na projekcijah starejših in arhivskih filmov.
Ptujski kino je bogatejši za nov, sodoben projektor. S tem stopa v korak s časom digitalizirane filmske industrije.
Foto: CID
8 Štajerski
Spodnje Podravje
petek • 28. marca 2014
Ormož • Knjižica Brez besed
Globoke misli uporabnikov VDC
»Srečna sem, ko nekaj zmorem sama narediti. V tem uživam,« ali pa »Največ poguma je bilo potrebno, ko sem začela živeti sama,« in »Zame je bila sreča, ko sem pri 11 letih po operaciji kolka stopila na noge,« takšne in podobne ganljive misli in življenjske zgodbe so na minuli torkovi prireditvi ob izidu knjižice Brez besed predstavili uporabniki DE Varstvenega delovnega centra (VDC) Ormož.
Knjižica Brez besed VDC Ormož je plod torkovih literarnih druženj, ki jih vodi prostovoljka Aleksandra Bolčevič, na katerih uporabniki spoznavajo različna literarna dela. Na delavnici pa uporabniki VDC Ormož niso samo brali, ampak svoja razmišljanja prelili tudi na papir. In tako je nastala knjižica Brez besed, v kateri najdemo spise, pesmi, razmišljanja in še mnogo več. Delček vsebine so predstavili na minuli prireditvi, kjer smo lahko slišali globoke misli o življenju, ljubezni, sreči in nesreči. Uporabniki
so vse zbrane opomnili, da je treba biti srečen v malih stvareh. »Sreča je, ko imam rojstni dan, ko dobim darilo, ko grem na sprehod, ko grem na izlet, ko lahko grem na morje in ko lahko zjutraj dalj časa spim,« je povedala uporabnica VDC Ormož Natalija Malec. Knjižico, polno srečnih in žalostnih, a iskrenih misli, sta uredili pedagoginja VDC Ormož Polona Berlak in prostovoljka Aleksandra Bolčevič, ki je ob tej priložnosti predstavila še svoje videnje o skupnem delu z uporabniki. Kot je zaupala, so jo
ob prvem srečanju preplavljali mešani občutki, ki pa so se v trenutku, ko so jo uporabniki pozdravili, razblinili. Sedaj se z veseljem udeležuje torkovih delavnic, kjer ji uporabniki vedno znova pokažejo, koliko je lepih stvari. »To je moja zgodba, kjer se moj podarjeni čas in delo obrestujeta dvojno, saj hkrati podarjam in neverjetno veliko prejemam,« je še povedala prostovoljka.
Poleg predstavitve knjižice pa je VDC Ormož v Viteški dvorani ormoškega gradu pripravil zanimivo in pestro prire-
Ptuj • Vseslovenska akcija slovenske filantropije
Železniški podhod v novi podobi
V okviru 5. dneva za spremembe, vseslovenske akcije, ki jo koordinira Slovenska filan-tropija, kjer si že vrsto let prizadevajo za večjo prepoznavnost prostovoljskega dela, bo med 1. in 5. aprilom na Ptuju potekala akcija čiščenja in pleskanje enega dela železniškega podhoda, ki vodi do peronov, v sodelovanju s Slovenskimi železnicami. Lanski dan za spremembe je bil namenjen menjavi stvari.
Ob materinskem dnevu so uporabniki VDC Ormož svojim mamam izročili posebno darilo, in sicer knjižico Brez besed, v katero so zapisali ganljive misli, ki so jih s trudom oblikovali.
Dan za spremembe, 5. april, bo v Sloveniji v prostovoljskih aktivnostih povezal številna društva, civilno družbo, občine, organizacije, institucije, skratka vse, ki želijo prispevati svoj delež za lepše okolje oz. delu svojega mesta vdihniti nekaj več ter nekomu, ki potrebuje pomoč, pomagati k večji kakovosti življenja. Jurij Šarman
ditev, ki so jo ob materinskem dnevu posvetili vsem mamam. Za dobro voljo in glasbeno popestritev so poskrbeli številni nastopajoči. Poleg uporabnikov ormoškega delovnega centra še Nuša Rajh in Niko Keček, Hana Berlak ter Prosvetno društvo Janeza Trstenjaka. Slišali pa smo lahko tudi pogovor pedagoginje Berlakove z mamo uporabnika VDC Ormož Marto Žnidarič, ki je spregovorila o tem, kako je biti predana mama z vsem svojim bitjem. Zbrane pa je pozdravila tudi vodja OE Centra za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji VDC Dornava Irena Oblak. Po ganljivi prireditvi, ki jo je povezovala prostovoljka Bolčevičeva, je sledilo druženje ob pogostitvi.
Monika Levanič
iz Centra interesnih dejavnosti Ptuj, koordinator mladinskih programov, nosilec akcije, ki se je porodila v Društvu za šport invalidov Ptuj, je povedal, da bosta v akciji sodelovala še ČS Center in Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marjana Boštnarja iz Dornave s svojimi uporabniki. Medijski pokrovitelj je družba Radio-Tednik Ptuj. V CID pričakujejo, da bo letošnji prostovoljski projekt v okviru dneva za spremembe podprl tudi ptujski župan Štefan Čelan.
»Prostovoljci širimo solidarnost, to bomo znova dokazali tudi na Ptuju,« poudarja Šarman. Kot prostovoljci lahko pri čiščenju in pleskanju podhoda sodelujejo vsi, ki to želijo. Dobrodošli so tudi tisti z likovno žilico, ki bodo lahko sodelovali pri ustvarjanju grafitov, saj bo del pohoda namenjen tudi tej obliki likovnega oz. umetnostnega izražanja. Leta niso ovira, gre za medgenera-cijski prostovoljski projekt, s katerim želimo našemu mestu dati novo podobo, pravi Šar-man. Prvega in drugega aprila bodo v podhodu opravili pripravljalna dela, čistili popisane stene in pripravili zaščito pred pričetkom pleskarskih
Foto: Črtomir Goznik
Jurij Šarman: „V okviru vseslovenske akcije slovenske filantropije, 5. dnevu za spremembe, bomo izvedli akcijo čiščenja in pleskanje enega dela železniškega podhoda na Ptuju."
del ter pričeli tudi že z ople-skom. Tega bodo nadaljevali tudi tretjega in četrtega aprila, ko se bo začelo tudi barvanje, ki bo potekalo pod vodstvom Grega Samaturja z uporabniki iz VDC dr. Marjana Borštnarja, pomagali pa bodo tudi drugi prostovoljci. Velik grafit bo na okrog 30 metrov stene ustvaril Marko Gavez Kolarič. Tam, kjer se bo barvalo, na vhodih v podhod in drugi steni, bodo podhod po novem krasili valovi različnih barv.
MG
Ptujsko jezero • Predstavili opremo za čiščenje onesnaženih vodnih površin
V petih letih se v Sloveniji razlije okoli 10.000 litrov naftnih derivatov
Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, ki skrbi za varstvo celinskih voda na celotnem območju Slovenije, je s pomočjo tujih poslovnih partnerjev na jezeru ob Ranci predstavilo koristno opremo za čiščenje vodnih površin, onesnaženih z naftnimi derivati.
Nadvse koristne in zanimive predstavitve opreme za čiščenje vodnih površin z naftnimi derivati so se ob pomolu Rance na Ptujskem jezeru v torek udeležili predstavniki uprav za zaščito in reševanje iz Ljubljane, Mari-
=JQNet =
ISO9001 Q-581 IS01J:->Jl E-137
KOMUNALNE HIDROTEHNIKE
i m biei zeleno, VARSTVA OKOLJA.
delaj modro!
bora, Slovenj Gradca in Ptuja ter nekateri predstavniki civilne zaščite in gasilskih društev s tega območja. Kot je ob predstavitvi pojasnila Mirjana Fesel, vodja javne službe za varstvo voda v VGP Ptuj, je bilo zanimanje udele-
'NAČRTOVANJE, IZVAJANJE IN
VZDRŽEVANJE VODNIH OBJEKTOV, M KOMUNALNE HIDROTEHNIKE TER OBJEKTOV VARSTVA OKOLJA.
DRAVA l: !;
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ? d.d	,

žencev za delovanje pretočnega plavajočega skimmerja Fasflo 25 Skimmer, namenjenega za čiščenje z naftnimi derivati onesnaženih vodnih površin celinskih voda, ki ga je VGP Ptuj letos nabavila za potrebe varstva celinskih voda, po pričakovanju zelo veliko. VGP Ptuj namreč opravlja gospodarsko javno službo varstva celinskih voda na celotnem območju Slovenije, zato je za take primere tudi ustrezno opremljena. Zato so opremo skimmer in njegovo delovanje na Ptujskem jezeru predstavili strokovnjaki iz angleškega podjetja Vikoma International Ltd ter italijanskega podjetja La Fornitrice iz Trsta. Ob normalnih pogojih lahko omenjena oprema z vodne površine učinkovito odstrani od 25 do 30 kubičnih metrov naftnih derivatov na uro, zato je primerna za čiščenje vodotokov s hitrostjo toka do 2 metra na sekundo. Zaradi razmeroma lahke konstrukcije je oprema primerna za transport, zaradi razmeroma enostavne položitve in
uporabe pa je primerna za različna vodna okolja, tako za hitre tekoče vode kot za jezera in celo za morje. Neuradno smo izvedeli, da je cena skim-merja, ki so ga predstavili na Ptujskem jezeru, okoli 30.000 evrov, kar v primerjavi z ne-slutenimi in dolgoročnimi po-
sledicami onesnažene vodne površine z naftnimi derivati ne pomeni tolikšnega stroška. V petletnem obdobju se v Sloveniji razlije okoli 10.000 litrov naftnih derivatov, zato je treba z njimi ravnati nadvse previdno, še posebej pri transportu. Sicer pa še vedno ve-
lja, če opazite onesnažene vodne površine ali drugi izredni dogodek, čim prej pokličete regijski center za obveščanje na številko 112, kajti tudi v tem primeru o posledicah onesnaženja in pravočasnem ukrepanju odločajo sekunde!
-OM
Foto: M. Ozmec
Predstavitev opreme za čiščenje vodnih površin, onesnaženih z naftnimi derivati, si je na jezeru ob Ranci ogledalo okoli 30 predstavnikov zaščite in reševanja.
Foto: ML
petek • 28. marca 2014
Politika
Štajerski	9
Ptuj • 38. seja mestnega sveta
Ali se tako izvajajo naložbe?
Ptujski mestni svetniki so se na 38. seji sestali 24. marca, zaposlovala jih je predvsem predvidena nižja cena odpadkov, vzroki in posledice, v MO Ptuj naj bi se znižala za 44 odstotkov, prav tako pa tudi aneks h gradbeni pogodbi za energetsko sanacijo stavb Vrtca Ptuj za nepredvidena dodatna in spremenjena dela, za katera so v delovnih telesih mestnega sveta zahtevali pojasnila in dopolnitve.
Foto: Črtomir Goznik
Energetska sanacija objektov Vrtca Ptuj se je podražila.
Lidija Majnik (LDS) pa se je opravičila, ker se odbor za družbene dejavnosti, ki ga vodi, ni sestal, saj je na dnevnem redu samo en sklep. Šele po prejemu dodatnega gradiva, svetniki so ga dobili na mizo na dan seje, je ugotovila, da ne gre samo za manj pomemben sklep, ampak za kar velik znesek. Odbor za družbene dejavnosti pa je prvi pristojen odbor za obravnavo te problematike, zato se je opravičila tako članom odbora, ki so mestni svetniki, kot tudi zunanjim članom, ker seje ni bilo. Čeprav so bili v svojih razpravah izjemno kritični, so na koncu zaradi splošnega „pritiska" aneks potrdili. Mestni svetniki bremena odgovornosti za morebitno zavrni-tevtretjega aneksa k pogodbi niso želeli sprejeti, verjetno tudi zaradi tega, ker niso želeli imeti opravka z jezo staršev, ker še nove Mačice, kjer ge za največ dodatnih in nepredvidenih del, niso zgrajene. Nekaj k tej odločitvi pa je pridalo tudi volilno leto. Izvedeli pa so, da odgovornosti za slabo pripravljen projekt noče prevzeti nihče, ne popisovalec del in nadzornik v eni in isti osebi, LEA Spodnje Podravje, še manj pa izvajalec del, GP Drava Ptuj, ki je osnovno pogodbo podpisal za 832.426,95 evra. Razpravljalo je deset sve-
Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš, ki vodi tudi Zelene Ptuja, je ob tej priložnosti tudi predstavil priprave na majske evropske volitve. Kot prva stranka v Sloveniji so zbrali potrebnih tisoč podpisov podpore za sodelovanje na letošnjih volitvah, o čemer
tnikov (Miroslav Luci, Miran Meško, Peter Pribožič, Milan Krajnik, Mirko Kekec, Stanislav Brodnjak, Miro Vamber-ger, Branko Brumen, Marjan Kolarič in Tatjana Vaupotič Zemljič), nekateri celo trikrat. Na svetniška vprašanja in dileme sta odgovarjala župan Štefan Čelan in Mojca Horvat.
Mirana Meška, SD, vodjo odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, je zanimalo predvsem, ali bi zaradi nepredvidenih dodatnih in spremenjenih sredstev za energetsko sanacijo moralo biti o tem obveščeno ministrstvo za infrastrukturo in pridobljeno soglasje za nastale spremembe. To je v pogodbi zapisano, zato je soglasje treba dobiti. „To določilo bi veljalo, če bi presegali odobrena sredstva od države, ker pa jih ne presegamo, tega soglasja ne potrebujemo. Ponudba izbranega izvajalca je bila od planiranega zneska nižja za okrog 200.000 evrov," je svetniku odgovoril župan Štefan Čelan. Miroslav Luci, SDS, član odbora za gospodarstvo, je povedal, da vsaka takšna investicija, kjer gre za adaptacijo starejšega poslopja, zahteva v prvi vrsti dober in odgovoren projektantski pristop, da kasneje med delom ne pride do dodatnih in nepredvidenih del. Pri tej investiciji pa gre že
osrednji mediji ne poročajo, poročajo pa o tem, da nekateri zdajšnji evropski poslanci še zbirajo podpise za letošnje volitve. „Male stranke so v Sloveniji, kar zadeva medijsko prisotnost, stranke, ki jih za večino osrednjih medijev ni," je povedal Čuš.
za tretji aneks. Za energetsko sanacijo stavb Vrtca Ptuj je bil izbran izvajalec, ki je bil najugodnejši, zdaj bo mogoče najdražji od vseh tistih, ki so dali ponudbo za izvedbo teh del. Izvajalci bi se morali zavedati, v kakšen posel gredo, v prvi vrsti pa projektanti. Pogodbe bi se morale sklepati na ključ, tveganje morajo nositi tudi projektanti in izvajalci. Peter Pribožič, NSi, odbor za gospodarstvo, je dejal, da v odboru niso bili seznanjeni, da pri tej investiciji ne gre za preseganje odobrenih sredstev, zato
Sicer pa je prvenstveno govoril o njihovi vsakoletni akciji, s katero želijo Slovence čim bolj osvestiti o pomenu gozda za vsakodnevno življenje. Ena bukev v svojem življenjskem obdobju pridela kar 40 milijonov kubikov zraka, dnevno absorbira ogljikov dioksid in proizvaja čisti kisik. Drevo je neprecenljivo v borbi proti klimatskim spremembam, poleti daje senco, pozimi varuje pred vetrom. Poznana pa je tudi vloga lesa v gospodarstvu. Drevesa dajejo tudi hrano. To je tisto, kar smo dolžni vedeti in spoštovati, vsak po svoje pa mora tudi prispevati k temu, da bo naše gozdno bogastvo ostalo zdravo, po količini gozda je Slovenija sicer bogata država, na drugi strani pa je slovenski gozd zelo bolan, dodatno ga je prizadel letošnji zimski žled, izpostavlja Čuš.
MG
so tudi zahtevali specifikacijo že omenjenih del. Nagib strehe, ki je sedaj največji strošek pri objektu Mačice, pa bi le moral biti pravilno ocenjen pri načrtovanju in pri ponudbi samega izvajalca. Mirko Kekec, SDS, ki je razpravljal kot svetnik posameznik, je opozoril, da je iz razpisa in njegovih prilog razvidno, kakšna streha naj bi bila, zdaj pa se to popravlja, 100.000 evrov za 1.800 m2 kritine za Mačice je izredno visok znesek. Zmotilo ga je tudi, da je pri gradbenih delih zabeležena odstranitev fasadnih elementov, prestavitev peskolovov, to pa so iste alineje kot pri Troben-tici, Vijolici, Marjetici in Tulipanu, pri teh znašajo ta dela 1.330, 997, 1.215 evrov kot dodatna dela, pri Mačicah pa je ob tem, da je potrebno še rušenje drevesa in dimnika, skupni znesek 26.700 evrov. Sprašuje se, ali je rušenje drevesa in dimnika resnično tako velik strošek. S temi aneksi se glede na investicijski program, ki je bil sprejet februarja leta 2013, delež MO Ptuj pri tem projektu dviga za 43.000 evrov, nepovratna sredstva pa se znižujejo za 31.000 evrov, je izračunal svetnik. Svetnika Kekca je tudi zanimalo, kdo je kriv, ali MO Ptuj ali Dom upokojencev Ptuj, da še ni prišlo do gradnje novega vrtca Ma-čice. Direktorice Doma upokojencev Ptuj ni mogel več vprašati, ker je ponedeljkovo sejo predčasno zapustila. Župan Štefan Čelan je svetniku odgovoril, da bi s prodajo zemljišča, če bi do nje prišlo, ker se je vedno nekaj spreminjalo, dobili le 700.000 evrov, potrebovali pa bi še najmanj tri milijone evrov. Mojca Horvat, oddelek za gospodarske javne službe, je pojasnila, da je strošek same strehe na vrtcu Mačice okrog 50.000 evrov,
za 1.853 m2, pri rušitvenih delih pa gre za ogromen dimnik nad kuhinjo, drevo, odstranitev neke toplotne izolacije, za katero je bilo prvotno mišljeno, da je ne bodo odstranili, sedaj pa je nujno, ker smrdi. Pojasnila je, da se sofinancer-ski delež zmanjšuje za 29.000 evrov, delež MO Ptuj pa se poveča za 25.000 evrov. Glede na investicijo te razlike po njeni oceni niso bistvene.
„Prisiljeni v potrditev aneksa ..."
„Mi smo verjetno prisiljeni k temu glasovati, vendar ko človek to gleda, preprosto ne more reči drugega kot to, da je projektant popolnoma šlampast, nadzorni inženir popolnoma šlampast, prav tako izvajalec. To, da izvajalec ne vidi, da bo mogel podreti drevo, če hoče delati fasado, je smešno. Drugič, če projektant ne vidi, da naklon strehe ni takšen, kot bi moral biti, je smešno, strokovno nesprejemljivo. Po zakonu o graditvi objektov mora izvajalec ob prevzemu del pregledati vse, ali je zapisano v kontekstu strokovnih spoznanj. To je ena sama šlamparija, preprosto bi polovico tega morali prevaliti na izvajalca, zahtevati od njega, da to naredi. Najenostavneje pa je dati nizko ponudbo, potem pa zahtevati več. Tako smo delali ceste, tako smo delali vse, to je sistem izvajanja v javnih naročilih. Očitno tudi mi prek takšne prakse ne gremo, to me jezi, vendar si ne morem kaj, moram glasovati za, ker morajo biti dela opravljena," je bil kritičen Stanislav Bro-dnjak, Desus.
»To so zgodbe, ki bi jih bilo treba v prihodnje končati.
Dela naj se opravijo na ključ; kdor je pripravljen delati na ključ, naj dela, kdor pa naj ne dela. Ob tehtanju zaključka smo spoznali, sreča v nesreči, da so sredstva, ki smo jih na podlagi investicijskega programa načrtovali tako od države kot lokalne skupnosti, s pogodbo zagotovljena. Proračunska postavka je v proračunu zagotovljena, to, kar smo na nek način že načrtovali, potrdili v mestnem svetu, se bo porabilo, sicer bi lahko nekaj evrov tudi prihranili,« je v nadaljevanju povedal ptujski župan. »Če popisovalec ni videl vsega, kar je sestavni del investicije, odstranitev fasade, ometov, prestavitev peskolovov, je to katastrofa,« je prepričan Miro Vamberger, Zares. Edini upravičen strošek je morda strošek nagiba strehe, vse drugo pa se ne sme plačati. Za izvedbo del je bil izbran najcenejši ponudnik, po vseh podražitvah najcenejšega ponudnika ni več, dodatnih del je že za okrog 200.000 evrov. Miroslav Luci je v nadaljevanju razprave svetnike spomnil, da je italijanska Copsette ptujski podvoz zgradila za 30 odstotkov ceneje, kot bi ga zgradili drugi. Prevzeli so delo, z aneksom so sicer zahtevali 30 odstotkov več, a dobili niso nič. Podobno je bilo pri mostu za pešce, 30 odstotkov več je želel SCT pri koncu investicije, kot za nepredvidena dela. Projekt se je delal na ključ, tudi pri tem ni bilo aneksov. Marjana Kola-riča, SDS, je zaskrbel tok razprave o novi podražitvi, kot da ne gre za 169.000 evrov, temveč za drobiž. Z davkopla-čevalskim denarjem se tako ne dela. Milan Krajnik, DeSUS (odbor za finance), je ocenil, da je eno ključnih vprašanj pri tem projektu odprl Miran Meško. Projekt je MO Ptuj prijavila za financiranje iz državnih sredstev pod neko specifikacijo, v kateri so natančno napisali, kaj bodo naredili za ta denar. Prišlo je do več del, do podražitev, zdaj se te podražitve pokrivajo tudi iz državnih sredstev. Vprašanje pa je, ali se ne more zgoditi to, kar se je zgodilo v Celju, ko je prišlo do revizije projektov, ki je ugotovila, da evropska sredstva niso bila uporabljena skladno s specifikacijami, na osnovi katerih so bila dodeljena. Zaradi tega sedaj vračajo vsa sredstva. Tudi zato je treba vse temeljito razčistiti, da ne bo neljubih posledic. Tatjana Vaupotič Zemljič (LDS) pa se je zavzela za dodatne pogovore s projektanti in izvajalci glede njihove odgovornosti, da se za kakšnega tisočaka zmanjša tretji aneks. Aneks je podprlo 14 od 19 svetnikov, ki so glasovali, trije so bili proti, dva pa nista glasovala. Deset pa se jih h glasovanju ni prijavilo, od tega so trije (Gorazd Žmavc, Andrej Korpar in Helena Neudauer) svojo odsotnost predhodno upravičili.
Skupna vrednost investicije z dodanim aneksom je tako 1,107 milijona evrov.
MG
Zeleni Slovenije in Zeleni Ptuja so tudi letos izvedli tradicionalno delitev drevesnih sadik po prihodu pomladi, javnost pa so seznanili tudi z pripravami stranke na evropske volitve.
Foto: MG
Ptuj • Prihod pomladi in evropske volitve
Delitev sredstev in evropske volitve
Na stojnici pred Upravno enoto Ptuj so Zeleni Ptuja 26. marca izvedli že 26. tradicionalno delitev drevesnih sadik (lipe in smreke), posvečeno prihodu pomladi in svetovnem dnevu voda.
10 Štajerski
Kultura
petek • 28. marca 2014
Foto: Črtomir Goznik
S sprejema pri hajdinskem županu Stanislavu Glažarju. Ivan Ogrinc iz Skorbe je ped kratkim dopolnil 80 let, skupaj z življenjskim jubilejem pa praznuje tudi 65 let aktivnega dela v ljubiteljski kulturi.
Hajdina • Častitljiva jubileja Ivana Ogrinca
Človek in kulturnik, kakršnih je malo
Hajdinski župan Stanislav Glažar je 13. marca pripravil sprejem za Ivana Ogrinca, st., iz Skorbe, ki je pred kratkim dopolnil 80 let, letos pa praznuje tudi 65 let ukvarjanja z ljubiteljsko kulturo, kar je izjemna redkost.
Sprejem, na katerem so mu izročili zahvalo, je le skromna zahvala za vse, kar je v tem času na področju kulture in širše naredil. Ne gre samo za delo na področju ljubiteljske kulture, temveč na splošno tudi za delo v vaški skupnosti Skorba, lokalni skupnosti Hajdina, nekoč v občini Ptuj, na različnih področjih življenja in dela, je povedal hajdinski župan Stanislav Glažar. Neprecenljiv je tudi njegov prispevek pri gradnji Doma krajanov Skorba, pri kateri je vodil tudi izjemno natančen dnevnik. V njem je zapisana vsaka najmanjša podrobnost o tej gradnji, pri kateri je bil tudi sam en od najbolj zavzetih graditeljev. Njegova zasluga pa je tudi, da je ta dom tako urejen. Za njegovega skrbnika ga je imenovala že vaška skupnost, pred kratkim pa ga je za skrbnika imenovala tudi občina Hajdina. Če v domu ne bi bilo takšnega reda in pozornosti, kot ga je vpeljal Ivan Ogrinc, bi lahko doživel klavrno usodo nekaterih drugih podobnih domov v Sloveniji.
V zahvali za sprejem je Ivan Ogrinc povedal, da ga veseli, da so se ga spomnili tudi v občini. Upa, da bodo sodelovali in skupaj delali še naprej. Začel je v hudih časih, leta 1949, ko ni bilo hrane in še marsičesa drugega ne. Kot vsi mladi se je odločil za poklic, odšel v železniško industrijsko šolo v Maribor, kjer so ga takoj »zgrabili« muzikanti. Še isto jesen se je začelo njegovo udejstvovanje v godbi na pihala železniško-in-dustrijske šole Maribor. V šoli je bila tudi gledališka skupina, v katero se je prav tako vključil. Po končani šoli se je začelo njegovo igranje v godbi na pihala v TGA, 15 jih je bilo na začetku. Delavci, ki so takrat gradili tovarno, so prispevali denar za nakup instrumentov in uniform. V godbi je igral nepretrgoma do leta 2004, celih 52 let. Še pred odhodom v vojsko se je vključil v gledališko skupino Hajdina. Tudi to obdobje je polno lepih in manj
lepih spominov. »Danes je vse bolj komot, vse bi moralo biti skorajda idealno, mi starejši pa smo navajeni težaškega dela že od vsega začetka, zato nam ni nič težko,« pove Ogrinc.
Polno se je angažiral na področju kulturne dejavnosti v Skorbi, kjer imajo lepo dvorano, lep oder. Ustanovil je tudi moški oktet in bil pobudnik ustanovitve KD Skorba, ki ga je vodil kar 14 let, trenutno je podpredsednik društva, prav tako je na njegovo pobudo začela delovati skupina ljudskih pevk, ki še vedno uspešno nastopa. Leta 1997 je skupaj s Pihalnim orkestrom Talum začel tudi božične koncerte v Skorbi.
Bil je tudi soustanovitelj Zveze kulturnih društev občine Hajdina, kjer je bil štiri leta tajnik, leta 2004 pa je stopil na čelo Zveze, kjer je bil štiri leta, pri KD Skorba pa je v tem letu ustanovil še otroško gledališko skupino, ki je aktivna še danes. Za svoje nesebično in požrtvovalno delo na področju kulture je Ivan Ogrinc prejel številna priznanja.
Povsod, kjer je delal, je pustil neizbrisen pečat zagnanosti in ustvarjalnosti. Nazadnje so se
mu poklonili v KD Skorba, kjer so ga proglasili za častnega člana KD Skorba kot priznanje za njegovo dolgoletno in zavzeto delovanje v društvu, kot pobudniku za ustanovitev društva in posameznih sekcij.
Ne samo aktiven kulturnik, tudi neprecenljiv kronist
Kot je povedala Hilda Be-drač, predsednica ZKD občine Hajdina, je Ivan Ogrinc kulturnik z veliko začetnico, s kulturo se ukvarja že skoraj celo življenje, povsod, kjer je delal, je pustil velik pečat. KD je njegov otrok, ki ga vzgaja še naprej. Zahvalila se mu je za vse, kar je prispeval v kulturo občine Hajdina. Zadovoljen je, da je v Skorbi vajeti društva prevzela Renata Gabrovec, ki se zelo trudi, Ivan ji kot podpredsednik stoji ob strani. Podžupan Franc Mlakar pa je spomnil tudi na njegovo sistematičnost pri ustvarjanju arhiva društva in gradnje Doma krajanov Skorba. Marsikdo, ki se z arhiviranjem ukvarja poklicno, bi se lahko pri njem marsikaj naučil, še posebej o tem, kako se dogodek zapiše, kako se ga
dokumentira, arhivira. Tega ni počenjal samo zase, v teh vaških arhivih se skriva največje bogastvo tako za preteklost kot sedanjost in prihodnost. „Res je, marsikaj sem zapisal, o čemer se ne ve, vodim arhiv KD, pisni in slikovni del. Vsak, ki pride v društvo in aktivno dela, ima svojo stran, zapis o tem, kdaj se je vključil, kaj je delal, kaj igral, katere vloge in v katerem obdobju. Marsikaj, kar sem v teh letih zapisal, je že prišlo prav ob kakšni priložnosti. Bogata je tudi kronika dogajanja Doma krajanov Skorba, vse je zapisano, vsaka prireditev, tudi poroke. Tristolistna kronika KD Skorba je že polna. Marsikaj se pozabi, če pa je zapisano, te bojazni ni. Včasih se pošalim in rečem, če je kateri pozabil, pa je imel poroko v našem domu, naj pride k meni in mu bom povedal, kdaj je to bilo. Od leta 1979 vodim tudi kartoteko o delu v Domu krajanov; za vsakega, ki je delal le uro, obstaja zapis, od ene vrstice do 15 kartotek. Vse hranim," je povedal Ogrinc, ki je že od rane mladosti stavil na red in sistematičnost, saj brez reda ni uspešnega dela.
Majda Goznik
Ptuj • 55. območna revija otroških pevskih zborov
V dveh dneh zapelo kar 740 otrok
Minuli torek in sredo je v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj potekala 55. območna revija otroških pevskih zborov. V dveh dneh je skupaj nastopilo 19 otroških pevskih zborov iz spodnjepodravskih osnovnih šol.
Namen dvodnevne prireditve, ki jo je organiziral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj (OI JSKD Ptuj), je predstavitev vseh otroških zborov, ki delujejo na območju OI JSKD Ptuj. Kot nam je po prireditvi povedala Mateja Ku-harič, strokovna svetovalka za glasbeno dejavnost, so bili nastopi strokovno spremljani, na koncu pa je bila zborovodjem podana ustna ali pisna ocena
Foto: Črtomir Goznik
Mladi pevci so se predstavili na območni reviji pevskih zborov.
njihovega nastopa, ki zajema pohvale in priporočila za nadaljnje delo. V dveh dneh, torej v torek in sredo, je nastopilo 19 zborov, skupaj je bilo tako okoli 740 nastopajočih. Vsak zbor je predstavil tri pesmi. Priporočila namreč so, da vsak zbor izvede eno ljudsko pesem v priredbi ali izvirni obliki, eno umetno pesem slovenskega skladatelja in pesem po lastni izbiri.
Patricija Kovačec
Tednikova knjigarnica
Srečko Kosovel (1904-1926)
Besede pesnika, kritika in publicista Srečka Kosovela so, kar se znova in znova potrjuje, najbolj vizionarske, kar se tiče umetniške angažiranosti in zavezanosti družbenim vrednotam.
Srečko Kosovel se je rodil 18. marca 1904 v Sežani, bolezen ga je ugonobila 27. maja 1926 v To maju, kamor je šel pozdravit sprva le hud prehlad.
Kosovel je prvič objavil svoj spis, ko mu je bilo enajst let, in sicer v otroški reviji Zvonček. V njem je opisoval svoje priljubljeno mesto Trst, kamor je rad zahajal. Izhajal je iz družine, ki je bila naklonjena umetnosti, v Trstu so obiskovali gledališče in na koncerte. Po osnovni šoli se je Kosovel vpisal na realko v Ljubljani, sodeloval je v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih ... Maturiral je leta 1922 in se odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sodeloval je pri avantgardni reviji Trije labodi, organiziral je literarno-dramski krožek, predavanja in literarne večere, leta 1925 je z vrstniki prevzel urejevanje revije Mladina. Za življenja ni izšla nobena njegova knjiga, leta 1927 je bila izdana prva zbirka izbranih pesmi z naslovom Pesmi, druga pa leta 1931, njegove pesmi in proza za otroke in mladino pa sta bili obširneje predstavljeni v knjižni izdaji z naslovom Sonce ima krono, leta 1974.
Odtlej je bila besedna umetnost Srečka Kosovela deležna mnogih knjižnih izdaj, tako je danes najti v knjižničnem katalogu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj 90 naslovov, v Mladinskem oddelku pa 33, od tega nekaj tako imenovanih knjig za odrasle, na primer Zbrane pesmi (Študentska založba, 2013) ali pa elektronski vir (knjiga na spletu) Živeti je smisel človeka (2013). Naslovi Kosovelovih izdaj za mlade bralce so naslednji: Zlati zvončki (2000), Otrok s sončnico (več izdaj), tudi integralna izdaja v slovenščini, hrvaščini, srbščini iz leta 1997, Naša bela mačka (več izdaj), Sonce ima krono (1981), Deček in sonce (2000) hkrati v slovenščini in nemškem prevodu.
V spomin na pesnika in misleca, ki je v tako kratkem času za vekomaj in tako žlahtno zaznamoval slovenski prostor, sem izbrala naslednjo pesem, ki je natisnjena z ilustracijami Mojce Cerjak v dvojezični pesniški slikanici Deček in sonce:
Prošnja
Noč, razgrni črna krila, pridi k meni, bela vila, in prinesi tanke sanje in prinesi zlate zvončke in prinesi mi bonbončke. Sanje,
da me deneš vanje, zvončke za tenko zvonkljanje, a bonbončke za smehljanje.
Liljana Klemenčič
Kikboks
Ptujčanom devet, Ormo-žanom štiri prva mesta Stran 12
Boks
Člani BK Ring v Trstu do dveh remijev
Stran 12
Strelstvo
Skupni zmagi za SK Ptuj II in SD Kovinar Ormož II Stran 13
Namizni tenis
Šegula na DP dvakrat na stopničkah
Stran 13
Nogomet
Aluminij mladinski pokalni prvak MNZ Ptuj Stran 14
Bovling
Ptujski ekipi na pragu napredovanja
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 1. SNL
tednik
íPoíúiiajt¿ fiai na íuáounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
«fe» ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Bo nedeljsko popoldne prineslo nasmehe na obraze?
Tri tekme, nič točk in kar devet prejetih zadetkov. To ni bilanca, na katero bi bili v Zavrču ponosni, je pa žal realnost v uvodu nadaljevanja prvenstva. Odlična jesen je tako hitro pozabljena, sedaj so v ospredju druge skrbi, in sicer vprašanje, kako v najhitrejšem možnem času fante »spraviti k sebi«, kajti čez noč nogometa prav gotovo niso pozabili igrati.
Rešitev bo moral Željko Orehovec s svojimi sodelavci najti čim prej, saj Zavrč že v nedeljo popoldan čaka nova, zelo zahtevna preizkušnja. Odhaja namreč v Novo mesto, kjer jih čaka domača Krka, ki se krčevito bori za obstanek in bo zato še bolj nevarna. Obenem pa »farmacevte« vodi Adnan Zildžovic, pod čigar taktirko igrajo Dolenjci bolj napadalno in učinkovito. Vse to govori o tem, da čaka bele težko delo, obenem pa je v tem trenutku precej načeta tudi samozavest Zavrčanov. Najlažje in najhitreje bi si jo povrnili z zmago, s katero bi v klubu seveda precej lažje zadihali.
Zavrč bo na pot v dolenjsko prestolnico odpotoval v skoraj popolni zasedbi, saj nihče od igralcev nima kartonov. Te-
Foto: Črtomir Goznik
Zavrčani so v dveh dosedanjih srečanjih s Krko zabeležili dve zmagi. Bo šlo tudi v tretje?
Krka - Zavrč
6. krog: Krka - Zavrč 3:4; Maroševic 3x; Kresi nger, Matjašič 2x, Kokol;
15. krog: Zavrč - Krka 3:0; Benko 2x, Kresinger;
24. krog: Krka - Zavrč, nedelja, 30. 3., ob 16.00 v Novem mestu
žave z »zadnjo ložo« ima Doris Kelenc, ki je bil v Domžalah ob polčasu zaradi tega tudi zamenjan. Njegov nastop je zelo vprašljiv, saj je namesto treningov praktično cel teden obiskoval terapije. Velikih kalkulacij pred tekmo s Krko sicer ni, saj bo Zavrč moral igrati na zmago, da vsaj nekoliko popravi dosedanjo bledo podobo, umetniški vtis tokrat pač ne bo v ospredju.
PRIJATELJSKA TEKMA: NEDELIŠČE - ZAVRČ 0:4 (0:2)
STRELCI: Smrekar 2-krat, Fu-ček, Golubar
ZAVRČ: Fink, Lešnik, Kurbus, Roškar, Kokol, Brlečic, Težak, Fuček, Vaš, Smrekar, Božak. Igrali so še: Bešenic, A. Čeh, S.
Čeh, Šafaric, Kresinger, Golubar, Matjašič, Dugolin. Trener: Željko Orehovec.
Nogometaši Zavrča so v sredo odigrali prijateljsko tekmo s članom hrvaške tretjeligaške druščine - sever, Nedelišcem. Srečanje v predmestju Čakovca je služilo kot priprava na nedeljski prvenstveni obračun s Krko, v prvi postavi pa so zaigrali nogometaši, ki sicer igrajo nekoliko manj, toda obenem nestrpno čakajo svojo priložnost. Manjkali so Sambolec, Murko, poškodovani Kelenc in tretji vratar Kova-čic. Gostje so bili vseskozi boljši, štirikrat so zadeli, zmaga pa bi lahko bila izražena tudi z višjo razliko. Navijači lahko upajo, da bo zmaga predramila bele in bodo že v Novem mestu pokazali, da odlične jesenske predstave še niso šle v pozabo.
tp
Rokomet • 1. A SRL, Liga za obstanek Z zmago še bližje končnemu 7. mestu v državi
Rokometaši Jeruzalema so Ligo za obstanek začeli z dvema zmagama, proti Krškemu in Izoli. Slednji so na Hardek prispeli s kadetsko-mla-dinsko ekipo, zato so varovanci trenerja Saša Prapotnika imeli le lažji trening in so visoko slavili (45:20).
Pred Ormožani pa je sedaj eno težjih gostovanj v Ligi za obstanek, in sicer gostovanje na Kodeljevem pri Slovanu. Letos so Ormožani obakrat premagali Slovan (30:27, 29:28), ki
je pred sezono ciljal na 4. mesto, a se je kasneje pokazalo, da so Ljubljančani znova »jedli s preveliko žlico«. Slovan se lahko »pohvali«, da je letos zamenjal kar tri trenerje (Cvijič, Maček, Tominec), ob koncu sezone pa jih vodi mladi trener Mladen Stanic. Ekipa Jeruzalema bo v Ljubljano odpotovala z Alešem Šišmanovičem (povratnik po poškodbi) in Mihom Kolmanči-čem, kar daje trenerju Prapotniku večjo možnost rotacije in omogoča nekaj minut počitka najboljšemu strelcu letošnje sezone Bojanu Čudiču. Z zmago bi Jeruzalem storil še korak bližje končnemu 7. mestu, saj je v tem trenutku jasno, da ekipa več ni v nevarnih vodah glede izpada iz elitne druščine. Tekma na Kodeljevem je na sporedu v petek, 28. marca, ob 18.30.
uk
Tenis • Blaž Rola
Nepričakovano težak začetek
Po odigranem finalu turnirja v Panami se je Blaž Rola podal na pot v Kolumbijo, v mesto Barranquilla, ki šteje več kot 1,5 milijona prebivalcev. Tam nastopa na challenger turnirju z nagradnim skladom 40 tisoč dolarjev. Ta teden združenje ATP ni objavilo nove lestvice, saj je bil masters turnir v Miamiju v začetku tedna šele na polovici.
Blaža je v 1. krogu čakal domačin s posebnim povabilom, 26-letni Nicolas Barrientos (395. na ATP). Čeprav se je zdel tekmec več kot primeren za uvodni krog, se je izkazal za izjemno trd oreh. Uvodni niz sicer ni kazal na to, saj ga je Blaž ekspresno dobil z rezultatom 6:1. V 2. nizu je imel Blaž kljub nekoliko slabši igri break žogo pri rezultatu 4:4, a je ni izkoristil, v naslednji igri pa je to storil Kolumbijec - z dvojno napako mu je »pomagal« tudi Blaž. Ta se je v 3. nizu takoj znašel v zaostanku 0:3, a se je v nadaljevanju vendarle zbral. Najprej je izenačil na 3:3, nato pa v deveti igri izvedel še en break. Domačin je z metom loparja po tleh pokazal, da je resno računal na presenečenje, a je Ptujčan v naslednji igri povedel 40:15 in po dobrih dveh urah igre izkoristil drugo zaključno žogo.
V 2. krogu se je v četrtek zvečer (po sklepu redakcije) meril s 30-letnim Argentin-cem Maximom Gonzalesom (158.). Ta je leta 2009 zasedal 58. mesto.
Barranquilla (Kolumbija), 40 tisoč dolarjev:
1.	krog: Rola (8.) - Nico-lar Barrientos (Kolumbija) 6:1, 4:6, 6:4;
2.	krog: Rola (8.) - Maximo Gonzales (Argentina)
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola ta teden nastopa na turnirju v Kolumbiji.
Rola potrdil nastop za Slovenijo
Od 4. do 6. aprila bo slovenska teniška reprezentanca v Davisovem pokalu igrala izjemno pomembno srečanje z Izraelom v Portorožu. Gre za zaključni dvoboj 1. evro-afriške skupine (Slovenci so doslej ugnali Južnoafriško republiko in Portugalsko), zmagovalec dvoboja pa se bo uvrstil v končnico za uvrstitev v elitno svetovno skupino. Za
slovensko reprezentanco je to prva podobna priložnost, tekmec pa povsem primerljiv.
Za dvoboj na peščenih igriščih v Portorožu je slovenski selektor Blaž Trupej vpokli-cal celoten slovenski »poker asov«, ki ga sestavljajo Aljaž Bedene, Blaž Rola, Blaž Kavčič in Grega Žemlja - nastopu se je odpovedal le Bede-ne. Ker Kavčič še okreva po operaciji stopala, Žemlja pa se spopada z boleznijo, smo lahko še toliko bolj veseli potrditve Blaža Role, s katerim ima slovenska ekipa precej večje možnosti za uspeh. Blaž je naši ekipi zelo pomagal že na dvoboju z Južnoafriško republiko, proti Portugalski pa ni igral. 23-letni Ptujčan ob vsaki priložnosti poudarja, da je igranje za reprezentanco zanj čast, zato bo tokrat prekinil južnoameriško turnejo in se pridružil reprezentanci. »Če bi bilo odvisno samo od mene, bi igral že proti Portu-
galski, a se je takrat moj štab odločil drugače in na odločitev nisem imel vpliva. Tokrat sem se odločil sam, ne glede na posledice izpustitve kakšnega turnirja,« je sporočil iz Kolumbije. Blaž je po rangu trenutno drugi slovenski igralec (prvi je Bedene).
Ta odločitev je zelo razveselila tudi ptujske ljubitelje tenisa, ki bodo imeli priložnost spremljati svojega junaka v živo. V Portorož bo namreč organiziran poseben brezplačen avtobusni prevoz iz TK Ptuj (brezplačne bodo tudi vstopnice), za kar bo poskrbela Teniška zveza Slovenije. Avtobus ni namenjen samo članom kluba, ampak vsem ljubiteljem tenisa, ki bi želeli naši reprezentanci z navij a-njem pomagati v živo. Več informacij bo podanih v naslednjih številkah Štajerskega tednika.
JM
Davisov pokal: Slovenija - Izrael
Portorož, od 4. do 6. aprila petek, 4. 4.: dvoboja posameznikov, začetek ob 11.00 sobota, 5. 4.: dvoboj dvojic, začetek ob 14.00 nedelja, 6. 4.: dvoboja posameznikov, začetek ob 11.00 Iz Ptuja bo vse dni organiziran brezplačen avtobusni prevoz!
12 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 25. marca 2014
Kikboks • Državno prvenstvo, 1. turnir v Zagorju
Ptujčanom devet, Ormožanom štiri prva mesta
V soboto, 22. marca, je v Zagorju v organizaciji Kikboks zveze Slovenije potekal 1. turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplinah point fighting, light kontakt in glasbenih formah. V športni dvorani v Zagorju se je zbralo 213 tekmovalcev iz 14 slovenskih klubov, med njimi tudi 17 tekmovalcev Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so posegli po veliko prvih, drugih in tretjih mestih ter bili eden najuspešnejših klubov na tem turnirju.
Ptujčani (večina je nastopala v dveh kategorijah) so osvojili 9 prvih mest, 5 drugih mest in 7 tretjih mest.
POINT FIGHTING
1.	mesto so osvojili: Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 37 kg), Patrik Šulek (ml. kadeti nad 47 kg), Dominik Ljubec (st. kadeti do 63 kg), Nina Duh (st. kadetinje do 50 kg), Gašper Mlakar Valentin (mladinci do 69 kg), Vito Čurin (mladinci do 84 kg in do 89 kg) in Rok Potočnik (mladinci do 94 kg in nad 94 kg);
2.	mesto so osvojili: Niko Ritlop (ml. kadeti nad 47 kg), Dejan Duh (st. kadeti do 47 kg), Nejc Popošek (st. kadeti do 57 kg) in Filip Janžekovič (člani do 69 kg);
3.	mesto so osvojili: Nino Bratušek (ml. kadeti do 47 kg). Dominik Ljubec (ml. kadeti nad 47 kg), Lara Vuzem Vajda (ml.
kadetinje do 42 kg), Patrik Šulek (st. kadeti do 57 kg) in Nina Duh (st. kadetinje do 55 kg).
Člani KBV Ormož so v Zagorju štirikrat stopili na najvišjo stopničko.
LIGHT KONTAKT
2.	mesto je osvojil Timi Pun-garšek (mladinci do 74 kg);
3.	mesto pa sta osvojila Timi Pungaršnik (mladinci do 69 kg) in Žan Hliš (mladinci do 69 kg in do 74 kg).
Na tekmovanju so sodili tudi ptujski sodniki Edvard Štegar, Milan Breg, Franc Vrbančič, Aleš Skledar in Aleš Najdek, tekmovalce pa je vodil Luka Vindiš.
V naslednjih dneh bo določena širša reprezentanca Slovenije, ki bo nastopala na tekmi za Svetovni pokal od 11. do 13. aprila v Innsbrucku v Avstriji, v kateri pričakujemo kar nekaj članov KBV Ptuj. Sicer pa Ptujčani 5. aprila potujejo na mednarodni turnir v Bihač v Bosno.
Uspešen začetek tekmovalne sezone ormoških kikboksarjev
Šest tekmovalcev KBV Ormož je pod vodstvom trenerjev Milana in Danila Korotaja doseglo naslednje odlične rezultate (tekmovali so v point fightingu - PF in light contactu - LC) : Tin Kokol	3. mesto dečki do 135 cm (PF)
Lan Kokol	1. mestu ml. kadeti do 47 kg (PF)
5.-8. mesto ml. kadeti do 42 kg (PF) Nejc Korotaj 2. mesto ml. kadeti do 47 kg (PF) 3. mesto ml. kadeti do 42 kg (PF) Rok Tomažič 1. mesto st. kadeti do 57 kg LC)
1.	mesto st. kadeti do 63 kg (LC) Žan Tomažič 1. mesto mladinci do 63 kg (LC)
2.	mesto mladinci do 69 kg (LC) Luka Vrankovečki 3. mesto mladinci do 63 kg (LC)
Kot posebej velik uspeh je treba izpostaviti 3. mesto osemletnega Tina Kokola, ki se je tako velikega tekmovanja udeležil prvič.
FS, UR
Boks • Mednarodni dvoboj
V Trstu do dveh remijev
Boks klub Ring iz Ptuja je v soboto gostoval v Italiji, kjer se je na mednarodnem klubskem dvoboju pomeril s tremi boksarskimi klubi iz Trsta in okolice. Na sporedu je bilo šest dvobojev, v katerih so ptujske barve zastopali Marcel Gojkošek, Žiga Kocjan, Alen Bolkovič, Denis Lazar, Robert Šimončik in Blaž Škrjanec.
Domača vrsta je vpisala štiri zmage, medtem ko sta se dva dvoboja končala brez zmagovalca. V prvi borbi se je Marcel Gojkošek vrnil v ring po polletni pavzi in oddelal dobro borbo. Po izenačenem dvoboju so sodniki prisodili zmago Italijanu. Naslednji je boksal Žiga Kocjan, ki je pokazal odlično borbo. Po enoletnem premoru je pokazal svoj najboljši boks do sedaj. Kljub temu mu
Dvoboji:
Massimo Mauri (Trst) - Marcel Gojkošek (BK Ring Ptuj) 2:0 Fabio Franzot (Trst) - Žiga Kocjan (BK Ring Ptuj) 1:1
Luan Bavcar (Trst) - Alen Bolkovič (BK Ring Ptuj / BK Ljutomer) 1:1
Giorgio Galasso (Trst) - Denis Lazar (BK Ring Ptuj) 2:0
Sy Mamadou (Trst) - Robert Šimončik (BK Ring Ptuj) 2:0
Luca Grusovin (Trst) - Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) 2:0
domači sodniki niso določili zmage, ampak se je obračun s Fabiem Franzotom končal neodločeno. Gost ptujske ekipe iz Ljutomera Alen Bolkovič je prav tako prikazal atraktivno borbo proti Luanu Bavcarju - dvoboj se je končala brez
zmagovalca. Eden najboljših tekmovalcev BK Ring Denis Lazar je tokrat moral priznati premoč Giorgiu Gallasu. Po dolgem času je bil poražen tudi Robert Šimončik, ki je tokrat naletel na odličnega Syja Mamaduja, V dvoboju večera sta si nasproti stala Blaž Škr-janec in Luca Grusovino. Mladi ptujski boksar je pokazal odlično borbo in bi si zaslužil najmanj remi, a so tudi tokrat domači sodniki odigrali preveliko vlogo in zmago nezasluže-no dosodili Grusovinu.
Kljub rezultatsko ne preveč uspešnemu nastopu so si posamezniki iz BK Ring proti močnim tekmecem iz Trsta nabrali nove izkušnje v ringu. Te bodo lahko kaj kmalu tudi pokazali, saj Ptujčane konec tedna v Kopru čaka zadnji krog tekmovanja v 1. in 2. slovenski ligi, medtem ko bo naslednji konec tedna na Ptuju državno prvenstvo za posameznike.
David Breznik
K-l • Svetovni pokal
Kujavca ustavil profesionalni prvak
V	Varaždinu je bila v soboto v organizaciji Siniše Kovačiča in organizacije WKF tekma za svetovni pokal WKF federacije v K-1. V kategoriji do 71 kilogramov se je preizkusil član Kung fu kluba Ptuj Bojan Kujavec. Spremljal ga je njegov klubski trener Karel Šauperl.
V	izredno močni konkurenci se je odlično odrezal in na koncu zasedel 3. mesto. Najprej je v četrtfinalnem dvoboju skozi vse tri runde popolnoma dominiral nad izkušenim Poljakom Matck-oviscekom, ki ima za seboj že 47 dvobojev. V 2. rundi ga je z močnim udarcem s kolenom, ki mu je sledil še desni direkt, poslal na tla v knock down. Tekmec se je sicer pobral in dvoboj nadaljeval, vendar je bil Kujavec premočan in se je po treh rundah zasluženo uvrstil v polfinale. Tam ga je čakal aktualni profesionalni ISKA Muay thai prvak, Poljak Bartosz Botwina (za seboj ima 85 amaterskih in 22 profesionalnih dvobojev, op. a.), ki je bil nosilec turnirja in je bil tako v prvem krogu prost. Spočiti Poljak si je v prvi rundi nabral prednost, ki pa jo je Kujavec skozi ves dvoboj skorajda izničil, vendar je kljub temu po treh rundah trdega in izenačenega dvoboja moral priznati poraz s sodniško odločitvijo 1:2. Botwina je bil na koncu proglašen za najboljšega tekmovalca prvenstva.
David Breznik
Rokomet • Mlajše kategorije
Mladinci Drave so se dobro upirali vodilnim Celjanom.
1. MLADINSKA LIGA
1. CELJE PIVO. LAŠKO	19	16	0	3	32
2. KRKA	19	12	3	4	27
3. RIBNICA RIKO HIŠE	18	12	2	4	26
4. TRIMO TREBNJE	19	10	1	8	20
5. LOKA 2012	19	8	2	9	18
6. SL. GRADEC 2011	18	9	0	9	18
7. GORENJE VELENJE	19	8	1	10	17
8. KRŠKO	18	8	1	9	17
9. DOL TKI HRASTNIK	18	6	1	11	13
10. DRAVA PTUJ	19	6	1	12	13
11. SLOVAN	17	4	4	9	12
12. AJDOVŠČINA	19	3	2	14	8
DRAVA PTUJ - CELJE PIVOVARNA LAŠKO 20:27 (9:11)
DRAVA PTUJ: Šulek, Lukežič, Janžekovič 5, Reisman, Veit, Požar, Bedrač, Rosič, Pukšič 2, Kenda, Jerenec 2, Petrovič, Šalamun 3, Žuran 8, Hajdinjak. Trenerja: Uroš Šerbec in Alan Potočnjak.
Ptujski mladinci so se v okrnjeni zasedbi spopadli z vodilno ekipo v 1. mladinski ligi, Celjem Pivovarno Laško. Domačini so pokazali odlično predstavo, saj so skozi celotno srečanje držali stik s favoriziranim tekmecem, ki je sicer vodil skozi celotno srečanje. Kljub temu da so Celjani prišli na Ptuj v popolni zasedbi, so morali napeti vse moči, da so si priborili novi točki. Odpor domačinov so strli šele v zadnjem delu tekme, ko sta trenerja na igrišče poslala igralce, ki po navadi igrajo malce manj. Razlika na koncu srečanja kaže malce drugačno sliko, saj so to razliko gostje naredili šele ob koncu, z delnim rezultatom 4:0. Ptujčani bodo nove točke poskušali osvojiti po krajšem premoru na gostovanju pri RK Gorenje Velenje.
2. MLADINSKA LIGA
1.	BREŽICE	6	6	0 0	12
2.	KOPER 2013	6	4	1 1	9
3.	JERUZALEM ORMOŽ	6	3	12	7
4.	SEVNICA	7	3	0 4	6
5.	MARIBOR BRANIK	7	2	0 5	4
6.	KRIM - OLIMPIJA	6	0	0 6	0
JERUZALEM ORMOŽ - SEVNICA 31:26 (18:12)
JERUZALEM:	Kuzmič
(2 obrambi), T. Cvetko (12 obramb); Kavčič, Kolmančič 6 (4), G. Horvat 2, V. Lukman 7, Štumberger, Kocbek 3, Žižek Cvetko 5, R. Cvetko, D. Ozmec, Topolovec 2, Kosi 4 (2), Šandor 2, Kirič.
Po dveh domačih porazih proti Brežicam in Kopru so mladinci Jeruzalema proti Sevnici prekinili negativni niz. Za ormoško ekipo je vsaka zmaga, čeprav v 2. SRL, velikega pomena, saj je ekipa daleč najmlajša v celotni mladinski ligi. Na tekmi proti Sevnici so kadeti, ki nastopajo za mladince, dosegli kar 28 od 31 zadetkov. Igra Jeruzalema proti fizično močnejšim in izkušenejšim gostom je bila všečna.
KADETI - POLFINALNA SKUPINA B
1.	JERUZALEM ORMOŽ 10 9 0 1 18
2.	KRŠKO	10 9 0 1 18
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 10 6 0 4 12
4.	HERZ ŠMARTNO 10 6 0 4 12
5.	DOL TKI HRASTNIK 10 4 0 6 8
6.	GORENJE VELENJE 10 3 0 7 6
7.	SVIŠ IVANČNA GORICA 10 2 17 5
8.	MOKERC - IG 10 0 1 9 1 JERUZALEM - GORENJE
30:25 (21:10)
JERUZALEM: Kuzmič (8 obramb), Caf (6 obramb), Fe-konja (3 obrambe); Kavčič 2, Kolmančič 3 (1), G. Horvat 4, V. Lukman 2, Štumberger, Grabo-vac 2, Žižek Cvetko 4, Lukner, D. Ozmec 3, Topolovec, Ulaga, Šandor 7, Kosi 3 (1).
Jeruzalemčki so že v 1. polčasu odločili vprašanje zmagovalca, ko so si do odmora priigrali kar 11 zadetkov prednosti (21:10). Glede na to, da številni fantje igrajo dvojni program, kadetsko in mladinsko ligo, so v 2. polčasu dobili priložnost fantje z manjšo minutažo v kadetski ligi.
MLAJŠI DEČKI A -POLFINALNA SKUPINA
1.	KRŠKO	4	4	0	0	8
2.	DRAVA PTUJ	3	2	0	1	4
3.	MOŠKANJCI-GOR.	4	1	0	3	2
4.	GORENJE V.	3	0	0	3	0
DRAVA PTUJ - MOŠKANJCI-GORIŠNICA 28:14 (8:5)
DRAVA PTUJ: Lazic (5 obramb), Nikl (16 obramb), Mršek 2, Štampar 6, Šilak 4, Godicelj 5, Miklošič 1, Pogelšek 4, Ribič 1, Murko 2, Lovrenčič 3. Trenerja: Aleš Benčič in Aleš Planinc.
Ekipa Drave je z dobro obrambo in odličnima vratarjema povedla takoj na začetku in prednost povečevala vse do konca.
STAREJŠE DEKLICE B -POLFINALNA SKUPINA C
1.	KRIM MERCATOR 2	2 0 0 4
2.	TENZOR DP - LOGIK 2	10 12
3.	PIRAN 2	0 0 2 0 ŽRK TENZOR	DP-LOGIK
PTUJ - RK KRIM MERCATOR 23:30 (11:13)
ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Nuša Puž 6, Nika Bedrač
4.	Anea Bezjak ,Alja Krasnič, Špela Topolnik, Klara Hliš, Lana Križanec 5, Eva Kopše 5, Maša Ramšak, Sara Šegula 2, Laura Škrabl. Trener: Sašo Petek
Starejše deklice B so v soboto v 2. krogu razigravanja za prvaka morale priznati premoč ekipi Krima Mercatorja. Žal ptujska ekipa spet ni bila popolna, saj bi morda z več rotacije v igri lahko pripravile presenečenje. Priložnost za igro so dobila vsa dekleta.
sk, uk, tp
Slovenija zanimiva za proizvodnjo avtomobilov in komponent
Slovenija je bila v preteklosti močno povezana z avtomobilizmom, tako v najosnovnejšem smislu - izdelavi avtomobilov in motorjev (TAM, Revoz, Tomos ...), kot tudi v izdelavi posameznih delov in opreme za avtomobilsko industrijo (Prevent, Boxmark ...). Nekaterih od omenjenih tovarn v nekdanji obliki žal ni več na obličju, nekatere pa še delujejo - celo v povečanem obsegu.
Ker je avtomobilska industrija tudi globalno gledano izjemno pomembna veja gospodarstva, so toliko bolj razveseljive novice, ki so v zadnjih nekaj tednih zagledale luč sveta. Praviloma ne v osrednjih slovenskih medijih, na kakšnih spletnih por-talih pač. In v Avtodromu ...
Slovenske komponente v porschejih...
Vse več proizvajalcev vrhun-
skih avtomobilov izdelavo različnih komponent zaupa slovenskim podjetjem. Spodnjeidrijska Hidria bo v novem porsche boxsterju pomagala pri optimizaciji delovanja pogonskega agregata. Hidriine komponente iz aluminijevih legur, vgrajene v primarno vodno črpalko, bodo nove modele Porschejevega boxterja poganjale od leta 2015. Razvoj prototipov in serijskih komponent je v celoti delo Hidriinih inženirjev iz spo-dnjeidrijske lokacije, kjer bo od leta 2015 potekala tudi redna proizvodnja.
... in BMW
V žalskem podjetju Novem Car Interior Design bodo za BMW in porsche paname-ro izdelovali okrasne letve. Posel so v žalskem podjetju dobili, ker so vodstvu koncema dokazali, da znajo proizvajati zelo zahtevne izdelke, je za časnik Finance
pojasnil direktor podjetja Novem Car Interior Design Matjaž Omladič. Za Žalec to naročilo pomeni do 20 novih delovnih mest. Na dan v povprečju v podjetju naredijo za 900 avtomobilov okrasnih letev.
V	žalskem podjetju obenem upajo, da bodo predvsem zaradi poslov s Porschejem in BMW zaposlili najmanj 170 ljudi.
V	Revozu bodo edini izdelovali novega twinga
Revoz je bil v letu 2012 glede na nekaj kriterijev (kakovost, izdelava, stroški, produktivnost, dobava) najboljši med vsemi Renaulto-vimi tovarnami. Za lani še ni podatkov, vendar je novomeška tovarna na dobri poti, da ponovi predlanski uspeh, je v pogovoru za STA povedal drugi mož Re-naulta Thierry Bollore. Ob
tem je dejal, da bo Renault v Novem mestu ostal dolgoročno, ne izključuje pa niti proizvodnje Nissanovih vozil v Novem mestu. Bollore je v Renaultu zadolžen za konkurenčnost. Pred dnevi pa je bil na obisku v Revo-zu, da bi se seznanil s potekom priprav na proizvodnjo novega twinga in smarta. Novega twinga bodo proizvajali le v Revozu. Kako ocenjujete priprave na proizvodnjo novega twinga in možnosti novega novomeškega malčka na trgu?
T. Bollore: »Novi twingo je trenutno naš 'master piece' za segment A. Nova platforma, na kateri je narejen, pa omogoča razvoj in proizvodnjo več modelov. Razvoj tega avtomobila je za Renault zelo pomemben, saj je Renault v segmentu A, kot kaže zgodovina, zelo dober. Z novim twingom želimo vsaj ponoviti uspeh
prejšnjega modela, ki je bil prodan v več kot 2,5 milijona primerkih. Signali s trga so dobri, zanimanje je že sedaj zelo veliko.« Kaj ste povedali zaposlenim v Revozu ob obisku? T. Bollore: »Predvsem sem jim povedal, da uspeh prinese uspeh. Še posebej zato, ker bodo v Novem mestu proizvajali tudi vozilo smart. Dva programa v eni tovarni sta zahtevna, vendar sem prepričan, da bodo v Revo-zu to zmogli.«
Kako ste zadovoljni z lokalnimi dobavitelji v Sloveniji?
T. Bollore: »Na dobavitelje je treba gledati širše, ne le na lokalni ravni. V Revozovi regiji imamo močno mrežo dobaviteljev, in sicer iz vseh držav okrog Slovenije in seveda tudi iz Slovenije. Prav to nam omogoča dobro konkurenčnost.« Vsekakor si želimo podobnih primerov v Sloveniji še več!
Kolofon
Urednik priloge: Jože Mohorič
Fotografije: Črtomir Goznik
Avtorji prispevkov:
Jože Mohorič in STA.
Lektoriranje: Lea
Skok Vaupotič.
2
^VWOMüliiüifiilfiga Štajerskega te,
dnika
IM
m
Prodaja rabljenih vozil -spremembe v dinamiki
Prodaja rabljenih vozil je še vedno zanimiv posel, v katerem se pretaka precejšnja količina denarja. Ekonomska situacija v državi še zdaleč ne omogoča vsem kupovanja novih avtomobilov, zato so nekateri prisiljeni v nakup rabljenega vozila, drugim pa se enostavno zdi ta oblika ekonomsko upravičena - npr. tri ali štiri leta star avtomobil lahko dobijo za polovico cene novega. Prodajalce rabljenih vozil smo v mini anketi spraševali o tem, v katerem času leta
V anketi je sodelovalo pet prodajalcev: Avto Miklavž, Avto Rak, Top avtomobili, AH PA in Avto Jan.
prodajo največ avtomobilov, katere znamke so najbolj iskane in katerega cenovnega razreda. Ali bi lahko pred leti z veliko gotovostjo napovedali, da je čas najboljše prodaje pomlad in da so najbolj iskani avtomobili nizkega cenovnega razreda, to v tej anketi ni bilo potrjeno. Pri času največje prodaje je bil odgovor vseh sodelujočih ta, da se dinamika prodaje v zadnjih letih bistveno spreminja. Nekoč sta bila pomlad in jesen dela leta, ko je prodaja najbolj cvetela, sedaj je to že skorajda enakomerno razdeljeno čez vse leto. Na prodajo od meseca do meseca vplivajo tudi vremenske razmere: ko deželo prekrije sneg, prodaja upade, podobno je tudi pri
daljših deževnih obdobjih. Prodajalci pa brez izjeme opažajo, da je skorajda nemogoče predvideti konice prodaje, ampak se te spreminjajo od meseca do meseca, od leta do leta. Glede najbolj iskanih znamk avtomobilov ima vsaka hiša svoje odgovore; očitno je, da si prodajalci z odločitvijo o tem, katere avtomobile bodo sprejemali v prodajo, sami »določajo« krog kupcev. Tako so nam iz Avto Miklavža in Top avtomobilov sporočili, da je pri njih najbolj iskana znamka BMW (za njimi seveda tudi druge: Audi, Citroen, Ford ...), pri AHPA kupci največ iščejo znamki VW in Renault (izstopa renault clio), pri Avto Raku in Avto Janu pa znam-
AH TERBUCd
O.O.
Dornava 116b, SI-2252 DORNAVA Tel.: 02 754 00 80 I www.ahterbuc.sl
•	Prodaja novih in rabljenih vozil
•	Pooblaščeni servis
•	Kleparsko-ličarske storitve
•	Nastavitve geometrije podvozja
mm ti»® BI m* d l J 4k mm
^ Brezplačen pregled po 33 kontrolnih točkah l, Do 35% popusta na vzdrževanje vašega Renaulta
Zadenite novi Renault Megane Generation
RENAULT (>
ke francoskih avtomobilov: Renault in Peugeot. Raznoliki so tudi odgovori glede cenovnega razreda iskanih avtomobilov: Avto Miklavž, AHPA in Top avtomobili so cenovni razred najpogostejših iskalcev
opredelili med 7.000 in 12.000 evrov (Top avtomobili od 5.000 do 12.000), Avto Rak in Avto Jan pa nekoliko nižje, do 5.000 evrov ali še nižje (okoli 3.000). Na koncu še vedno velja načelo: videno-kupljeno ...
V Sloveniji 6,1-odstotni porast prodaje novih vozil
V EU je bilo februarja prvič registriranih 861.058 avtomobilov, kar na letni ravni predstavlja osemodstotno rast, je marca objavilo Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Gre za šesto zaporedno mesečno rast, a je število prvič registriranih avtomobilov drugo najslabše za februar, odkar je začela ACEA v 2003 zbirati podatke za EU. Prodaja novih avtomobilov se je februarja zmanjšala samo v Franciji (-1,4 odstotka) in na Cipru (-1,1 odstotka), vsi drugi trgi pa so pozitivno prispevali k rasti. Med pomembnejšimi trgi se je prodaja v Veliki Britaniji povečala za tri odstotke, v Nemčiji za 4,3 odstotka, v Italiji za 8,6 odstotka, v Španiji pa za 17,8 odstotka. Januarja in februarja je bilo prvič registriranih skoraj
1,797 milijona avtomobilov, kar je 6,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
V	prvih dveh mesecih je večina pomembnejših trgov beležila rast. V Nemčiji je bila rast 5,7-odstotna, v Italiji šestodstotna, v Veliki Britaniji 6,1-odstotna, v Španiji pa 13,1-odstotna. Med pomembnejšimi trgi se je prodaja zmanjšala le v Franciji (-0,5 odstotka).
V	Sloveniji je bilo februarja prodanih 4047 novih avtomobilov, kar je 6,3 odstotka več kot v enakem mesecu lani, v prvih dveh mesecih pa je bilo skupaj prvič registriranih 8693 avtomobilov, kar na letni ravni predstavlja 6,1-odstotno rast.
Največji tržni delež na evropskem trgu je februarja obdržala skupina Volkswagen, ki ima 24,6-odstotni
www.kaass-avto.com
NOVA VOZILA ŠKODA I TESTNA VOZILA SERVIS I KLEPARSKO-LIČARSKE STORITVE I VULKNIZERSTVO
tržni delež, februarja pa je bilo prodanih 211.979 novih avtomobilov njenih proizvajalcev. To na letni ravni predstavlja osemodstotno
rast.
Po tržnih deležih ji sledita skupini PSA Peugeot Ci-
troen (12,1-odstotni tržni delež) in Renault (desetod-stotni tržni delež).
PEUGEOT 208
Active 1,2 VTi, 5 vrat
Zaziwcfe napotno.
Avtomatska klimatska naprava Tempomat in omejevalnik hitrosti Radio CD z MP3
Čakajo vas nova doživetja. Peugeot 208 - z avtomatsko klimo in programom ugodnega vzdrževanja Moj Peugeot -je lahko zdaj vaš za 9.990 evrov.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 3,4-6,7 L/100 km. Izpuh CO2: 87 -154 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga Lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si.
PEUGEOT 208
MOTION & EMOTION
SPC TOPLAK d.o.o., Dežno 1d, 2286 Podlehnik, tel. 02 788 40 50
PEUGEOT
V	UE Ptuj 273 novih vozil
V	prvih dveh mesecih je bilo v Upravni enoti Ptuj skupaj registriranih 273 novih vozil. Od tega jih je bilo januarja registriranih 166, februarja pa 107. Izmed štirih organizacij, ki opravljajo registracije na tem območju, je imel najvišji delež Dominko, d. o. o. (51,2 %), sledijo PAA Global, d. o. o. (25,6 %), TEVE Ptuj, d. o. o. (22,3 %) in UE Ptuj (0,7 %).
JERENKO AVTO HISA d.o.o.
PTUJ, Zagrebška c. 53, tel.: 02/ 783 72 51 ORMOŽ, Varaždinska c. 4, tel.: 02/ 740 00 01

KIA MOTORS
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL KIA
•	avto deli za VOLKSWAGEN, OPEL, RENAULT, CITROEN, PEUGEOT, FIAT, FORD in druga vozila, po želji vam dele tudi vgradimo
•	AVTODIAGNOZE napak na vseh vozilih
•	VULKANIZERSTVO
•	AVTOOPTIKA
•	SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV
•	Super cene pnevmatik MICHELIN in Kormoran.
www.peugeot
"Ponudba velja za 208 Active 1,2 VTi 60 kW z avtomatsko klim Štiri Leta jamstva vključujejo dve Leti pogodbene garancije in d'
napravo ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja jamstva OPTIWAY oziroma do 60.000 prevoženih kil
AVTODjoMnülüniilÜliSliSÜÜükfeiiÜiBik^
Ford Avto Filipič
3
Plinarniška 1, MARIBOR, tel.: 02 228 3000
NOVO! Nakup vozil na HITRI KREDIT - plačila preko trajnika. Kreditno pogodbo podpišete na prodajnem mestu. Posredujemo za več kreditodajalcev. MENJAVE IN ODKUPI VOZIL!
Brezplačna tel. št.: 080 88 62.
Pooblaščeni serviser vozil FORD
Pooblaščeni prodajalec vozil FORD
Ročna in avtomatska avtopralnica
Prodaja originalnih rezervnih delov FORD
Rabljena vozila različnih znamk
4
Štajerskega te>
dnika
m
Z uporabo varnostnih pasov do 40 % manj žrtev
Strokovnjaki ugotavljajo, da bi bilo med vozniki in potniki v avtomobilih 40 odstotkov manj žrtev, če bi uporabljali varnostne pasove, opozarjajo na General-
ni policijski upravi. Ob tem opozarjajo, da je izjemnega pomena tudi pravilna raba varnostnega pasu, in sicer zgornji del varnostnega pasu mora teči čez sredino
rame, ne sme biti preblizu vratu in ne sme zdrsniti z rame, spodnji del pasu pa mora potekati prek bokov in ne prek trebuha. Poleg tega mora biti zaponka pasu do-
Varnostni pas je vez z življenjem. Pravilna uporaba zmanjša tveganje smrti.
bro zapeta, pas pa se mora prilegati telesu. Pri prometnih nesrečah, ki se zgodijo pri velikih hitrostih, varnostni pas lahko reši življenje. Pri manjših hitrostih, na primer pri mestni vožnji, pa lahko varnostni pas predvsem prepreči nepotrebne poškodbe, ki so lahko tudi pri nizkih hitrostih zelo hude. Kako pomembno je pripenjanje z varnostnim pasom, kaže več podatkov, navajajo na policiji. Odrasel človek lahko na primer z močjo rok in nog zadrži težo svojega telesa ob trku do hitrosti sedem kilometrov na uro. Že ostro zaviranje pri majhni hitrosti pa je dovolj, da otroka, ki ni pripet, vrže iz sedeža v avtomobilu in ga hudo poškoduje.
Pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 30 kilometrov na uro, je udarec na naše telo enak padcu z višine treh metrov, pri hitrosti 50 kilometrov na uro pa je sila enaka 10-me-
trskemu padcu v globino. Pri večjih hitrostih ta sila skokovito narašča in je pri hitrosti 100 kilometrov na uro že enaka padcu z višine 40 metrov, kar pomeni veliko verjetnost za hude poškodbe.
Uporaba varnostnega pasu je obvezna na vseh sedežih v vozilih. Otrok, manjši od 150 centimetrov, mora biti zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren njegovi telesni masi. V motornem vozilu, ki ni opremljeno z zadrževalnim sistemom, ni dovoljeno prevažati otrok, mlajših od treh let. Otroke, starejše od treh let in manjše od 150 centimetrov, je dovoljeno voziti le na zadnjih sedežih, še opozarjajo.
Lani je po podatkih policije v Sloveniji med 40 umrlimi vozniki osebnih avtomobilov le petnajst voznikov uporabljalo varnostni pas, od šestnajstih umrlih potnikov pa le šest.
Nova vozila v Evropski uniji na tehnični pregled po štirih letih
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v marcu potrdili nove minimalne skupne standarde za periodične tehnične preglede motornih vozil. Ta določajo, da morajo vsa nova vozila v EU po letu 2018 na prvi tehnični pregled po štirih letih, nato pa naprej na vsaki dve leti. Za motorna kolesa bodo tehnični pregledi obvezni po letu 2022. Predvsem lastniki motornih koles so se organizirali in lobirali proti obveznim tehničnim pregledom, saj bi ti zanje pomenili visoke stroške, medtem ko je število nesreč zaradi tehničnih napak minimalno, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Evropski parlament je sprva vztrajal, da bi morali biti tehnični pregledi za motorna kolesa obvezni že od leta 2016, a je nato popustil in pristal na kompromis - leto 2022. Gre sicer le za težka motorna kolesa nad 125 kubičnimi centimetri prostornine motorja, medtem ko za druga tehnični pregledi tudi v prihodnje ne bodo obvezni.
Evropska komisija je sprva predlagala precej strožjo različico - obvezne tehnične preglede za vsa motorna kolesa, vključno z mopedi - a so države članice in evropski poslanci njen pre-
dlog občutno omilili. Poleg že omenjenega so državam celo dopustili možnost, da se povsem izognejo uvedbi obveznih tehničnih pregledov za težka motorna vozila, če »sprejmejo učinkovite alternativne ukrepe za varnost v prometu za dvo- ali trikole-snike«.
Podobna pravila kot za težka motorna kolesa bodo sicer od leta 2022 veljala tudi za prikolice, gospodarska vozila in avtobuse, ki so težji od 3,5 tone, ne pa tudi za prikolice, ki so lažje od 3,5 tone, in za avtodome. Gre sicer le za minimalne standarde, ki puščajo državam članicam EU odprte roke, da svoje voznike zavežejo s strožjimi pravili - da le niso blažja od evropskega minimuma. Evropska komisija je med drugim predlagala še obvezne vsakoletne tehnične preglede za starejše avtomobile, a so poslanci in države to možnost že lani zavrnili, piše dpa.
Nova pravila morajo sedaj potrditi še države članice, a to je le formalnost, saj je dogovor o njih že dosežen. Po lanskih ocenah na cestah v EU v prometnih nesrečah, ki so posledica tehničnih napak in okvar, umre povprečno več kot pet ljudi na dan.
Z novim vozilom boste na tehnični pregled odšli po štirih letih.
-u	[T-
* lWJ

w(yymMiinw(y
SIJ (oiiitai m MmM
vulkan izerstvo prodaja gum in platišč avtomatsko pranje vozil ročno pranje vozil kemično čiščenje poliranje vozil

Branko Kolarič s. p. Ormoška cesta 81 a 2250 Ptuj
T: 02 778 54 01 M: 041 622 341
E: branko.kobric.sp@siol.net
AVTODROM, oglasna priloga^ilüükegi
5
Razkrivamo mite o avtomobilskih zavarovanjih
Splet, forumi, prijatelji in mediji so polni takšnih in drugačnih nasvetov. Ko tema nanese na avtomobilska zavarovanja, so vsi strokovnjaki in vas prepričujejo o svojem prav. Na primer - za starejši avtomobil se kasko ne splača, zavarovanje pred krajo je povsem odveč ali dodatna kritja niso nujna, potrebujem samo obvezno zavarovanje. Kaj torej drži in kaj je samo mit?
Zavarovalnico zanima tudi barva avtomobila, ki ga zavaruješ.
Morda res drži, da vozniki rdečih avtomobilov plačujejo več kazni zaradi prehitre vožnje, a to še ne pomeni, da se zaradi tega podraži njihova zavarovalna premija. Zavarovalnico veliko bolj zanimajo: vrednost, model in letnik avtomobila ter moč motorja (Kw). Kot povečano nevarnost največkrat obravnava vozniške (ne)izkušnje (30 % doplačilo), medtem ko starost lastnika vozila prispeva k zmanjšani nevarnosti (od 8 % do 15 % popusta). Da bi vam lahko svetovali glede potrebnih kritij, vas bomo povprašali, koliko kilometrov prevozite na leto (vozilo je veliko v prometu), če imate garažo (vozilo ni ves dan izpostavljeno naravnim nesrečam in je manj izpostavljeno kraji), ali se pretežno vozite po večjih mestih (statistično se tam zgodi največ nesreč) in ali puščate vozilo čez dan na parkiriščih (takrat je večja verjetnost manjših poškodb, povzročenih z drugimi vozili, in tatvin oziroma vlomov).
Za vas je barva vašega avtomobila zagotovo pomembna, za nas pa ne.
Nihče mi ne bo ukradel starega avtomobila, torej je zavarovanje pred krajo povsem odveč.
Ne drži. Glede na raziskave so tatovom všeč starejši letniki vozil, ker predstavljajo lažji plen in jih je tudi lažje prodati po delih. Policija ugotavlja, da v Sloveniji letno odvzamejo okoli 1500 motornih vozil, od tega več kot 60 % na območju Policijske uprave Ljubljana. Za tatove so najbolj zanimiva vozila znamk Volkswagen in Renault, bistveno pa ne zaostajajo tudi vozila znamk Audi, Mercedes, BMW in Opel.
Imam polni kasko, ki mi nudi kritje, če mi avto ukradejo, vandalizirajo oziroma ga poškodujejo toča, veter, ogenj ali poplava.
Izraza »polni kasko« zaradi pogostega napačnega razumevanja ne uporabljamo. Zavedamo se namreč, da so potrebe posameznikov tako različne, da univerzalnega avtomobilskega zavarovanja, ki bi ustrezalo vsem, ni. Zato smo zavarovancem raje dali možnost, da si sami sestavijo paket, ki ga potrebujejo. Tako najpogostejše rizike krije splošni kasko, ki krije dogodke v prometu in mirovanju, škodo zaradi dejanj tretjih oseb in škodo zaradi posebnih dogodkov. Temu lahko dodate različne želene kombinacije delnega kaska. Naši zavarovanci se največkrat
odločajo za kombinacije K - kraja, B - naravne in elementarne nesreče, kombinacijo D -divjad in domače živali in E - steklo. Pogosta je tudi kombinacija J -zunanja svetlobna telesa in ogledala. V primeru, da je vozilo bolj izpostavljeno, pa pogosto dodajo še kombinacijo H - parkirišče. Ali se boste odločili za splošni avtomobilski kasko ali boste dodali tudi delne kasko kombinacije, bo odvisno od tega, kakšen obseg zavarovalnega kritja potrebujete, kakšna je oblika financiranja (pogojevanje), za kakšne potrebe in za kakšen obseg potrebujete vozilo.
Za lažje odločanje smo pripravili nekaj različnih paketov in ponudili posebno ugodnost za tiste, ki se zanje odločijo (do 17-odstotni paketni popust). V vsakem primeru se izbiri ustreznih kritij splača posvetiti nekaj časa in za nasvet povprašati naše sodelavce.
Zavarovalnice pri starejših vozilih raje izplačajo totalko, pa še to manj od tržne vrednosti vozila.
Kadar je strošek popravila tolikšen, da popravilo iz ekonomskih razlogov ni več upravičeno, se razglasi totalna škoda (pogovorno ekonomska »to-talka«). Običajno je to med 50 in 70 odstotkov tržne vrednosti vozila ob škodnem dogodku. Zavarovalnica je skladno z obligacijskim zakonikom ali splošnimi zavarovalnimi pogoji za posamezno zavarovalno kritje dolžna oškodovancu ali zavarovancu nadomestiti škodo, ki mu je nastala na vozilu. Škodo lahko nadomesti s popravilom, če je to ekonomsko sprejemljivo (višina škode in vrednost razbitine ne smeta presegati vrednosti vozila pred poškodbo)
ali z izplačilom nadomestila škode na vozilu, ki skupaj z vrednostjo razbitine prav tako ne more presegati zavarovane vrednosti vozila pred poškodbo. Zavarovalnica škode na vozilu ne rešuje z dobavo drugega vozila (nadomestka). Tržna cena se določa na podlagi kotacij EUROTAX. Seveda se pri tem upoštevajo tudi prevoženi kilometri in drugi parametri, ki lahko vplivajo na tržno vrednost (npr. stanje vozila, investicijska vlaganja ...). Prodajni katalogi običajno niso merodajni, ker v teh primerih ne gre za ceno ob realizirani prodaji vozila, temveč zgolj za ponudbo/povpraševanje.
Dodatna kritja niso nujna, potrebujem samo obvezno zavarovanje
Obvezno je zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO), ki krije samo škodo, ki ste jo povzročili drugim. Ce hočete zavarovati sebe, morate zase osebno kot voznika skleniti AO + , za ostale sovoznike nezgodno zavarovanje in za svoj avtomobil kasko zavarovanje. Nikakor pa ne moremo mimo naše avtomobilske asistence, s
katero se vedno radi pohvalimo, pa to le zato, ker to počnejo tudi naši uporabniki. 24 ur v Sloveniji in v večini evropskih držav smo vam na voljo na telefonski številki 080 2864 ali +386 2222 2864.
Zavarovanje doma ne vpliva na avtomobilsko zavarovanje
Dom in avtomobil sta morda na prvi pogled res nepovezana. A pri nas ni čisto tako. Predlagamo vam, da se odločite za Triglav komplet, v katerega lahko vključite najpomembnejša in najpogostejša zavarovanja, ki jih imate sklenjena vi in vaši najbližji. Več boste zavarovali, več boste privarčevali. Kaj vse še lahko vpliva na nižjo zavarovalno premijo avtomobilskega zavarovanja, lahko preverite na www. triglav.si.
Za starejši avto se kasko ne splača
Pri sklepanju zavarovanja avtomobilskega kaska si velikokrat postavimo vprašanje, do katere starosti vozila ga je še smiselno skleniti. Ni neke starostne »točke preloma«, ko bi lahko rekli, da se tovrstno zavarovanje splača. Posameznik naj bi sam precenil, kako bi izguba oziroma poškodovanje vozila obremenila njegov finančni položaj. Zavarovanje avtomobilskega kaska priporočamo vsem, ki želijo čim bolj zavarovati vozilo. S tem bodo namreč dobili povračilo za škodo na svojem vozilu, če je do škode prišlo zaradi njihove krivde. Tudi če je vaš avto po letih
že prvošolec, vas to ne bo obvarovalo pred nevarnostmi na cesti. Zato smo v Triglavu pripravili posebno zavarovanje Kasko karambol za osebna vozila, stara šest let ali več. Ko razmišljamo o kasku, z leti pridemo do točke, ko začnemo ugotavljati, da so stroški zavarovanja postali previsoki glede na potencialno vrednost škodnih primerov in da se nam preprosto ne splača več. Realnost pa ostaja. Za volanom ne bomo nič bolj pozorni, toča bo še vedno padala več kot 20 dni na leto, in verjeli ali ne, v krizi kradejo tudi starejše avtomobile. Ne splača se voziti na srečo, zato je vredno razmisliti o novem izdelku kasko karambol za zavarovanje avtomobilskega kaska za starejša osebna vozila.
Koncept tega produkta je usmerjen na rabljena vozila, starejša od šest let, predvsem srednjega in nižjega cenovnega razreda. Pogoj za sklenitev kasko karambola je sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti pri Zavarovalnici Triglav. Zavarovanje krije vse pomembne nevarnosti: kasko karambol osnovni krije škodo zaradi poškodovanja ali uničenja zavarovanih stvari zaradi trčenja vozila z drugim vozilom oziroma udeležencem v prometu (kolesar, pešec itd.); kasko karambol plus pa krije škodo zaradi poškodovanja ali uničenja in izginitve zavarovanih stvari, ki so posledica trčenja vozila z drugim vozilom oziroma udeležencem v prometu, toče, viharja, direktnega udara strele, potresa, poplave, hudourniške in visoke vode ter kraje vozila v celoti.
Zavarovalna premija se določi ob upoštevanju nabavne vrednosti novega avtomobila na dan sklenitve ali obnove zavarovanja. Poleg tega se pri izračunu premije vedno upošteva enak premijski razred kot pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Vsekakor si vzemite čas in izberite zavarovanje, ki vam najbolj ustreza. Za pomoč se lahko obrnete na vašega zavarovalnega zastopnika. Naša naloga je, da skušamo misliti na vse, vaša pa, da poskrbite zase. Ker se ne splača voziti na srečo.
_m
Novi
Kasko
karambol
Tudi s starejšim avtomobilom se ne splača voziti na srečo
za avtomobile
starejše od 6 let.
CTN. /n )—0**0—-<
<$> ©
Trčenje	Naravne nesreče	Tatvina
ti *@Trigl;
Vse bo v redu.
triglav
www.triglav.si
6
ednika
[m
m
Vzdrževanje avtomobilov
Vzdrževanje izpušnega sistema
Izpušni sistem skrbi za odvajanje in omejevanje izpusta izpušnih plinov, ki nastajajo pri izgorevanju goriva. Sestavljen je iz izpušnega zbiralnika (kolektorja), izpušnih cevi, katalizatorja in glušnikov, novejša dizelska vozila pa imajo tudi filtre trdih delcev. Izpušni sistem zagotavlja tiho delovanje vašega vozila in izboljša izkoristek motorja, prispeva pa tudi k izboljšanju moči in navora motorja ter k manjši porabi goriva.
Eko-test meritve izpušnih plinov v različnih režimih delovanja motorja pokaže odstopanja od predpisanih vrednosti vsebnosti plinov CO, CO, HC in NO . Ob
2	x
prevelikem odstopanju od predpisanih vrednosti je potrebna menjava katalizatorja ali filtra trdih delcev.
Vzdrževanje klimatske naprave
Klimatska naprava vozniku in potnikom zagotavlja prijetnejšo in udobnejšo vožnjo, voznik pa je tudi bolj zbran pri vožnji, kar pripomore k večji aktivni varnosti v cestnem prometu. Ko na vroč dan sedemo v razgreto vozilo, si ne belimo glave s tem, kako bo klimatska naprava poskrbela za ustrezno temperaturo v vozilu. Preprosto pritisnemo gumb oz. nastavimo temperaturo in osvežilni piš nas že hladi.
Kaj pa, če se to ne zgodi?
Za nemoteno delovanje klime je potrebno redno vzdrževanje.
Kaj storiti, če je piš daleč od tega, da bi ga opisali kot osvežilnega? Kaj če nas ob vklopu klimatskega sistema pričaka neprijeten vonj? Klimatska naprava niso zgolj gumbi za upravljanje, temveč je to kompleksen sistem, ki za optimalno delovanje potrebuje redno vzdrževanje. V hladilnem sistemu je namreč plin, ki skozi čas, skozi različne bolj ali manj tesne spoje počasi uhaja, s čimer se zmanjšuje učinkovitost delovanja klimatske naprave. Za nemoteno delovanje klimatske naprave je nujno potrebno redno vzdrževanje. To pomeni redni pregled v servisnih delavnicah, kjer izmerijo vse vrednosti in po potrebi zamenjajo izrabljene ali poškodovane dele ter napolnijo klimatsko napravo s plinom.
Vzdrževanje zavornega sistema
Poleg pnevmatik spadajo za-
SEL MONT d.o.o., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj, tel./faks: 788 55 70, GSM: 040141 262
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car osebnih in kombiniranih vozil ter prikolice za prevoz vozil uvoz vozil
i
POLNJENJE AVTOKLIM!
Bosch Car Service Bračič -vse za avto iz ene roke:
r* diagnoza vseh vrst avtomobilov popravila vseh vrst električnih agregatov osebni program . tovorni program avtopralnica servis klimatskih naprav vulkanizerstvo.
Prodajalna:
tc\, Jurovci 1
vore med varnostno najpomembnejše tehnične sklope avtomobila. Zavedati se moramo, da se tudi te sčasoma obrabijo ali celo okvarijo, zato so redni pregledi in vzdrževanje bistvenega pomena za varno vožnjo.
Ustrezno vzdrževan zavorni sistem nam zagotavlja nadzor nad vozilom v ključnih trenutkih, saj je od le-tega odvisno učinkovito delovanje večine sodobnih aktivnih varnostnih sistemov (npr. ABS in ESC).
Znaki, ki lahko kažejo na težave med zaviranjem:
-	vozilo zanaša v levo ali desno stran,
-	neprijeten kovinski zvok (samo cviljenje običajno ni znak napake),
-	močne vibracije ob zaviranju,
-	pretrd ali premehak pedal za zaviranje,
-	pogosto blokiranje zavor,
-	vklop kontrolne lučke za zavore (običajno nakazuje obrabljenost zavornih ploščic).
Stanje zavor je dobro preveriti vsaj enkrat letno! Učinkovitost zavornega sistema se redno preverja v sklopu tehničnega pregleda. Pregled zavornega sistema v servisnih delavnicah sicer vključuje preverjanje količine zavorne tekočine in cevi, pregled zavornih diskov in oblog ter po potrebi menjavo preveč obrabljenih delov.
Vgradnja avtoplina
Najnovejša tehnologija omogoča vgradnjo plinskega pogona v vozila na bencinski in dizelski pogon, zaradi ekonomičnosti vgradnje pa se ta danes pretežno izvaja na vozilih na bencinski pogon. Tako se lahko vozite do 40 % ceneje. Pri vgradnji klasične plinske instalacije vozilo povprečno izgubi do 5 % hitrosti in do 10 % moči, medtem ko je delovanje motorja tišje in mirnejše. Pri avtomobilih z direktnim vbrizgom je izguba moči praktično zanemarljiva. Pri pravilni vgradnji in nastavitvi se vonj plina ne sme zaznati. Morebiten vonj po plinu opozarja na okvaro ali nepravilnost pri vgradnji. Cene, ki so odvisne predvsem od načina vbrizga in starosti predelanega vozila, se okvirno gibljejo med 1.000 in 2.000 evrov.
Osnovni sestavni deli
Plinski rezervoar (najpogosteje se namesti v prostor, namenjen za rezervno kolo, lahko pa tudi v prtljažnik),
napeljava od rezervoarja do motorja, ventili, filter goriva, uparjalnik, vbrizgalna naprava. Nekateri izvajalci vgradijo še računalnik za doziranje plina in točilno mesto; tega se vgradi glede na tip vozila in želje stranke, običajno poleg mesta za točenje bencina, na odbijač idr. Na armaturno ploščo se vgradi majhen preklopnik, ki omogoča spremljanje zaloge plina in enostavno preklapljanje s pogona na plin na pogon na bencin in obratno, tudi med vožnjo.
Homologacija
Vgrajen sistem za avtoplin je v Sloveniji priporočljivo ho-mologirati, za kar potrebujete naslednje dokumente: račun pooblaščenega serviserja, ki je vgradil plinski sistem, certifikate in serijske številke uparjevalnika, ventilov, rezervoarja ipd., potrdilo in tehnično mapo o predelavi ter potrdilo o plinotesnosti sistema. Vse potrebne dokumente vam bo priskrbel
serviser, ki vam je vgradil plinski sistem.
Homologacija vašega vozila bo dobrodošla ob uveljavljanju avtomobilskega zavarovanja v primeru škode na vašem vozilu.
V Sloveniji atestiranje in homologacijo vozil za predelavo vozil na avtoplin opravljajo:
LPP, d. o. o., LJUBLJANA RTI, d. o. o, MARIBOR A1-Remont Kranj, d. o. o.
Vzdrževanje
Plinska napeljava ne zahteva posebnega zakonsko predpisanega vzdrževanja. Zadostuje že enkratni servisni poseg na vsakih 20.000 prevoženih km (ali vsaj enkrat letno), kjer opravijo čiščenje plinskega filtra in pregled cevnih povezav. Izkušnje kažejo, da so zelo redki primeri, ki bi terjali resnejši poseg ali celo zamenjavo vgrajene plinske naprave prej kot pri prevoženih 50.000 km.
KPLARAL HIGH TRONIC 5W40 4L+ČISTILEC OLJA+PODLOŽKA
KPL TOTAL Q 9000 5W40 5L +ČISTILEC OLJA+PODLOŽKA
www.oljar.si
041 322 255 / 02 788 57 37 spletna.trgovinad@gmail.com
B AVTODROM, oglasna priloga^iliülkegajidjik^
7
Pogosta vprašanja o avtoplinu
Na spletni strani slovenske energetske družbe so pripravili odgovore na pogosta vprašanja, ki jim jih zastavljajo kupci glede predelave avtomobila na plinski pogon. Se LPG sploh izplača? Kako ga vgraditi? Kdo mi ga lahko vgradi? Za koliko? Kaj bo s prtljažnikom? Bo vozilo počasnejše? Vemo, da odločitev za LPG ni enostavna. V katera vozila je možno vgraditi plinski pogon? Najnovejša tehnologija omogoča vgradnjo plinskega pogona v vozila na bencinski in dizelski pogon, zaradi ekonomičnosti vgradnje pa se ta danes izvaja pretežno v vozilih na bencinski pogon.
Koliko prostora izgubim v svojem prtljažniku z vgradnjo plinskega pogona? Večina uporabnikov se odloča za vgradnjo v prostor, ki je sicer namenjen rezervni pnevmatiki, pri taki vgradnji pa ostane prtljažnik povsem prost. Druga možnost je vgradnja v prtljažnik, pri čemer se izgubi povprečno 20-30 % prostora, odvisno od tipa vozila.
Ali ima zaradi vgradnje plinskega pogona vozilo manjšo hitrost oz. ali so zmogljivosti vozila manjše?
Po vgradnji klasične plinske
inštalacije ima vozilo približno 5 % manjšo hitrost in približno 10 % manj moči, vendar je delovanje motorja tišje in mirneje. Pri direktnem vbrizgu je izguba moči praktično zanemarljiva. Ali moram po vgradnji opraviti atest?
Po vgradnji je treba opraviti atest. To vam pomagajo urediti na servisu, kjer vam v vozilo vgradijo plinsko napravo. Opravljen atest vam zagotavlja varnost in dokazuje, da je vgradnja plinskega pogona opravljena na strokoven in varen način, skladen z vsemi standardi. Ali lahko pride do eksplozije? Ne, nevarnosti eksplozije ni, ne pri visokih temperaturah, niti pri požaru ali v primeru nesreče. To je zagotovljeno z več varnostnimi ukrepi. Zaradi toplote pritisk raste, kadar je avtomobil na soncu. Zato je možno rezervoar napolniti samo do 80 %. Proizvajalec testira rezervoarje s pritiskom do 30 barov, tako da rezervoarji ne eksplodirajo, tudi če bi bili 100-odstotno napolnjeni. Na samem rezervoarju je nameščen varnostni ventil, ki ima v primeru visokega pritiska nalogo, da razbremeni rezervoar. Rezervoar in varnostna armatura sta
projektirana tako, da ne more priti do eksplozije niti pri požaru, v primeru težje prometne nesreče pa je celo dokazano, da dodatno ščitita pred udarci. Ali je nevarnost eksplozije in požara večja kot pri vozilih na bencin ali nafto? Če pride do predrtja rezervoarja in vžiga plina, ta gori v usmerjenem plamenu, medtem ko se bencin razlije po površini in po navadi ognjeni zublji zajamejo celotno vozilo. Vsekakor je plinski rezervoar, ki je iz jekla, veliko (do 20-krat) močnejši in odpornejši od bencinskega ali naftnega rezervoarja, ki sta običajno iz plastike. Ali se pri vožnji po neravnem terenu lahko poškoduje cev za dovod plina do motorja, ki gre pod vozilom? Cev se ne more poškodovati, saj je zaščitena s posebnim zaščitnim delom. Ali se v vozilu občuti neprijeten vonj?
Pri pravilni vgradnji in nastavitvi se vonj plina ne sme zaznati. Neprijeten vonj plina opozarja na okvaro ali napako.
Kako pogosto je treba servisirati in kontrolirati naprave v avtomobilu?
Plinska napeljava ne zahteva posebnega vzdrževanja:
zadostuje, da po prevoženih 15.000 km oz. enkrat na leto pri pooblaščenem serviserju očistijo plinski filter in pregledajo cevi. Zelo redko je treba napravo zamenjati oz. servisirati pred prevoženimi 50.000 km. Ali lahko pozimi pride do problemov pri vžigu avtomobila?
V zimskih mesecih lahko pri starejših avtomobilih z upli-njačem pride do težav pri vžigu, medtem ko pri vozilih z vbrizgom teh težav ni, glede na to, da se avto zmeraj vžiga z bencinom. Pri določenem številu vrtljajev oz. pri določeni delovni temperaturi motorja - odvisno od sistema - vozilo preklopi z bencina na plin. Kakšen je doseg vozila s polnim rezervoarjem plina? Doseg vozila na plin je odvisen od velikosti rezervoarja in porabe goriva. Na daljših relacijah je možno z majhnim rezervoarjem in s povprečno porabo prevoziti več kot 450 km. Ne smemo pa pozabiti, da se po vgradnji plinskega pogona še vedno lahko vozimo tudi na bencin, torej imamo vozilo z dvema vrstama goriva. Tako je lahko doseg vozila okoli 1.000 km brez ustavljanja na plinski polnilnici ali bencinski črpalki.
Zakaj se pri polnjenju rezervoarja do maksimuma pretok plina zaustavi sam,
preden je napolnjen do konca? Ali je mogoče, da na različnih črpalkah v rezervoar natočimo različno količino plina?
Količino polnjenega plina omogoča sama armatura na rezervoarju, ki jo je proizvajalec naravnal tako, da maksimalno dovoljeno polnjenje znaša 80 % skupne prostornine rezervoarja. Kaj je treba storiti v primeru prometne nesreče? V primeru prometne nesreče zadostuje, da zapremo izhodni ventil na rezervoarju plina, pri novejših modelih pa obstoječi elektroventil ob izključitvi kontakta na vozilu avtomatsko prekine dotok plina.
Kakšen je učinek na delovanje motorja?
Avtoplin zaradi svojih lastnosti ugodno vpliva na motor. Trajnost motorja se v primerjavi z motorjem, ki za pogonsko gorivo uporablja bencin, poveča za približno 35 %. Delovanje motorja je tišje, cilindri motorja se manj obrabljajo, motorno olje je bolj trajno, trajnost katalizatorja in lamda sonde pa se podvoji. Popolno zgorevanje zmesi plin-zrak v cilindrih motorja ne vodi do izgube goriva v izpušnih plinih. Izpušni plini so čistejši. Kako dolgo traja vgradnja sistema?
Vgradnja sistema traja en delovni dan.
080 19 20
www.ZavarovalnicaMaribor.si
8
Štajerskega te>
dnika
[SÉ
m
V formuli odslej z 1,6-litrskimi motorji
Ljubitelji formule 1 so morali pred novo sezono svetovnega prvenstva dobro preveriti svoje poznavanje tega športa. V sezoni 2014 je namreč veliko sprememb, predvsem zaradi novih motorjev, drugačni bodo dirkalniki, pa tudi številke na bolidih ne bodo takšne, kot so jih bili navajeni v zadnjih desetletjih. Nekaj novosti je tudi pri prizoriščih. V zadnjih letih je že kar običajno, da se nekatera dirkališča poslovijo, druga pa prvič priredijo tekme elitnega avtomobilističnega razreda. Letos bo premiero doživel olimpijski Soči v Rusiji, v koledar pa se po enajstletnem premoru vrača avstrijska dirka v Spielber-gu. V koledarju bo, tako kot lani, 19 dirk. Poslovili pa sta se indijska in južnokorejska. Seveda je največ novosti v tehniki. Od letošnje sezone so v formuli 1 namesto 2,4-litrskih osemvaljnih motorjev obvezni 1,6-litrski
šestvaljniki s turbinskim polnilnikom. Obvezen je tudi hibridni sistem ERS (Energy Recovery System) namesto v zadnjih sezonah uveljavljenega Kersa, s katerim bodo imeli dirkači na voljo dodatnih 160 »konjev« oziroma 120 kW za 33,3 sekunde - doslej je bila pomoč omejena na polovico te energije, a le za 6,6 sekunde na krog. Najmanjša dovoljena masa dirka lnika skupaj z voznikom je namesto 642 kg znašala 690 kg.
Z omejitvijo količine goriva, vsak dirkalnik ima na voljo pred startom le 100 kilogramov oziroma 140 litrov, želijo v vodstvu tekmovanja spodbuditi varčnejšo in bolj premišljeno vožnjo. Če bodo dirkači zgolj do konca tiščali stopalko za plin, se jim bo lahko zgodilo, da bodo že pred ciljem obstali ob stezi.
Spremenil se je tudi videz dirkalnikov. Značilni noso-
Nove formule 1 so premalo glasne
Nova sezona formule 1 je še zelo mlada, konec tedna so v Avstraliji opravili prvo dirko, številne tehnične spremembe in novi dirkalniki z novimi motorji pa so že prinesli zanimivo težavo. Vodstvo avstralske dirke se je pritoževalo, da je ob sicer zanimivi dirki nekaj manjkalo - po njihovem mnenju so novi dirkalniki premalo glasni. »Navdušen sem nad celotnim koncem tedna, nič pa nisem navdušen nad zvokom. Če si sedel na glavni tribuni, si komajda slišal avtomobile, ki so prihajali po ravnini,« je dejal direktor avstralske dirke Ron Walker. »Vsi so govorili o tem. Morda bomo imeli težave pri prodaji vstopnic. Navijači želijo z vstopnico kupiti tudi zvok formule 1.« Z njim se je strinjal tudi izvršni direktor dirke Andrew Westacott in dodal, da sploh ni potreboval čepkov za ušesa, ko se je med dirko zadrževal v boksih: »Bilo je precej tišje kot nekoč in ni bilo prave kemije. Mislim, da bodo najbolj vneti navijači v Evropi nad tem zvokom še manj navdušeni.«
-GS3EEZpmMBI}!^"'" '- «
ŽURAN.d.o.o. m ■ ' FORMIN 8 b, 2272 GORIŠNICA
I Tel.:02/74040-77 Faks:02/740-40-76 ^^t Mob.: 031477 336 Peter, 031690 430 Denis ■¡¡^■■■Mj 9 VVWW.ZURAN.EU
^^^Br' EMAIL: ZURANOVI@GMAIL.COM
ŽURAN, d.o.o. - deponiranje, predelava in proizvodnja gradbenih reciklatov
Tel. it.: (02) 740 40 77 Mobitel: 041 393 205
Dejavnost deponij, reciklažnih odpadkov Prevzem in odvoz odpadkov Rušitvena in zemeljska dela Organiziranje in posredovanje na področju gradbeništva Cestni tovorni promet
vi formul so precej krajši in nižji, saj nova pravila dovoljujejo, da je konica le še 18 centimetrov nad tlemi, doslej je bila lahko 55 centimetrov. Vzrok za spremembo je varnost, ob morebitnih trčenjih namreč daljši nos vozila bolj ogroža druge voznike. Dirkalniki so tudi ožji, nova sprednja krilca so lahko široka le še 1,65 metra namesto 1,8 metra. Zadnja krilca ne smejo biti več dvojna, temveč zgolj enojna, spremenjen pa je tudi izpušni sistem, pri katerem mora zdaj iz motorja do zadka dirkalnika voditi le ena cev predpisanih dimenzij, inženirji so doslej izpušne pline speljali tudi ob stran dirkalnika in s tem pomagali ustvarjati dodaten pritisk dirkalnika k tlom. Bolj osebne pa so spremembe pri startnih številkah. Doslej so bile številke določene glede na uvrstitev ekip iz prejšnje sezone (le »nesrečni« 13 so se v tem tekmovanju vselej izognili),
zdaj pa bodo lahko dirkači sami izbrali številko, ki jo bodo imeli na dirkalnikih celotno kariero. Izjema je le številka 1, ta bo seveda, tako kot vedno, rezervirana za aktualnega svetovnega prvaka.
Branilec naslova Sebastian Vettel bo tako v letih, ko (če) ne bo prvak, vozil s številko 5, ker jo je imel na dirkalniku v svoji prvi sezoni, ko je osvojil svetovni naslov. Lewis Hamilton se je odločil za 44 v spomin
Zanimivosti
Volkswagen napoveduje preboj de-setmilijonske meje pri prodanih vozilih
Največji evropski proizvajalec avtomobilov Volkswagen za letos napoveduje rekordno prodajo vozil različnih znamk. Prodal naj bi jih več kot deset milijonov, in to štiri leta pred prvotnimi načrti. Napoved temelji na rezultatih prvih dveh mesecev, ko je Volkswagen prodal približno 1,5 milijona avtomobilov in gospodarskih vozil. Medtem ko je Volkswagen lani prodajo vozil povečal za 4,9 odstotka na 9,7 milijona in je rekorde podrl tako pri prihodkih kot pri dobičku iz poslovanja, pa je čisti dobiček lani upadel za 58 odstotkov na 9,1 milijarde evrov.
prepoznavna in kvalitetna poklicna oblačila
majice, obutev, rokavice
NAJEM ali PRANJE OBLAČIL
v naši pralnici
Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13
MALOPRODAJA vsak delovnik med 7. In 16.uro
na dirkaške začetke v kar-tingu, Fernando Alonso ima za svojo srečno številko 14, v boju za sedmico je »zmagal« Kimi Raikkonen - zanimanje zanjo je kazal tudi Jules Bianchi, a je imel Finec prednost pri izbiri zaradi boljše uvrstitve v lanski sezoni. In tudi trinajstica ne pomeni nujno, da bo prinesla nesrečo. Vsaj tako meni Pastor Maldonado, saj si je izbral prav to številko, ki je v zgodovini formule 1 pravzaprav nikoli niso uporabljali zaradi vraževernosti.
A padec je bil pričakovan. Družba je namreč prikazala negativne računovodske učinke prevzema proizvajalca prestižnih športnih vozil Porsche v letu 2012. Koncern Volkswagen, ki ga sestavljajo znamke Volkswagen, Audi, Seat, Škoda, Bentley, Bugatti, Lamborghini, Porsche, Scania in MAN, načrtuje v tem in v naslednjem letu na trg dati sto novih modelov, prenovili naj bi obstoječe modele in uvedli druge izboljšave.
BMW tudi lani z rekordnim letom
Nemški proizvajalec avtomobilov BMW je tudi leta 2013 beležil rekordno leto. S 5,34 milijarde evrov je tako pridelal rekordni čisti dobiček in predlanskega
presegel za 4,5 odstotka. Samo v zadnjem trimesečju lani je dobiček BMW znašal 1,3 milijarde evrov, kar je 4,2 odstotka več kot leto prej. Rekorde v MUnchnu napovedujejo tudi letos. BMW je lani prodal tudi rekordno število avtomobilov. Z 1.963.798 prodanimi osebnimi avtomobili je tako za 6,4 odstotka presegel predlanski rezultat. A Bavarci kljub rasti prodaje niso zabeležili rasti prihodkov. Skupno so ti namreč upadli za en odstotek na nekaj več kot 76 milijard evrov. Razlog za to je predvsem močan evro. Če se izključi učinke deviznih tečajev, so prihodki narasli za dva odstotka.
Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) je medtem upadel za 12 odstotkov na skoraj 6,7 milijarde evrov. Razlog za to so tako naložbe v nove modele kot cenovne akcije, po katerih morajo zaradi močne konkurence in neugodnih razmer na nekaterih zrelih trgih poseči tudi proizvajalci premijskih vozil. A napovedi BMW za letos so vseeno optimistične, saj v nemškem avtomobilskem podjetju napovedujejo novo rekordno prodajo, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Napoved temelji na povečanem povpraševanju po luksuznih avtomobilih na največjih svetovnih avtomobilskih trgih, na Kitajskem in v ZDA, prav tako pa se že kaže okrevanje evropskega trga.
petek • 21. marca 2014
Rekreacija, šport mladih
Štajerski	13
Šolski šport • Rokomet
OŠ Ormož četrtič zapored na velikem finalu
Ormoški rokomet je bogatejši za nov veliki finale. Učencem OŠ Ormož se je četrtič zapored uspelo uvrstiti na veliki finale. Prej je to uspelo generacijam letnika 1996 (4. mesto v Sevnici), 1997 (2. mesto v Ormožu), 1998 (2. mesto v Škofji Loki) in zdaj generaciji letnika 1999. V
polfinalu so Ormožani na domačih tleh športne dvorane Hardek najprej premagali sovrstnike iz OŠ Velika Nedelja z izidom 30:21, v odločilnem srečanju za napredovanje pa še OŠ Lesko-vec pri Krškem z izidom 25:20. Poleg OŠ Ormož sta se na finale treh najboljših osnovnošolskih ekip uvrstili še OŠ Trebnje in OŠ Dragomirja Benčiča Brkina iz Hrpelj Kozine. Zaključni turnir bo potekal v Trebnjem ali v Hrpe-ljah Kozini.
uk
Ekipa OŠ Ormož
Ekipa Oš Velika Nedelja
Strelstvo • Zaključek 2. DL pištola - puška
Skupni zmagi za SK Ptuj II in SD Kovinar Ormož II
SD Štefana Kovača iz Turni-šča je bil organizator zaključnega 6. turnirja 2. DL s puško SV skupine. Prednost domačega strelišča so Turniščani dobro izkoristili in s 1144 krogi dosegli prvo letošnjo zmago. Z drugim mestom, s 1133 krogi, je druga najboljša ekipa Kovinarja k dvema zmagama v sezoni dodala še tretje drugo mesto, kar je zadostovalo za naslov ekipnih prvakov 2. DL, z dvema točkama prednosti pred Turniščani. S 1129 krogi se je znova zelo dobro odrezala tudi ekipa Tovarne sladkorja Ormož in osvojila 3. mesto, v skupnem seštevku pa s tremi točkami zaostanka osvojila 4. mesto, za ekipo Kolomana Flisarja s Tišine. Med posamezniki je ormoški strelec Tovarne sladkorja Boris Hergula s 391 krogi dosegel še drugo zaporedno zmago, tretjo v sezoni, in v skupnem seštevku šele po odbitku slabšega rezultata proti Gregorju Maučecu iz Turnišča, osvojil 2. mesto z istim točkovnim izkupičkom 130 točk kot zmagovalec. Z dobrim streljanjem v sezoni se je izkazala tudi ormoška strelka Kovinarja Urška Kuharič, ki je v skupnem seštevku osvojila 3. mesto s 120 točkami.
2. DL puška SV:
Skupna razvrstitev - ekipno:
1.	KOVINAR ORMOŽ II	6858	50
2.	ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE II	6843	48
3.	KOLOMANA FLISARJA TIŠINA II	6756	36
4.	TOVARNE SLADKORJA ORMOŽ	6793	33
5.	ČRENŠOVCI II	6660	21
6.	MESTO LJUTOMER II	6698	20
7.	VARSTROJ LENDAVA	6287	14
8.	GORNJA RADGONA	6611	12 Skupna razvrstitev-posamezno:
1.	Gregor Maučec, ŠK Turnišče II,	389	130
2.	Boris Hergula, TS Ormož,	392	130
Foto: Simeon Gonc
Kidričevski strelec Uroš Mohorko je v sezoni 2013/14 postal posamični zmagovalec v skupnem seštevku 2. DL s puško. V ozadju mlada ruška strelka Nastja Bučak.
3. Urška Kuharič, Kovinar Ormož II,	380	120
6. Stiven Vočanec, Kovinar Ormož II, 373	101
10. Rok Šumak, Kovinar Ormož II,	380	80
12. Barbara Muhič, TS Ormož,	366	77
14. Anton Novak, TS Ormož,	372	64
Zlatko Kostanjevec zmagovalec 2. DL
Na modernem strelišču z elektronskimi tarčami Siuss Ascor so Kidričani organizirali zaključni, 6. turnir 2. DL s pištolo severne in severovzhodne skupine. Druga najmočnejša postava Ptujča-nov je s 1074 krogi dosegla šesto zaporedno zmago in se nepremagana v sezoni veselila naslova drugoligaških prvakov. Z dobro predstavo si je šesto drugo mesto v sezoni priborila juršinska ekipa in osvojila 2. mesto, tretji so bili Rušani. Med posamezniki se je prve zmage v sezoni s 370 krogi veselil juršinski
Namizni tenis • Na Ptuju državno prvenstvo U-21 in U-12
Šegula prvi v dvojicah in drugi med posamezniki
Namiznoteniški klub Ptuj je v soboto in nedeljo v športni dvorani Center izvedel 23. državno prvenstvo za mlajše kadete in kadetinje ter 10. državno prvenstvo za mlajše člane in članice do 21. leta starosti. Tekmovanje je potekalo med posamezniki in dvojicami. Skupno je bilo prijavljenih 85 mlajših kadetov in 57 članov.
Prvi dan tekmovanja je bilo na sporedu skupinsko pred-tekmovanje za mlajše kadete in kadetinje, medtem ko so drugi dan igrali odločilne dvoboje. Najboljši mladi ptujski namiznoteniški igralec Marsel Šegula je zmagal v svoji tekmovalni skupini in do finala ni oddal niti niza. V finalu je igral proti Matiji Novelu (NTK Arrigoni Izola). Enajstletni levičar iz Primorske je bil na dvoboju bolj zbran in je zmagal 1:3 v nizih (-9, 9, -5, -10). Marsel je v odločilnih trenutkih naredil kakšno napako preveč, tako da mu je na domačem terenu Matija dobesedno izmaknil prvo mesto. Kljub temu je drugo mesto zelo lep uspeh, ki ga je dopolnil z naslovom državnega prvaka v igri dvojic. V paru je igral z Rokom Trtni-kom (NTK Vesna Ljubljana), v velikem finalu sta gladko, s 3:0, premagala Matija Novela
Katja Krajnc, Anja Bezjak in Marsel Šegula (NTK Ptuj)
(NTK Arrigoni Izola) in Taja Lavriča (NTK Vesna Ljubljana). Pri mlajših kadetinjah je pričakovano zmagala Katarina Stražar (NTS Mengeš), ki je zmagala tudi med dvojicah skupaj z Niko Kobetič (NTS Mengeš). Iz ptujskega kluba sta igrala še Gašper Cvetič in Kiara Šegula. Namiznote-niški klub Štermatik Cirkovce je imel pri mlajših kadetinjah tri igralke: Niko Belaj, Ino Unger in Danielo Tomanič Butkovsko, ki so solidno igrale med posameznicami. Zelo se je izkazala Butkovska, ki je v paru z Nušo Vogrinčič (NTK Kema Puconci) med dvojica-
mi osvojila 3. mesto.
Enak uspeh je med dvojicami pri mlajših članicah do 21. leta starost zabeležila tudi ptujska dvojica Anja Bezjak in Katja Krajnc, ki je bila tretja. Obe sta zelo dobro igrali tudi med posameznicami, kjer je Bezjakova uvrščena od 5. do 8. mesta, Krajnčeva pa od 9. do 16. mesta. Šele 13-letna Katja je v kvalifikacijski skupini pripravila prvovrstno presenečenje, ko je s 3:2 najprej ugnala mladinko, 16-letno Pio Grm Urbančič, nato pa z enakim izidom še 19-letno Katjo Gutnik, ki na lestvici NTZS U-21 zaseda 4. mesto! V moški
konkurenci sta pri mlajših članih iz Cirkovc nastopala Luka Krušič in Darko Hergan.
Slednji je po eni zmagi obstal v svoji kvalifikacijski skupini, medtem ko se je Krušič iz skupine uvrstil v glavni turnir. V osmini finala se je pomeril z Denijem Kožulom (NTK Logatec) in kljub dobri predstavi izgubil. 17-letni Loga-tčan je kasneje postal državni prvak, potem ko je v finalu s 4:2 ugnal Patrika Sukiča (NTK Kema Puconci). Med starejšimi članicami je slavila Zala Veronik (NTK Fužinar), ki je v finalu ugnala Tamaro Pavčnik (NTK Hrastnik). Sestri Zala in Nika Veronik (NTK Fužinar) sta zmagali med dvojicami, medtem ko sta bila pri moških zmagovalca Ludvik Peršolja (NTK Letrika Nova Gorica) in Patrik Sukič (NTK Kema Puconci). Med dvojicami je Luka Krušič (NTK Štermatik Cirkovce) igral z Lukom Ti-mom Zajcem (NTK Melamin Kočevje): po uvodni zmagi in kasnejšem porazu sta bila uvrščena od 5. do 8. mesta.
Domači NTK Ptuj se je zelo potrudil z organizacijo velikega namiznoteniškega tekmovanja, ki je v športni dvorani Center potekalo kar na 12 mizah.
David Breznik
mladinec Ivan Druzovič. Drugi je bil strelec Jezera iz Dobrovnika Avgust Horvat s 367 krogi, tretji Ptujčan Zlat-ko Kostanjevec s 365 krogi. Slednji je v skupnem seštevku zbral največ točk, 144, in se veselil posamičnega naslova drugoligaškega prvaka. Drugi je bil Horvat z 12 točkami zaostanka, tretje mesto pa si je priboril Druzovič s 121 točkami. Odlično streljanje v 2. ligi je pokazal tudi ptujski kadetski državni prvak, mladi Tadej Širec, in s 114 točkami v skupnem seštevku osvojil 4. mesto. Med kidričevskimi strelci se je najvišje uvrstitve veselil njihov najizkušenejši član ekipe Jurček Lamot in s 96 točkami osvojil 6. mesto.
Uroš Mohorko do naslova prvaka
Z drugim mestom s 1093 krogi je kidričevska ekipa s puško na zaključnem 6. turnirju 2. DL s puško skupine Sever osvojila 2. mesto tudi v skupnem seštevku. Po dobrem startu v sezono pa so Kidri-čani kasneje nastopali slabše, kar pa so znali izkoristiti Ru-šani in zmagali s prednostjo štirih točk. Med posamezniki se je naslova prvaka veselil Ki-dričan Uroš Mohorko, ki je bil s 384 krogi najboljši tudi na zaključnem turnirju. Slabše se je v zaključku v sezoni odre-
zal kidričevski mladinec Aleš Pernat in s 375 krogi osvojil 4. mesto, kar pa je bilo še vedno dovolj, da je z dvema zmagama v sezoni osvojil	skupno 2. mesto, s 4 točkami	prednosti pred Adrijano Strnad iz Ruš, ki je bila tretja v skupnem seštevku.
2. DL pištola S-SV:
Ekipno 6. turnir:
1.	PTUJ II	1074 60
2.	JURŠINCI II	1068 48
3.	KIDRIČEVO II	1024 22
4.	JEZERO DOBROVNIK	1004 29
5.	I. POH. BAT. RUŠE	992 32 Skupna razvrstitev-posamezno:
1.	Zlatko Kostanjevec, Ptuj II,	365 144
2.	Avgust Horvat, Jezero Dobrovnik,	367 132
3.	Ivan Druzovič, Juršinci II,	370 121
4.	Tadej Širec, Ptuj II,	361 114
5.	Gregor Vesenjak, Juršinci II,	350 101
6.	Jurček Lamot, Kidričevo II,	358 96
7.	Rok Repič, Juršinci II,	348 95 9. Igor Premužič, Kidričevo II,	344 79
14.	Rok Veršič, Ptuj II	53
15.	Mateja Pešakovic, Ptuj II,	348 37
2. DL puška S:
Ekipno 6. turnir:
1.	I. POH.BAT. RUŠE II	1117 56
2.	KIDRIČEVO	1093 52 Skupna razvrstitev - posamezno:
1.	Uroš Mohorko, Kidričevo,	384 138
2.	Aleš Pernat, Kidričevo,	375 132
3.	Adrijana Strnad, Ruše II,	381 128
4.	Nastja Bučak, Ruše II,	377 122
5.	Urška Hrašovec, Ruše II,	359 42
6.	Domen Širovnik, Kidričevo,	334 101
3. DL puška SV:
Skupna razvrstitev - ekipno:
1.	JANKA JURKOVIČA SV. JURIJ II	6745 58
2.	ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE III	6621 42
3.	KOVINAR ORMOŽ III	6635 39
4.	TOVARNE SLADKORJA ORMOŽ II	6523 24
5.	MURSKA SOBOTA	6492 22
6.	COAL PETIŠOVCI	6210 20
7.	KOLOMAN FLISAR T. III	5050 13
8.	GORNJA RADGONA II	6186 8
9.	JEZERO DOBROVNIK II	5805 5 Skupna razvrstitev - posamezno:
1.	Mirko Tenšek, J. Jurkoviča II	123
2.	Slavko Gorenc, J. Jurkoviča II	114
3.	Vesna Mele, TS Ormož II	111 5. Andrej Stanič, Kovinar Ormož III	101 8. Žan Tomažič, Kovinar Ormož III	93
19.	Teodor Pevec, TS Ormož II	36
20.	Matjaž Pleh, Kovinar Ormož III	33
22.	Rok Tomažič, Kovinar Ormož III	32
23.	Melanie Habjanič, Kovinar Ormož III 30 27. Aljaž Čučko, TS Ormož II	17 30. Igor Ranfl, TS Ormož II	11 35. Suzana Petek, TS Ormož II	5
Simeon Gönc
Šolski šport • Rokomet
Medobčinske prvakinje prihajajo iz OŠ Ljudski vrt
Ptujska športna dvorana Campus na Ptuju je v ponedeljek, 24. 3., gostila medobčinsko tekmovanje v rokometu za
učenke letnika 2001 in mlajše. Nastopili sta le dve osnovni šoli, ekipa Ljudskega vrta (na fotografiji) pa ni imela pretiranega dela z OŠ Mladika. Končni izid je bil 18:5 za Ljudski vrt. Obe šoli sta se uvrstili na območno tekmovanje.
tp
14 Štajerski
Šport mladih, rekreacija
petek • 28. marca 2Q14
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
Aluminij mladinski pokalni zmagovalec
Na ptujskem Mestnem stadionu je bilo v sredo odigran finale mladinskega pokala MNZ Ptuj, v katerem sta se pomerili ekipi NŠ Poli Drava in NK Aluminij. Z rezultatom 2:5 je slavila ekipa iz Kidričevega, ki si je z zmago zagotovila sodelovanje v nadaljevanju pokalnega tekmovanja v okviru NZS.
NŠ POLI DRAVA -ALUMINIJ 2:5 (0:3)
STRELCI: 0:1 Cafuta (12.), 0:2 Vrbanec (19.), 0:3 Podbrežnik (27.), 1:3 Osterc (48.), 2:3 Ahec
(58. - avtogol), 2:4 Brence (78.), 2:5 Vrbanec (89.)
NŠ POLI DRAVA: Hercog (Megla), Jaušovec (Merc), Habith, Lah, Javornik, Koren, Hojnik (Džemailiji), Pajnkiher, Osterc, Šalamun (Pihler), Kukovec (Zamuda). Trener: Damjan Vogri-nec.
ALUMINIJ: Klasinc, Brence, Gerečnik, Ahec (Pucko), Cafuta, Kozar, Rogina (Dobaj), Planin-šek (Knez), Podbrežnik (Stopaj-nik), Vrbanec, Petek (Novak). Trener: Bojan Špehonja.
JM
Nogomet • ŽNK MSM Ptuj
Ptujske deklice dvakrat prve
Mlade ptujske nogometašice so se zopet izkazale: na močnem turnirju v Radomljah so slavile tako v konkurenci U-13 kot U-15!
Po zmagi v svoji skupini je selekcija U-13 v polfinalu premagala ekipo Radomelj s 3:0, nato pa v finalu, tekma se je končala z rezultatom 1:1, po kazenskih strelih je premagala še ŽNK Fu-žinar s 3:2 in zasluženo pristala na najvišji stopnički. Gabrijela Kukovec je prejela nagrado za najboljšo vratarko.
Igralke starejše selekcije U-15 so gladko opravile s konkurenco, saj je premagala vse tekmi-
ce. V polfinalu so bile Ptujčanke boljše od Jevnice s 5:0, v finalu pa so premagale ekipo Radomelj z 1:0. Posebno priznanje je prejela Vita Žolek (na fotografiji), ki je bila izbrana za najboljšo igralko turnirja.
Ur
Nogomet • Mlajše kategorije
1. SML
REZULTATI 20. KROGA: Interblock - Aluminij 3:1 (0:0), Koper
-	Šampion 3:0 (1:0), VOC Celje
-	HIT Gorica 1:2 (0:0), Maribor Branik - Olimpija Ljubljana 2:1 (1:1), Ilirija - Robert Koren Dravograd 2:1 (0:1), Rudar Velenje
-	Jadran Dekani 1:2 (1:2), Krka
-	Bravo 3:2 (1:1), Domžale -NOGA Triglav 1:1 (1:1).
1.	DOMŽALE	20 15	2	3	44:15	47
2.	MARIBOR BRANIK 20 15	1	4	72:16	46
3.	KOPER	20 14	4	2	71:25	46
4.	HIT GORICA	20 14	1	5	50:24	43
5.	ALUMINIJ	20 12	2	6	37:29	38
6.	OLIMPIJA	20 10	3	7	38:25	33
7.	VOC CELJE	20 9	2	9	30:36	29
8.	INTERBLOCK	20 8	3	9	30:34	27
9.	KRKA	20 8	3	9	29:34	27
10.	ILIRIJA 20	8	2	10 31:42	26
11.	NOGA TRIGLAV 20	7	3	10 40:37	24
12.	RUDAR VELENJE 20	7	1	12	22:43	22
13.	BRAVO 20	5	1	14	28:52	16
14.	JADRAN DEKANI 20	4	3	13	20:50	15
15.	ŠAMPION 20	4	2	14	22:48	14
16.	DRAVOGRAD 20	3	1	16 26:80	10
1. SKL
REZULTATI 20. KROGA: Koper - Šampion 1:3 (1:1), Interblock - Aluminij 4:4 (2:2), Celje
-	HIT Gorica 1:1 (1:0), Maribor Branik - Olimpija Ljubljana 1:1 (1:0), Ilirija - Robert Koren Dravograd 1:0 (1:0), Rudar Velenje
-	Jadran Dekani 1:0 (0:0), Krka
-	Bravo 2:3 (1:1), Domžale -NOGA Triglav 4:1 (3:1).
1.	DOMŽALE	20 16	0 4	57:16 48
2.	OLIMPIJA	20 14	4	2	39:10 46
3.	CELJE	20 12	4	4	46:23	40
4.	ALUMINIJ	20 11	5	4	33:25	38
5.	NOGA TRIGLAV	20 9	5	6	32:21 32
6.	HIT GORICA	20 10	2	8	41:34	32
7.	KOPER	20 8	6 6	28:18 30
8.	BRAVO	20	9
9.	KRKA	20	7
10.	MARIBOR BR. 20	6
11.	RUDAR VELENJE 20	7
12.	ILIRIJA 20	5
13.	INTERBLOCK 20	5
14.	ŠAMPION 20	4
15.	JADRAN DEKANI 20	1
16.	DRAVOGRAD 20	1
3	8	23:19	30 Z	6	44:30	28 9	5	33:21	2Z
4	9	32:49	25
5	10	23:33	20 5	10	32:4Z	20 2	14	25:53	14 5	14	10:45	8 4	15	1Z:Z1	Z
INTERBLOCK - ALUMINIJ 4:4
(2:2)
STRELCI: 1:0 Avbelj (11.), 1:1 Elšnik (13.), 2:1 Šalja (19.), 2:2 Križan (37.), 3:2 Seliškar (43.), 3:3 Križan (57.), 3:4 Petrovič (71.), 4:4 Bosnic (75.)
LIGA U-15 VZHOD
REZULTATI 19. KROGA: Šampion - Pobrežje 1:2 (0:2), Maribor Branik - Kovinar Tezno 16:1 (8:0), Poli Drava Ptuj - Celje 0:0, Aha Emmi Bistrica - Robert Koren Dravograd 2:0 (1:0), Farmtech Veržej - Rudar Velenje 4:2 (1:2), Dravinja - Nissan Ferk Ja-renina 1:0 (0:0), Korotan Preva-lje - Krško 0:11 (0:6), Aluminij - Žalec 6:0 (3:0).
1.	MARIBOR BRANIK 19 18 1 0 97:7 55
2.	KRŠKO	18 17 0 1 94:7 51
3.	ALUMINIJ 19 15 0 4 79:16 45
4.	FARM. VERŽEJ 19 13 1 5 68:30 40
5.	DRAVOGRAD 18 11 1 6 44:25 34
6.	ŠAMPION 19 10 2 7 48:32 32
7.	DRAVINJA 19 9 4 6 27:37 31
8.	KOROTAN PREV, 19 9 3 7 45:39 30
9.	CELJE	19 9 2 8 45:39 29
10.	RUDAR VELENJE 19	7	0	12	38:58	21
11.	POBREŽJE 19	6	1	12	16:43	19
12.	P. DRAVA PTUJ 19	5	3	11	19:54	18
13.	ŽALEC 19	4	1	14	12:66	13
14.	KOVINAR TEZNO 19	3	0	16	16:94	9
15.	FERK JARENINA 19	2	2	15	7:41	8
16.	A. E. BISTRICA 19	2	1	16	12:79	7
jm
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Aluminija (v rdečih dresih) so se z zmago proti NŠ Poli Drava uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
Kolesarstvo • KK PP
Mladi »perutninarji« blesteli tudi v vzponih na Pohorje
Že v preteklih številkah smo pisali o zimskem Peš pokalu na Pohorje. Letos se je v zimskih mesecih zvrstil že 7. zapovrstjo, potekal je ob nedeljah. Kot je to že v navadi, so omenjeno prireditev za kakovosten trening izkoristili tudi mladi kolesarji Perutnine Ptuj in dokazali, da niso dobri le v vrtenju pedalov, temveč tudi v peš vzponu.
Če se po jutru dan pozna, potem kolesarje Perutnine Ptuj tudi v sezoni 2014 čaka obilica uspehov. V kategorijo do 10. leta starosti je skupno slavil
Aljaž Poropat, medtem ko je v kategoriji od 11. do 15. leta suvereno zmagal Luka Sagadin (KK PP). Tudi sicer so si Ptujčani povsem podredili to kategorijo, saj je bil 2. Luka Kramberger, 5. pa Rene Gomilšak. Visoko je bil Luka Sagadin tudi v absolutni kategoriji, saj je zasedel 5. mesto, Alen Plajnšek pa je bil 14. Sicer je bilo letos izvedenih 10 od predvidenih 12 tekem, za končno uvrstitev in razvrstitev pa je štelo najboljših sedem tekem.
V KK Perutnina Ptuj so sedaj z mislimi že povsem na dirkah, saj se za ekipo starejših mladincev sezona 2014 prične že ta konec tedna.
tp
Bovling • Državne lige
Ptujski ekipi na pragu napredovanja
V 12. kolu slovenske bovling lige sta ekipi Ptuj 1 in Ptuj 2 zabeležili pomembni zmagi v boju za najvišja mesta v 2. oziroma 3. ligi. Ekipa Ptuj 1 je gostila ekipo Xtreme 2 in jo nadigrala z rezultatom 10:4. Kljub tekmi manj Ptujčani tako zasedajo 2. mesto v 2. ligi in imajo velike možnosti za dokončno ohranitev 2. mesta, ki vodi v dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 1. ligo. Ekipa Ptuj 2 je imela v gosteh težjo nalogo, saj je gostovala pri vedno neugodni ekipi Bajta 1. Po izenačenem dvoboju so Ptujčani slavili z rezultatom 8:6 zaradi večjega števila skupaj podrtih kegljev in tako potrdili 2. mesto na lestvici.
Ekipa Ptuj 1 ima že v soboto, 29. 3., novo priložnost za zmago, saj na Ptuj prihaja zadnjeu-vrščena ekipa MagmaX 2, med-
tem ko ekipa Ptuj 2 prvenstvo nadaljuje 12. aprila, ko odhajajo na gostovanje k ekipi Bajta 2.
2. LIGA
1. MAGMAX 1	11 9	0	2 189.19	18	
2. PTUJ 1	11 Z	1	3 185.09	15	
3. TUŠ MB 2	12 Z	0	5 18Z25	14	
4. BK 300 1	11 6	0	5 OT.03	12	
5. XTREME 2	12 5	0	Z tf6.44	10	
6. KRANJ 1	11 4	1	6 ^8.99	9	
7. XTREME 3	11 3	0	8 tf2.00	6	
8. MAGMAX 2	11 3	0	8 tf9J4	6	
3. LIGA VZHOD					
1. FENIKS 1	11 9	1	1 tf6.18	19	
2. PTUJ 2	10 Z	1	2 tf3J6	15	
3. BAJTA 2	10 5	1	4 163.86	11	
4. LENDAVA	10 4	0	6 16199	8	
5. MULDA	10 3	1	6 16Z85	Z	
6. BAJTA 1	10 2	2	6 158.03	6	
7. ARENA NG 3	11 3	0	8 1594	6	
	Črtomir Goznik				
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Celje - Olimpija; SOBOTA ob 16.30: Domžale - Zavrč; SOBOTA ob 18.00: Maribor
-	Krka; SOBOTA ob 20.05: Gorica - Rudar; NEDELJA ob 15.00: Triglav - Luka Koper
2.	SNL
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 15.00: AH Mas Tech Ankaran
-	Krško, Kalcer Radomlje - Šenčur, Farmtech Veržej - Aluminij; NEDELJA ob 16.00: Bela krajina - Šampion, Šmartno 1928 -Roltek Dob
3.	SNL - VZHOD
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Drava Ptuj - Odranci, Malečnik - Avto Rajh Ljutomer, Dravinja Kostroj - Nafta 1903; NEDELJA ob 10.30: Rakičan - Fosilum Šentjur; ob 16.00: Grad
-	Aha Emmi Bistrica, Čarda Martjanci - Tromejnik G Sukič, Avto Škafar Beltinci - Šmarje pri Jelšah
SUPER LIGA:
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Carrera Optyl Ormož
-	Središče ob Dravi, Hajdina - Videm, 1A avto Gerečja vas -Apače, Boč Poljčane - Bukovci; NEDELJA ob 16.00: Stojnci -Podvinci Betonarna Kuhar
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
21. KROG: Aluminij - Ilirija (NEDELJA ob 13.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
21. KROG: Aluminij - Ilirija (NEDELJA ob 11.00)
LIGA U-15
20. KROG: Celje - Aluminij (SOBOTA ob 11.00); Krško - NŠ Poli Drava (SOBOTA ob 15.30)
Rokomet • 1. A SRL (m), od 7. do 12. mesta
3. KROG: Slovan - Jeruzalem Ormož (PETEK ob 18.30)
1. B SRL - MOŠKI
18. KROG: Velika Nedelja - Drava Ptuj (SOBOTA ob 19.00); Moškanjci Gorišnica - Grosuplje (SOBOTA ob 19.30)
Namizni tenis • 2. SNTL (m)
17. KROG: Cirkovce Šternmatik - Arrigoni (SOBOTA ob 10.00); Cirkovce Šternmatik - Gorica (SOBOTA ob 14.00)
3. odprti turnir Republike Slovenije za člane in članice v namiznem tenisu (NEDELJA ob 10.00, ŠD Center)
David Breznik
Bovling • Podjetniška liga
Vrnitev profesorja in rekord Saške bara
Šesti krog je minil v znamenju dveh rekordnih dosežkov letošnje lige. Prvega je postavila ekipa Saška bar, ki je podrla 3015 kegljev, kar je 5 več od dosedanjega rekorda ekipe MO Ptuj v 2. krogu. Vsi štirje igralci Saške so krepko presegli mejo 700 podrtih kegljev. Še boljši rekord med posamezniki pa je dosegel Črtomir Goznik: profesor se je na steze vrnil na njemu lasten način, z 911 podrtimi keglji. V skupnem seštevku še naprej vodi VGP Drava, med posamezniki pa njen član Branko Kelenc.
REZULTATI 6. KROGA:
Boxmark Team - Talum 3:5, Tames - Gostišče Iršič 2:6, Saška bar - Radio-Tednik Ptuj 6:2, SKEI Ptuj - Slovenske gorice 3:5, DaMoSS -Elektro Maribor 1:7, Mestna občina Ptuj - Lekarne Ptuj 7:1, Bowling center Ptuj - VGP Drava 1:7.
1.	VGP DRAVA 6 2746 42 171,4
2.	SLOV. GORICE 6 2645 35 160,4
3.	MESTNA OBČ. PTUJ 6 2682 34 172,3
4.	SAŠKA BAR 6 3015 28 171,6
5.	GOSTIŠČE IRŠIČ 6 2671 28 161,2
6.	ELEKTRO MARIBOR 6 2631 28 159,1
7.	BOWLING CENTER 6 2403 26 162,8
8.	TAMES	6 2603 24 165,7
9.	TALUM	6 2432 23 158,4
10.	DAMOSS 6 1451 20 158,0
11.	SKEI PTUJ 6 2659 19 159,8
12.	RADIO-TEDNIK 6 2777 16 154,4
13.	BOXMARK TEAM 6 2311 9 143,3
14.	LEKARNE PTUJ 6 2117 4 128,2
Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 911, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 796, 3. Tadej Starčič 781, 4. Gregor Miložič (oba Saška bar) 775, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 755, 6. Robert Šegula (Tames) 748, 7. Sašo Vidovič (Saška bar) 744, 8. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 743, 9. Franc Šuen (SKEI Ptuj) 738, 10. Igor Gaber (MO Ptuj) 726.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 191, 2. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 188, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 187,9, 4. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 185,8, 5. Jani Kramar (DaMoSS) 185,1, 6. Gregor Miložič (Saška bar) 183,6, 7. Robert Šegula (Tames) 180, 8. Milan Berghaus (Bowling center Ptuj) 176,3, 9. Andrej Trunk (Tames) 174,6, 10. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 174,5.
Razpored 7. kroga (ponedeljek, 31. 3.): ob 17.30: Bowling center Ptuj - Elektro Maribor, Lekarne Ptuj - Tames, Mestna občina Ptuj - SKEI Ptuj; ob 20.00: VGP Drava - Talum, Saška bar - Gostišče Iršič, DaMoSS - Slovenske gorice. Srečanje Boxmark Team - Ra-dio-Tednik Ptuj bo v sredo ob 20.00.
JM
petek • 28. marca 2014
Spodnje Podravje
Štajerski	15
Kidričevo • Skupni projekt Boxmarka in Taluma
Američane navdušila slovenski aluminij in vodoodporno usnje
Vrtno pohištvo iz Talumovega aluminija, prevlečeno z vodoodpornim usnjem iz podjetja Boxmark Leather, je na navtičnem sejmu v ameriškem Miamiju poželo velik uspeh, s skupnim projektom pa sta si kidričevski podjetji še pred začetkom proizvodnje zagotovili vrsto naročil.
»Gre za novi Boxmarkov že patentiran izum, to je naše vodoodporno usnje, ki se v kombinaciji z lahkim kovinskim materialom, aluminijem, odraža kot eleganten zunanji ležalnik, ki je odporen proti vremenskim spremembam,« ponosno pove direktor Boxmarka Marjan Trobiš in nadaljuje: »Zaradi vodood-pornega usnja je na tržišču to nekaj novega, zato smo z lepo oblikovanim in udobnim ležalnikom, ki smo ga predstavili pred dvema tednoma na sejmu v Ameriki, pritegnili veliko pozornost in tudi veliko povpraševanj. Po vrnitvi iz Amerike bomo nov izdelek še dopolnili, zatem se bomo s Talumom lotili vzorčenja, za katerega sem prepričan, da bo na ameriškem tržišču
uspešno, takoj zatem pa bomo začeli proizvodnjo in aktivno prodajo.
Ocenjujem, da je ta izdelek klasičen primer, kako lahko slovenska podjetja med seboj uspešno sodelujejo in se proizvodno dopolnjujejo. Po sejmu v Miamiju smo s potencialnimi kupci že imeli kontakte in vemo, da so zanj zelo zainteresirani. V kratkem bomo nadaljevali še z izdelavo sodobno dizajniranih vodo-odpornih stolov, miz in kav-čev za zunanjo uporabo. Gre za izdelke srednjega in višjega cenovnega razreda, s katerimi ciljamo na opremo ladijskih križark, jaht in ekskluzivnih hotelskih skupin, pa tudi na zasebnike, saj bomo izdelke skupaj tržili tako, da bodo dosegljivi tudi širši javnosti. Vse
Foto: M. Ozmec
Foto: Boxmark Leather
Direktor Boxmarka Marjan Trobiš
to je plod dela Boxmarkove-ga in Talumovega razvojnega centra, naš delež je vodood-porno usnje, Talumov pa deli iz aluminija. Tako ležalnik kot drugo zunanje pohištvo sta
V sedežnem kompletu sta Boxmark in Talum združila estetiko in funkcionalnost usnja ter lahkoto in odpornost aluminija.
Ormož • Usposabljanje vinogradnikov
Nova znanja za vinogradnike
Ljudska univerza Ormož je v sodelovanju s pooblaščeno organizacijo za ocenjevanje vina Analiza iz Ptuja izvedla Usposabljanje pridelovalcev vina za kletarjenje in stekle-ničenje vina. Uspešno končano izobraževanje in potrdilo sta podlaga za vpis v register pridelovalcev grozdja in vina.
Nova zakonodaja nalaga vinogradnikom, ki tržijo svoje vino, obvezo ustrezne registracije in usposobljenosti - imeti morajo končano najmanj srednjo tehnično šolo ustrezne kmetijske ali živilske smeri ali uspešno opravljeno usposabljanje iz kletarjenja in stekleničenja vina, ki ga organizirajo območni kmetijski zavodi ali izobraževalne ustanove. V LU Ormož so se odzvali na potrebe vinogradnikov in jim minuli mesec pripravili sklop aktualnih predavanj, ki so jih vodili znani slovenski vinski strokovnjaki. Zaradi kakovosti predavateljev in zanimivih vsebin so se usposabljanja poleg vinogradnikov, ki so želeli pridobiti potrdilo o opravljeni obveznosti, udeležili tudi vinogradniki, ki so se želeli seznaniti s sodobnimi trendi na področju vinogradništva. Udeleženci so bili iz širšega ptujskega, ormoškega in ljutomerskega območja, še posebej razveseljivo pa je, da je bilo med starejšimi udeleženci tudi lepo število mladih
vinogradnikov. Predavanja so bila ozko navezana na prakso, na vsakdanje težave in dileme, s katerimi se srečujejo vinogradniki pri svojem delu. Tako so se v 40-urnem tečaju teoretično in praktično seznanili z osnovami vinogradništva, kle-tarjenja, stekleničenja in opreme, sanitacije in dezinfekcije v procesu predelave in priprave vin, marketinga, senzorike, kot tudi zakonodaje, RPGV ter delovanja inšpekcijskih služb.
Veliko je bilo zlasti vprašanj s področja delovanja inšpekcijskih služb, saj so jih lahko postavljali vodji vinarske inšpekcije RS Andreji But, ki ni pustila nobenega vprašanja neodgovorjenega. Pridelovalci so bili zadovoljni tudi, da so se lahko pogovorili z Vero Pajek iz UE Ormož, ki ima bogate izkušnje v zvezi z Registrom pridelovalcev vina in grozdja. Andreja Brglez je udeležence natančno seznanila s postopkom izdajanja odločb ter eno-loškimi postopki in sredstvi v predelavi vina. Skupaj z dr. Tatjano Košmerl, ki je predavala
o senzoriki, pa sta izvedli tudi praktično delavnico iz senzori-ke. Rastko Tement je predaval o stabilizaciji in stekleničenju vina, Marko Lesica o sanitaciji in dezinfekciji v vinski kleti in polnilnici, Janez Valdhuber pa o vinogradniških novostih in izzivih prihodnosti. Ker je vino na koncu treba tudi znati prodati, je Zlatko Zadravec udeležence seznanil z vinskim marketingom ter spregovoril o etiketi, ki je hkrati izkaznica vina in vinarja. Ob koncu usposabljanja so si udeleženci s Klavdijo Špur Topolovec ogledali najnovejšo polnilno linijo podjetja in pridelavo penin v podjetju Radgonske gorice, d. d. Pridobljeno znanje so udeleženci morali izkazati tudi v zaključnem testu, ki je bil podlaga za izdajo spričeval.
Ker je bilo prijavljenih za usposabljanje več, kot jih je bilo mogoče vključiti v eno skupino, bo LU Ormož za zamudnike usposabljanje ponovila v začetku aprila.
vi
Foto: LU Ormož
Vinogradniki so si v okviru usposabljanja ogledali polnilno linijo in pridelavo penin v Radgonski kleti.
naš skupni produkt, ki predstavlja inovativnost in sposobnost obeh podjetij.«
Je poslovanje sedaj že kaj lažje, ali je država z administrativni ukrepi še vedno preveč toga?
»Ne bi rekel, da je lažje, enako težko je kot pred leti, za nas se praktično ni v ničemer spremenilo. Zato smo najraje, da nas država pusti pri miru in nas ne obremenjuje, saj svoje delo poznamo in ga dobro opravljamo in to tudi dokazujemo. V preteklosti od države nismo ničesar pričakovali, pa tudi prejeli nismo nič,« končuje Marjan Trobiš, direktor podjetja, ki trenutno zaposluje 1938 delavcev. Ker se razmere stabilizirajo, so prepričani, da jih bodo v kratkem zaposlili še več, da jih bo kmalu 2000. Ker potrebujejo več delovnega prostora, bodo na južnem delu zgradili novo, okoli 4000 m2 veliko proizvodno halo, vredno okoli 7
milijonov evrov, v kateri naj bi jeseni zagotovili vsaj še 50 delovnih mest.
Na uspeh skupnega izdelka, ki je navdušil ameriško javnost, pa so ponosni tudi v Talumu; posebej Albert Korošec, direktor Talumove odvisne družbe Kreativni aluminij, v kateri so ob koncu minulega leta skupaj z Boxmar-kom začeli razvoj skupnega projekta:
»Naš namen je bil, da bi v sedežnem kompletu združili estetiko in funkcionalnost usnja ter lahkoto in praktičnost aluminija. Želeli smo združiti udobje uporabe, er-gonomijo, estetiko, uporabnost, zložljivost ter odpornost na okoljske vplive. Uporabljeno usnje je odporno proti vremenskim vplivom in je sad razvoja podjetja Boxmark. Skupaj z aluminijem je odporno proti najneugodnejšim vremenskim razmeram, hkrati pa oba materiala zagotavlja-
ta nizko težo izdelka in njegov estetski videz. Oprema je namenjena zunanji uporabi, tudi na ladjah in jahtah, kjer je izpostavljena ekstremnim vremenskim vplivom. Aluminij je pomemben tudi zaradi vpliva na težo izdelka, saj gre za mobilno opremo, ki mora biti čim lažja in zložljiva. Ob sodelovanju in požrtvovalnosti ekipe inženirjev, tehničnega kadra in oblikovalke je bil prvi prototip razvit v začetku februarja. V razvoj izdelka je bilo poleg naših inženirjev in zunanjih partnerjev vključeno tudi podjetje Aha Emmi iz Slovenske Bistrice, ki je prispevalo znanje obdelave, spajanja in površinske zaščite aluminija. Z uspešnim povezovanjem razvojnih ekip različnih podjetij je bil izveden razvoj produkta v manj kot treh mesecih, kar ni pogosta praksa za tovrstne projekte. Na ta način je bilo omogočeno sodelovanje na navtičnem sejmu v Miamiju v začetku letošnjega marca.
Prvi odzivi na predstavljen izdelek so dobri in že konkretizirani z večjimi povpraševanji ter naročili. Prototipe, ki smo jih razvili, je treba še dodelati, zatem pa vzpostaviti industrializiran proizvodni proces, skupaj z vsemi partnerji v projektu, temu pa bodo sledile še intenzivnejše tržne aktivnosti. Glede na različnost in speci-fiko področji, ki jih Talum in Boxmark pokrivata, bomo tudi segmentirali trg in skupaj zastavili prodajno strategijo.«
M. Ozmec
Ptuj • Pullus Chardonnay med 10 na svetu
Ptujska klet osvaja svet
21. ocenjevanje Chardonnay du Monde, ki je letos potekalo v Burgundiji, je Ptujsko klet s polnitvijo Pullus Chardonnay 2011 umestilo med 10 najboljše ocenjenih vin na ocenjevanju v svetovnem merilu.
Tako je ptujskim vinarjem uspel še en preboj, saj se je prav njihovo vino kot prvo slovensko uspelo uvrstiti v sam vrh svetovnega prvenstva šardoneja. Strokovni ocenjevalci so polnitev ptujskih vinarjev kot prvo slovensko polnitev omenjene sorte najprej umestili med dobitnike zlatih odličij, v finalnem izboru pa še med deseterico najboljših. »Očitno je, da so rastišča v Halozah in Slovenskih goricah poleg sovinjona zelo naklonjena tudi nevtralnim sortam vin. Z našimi izkušnjami in tehnologijo donegovanja pa znova dokazujemo, da znamo iz grozdja donegovati vse tisto, kar je najpomembneje tako med poznavalci kot tudi med ljubitelji vin,« je po prejemu obeh nazivov povedal Bojan Kobal, glavni enolog Ptujske kleti. Ocenjevanje na Char-donnay du Monde poteka po
sistemu slepega ocenjevanja, kar pomeni, da ocenjevalci ocenjujejo vino, ne da bi vedeli, iz katere države prihaja in katera vinska klet ga proizvaja. Konkurenca je bila zelo močna in reprezentativna, saj je na ocenjevanje prispelo 794 različnih vin iz kar 40 držav, kar Chardonnay du Monde uvršča v sam vrh specializiranih vinskih ocenjevanj. Poleg evropskih vinskih kleti iz Francije in Španije ter držav Srednje Evrope so tako na ocenjevanju sodelovale tudi kleti iz Južne Afrike, Avstralije, Brazilije, Kanade, Čila in Kitajske. »Vsakega neodvisnega strokovnega mnenja smo izjemno veseli in nanj ponosni. Dokazujejo namreč, da ustvarjamo okuse, ki jih znajo ceniti tudi najbolj petični vinoljubi,« je dodal še Vinko Mandl, direktor Ptujske kleti.
Patricija Kovačec
Vina blagovne znamke Pullus iz Ptujske kleti že vrsto let potrjujejo svojo kakovost v svetovnem merilu. Po številnih prejetih šampionskih nazivih so se pred kratkim umestili še med deset najboljših svetovnih šardonejev.
Foto: PK
16 Štajerski
Nasveti
petek • 21. marca 2014
Kuharski nasveti
Čemaž ali divji česen
Rastlino dobro poznajo le pravi ljubitelji narave in zdrave prehrane, vendar jo vse pogosteje vključujemo v prehrano prav vsi. Deluje enako ali podobno kot česen. V ljudskem zdravilstvu velja čemaž tudi za uspešno sredstvo proti arteriosklerozi, znižuje pa tudi krvni tlak, vpliva na zniževanje holesterola. Čemaž velja za zdravilo proti astmi, bronhitisu, njegov sok pa proti izgubljanju telesne teže. Če ga niste uživali zadnjih štirinajst dni, ko je najbolj okusen, res mladi, bo počasi sezona mladega čemaža mimo.
Na začetku aprila je sezona uživanja čemaževih listov. Čemaž, ki ga drugače imenujemo tudi divji česen, medvedji česen, čremaž, kačji lek, štrkavec in gozdni česen, ima podoben okus kot česen, le blažjega. Čemaž je izjemno zdravilen in govori se, da ga iščejo medvedje, ko se prebudijo iz zimskega spanja, da si očistijo želodec, črevo in kri, zato ni slaba ideja, da si tudi sami omislimo očiščevalno dieto iz njegovih osvežilnih listov. Ampak o tem morate povprašati koga drugega.
Čemaž so poznali že stari Rimljani. Raste od marca do junija in cvete v aprilu in maju v gosto poraslih preprogah. Mladi listi so sveže zeleni in svetli, zraste od 25 do 30 centimetrov visoko. Lahko ga gojite, a čebulice posadite v vlažna tla pod drevesi in grmovjem.
Čemaž je nadvse uporaben v kuhinji, kjer lahko v veliki meri nadomesti česen. Kuhanim jedem presen čemaž dodajamo šele, ko jih postrežemo, saj ku-
han izgubi zdravilno moč, okus in ostrino.
Najpreprosteje je čemaž uporabiti v namazih iz skute, kisle smetane, tofuja, zmletih sončničnih semen in hladno
regratu, motovilcu in solati, dodajamo ga k špinači in blitvi. Drobno narezanega uporabite kot začimbo na skutnih, krompirjevih in ajdovih cmokih ali enostavno peteršilj pri krompirju zamenjamo s čemažem.
Nekateri danes čemaž vlagajo tudi v olje. Shranjujemo ga lahko tudi v zamrzovalniku ali ga posušimo kot druge začimbe ali zeliščne čaje. Vendar sušen ni priljubljen, saj izgubi svojo tipično barvo in večino okusa.
Iz čemaža lahko naredimo palačinke, tako da ga lahko nekaj nasekljamo in še vmešamo v testo ali palčnike nadevamo s čemaževim nadevom, prav tako so okusni kruhovi cmoki s če-mažem, kruhovi zvitki, okusen
Foto: Črtomir Goznik
stiskanih olj. Drobno narezan čemaž vmešajte kot začimbo, a ne pretiravajte s količino. Iz če-maža, krompirja ali buče lahko skuhamo okusno kremno juho. Uporabimo ga kot dodatek k
je tudi krompirjev pire z mešanico kuhanega in pretlačenega čemaža, pripravimo pa si lahko tudi čemaževo omako kot preliv za testenine, cmoke ali kuhani krompir.
Okusni so tudi namazi, ki jih obogatimo z okusom če-maža, pogosto jih pripravljamo na osnovi masla, skute ali kisle smetane. Pri nekaterih namazih z njim lahko spremenimo okus namaza, pri drugih tudi barvo.
Najpogosteje zagotovo pripravljamo čemaževo kremno juho, pripravimo jo lahko na osnovi kuhanega krompirja ali na osnovi bešamel omake. Pri krompirjevi osnovi jo manj pogosto na koncu izboljšamo s kislo smetano ali legirjem, pri bešamelovi osnovi je smetana skoraj obvezna.
Široka skupina jedi, pri katerih lahko uporabimo čemaž, so tudi jajčne slane omlete. Lahko ga uporabimo tako, da del če-maža že vmešamo v mešanico jajc, kisle smetane, mleka, ali jajčno omleto napolnimo s če-maževim nadevom.
Čemaž se po okusu ujema tudi s šampinjoni, tako gobovo juho popestrimo s čemažem, prav tako močno izboljšamo okus praženim šampinjonom ali drugim praženim gobam, okusni pa so tudi gobovi cmoki s čemažem.
Največji ljubitelji čemaža si pripravljajo domače rezance s čemažem, čemaž blanširajo ali pražijo z beluši, okusni pa so tudi špageti ali druge testenine s slanino, jajci, čemažem in smetano. Pravzaprav čemaž ponuja široko paleto vključevanja v jedi in za štajersko kuhinjo, ki veliko uporablja česen, je več kot odlično, da vključimo tudi čemaž.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Slabokrvnost pri psu
Gospod Jože je lastnik 8 let starega kraljevega kodra. Kužek je nenadoma postal žalosten, slabo je jedel in ni hotel na daljši sprehod. Že na krajšem sprehodu je pospešeno dihal, kakor da bi mu bilo vroče, čeprav so bile zunanje temperature še zelo nizke. Pospešeno je dihal, tudi, ko je počival doma. Lastnik je bil prepričan, da ima pes bolno srce.
Peljal ga je k veterinarju, kjer so srce kot vzrok izključili, posumili so na zastrupitev s strupom za miši, saj je analiza krvi pokazala, da je pes zelo slabokrven. Začeli so terapijo s protistrupom, vendar se klinična slika psa ni popravila, oziroma se je celo slabšala. Prav tako je bila kljub terapiji slabokrvnost oziroma anemija vedno slabša. Veterinar je gospodu Jožetu omenil možnost avtoimune hemolitične anemije pri njegovem psu in sedaj prosi za razlago bolezni.
Kadar govorimo o anemijah najrazličnejše etiologije, je končni rezultat vedno enak. Pri vseh gre za pomanjkanje rdečih krvnih telesc, eritrocitov v krvi, kar laično imenujemo slabokrvnost. Posebej je problematična avtoimuna he-molitična anemija, s kratico AIHA, pri kateri gre za motnjo v delovanju imunskega sistema. Imunski sistem pri živalih in seveda tudi pri ljudeh zagotavlja organizmu sposobnost obrambe pred najrazličnejšimi boleznimi. Imunski sistem uravnava nastajanje protiteles, ki skrbijo za obrambo pred
povzročitelji bolezni, kot so bakterije ali virusi. Pri AIHA pa začnejo protitelesa napadati lastne rdeče krvničke in posledica je življenje ogrožajoča anemija. Imunski sistem ima lastne rdeče krvničke za tuje celice in nenehno ustvarja nova protitelesa, ki pridno uničujejo komaj nastale rdeče krvničke, ki sicer normalno nastajajo v kostnem mozgu. Vzroki za tako motnjo v delovanju imunskega sistema so lahko razne okužbe, tudi rakava obolenja, vendar v večini primerov je vzrok neznan. Bolezni se pogosto pridruži še dodatna motnja, in sicer pomanjkanje krvnih ploščic ali trom-
mJI
Foto: ES
bocitov. Naloga krvnih ploščic je zaustavljanje krvavitev z zlepljanjem v krvne strdke, ki mašijo vsakodnevne poškodbe majhnih krvnih žilic. Rezultat je, da že tako slabokrvna žival še dodatno izgublja kri s krvavitvami v tkiva ali okolje.
Klinično se pri bolnih živalih pokažejo znaki bledice, kar lahko opazimo na nepobar-vanih delih dlesni in očesnih veznicah, ki so lahko izrazito bele barve. Veznice se pogosto obarvajo tudi rumeno, saj se pri razpadu eritrocitov sprošča hemoglobin, ki tkiva obarva rumeno. Kužki postajajo brezvoljni in otopeli, hitro so utrujeni in pospešeno dihajo, saj jim primanjkuje rdečih krvničk. Karakteristično je tudi hitrejše bitje srca, saj se srce trudi kompenzirati pomanjkljivo oskrbo tkiv s kisikom zaradi primanjkljaja eritrocitov in zato utripa hitreje. Če se AIHA-bolezni pridruži še pomanjkanje trombocitov, lahko pride do krvavitev iz nosu, podplutb po telesu, krvavega blata itd. V taki fazi je AIHA zelo resna bolezen in se zagotovo konča s smrtjo živali.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Diagnostika bolezni je zapletena, saj se klinični znaki prekrivajo z vrsto drugih bolezni. Pogosta je zamenjava z boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Tudi nepravilna terapija lahko naredi ogromno škode, saj se pri AIHA bolezni uporabi zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema, kar pa je močno kontraindicirano pri ostalih boleznih, kjer je nujno, da oja-čamo imunski sistem. Zdravljenje bolezni je doživljenjsko, z imunosupresivnimi zdravili, prognoza pa je zelo odvisna od faze bolezni, v kateri smo začeli zdravljenje. Zdravljenje predvsem v prvi fazi pogosto kombiniramo s transfuzijami krvi, saj le tako uspešno zagotovimo živali oskrbo tkiv s kisikom. V sodelovanju lastnika z veterinarjem, pravilno in pravočasno diagnozo, kontinuirano terapijo z imunosupresivnimi zdravili in rednimi kontrolami krvi lahko kužek dočaka normalno pričakovano starost. Emil Senčar, dr. vet. med.
MKO obvešča
Ministri EU podprli pobudo za evropski medeni zajtrk
Na današnjem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki se ga je s strani Slovenije udeležil minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, so se ministri seznanili tudi s slovensko pobudo za evropski medeni zajtrk. Sicer je bila v ospredju tokratnega zasedanja orientacijska razprava glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah ter uredbe o ekološki
Minister mag. Židan je ministrom EU predstavil pobudo Čebelarske zveze Slovenije za uvedbo evropskega medenega zajtrka. Dejal je, da je za čebelarstvo pomembna kmetijska panoga tako z vidika varovanja okolja kot prehrane. »Časi, ko sta si bila kmetijstvo in čebelarstvo vsak na svoji poti, so sedaj mimo; eden brez drugega ne gre«. Minister je ob tem predstavil, kako v Sloveniji poteka projekt izobraževanja otrok v vrtcih in šolah vsak tretji petek v novembru, ko otroci v okviru Tradicionalnega slovenskega zajtrka jedo zdrav zajtrk z medom, se pogovarjajo o pomenu hrane, čebelarstva ter krepijo zavest o varovanju okolja. Minister je dodal, da bi izvedba dogodka prispevala k ozaveščenosti mladih o pomenu čebel in čebeljih pridelkov, pomenu zajtrka kot pomembnega dela zdravega načina življenja in pomenu lokalno pridelane hrane, posledično pa se z aktivnostmi, usmerjenimi v ohranjanje čebel, prispeva h kmetijstvu, dobremu stanju okolja in biotski raznovrstnosti. Zato je minister pozval evropske kolege, da se EU na tej točki poenoti in naredi še več za promocijo pomena pridelave hrane, varovanja okolja in zdravega načina prehranjevanja že pri najmlajših. Številne države so pobudo podprle, med njimi še posebej Avstrija, Francija, Poljska, Češka, Madžarska, Bolgarija, Luksemburg, Nemčija, Grčija ter Komisija, ki je Sloveniji čestitala za pobudo.
Ministri so sicer danes opravili razpravo o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah. Namen tokratne razprave je bil političen dogovor ministrov o dveh glavnih preostalih odprtih vprašanjih, in sicer o nacionalnem sofinanciranju in vlogi držav članic v procesu selekcije enostavnih programov. Predsedstvo je predlagalo višje financiranje EU, in sicer v višini 75%, v času kriz pa 85% brez nacionalnega financiranja, povečala pa bi s te tudi sredstva za promocijo, iz sedanjih 61 mio eur na 200 mio eur na leto. Slovenija je kompromisni predlog podprla, saj meni, da predstavlja poenostavitev sedanjih postopkov in s tem predstavlja večjo učinkovitost, za kar si je Slovenija tudi prizadevala. Prav tako pa je to pomembno tudi zaradi tega, da se ohrani nivo javne pomoči za mala in srednje velika podjetja. V Sloveniji je bilo sicer za ta ukrep promocije v preteklih letih namenjenih 8,3 mio eur, od tega polovico sredstev iz EU, do 30% iz nacionalnega proračuna, preostanek pa s strani izvajalca programa.
Ministri so se seznanili tudi s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov. Slovenija je pozdravila predlog, s katerim se načrtuje izboljšanje transparentnosti na področju nadzora nad ekološko pridelavo in predelavo ter na področju uvoza ekoloških proizvodov iz tretjih držav. Po novi shemi je predviden večji nadzor pri distribuciji in predelavi hrane, cilj pa je, da se poveča zaupanje potrošnikov, kar se lahko doseže s poostrenim nadzorom. Pri tem je bilo izpostavljeno, da je potrebno uskladiti standarde znotraj EU držav, saj so ponekod blažji. Za Slovenijo (še posebej kmeta), je nov zakonodajni predlog prednost, saj bodo morale tudi druge države dosledno upoštevati visoke standarde ekološke pridelave in predelave, kar bo vplivalo tudi na konkurenčnost. Nova shema uvaja tudi skupinsko certificiranje za male kmetije.
Komisija je danes predstavila tudi poročilo v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za meso, uporabljeno kot sestavina. EK je predstavila tri možne rešitve, in sicer, da se ohrani obstoječ sistem prostovoljnega označevanja, da se uvede preprosto označevanje izvora kot »EU/ne EU« ali da se opredeli obvezno označevanje države izvora ali kraja porekla za vse vrste mesa, ki so v izdelku kot sestavina. Komisija meni, da imajo vsi možni scenariji prednosti in pomanjkljivosti, ki jih je treba natančno obravnavati s Svetom in Evropskim parlamentom, šele nato bo preučila, katere ustrezne ukrepe bi bilo treba sprejeti.
Na Svetu so govorili tudi o stanju v mlečnem sektorju in t.i. »mehkem pristanku« po ukinitvi sistema mlečnih kvot s predlogom prilagoditve koeficienta mlečne maščobe. Ta sprememba naj ne bi spodkopavala sistema mlečnih kvot v zadnjem letu, naj pa bi zmanjšala finančno breme tistih proizvajalcev, ki proizvedejo viške mleka. Za Slovenijo je tematika zelo pomembna, saj je proizvodnja mleka najpomembnejša usmeritev slovenskega kmetijstva. Zato Slovenija te pobude ni podprla. Sicer pa je Slovenija na Svetu že prej poudarila, da ne podpira spremembe dogovora o odpravi kvot ali znižanja posebnih dajatev za prekoračitev mlečnih kvot iz leta 2008, saj bi to učinkovalo kot podobno kot njihova predčasna ukinitev.
vir: MKO
petek • 28. marca 2014
Tednikove akcije, kronika
Štajerski	17
Nagradno turistično vprašanje
V ustanavljanju Zveza društev kurentov
Akcije čiščenja okolja so v polnem teku, do začetka turistične sezone naj bi iz okolja pobrali vse, kar se je nepotrebnega in napačno odloženega nabralo med dvema čistilnima akcijama. Čisto okolje je tudi pomemben turistični atribut.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera po vrsti bo letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij?
Ime in priimek:
Foto: Črtomir Goznik
Priprave na letošnjo razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo v minoritskem samostanu na Ptuju od 15. do 18. maja, so v polnem teku.
Do velike noči naj bi bilo okolje očiščeno, prav velikonočni obisk je eden prvih kazalnikov uspešnosti tekoče turistične sezone, na katero se pri vseh turističnih subjektih polno pripravljajo že od prvega dne novega leta. Četudi turistično leto naj ne bi imelo mejnikov, je poletna sezona po navadi tista, ki odločilno vpliva na turistični rezultat leta.
V prejšnjem tednu je v Mestni hiši na Ptuju potekal prvi delovni sestanek, na katerem so govorili o ustanovitvi Zveze društev kurentov. Ta bo nosilka postopkov za proglasitev kurentovih obhodov/ obredja za živo mojstrovino državnega pomena, kar bo z aktom o proglasitvi razglasila Vlada RS. To naj bi se zgodilo že letos. Pred tem pa so bili le-ti vključeni v državni register. »Kurentu in Kurentova-nju želimo zagotoviti Unesco varovanje nesnovne kulturne dediščine, ker želimo dvigniti zavedanje o njej na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter s tem utrditi spoštovanje te dediščine,« sta
povedala Branko Brumen, vodja Kurentovanja in podpredsednik FECC, ter ptujski župan Štefan Čelan. Vizija Ku-rentovanja je postati priznan osrednji evropski in svetovni etnološki in karnevalski festival. Eden izmed ključnih strateških ciljev, ki ga narekujejo programske usmeritve in organizacijske odločitve, ki naj
bi bil realiziran v letu 2015, je prav zagotovitev Unescovega varovanja nesnovne/žive kulturne dediščine na primeru lika kurenta, pustnih šeg in ritualov. Na delovnem srečanju, na njem so sodelovali predstavniki petnajstih skupin kurentov, so predstavili dosedanje aktivnosti na poti v Unescovo zaščito kurento-
vih obhodov oz. obredja. Zveze društev kurentov ne želijo ustanoviti na hitro, saj želijo, da se znotraj tega procesa postavijo jasna pravila in kriteriji, ki so vezani na to živo mojstrovino, in vključi kar največje število društev kurentov, ki bodo v vseh okoljih skrbeli za takšno predstavitev te dediščine in obredja, ki bo-
sta skladna s poslanstvom in tradicijo oz. čim bolj enotna, da ne bo več odklonov, kakršnim smo pogosto priče, od sodelovanja kurentov na poletnih dogodkih in podobno. Zveza je odprta tudi za druga društva, ki na tem prvem delovnem sestanku niso sodelovala, v roku enega meseca naj bi njeni potencialni ustanovitelji podali svoje videnje etičnega kodeksa Zveze društev kurentov oz. pravil. Do 20. aprila pa pričakujejo tudi kadrovske predloge za organe Zveze, predsednika, podpredsednika in drugih organov zveze. V nobenem primeru pa se za vodilna mesta v Zvezi, ki naj bi jo ustanovili do konca aprila, ne potegujeta ne Brumen, ne župan, kot se to že predstavlja v javnosti. Vpis v Unescovo kulturno dediščino ni cilj, temveč pot. Za živo mojstrovino državnega pomena naj bi kurentove obhode/obredje Vlada proglasila še pred parlamentarnimi
počitnicami, je med obiskom na Ptuju v času Kurentovanja obljubila predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je bila tudi častna pokroviteljica 54. Kurentovanja. Uradno zaprosilo za uvrstitev kurenta na Unescov seznam varovanja nesnovne/žive kulturne dediščine pa naj bi bil podano še pred koncem letošnjega leta.
Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, da se uradno sezona na Ptujskem jezeru začne 1. maja, pravilnega odgovora nismo sprejeli. Danes sprašujemo, katera po vrsti bo letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij, priprave nanjo so v polnem teku. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi avtorjev Borisa Mioči-novica in Aleša Gačnika, ki jo je izdala družba Radio-Tednik Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 5. aprila.
V spomin - Vojteh Rajher 1938 - 2014
Spoštovani gospod Vojteh Rajher,
Vaša življenjska pot je tako bogata, da je ni mogoče povzeti z nekaj besedami. Izjemno ustvarjalen je torej vaš življenjski opus. Dan bi bil prekratek, če bi želel spregovoriti o vseh vaših dobrih delih. Nedvomno lahko rečem, da ste bili človek z veliko začetnico. Usodno ste zaznamovali razvoj našega mesta in se s svojimi velikimi deli za vedno zapisali v zgodovino našega mesta kot vizionar in humanist.
Prvi spomini, spoštovani gospod Vojteh Rajher, segajo v leta po osamosvojitvi, ko se je naša mlada država borila za osnovno preživetje. Večina tedanjih politikov in gospodarstvenikov je nadaljnji razvoj našega mesta pogojevala zgolj s pospeševanjem industrializacije. Vi, gospod Rajher, pa ste se zavedali, da je iz jarma nekvalificiranega ali polkvalificiranega proleta-riata, ki se bori zgolj za preživetje, možno sestopiti le po poti večje duhovne rasti, ki je za doseganje višje kakovosti življenja tako nujna, kot je nujna svetloba za rastlino. V ta namen ste vložili veliko napora in energije v snovanje in
zagon projekta »Ptujske trojke«. S prenovljenim minorit-skim samostanom in knjižnico v malem gradu smo dobili torišča za spremembo starih družbenih odnosov, ki so človeku zgolj pomagali preživeti, v takšne družbene odnose, ki prvenstveno pomagajo posamezniku in s tem družbi k duhovni rasti. Poduhovlje-ni posameznik ali družba se namreč zaveda, da tam, kjer vladata modrost in sočutje, ni strahu, je zgolj ljubezen. Modrost in sočutje skupaj osvetljujeta pot do družbene harmonije in medsebojnega razumevanja. Na duhovnosti temelječi družbeni odnosi so prvi predpogoj za doseganje višjega materialnega blagostanja za slehernega in ne obratno.
Kako daleč so segali vaši vizionarski pogledi pri snovanju nove lokalne samouprave, pove podatek, da smo bili na Ptuju edini, ki smo na referendumu povprašali ljudi, ali so za novo občino in hkrati tudi za združitev v pokrajino. Načela endogenosti, kjer ljudje sami načrtujejo razvoj in ga tudi izvajajo, ni moč izvesti brez obeh stopenj lokalne samouprave. Koliko neprespanih noči in srčnih bolečin
ste doživeli, ko ste se borili s številnimi državnimi birokrati in politikantskimi nasprotniki, da ima danes naše mesto status mestne občine, bo z dnem, ko ste za vedno zatisnili oko, ostalo zapisano v zvezdah. Naše občanke in občani pa so lahko srečni in zadovoljni, da še vedno, kadar potrebujejo zdravniško pomoč, lahko gredo v našo bolnišnico, da še vedno lahko uredijo gradbeno dovoljenje v našem mestu, da jim ni treba na zapuščinsko razpravo na sodišče v Mursko Soboto, da se naša mlada generacija po srednjem šolanju izobražuje na višje- in visokošolskih programih na Ptuju in ne zgolj v Mariboru ali Ljubljani. Upajmo, da bodo prihajajoče generacije politikov
razumele vaš vizionarski duh in ne bodo dovolile ustanavljanja pokrajin brez Ptuja.
Kljub izjemni razgledanosti, ki ste jo premogli, spoštovani gospod Rajher, ste si na različnih področjih življenja in dela tudi sami izbirali vzornike. Med najpomembnejše zagotovo sodi naš akademik dr. Anton Trstenjak. Kako globoko ste razumeli Trstenjakov poziv Slovenkam in Slovencem, ko ste nas opozorili, da kot majhen narod ne bomo nikoli mogli zmagovati v številčnosti, ampak zgolj v kakovosti, kažeta dva udejanjena projekta. Oba sta povezana s preprečevanjem bega možganov iz naših krajev.
Pri prvem, ki je povezan z ustanovitvijo Ustanove dr.
Antona Trstenjaka, ste kot ustanovni član vložili mnogo energije in kreativnosti, ki je bila potrebna, da je znotraj slabo dorečene zakonodaje to ustanovo bilo sploh možno ustanoviti. Danes lahko s ponosom povemo, da je Ustanova dr. Antona Trstenjaka v dvajsetih letih delovanja izobrazila 48 doktorjev znanosti, 72 magistrov znanosti in finančno podprla več kot 100 raziskovalnih projektov.
Drugi projekt pa je povezan z razumevanjem, da ni dovolj omogočiti zgolj izobraževanje, ampak tudi ustrezno delovno mesto za naše najbolj izobražene hčere in sinove. Z ustanovitvijo javnega znanstveno-razisko-valnega zavoda Bistra Ptuj je naše mesto in s tem Spodnje Podravje pridobilo institucijo, brez katere bi danes občine težko samostojno odločale o razvojnih projektih, ki jih financira država in evropska skupnost. Spoštovani gospod Rajher, spominjam se skupnih sanj, ki smo si jih s tedanjim predsednikom izvršnega sveta gospodom Brankom Brumnom pripovedovali ob sobotnih klepetih. Vesel sem in hvaležen, da smo jih dosanjali, saj je danes
v ZRS Bistra Ptuj zaposlenih dvajset ljudi, ki skrbijo za uresničevanja znamenite Tr-stenjakove misli.
Da sta življenje in smrt neločljiva dela celote, je najvišja resnica, ki je ni mogoče spremeniti, lahko pa vplivamo na to, kako jo bomo doživeli in preživeli. Eno izmed tisočerih pričevanj, ki ga ob smrti doživijo nekateri, pravi takole: »Znova sem v popolnosti doživel sleherno misel, ki sem jo kdaj mislil, vsako besedo, ki sem jo spregovoril, sleherno dejanje, ki sem ga storil. Podoživel pa sem tudi učinke sleherne misli, besede in dejanja na drugih ljudeh, vseh tistih, ki so se tako ali drugače znašli v vplivnem območju mojih dejanj ..., pa tudi učinke, ki so jih imele misli, besede in dejanja na rastline, živali, zemljo, drevesa, vodo in zrak.«
Dragi Vojteh, želimo vam, da je bil tudi vaš poslednji trenutek izpolnjen s čudovitim podoživljanjem vsega lepega, kar vam je življenje podarilo in kar ste vi podarili v življenja drugih.
Slava vašemu spominu. Počivajte v miru.
Štefan Čelan, župan MO Ptuj
18 Štajerski
Na sceni
petek • 28. marca 2014
Domača rast
Po mnogih letih se je časopis Štajerski tednik ponovno lotil objavljanja literarne priloge Domača rast, v kateri bomo iskali še skrite literarne talente, objavljali priložnostna besedila, predstavljali ljubiteljske in profesionalne pisce, mlade in stare. Omejitev ni! Zato bomo zelo veseli vašega odziva. Vabimo vas torej, da sodelujete z nami. Če se želite s svojimi pesmimi ali krajšo prozo predstaviti širši javnosti, pošljite deset do petnajst svojih pesmi ali dve do tri kratka prozna dela. Uredništvo bo naredilo izbor pesmi, pri proznih delih pa bomo objavili krajši odlomek. Pošljite tudi kratek življenjepis (do največ petnajst vrstic, velikost pisave 12), v katerem zapišite tudi kaj o svojem ustvarjanju, in priložite svojo fotografijo.
Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja življenjepisov, če so ti za objavo preobsežni.
Janko Keček Rojen sem bil leta 1979 v Murski Soboti, živim pa na
Hardeku pri Ormožu. Sem eden izmed (pre)številnih univerzitetnih diplomiranih pravnikov s pravniškim državnim izpitom. Diplomiral sem na Pravni fakulteti v Mariboru, v Ljutomeru pa sem nabiral gimnazijsko znanje. S pisanjem tekstov, ki so podobni pesmim, sem začel leta 2003. V reviji Mentor so objavljene pesmi iz cikla Poročilo o delu pripravnika, s katerimi sem se uvrstil med šest finalistov Festivala mlade literature Urška v Slovenj Gradcu, in pesem, ki je zmagala na natečaju za najboljše rokovsko besedilo; v reviji Lirikon pa je objavljena pesem, ki se je uvrstila med dvanajst finalnih pesmi Pesniškega turnirja v Mariboru. Pisanje je posledica dolgoletnega vsakodnevnega branja, papir pa je straniščna školjka, v katero izločam prebavljene besede in lastne izkušnje. Pri pisanju skušam aktivirati domišljijsko-ustvarjalne predele možgančkov, ki so v času izobraževanja zakrneli. Všeč so mi pesmi, ki jih navdihuje vsakdanjik, in pesmi enolončnice, v katerih so sestavine z različnih področij zmešane v smiselno, izvirno celoto, alergičen pa sem na pesmi, ki se ukvarjajo same s sabo in ki same sebe jemljejo preresno.
O objavljeni liriki Pesnik se nenehno poigrava s človekovo ničnostjo, a je ne obravnava skozi patetiko ali pomilovanje, pač pa s pridihom ironije in humorja. Slednje pogosto dosega z inovativnimi metaforami, ki pa nikakor niso pomensko nepredušno zaprte ali celo povsem hermetične. Jasne so in izvirne! Prav to logično razmerje med površino metafore in njenimi podplastmi je v mnogih primerih osupljiva podoba, ki skozi relief absurda vstopa pred bralca. Tako so pred nami pesniške fabule (zgodbe) ali nekaj, kar je temu zelo blizu. Tudi pesnik sam je v svojem življenjepisu zapisal, da piše besedila, ki so podobna pesmim, niso pa pesmi. Torej ne gre za čisto liriko, pač pa za prepoznavne družbene vsebine, aktualne probleme in angažirane literarne dimenzije. V središču je človek brez središča, človek, ki je padel s tečajev in človek stečajev; družbenega, moralnega in obče političnega razkroja ter nemočen posameznik sredi pogoltnega turbokapitalizma.
V slovenski deželi (kuri), ki hujša, hira in naglo propada, ne veljajo zakoni (Prazakon), velja pa zakon bolj suhega (lepšega), nekakšna tekma človekove karoserije, ki mora biti postavna in brezhibna (Kopalke). Da taki ideali ne vodijo nikamor, nam pesnik postreže na več mestih, z več verzi - postreže pa nam še z obilico drugih pesniških domislic, med drugim se poigra z motivom nevarnega fatalizma in konformizma, ki smo jima še vedno pogosto priča, na kar opozarja v pesmi o raztegljivčkih (že kar bolestno prilagodljivih posameznikih).
David Bedrač
HUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI Kura hujša. Rada bi letela. Daleč.
Kot Kranjec v dolini pod Poncami.
Kranjske čebelice letijo daleč.
Do trotov.
Do afganistanskih hrtov.
Glodajo kosti.
Tudi človeške teknejo.
Ste alergični na pike čebel?
Pobijte jih vse,
pa vas nobena ne bo pičila.
Mravljice nosijo natozavra
z ledvičnimi bombami in nafto v kolenu.
Klanec eksa njihov znoj.
Kura hujša.
Hoče biti zvezda plaže v novih kopalkah.
Satira je celulit na njeni zadnjici.
Kura si šminka kljun
in dišavi perje.
Rada bi poljubljala
črn kovček bankovcev
princa na belem konju.
Knjige hujšajo.
Pretežke so,
da bi jih kura nesla.
Dedičev Ivana ne zanima Skodelica kave.
Bolj diši porcija trave.
Shujšani ekrani varčujejo z resnico.
Prevelika doza lahko
poškoduje DNK gledalcev.
Petelini varčujejo s semenom.
Ne morejo si privoščiti
novega stanovanja za piščance.
Pijavke se pasejo.
Na trebuhih nosečnic.
Za hlapce dieta s koščkom kruha
z osemnajstimi luknjami.
Za gospodarje dieta z žogicami za golf. Narod si je predpisal dieto sam. Žogice so ustvarjene za udarce. Dokler jih ne pogoltne črne luknja. Zvezdo, ki se je izlegla iz Jajca, je pokopal venec dvanajstih. Adijo, Tito, adijo, Goli otok, adijo, službe. S hujšanjem do vitke postave! Hujšanje za narodov blagor! Do anoreksične hoje manekenk! S hujšanjem do zmage!
KOPALKE
Glisirale so po avtocesti,
da lahko ure in ure
poležavajo v galeriji,
ki diši po kokosovem mleku.
Enodelne, iz katerih štrlijo
ženski udi kot iz želvjega oklepa,
rumene, slovenske, pravkar osoljene,
z valujočimi resicami,
rožnate, ki jim je barvo
posodil cvet oleandra,
najmanjše članice družine,
ki vsrkajo največ pogledov,
nemške, rdeče, ukrajinske ...
Uradne ure imajo med dopustom.
Take, ki zakrivajo kožo,
zaželeno kot iglice morskih ježkov,
in take, ki jih grejejo oble čeri,
za katere tekmujejo jahte.
Tekstilne platnice,
med katerimi so zasidrane
zgodbe, ki jih pišejo
pisatelji s sipinim črnilom.
Na ležalniku najbliže morju
se sončijo črne,
ki jih je pustila lastnica,
ki je izhlapela z avtoceste.
pSETI >h 1 0
r
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 5. Avtomobili - Lepotica dneva 4. Coverlover - DJ dej napovej
3.	Žana - Skrite pravljice 2. Papir - Domotožje
1. Tinkara Kovač - Spet VAŠIH TOP POP 5 5. Natalija Verboten - Če bi te srečala prej
4.	Skater - Kaki si taki si 3. Dejan Vunjak - Želim želim
2. Jan Plestenjak - Ona sanja o Ljubljani 1. Nina Pušlar - Poljub na klopci
NAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
VAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
Ime in priimek:
Tel.:
Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Filmski kotiček
Želja po hitrosti
Ko je bil Burt Reynolds v 70-ih na višku slave, je posnel kopico filmov o dirkanju. Je pač zaja-hal val bencinskega desetletja, ki pa je leta 1978, ko je posnel film Hooper, počasi že odhajal v sončni zahod. Zato ni čudno, da je igral nekdanjega vrhunskega avtomobilskega kaskaderja, ki se pripravlja na svoj zadnji in najnevarnejši prizor, skok z avtom čez podrti most.
Need For Speed
Igrajo: Aaron Paul, Dakota Johnson, Imogen Poots, Dominic Cooper, Michael Keaton, Sir Maejor, Rami Malek, Nick Chinlund, Scott Mescudi, Carmela Zumbado, Harrison Gilbertson Režija: Scott Waugh Scenarij: George Gatins po zgodbi Johna Gatinsa računalniški igri Electronic Artsa
Žanr: akcijska kriminalka Dolžina: 130 minut Leto: 2014 Država: ZDA
Prav takšen prizor ugledamo tudi v filmu Želja po hitrosti, s čimer nam dajo avtorji vedeti, da to ni le film po nekoč zelo uspešni franšizi računalniških iger, temveč predvsem vpogled v zlato dobo filmskih avtomobilskih pregonov, kar da slutiti že začetni prizor, kjer glavni junaki v kinu gledajo film Bullit, 1968. In res, najbolj komičen prizor v filmu so brez kančka sramu ukradli iz Lucasovih Ameriških grafitov (1973), omenjajo film Hitrost, njihov nostalgični pogled v zgodovino pa se ustavi šele v kavbojkah iz tridesetih, v katerih so imeli pozitivci bele klobuke, negativci pa črne. In še bi še lahko našlo.
Zaradi tega smo gledalci prijetno presenečeni, kajti glede na izvorni material bi pričakovali pretirano avtomobilsko akcijado polno gumijastih računalniško ustvarjenih učinkov, toda pro-ducent Spielberg točno ve, kaj danes najbolj osupne: film brez računalniških učinkov. In res, čeprav ne gre za risanko, kakršna je postala vseeno še vedno na smrt zabavna franšiza Hitri in drzni, so hitrostne akrobacije,
čeprav manj drzne, vseeno bolj osupljive ravno zato, ker vemo, da so resnične.
O zgodbi ne velja izgubljati besed, saj so računalniške igre tega žanra po tej plati prav nekje na nivoju Burtovih akcijad iz sedemdesetih, torej gre le za skupek drvenja in razbijanja navitih avtomobilov, ki jih ločujejo mestoma dolgočasni dialogi in plehki liki, za katere takoj vemo, kdo ne bo preživel. Na srečo filmska industrija še ni tako daleč, da bi zgodbe iz filmov povsem zavrgla, čeprav se včasih zdi, da najrajši bi jih, toda v tem primeru bi filmu postali le še mehanični porniči poljubnega žanra.
Aaron Paul, bolj znan kot Jesse iz izvrstne TV-serije Kriva pota (Breaking Bad) zna igrati,
toda tokrat je med produkcijo bolj ali manj spal. Kako tudi ne bi, saj je to njegova prva vloga, ki mu je bila podarjena, z njo pa je najbrž dobil še masten honorar in v primeru finančnega uspeha filma tudi osrednjo vlogo v novi franšizi. Ni slabo za fanta, ki je svojo pot začel kot kartodrapčer v kinu, kjer je vstopnico utrgal tudi Spielbergu.
Film je tako namenjen ne le ljubiteljem teh računalniških iger, ampak tudi običajnim ljubiteljem avtomobilizma, ki namesto kisika dihajo bencin, namesto glasbe poslušajo globoko in preteče rjovenje jeklenih konjičkov in vrhunec umetnosti najdejo v oblinah dirkalnih avtomobilov.
Matej Frece
«
J
(g
^ " OVEN
(21.3. - 20.4.)
Čas prinaša mnogo ugodnosti v pogledu denarja. To bo tudi teden, v katerem boste znali stvari postaviti na svoje mesto. Spremljala vas bo ognjena in pogumna energija. Na delovnem mestu se varujte trme. V ospredju bo potreba po čustveni varnosti. Vaš dan bo: sreda.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Pričakovati je nekoliko nemirnejši in razburljivejši teden. Zadeve boste delali hitro in učinkovito. Dnevi bodo namenjeni tudi pridobivanju znanja in iskanju novih priložnosti. Zelo drzno bo v službi in na omenjenem področju se boste znali postaviti zase. Ljubezen bo pesem o sreči.
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
Poglobili se boste v svet duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. V tišini boste ugotovili, kaj vas veseli in na kaj ste lahko ponosni. Telesu boste morali v naravi obliki dovajati dovolj vitaminov in mineralov. Ugodne priložnosti bodo v komunikaciji in prednost bo v tem, da se boste znali prilagoditi.
RAK W (21.6. - 22.7.)
Odločili se boste in naredili prerez. Prvi dnevi aprila bodo ugodni za nove začetke in uveljavljanje lastnih zamisli. Posebej pestro bo v ljubezni, kjer boste pridobili krila. Romantična doživetja bodo božala vašo dušo. Finančno boste v ospredju in čas bo ugoden za pomladanske nakupe.

im
LEV
(23.7. - 22 8.)
Znali se boste razvajati in uživati v tistem, kjer blestite. Posebno dinamično bo v službi. S svojim znanjem boste na ambiciozen način pomagali drugim. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. V ljubezni bo občutiti magično energijo in s svojimi čari boste osvojili
« DEVICA
* (23.8. - 22.9.)
Pozitivno se boste odrezali pri pridobivanju znanja. Skovali boste zanimive načrte in določili določene prioritete. Harmoničen čas bo za učenje. V prostem času se boste z veseljem odpravili v naravo, kjer si boste nabrali novih moči. Dinamika časa vas bo božala v ljubezni.
petek • 28. marca 2Q14
Za kratek čas
Štajerski	iS
3635
NAS PIANIST (ANTON)
KALCIJEVO GNOJILO
POSODA ZA SPLAKOVANJE RUDE
TOVARNA ŠPORTNE OPREME V BEGUNJAH
ZADNJI DEL LETALA
TV MODERATOR (KLEMEN)
TRAVA
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAŠ PREVAJALEC (BOŽIDAR)
ODVAŽANJE
KAKOVOSTNI RAZRED
BIZANTINSKI ZLATNIK
ZDRAVILO
ŠPORTNIK V
RINGU
URADNI SKLEP, DEKRET
STROJ ZA RUVANJE ŠTOROV
NAS DIPLOMAT (MARKO)
ZADNJI DEL, OZADEK
PODZEMNI HODNIK
EMIL ŠTERBAL
AVSTRIJSKI POLITIK (KARL)
VOJAŠKI OSVAJALEC
MEHKA BOMBAŽNA TKANINA
EMA ANČIČ
EKSPRES KAVA
POVEST, ZGODBA
OKRAS, OKIT
ORIENTALSKO POKRIVALO
PORABA
HUDIČ
RIBA MORSKA SPAKA
SEL, KURIR
ZLATA ORADA
KUMANOVO
EDI TRBOVC
NAŠ ETNOGRAF
NAVDUŠEN PRIVRŽENEC, FEN
NOVINARKA (DANICA)
LIK PRI SMUČANJU
VEČJA SKUPINA VOJAKOV
NENADNA SMRT
VRATCA V PLOTU
VSE VREDU
VOJAŠKI ODDELEK
IRANSKI DENAR
MESEC
DEDNA ZASNOVA
BUČA ZA VODO
DVOJICA
OHLAPEN MOŠKI POVRŠNIK
MAJHEN MEH
CENE ŠTUPAR
STRUPEN BOJNI PLIN
ZAPRTO ČREVO
RIMSKO CELJE
KRAJ V TUHINJSKI DOLINI
OTOČJE V POLINEZIJI
IZDELOVALEC ŠKAFOV
KMET, KI ORJE
UGANKARSKI SLOVARČEK: FOERSTER = slovenski pianist (Anton), KOSIN = slovenski diplomat (Marko), KURET = slovenski etnograf (Niko), PLOTON = vojaški oddelek, RVALO = stroj za ruvanje štorov, SLAKONJA = slovenski tv moderator (Klemen), TONGA = otočje v Polineziji, VASENO = kraj v Tuhinjski dolini, ZLATOBROV = riba zlata orada.
'dVlVdO 'dVdV>1S 'V9N01 'ON3SVA 'VG130 'Sn3H 'lld3dl 'OIS3IAI 'NVIDVd 'VNm "IVIH 'NOlOld '>10 'dV» 'Q3dQ0 'V~I3S>1 'NVd TM 'AOdaOlVIZ 'lOdVIS ">!3S0din 'S3d ">!3131dO 'OS3ddS>!3 'd31Sd30d 'VfNOlVIS 'OHOS 'VSVM 'ZOAOO '0>W0a :0UABJ0P0A 3MNVZIH>I 3! A3IIS3H
RADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 29. marec:
05.00 Sobotno jutro: 5.15
Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val) .
NEDELJA/ 30.' marec:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Popoldne na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
PONEDELJEK/ 31.' marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI.
08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Na-povednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 1. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI.
11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SREDA, 2. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30
POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čveka-rije in Pogovor ob kavi (ponovitvi). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox).
IPETEK, 4. april:
5.00 STAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox).
Frekvence:
89,8,98,2 i n 104,3 MHz! POSLUŠAJTE ] NASjNA^ INTERNETU : www.radio-tednik.si IN
OBIŠČITE INA FB

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Sledili boste svoji resnici in pravici. Za omenjeno se boste pripravljeni tudi boriti. Po drugi strani bodo prvi dnevi v aprilu namenjeni užitkom in prijetnim stvarem. Zelo romantično in harmonično bo v ljubezni. V poslovnih izzivih vas bo spremljala sreča in tako bo čas ugoden za novosti.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Najbolj zanimivo bo v ljubezni. Zdelo se bo, da boste znali življenje zajemati z veliko žlico in tako doživeli uspehe. Več priložnosti bo v pogledu sodelovanja in posredovanja informacij. Odločili se boste in sprejeli določeno novost na delovnem mestu. Uspehi bodo v sku-
Hrepeneli boste po osebni svobodi. S svojo dobro voljo boste z lahkoto motivirali druge ljudi. Čeprav boste na delovnem mestu iskali bližnjice, jih ne bo. Kreativna energija se vam bo izplačala v ljubezni. Naredili boste lahko veliko več dobrega, če boste poslušali svoje
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Romantična doživetja bodo za vas posebna izkušnja. Odprle se vam bodo tudi nove poti in razsežnosti. Ugoden čas za vse tiste dejavnosti, ki v sebi skrivajo igrivost. Dobro se boste razumeli tudi z otroki in odkrivali radosti otoške duše. Veselje in dobra volja bosta kot eliksir mladosti.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Pot življenja vam bo ponudila svežino. Omenjeno boste sprejeli z odprtimi rokami. Resnica bo ta, da bo daleč v ospredju trma in tako boste le s težavo popustili. Notranji nemir prinaša kreativnost v ljubezni. Ljudje vas bodo lahko hitro razjezili in vendarle vam bodo tudi ogledalo.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Pred vami je izrazito srečen teden. Kajti v osnovi se boste ukvarjali s tistim, ki vas osreči in vam podari določeno upanje. Krila sreče boste pridobili v ljubezni in na tem področju si boste upali več. Izogibajte se lažjim potem na delovnem mestu - kajti kmalu vas čaka neki zagovor.
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 28. marca 2014
Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (11.)
Od tod in tam
Dolga pot
Zgodaj zjutraj sem se odpravil na pot proti Fitz Royu, na katerega vrh pa sicer brez plezalne opreme ne moreš priti, lahko pa prideš ob njegovo vznožje, kjer je pogled prav tako spektakularen. Po dokaj strmem začetku se je začel položen del poti, ki je vodil mimo številnih lagun in prostorov za kampiranje. Ker je bila pot na nekaterih delih pomanjkljivo označena, sem za nasvet vprašal kar skupinico drvarjev, ki je družno bivakirala v senci.
Kakšne ljudi to srečaš po poti. Eni hodijo kar v sandalih, drugi so bosi, tretji izgledajo kot pregnani iz tretjega sveta ... Takšni se potem spravijo plezat po skalah. Na drugi strani pa imaš potem osebke, ki so prvič više od višine stola in na sebe obesijo vso opremo, ki jo lahko najdeš v katalogu. Takšni so predvsem Azijci, ki se prvič odpravijo v planine in so tudi na najbolj ravni in preprosti nekajurni poti s sabo nosili čelade, karabinarje in dolge metre vrvi. No ja, izkušnje ne pridejo čez noč.
Na zemljevidu imaš ob vsaki poti ocenjen tudi predviden čas pohoda, ki sem ga kar krepko prehitel, zato sem si lahko privoščil še nekaj izletov izven običajnih poti. Po eni teh poti bi lahko nemoteno prišel tudi v Čile, kjer bi se seveda moral spet oglasiti carinski kontroli, če ne bi rad imel kakšnih težav pri prehodu meje. Že na začetku sem opustil to misel, saj se mi ni ljubilo iti vse te birokracije še enkrat. Zadnji del proti razgledni točki je bil pa res strm. Uf, smo pihali gor. Tudi tisti, ki so od začetka sprintali v okrancljani športni opremi. Splačalo se je. Fitz Roy se dviga strmo kot steber, obkrožen z nekaterimi drugimi vrhovi, pod njim pa je za splošno presenečenje poskrbelo zamrznjeno jezerce. Izjemno lepo, res. Nabralo se nas je kar nekaj ljudi, ki smo komaj še utegnili pogledati vrh gore, preden ga je zakril oblak. Nič, nazaj bo treba.
S hribov sem prikolovratil okoli sedme ure in kar takoj sem se odpravil proti trgovini, da si naredim zaloge za naslednji dan, ko me je čakalo daljše potovanje proti Barilochu. Ves čas sem razmišljal, kako bi zdaj prijalo eno mrzlo, ko me z druge strani ulice nekdo pokliče.
Foto: Dani Zorko
»Mesto « El Chalten od daleč
Bil je Nicholas, Čilenec, ki sem ga spoznal nekaj dni prej in ki je prišel na enodnevni izlet. Tudi on je imel podobno idejo v glavi in kojci sva že sedela s quilmesom v roki na klopci.
Naslednji dan se je začel zelo zgodaj, saj sem imel okoli šeste ure prevoz proti Barilochu, ki naj bi trajal okoli 24 ur. Tam sem uzrl kar nekaj znancev, ki smo se bežno poznali. Šoferja, ki sta me zelo spominjala na Kekca in Rožleta, sta zamujala že pol ure. Izbral sem pot po znameniti ruti 40, t. i. pana-meriški cesti, ki vodi od severa do juga in ima podoben sloves kot ameriška ruta 66 ali recimo naša cesta 'bratstva i jedinstva'.
Človek težko verjame, kje vse vozijo avtobusi. Cesta je bila neasfaltirana ter pošteno prašna in je v neskončni divjini pomenila edino razvedrilo za pogovor. Ker sta Kekec in Rožle zgrešila del poti, smo takoj izgubili dve uri. Najbolj
Foto: Dani Zorko
Moje bivališče v El Chaltenu
zanimivo je bilo v neki vasici, kjer smo na črpalki imeli odmor. Ko smo odhajali, smo odprli vrhnje zračnike, ker pa je šofer povrhu povozil še pločnik, smo zadeli in odtrgali viseči električni kabel. Uh, kako se je to zaiskrilo. Šoferja nista opazila nič, ker smo bili potniki na vrhnjem nadstropju avtobusa, mi pa tudi nekaj čas nismo zinili ne bev, ne mev. Verjetno je na črpalki vrglo
Dolina Desierto, ki vodi proti meji s Čilom.
ven blagajne in še kaj drugega, pa se nekako nihče ni preveč obremenjeval s tem. Ker sem večino poti imel oba sedeža zase, mi ni bilo hudega in sem se lepo naspal. Dobili smo tudi večerjo, nekakšne sendviče, ki smo se jih vsi bali odpreti, saj nismo vedeli, kaj naj pričakujemo. Pa boljše to kot nič ...
Po 28 urah smo končno prispeli v Bariloche, ki je lepo mestece, kjer živijo tudi Slovenci. Pridružil sem se kar trem Kanadčanom, s katerimi smo se lepo ujeli na avtobusu. Skupaj smo najeli taksi in kasneje še sobo v mestu, spet za dobro ceno, in to z zajtrkom. Vendar ti zajtrki tu niso prav za knjigo rekordov, tako da sem potem še vsako jutro hitro moral rahlo seči v hladilnik. Dva Kanadčana sta hotela skočiti s padalom in sta šla iskat letalski center, jaz pa sem se s tretjim odpravil povpraševat o transportu za naprej. Tu je namreč tako, da moraš prevoz rezervirati za nekaj dni vnaprej, drugače lahko ostaneš brez. Mene je zelo mikala Mendoza, vendar pa sem za isto ceno ujel še dvakrat daljšo pot čez Čile, da si pogledam še glavno mesto. Čeprav v Evropi nismo več navajeni mejnih pregledov, je meni na meji vedno zabavno. In enako se je obetalo tudi tokrat.
Skupaj v dobro okolja
Foto: PK
Videm * V soboto ob svetovnem dnevu voda so tudi v občini Videm organizirali čistilno akcijo. Na sobotni čistilni akciji, ki je potekala v vseh krajevnih skupnostih občine Videm, se je zbralo 840 občanov in drugih, ki jim je mar za okolje, v katerem živijo. V akciji so sodelovali tudi učenci videmske šole, skupaj s starši so se akcije udeležili v svojih krajevnih skupnostih. Skupno se je zbralo 380 učencev in 55 učiteljev. Kot je dejala ravnateljica Helena Šegula, ki se je akcije udeležila v KS Dolena, namen tako organizirane akcije ni le skrb za okolje, pač pa tudi to, da učenci sodelujejo v svojem kraju, prispevajo svoj delež k ureditvi svojega kraja, postajajo soodgovorni za svoj kraj in so bolj povezani z njim.
Ivan Božičko, direktor občinske uprave, je ob tej priložnosti prav tako poudaril, da je osnovni namen čistilne akcije ozave-ščanje civilne družbe glede naravnih vrednot in preprečevanje nadaljnjega onesnaževanja okolja s poudarkom na ohranjanju naravne in kulturne dediščine tega prostora. S tovrstnimi projekti želijo med drugim tudi ažurirati baze podatkov o črnih odlagališčih. Novo nastalih na srečo tokrat niso zaznali. Kot smo izvedeli, so nabrali za kar 45 m3 smeti, ki so bile enakomerno razpršene po občini. »Vse kaže, da so ljudje že dobro osveščeni ter da vse manj odlagajo odpadke v okolje,« je prepričan Božičko. Čistilni akciji se je na več lokacijah pridružil tudi videmski župan Friderik Bračič.
Patricija Kovačec
Foto: arhiv Občine Majšperk
Majšperk * Čiščenju okolja so se v soboto pridružili tudi v občini Majšperk. Na osmih zbirnih mestih se je tako na dan akcije zbralo okoli 180 ljudi, en dan prej pa so svoj kamenček v mozaiku za lepše okolje dodali še planinci ter otroci iz vrtca in šole, teh je bilo približno 150.
Največ smeti so nabrali ob državnih in lokalnih cestah in na mestih, kjer ni goste poselitve, pa tudi ob vodotokih. Skupaj so nabrali približno 20 m3, novih večjih odlagališč niso našli, saj te med letom v sodelovanju s komunalno inšpektorico sproti sanirajo. Udeleženci so v glavnem pomagali pri urejanju bližnje in tudi širše okolice v svojem kraju, razen posamezna društva in člani lovskih družin in ribičev, ki so čistili ob potoku reke Dravinje in na specifičnih območjih, ki jih sami evidentirajo. Akciji čiščenja se je na Bregu skupaj z družino pridružila tudi županja Darinka Fakin, ki je dejala, da je sicer splošno gledano v naravi odpadkov iz leta v leto manj, a še vedno jih je veliko, kar nam ni v ponos. »Sama sem pred leti, ko smo začeli organizirano čiščenje, razmišljala, da čez nekaj let to ne bo več potrebno, saj zavest ljudi mora zrasti. Danes sicer ugotavljamo, da je veliko bolje, vendar se v naravi in ob cestah znajde še vedno toliko smeti, da brez neke organizirane akcije tega skoraj ni mogoče počistiti. Vsem, ki so se pridružili akciji, ob tej priložnosti izrekam iskreno zahvalo, saj nekdo mora počistiti za tistimi, ki še vedno ne razumejo, kako pomembno je ohraniti čisto okolje.«
Patricija Kovačec
Foto: D
o
petek • 28. marca 2014
Od tod
in tam
Štajerski	21
Bowling • Učenci in dijaki Dijaškega doma
Vsak ponedeljek brezplačno bovlajo
Foto: Črtomir Goznik
Učenci in dijaki Dijaškega doma Ptuj so že pravi mojstri v bovlanju.
Dijaški dom Ptuj že več let uspešno sodeluje z Bowling centrom Ptuj, ki jim vsak ponedeljek omogoča brezplačno uporabo stez. Učenci in dijaki so nad tovrstnim preživljanjem prostega časa navdušeni.
Kakovostno preživljanje prostega časa in udejstvova-nje v športnih aktivnostih je vodilo strokovnih delavcev ptujskega dijaškega doma. Zahvala, da se lahko mladi, ki so
nastanjeni v dijaškem domu, naučijo spretno podirati keglje in da vsak teden pridno vadijo, gre direktorju Robertu Šegulu in drugim zaposlenim. Učenci in dijaki imajo v Bowling centru Ptuj že stalen termin vadbe. Brezplačna uporaba stez jim je na voljo vsak ponedeljek. »Želimo se zahvaliti direktorju in vsem zaposlenim, ki nam, dijakom in učencem, s toplim in prijaznim odnosom polepšajo
užitke pri bovlanju. Na bovlin-gu se imamo zmeraj lepo. Je zabavno, najbolj pa uživam, ko dosežem strike,« so v nekaj povedih učenci in dijaki strnili svoje vtise. »Sodelovanje je lahko zgled temu, kako se z voljo in dobrodelnostjo lahko doseže veliko zadovoljstvo pri otrocih in mladostnikih, ki sicer ne bi nikoli prestopili praga Bowling centra na Ptuju,« pa so prepričane vzgojiteljice. Patricija Kovačec
Nogomet • Mednarodno športno sodelovanje
Nogometaši Zgornje Polskave zmagali v Trstu
Ekipa Zgornje Polskave v Trstu
Nogometaši Zgornje Polskave, jesenski prvaki 2. lige MNZ Ptuj, so se konec tedna vrnili z uspešnih zimskih priprav. Te so opravili na novem igrišču na Debelem rtiču pri Ankaranu. Pod vodstvom trenerja Ivan Simoniča je ob slovenski obali trenirala večina igralcev, na katere računajo v spomladanskem delu prvenstva, ko se bodo potegovali za napredovanje v 1. ligi MNZ Ptuj.
Ob treningih so zeleno-ru-meni odigrali tudi dve tekmi in turnir ob koncu priprav. Posebej zanimivo je bilo gostovanje pri najstarejšem tržaškem klubu C.S. Ponziana (zmaga 1:3). Nogometaši iz Italije bodo junija gostovali na Zgornji Polskavi, tako da je gostovanje v Trstu prineslo novo nogometno prijateljstvo.
»Priprave so bile odlično organizirane, čeprav smo
trdo in naporno trenirali. V koliko hočemo doseči zadani cilj, lahko rečem, da so bile priprave nujno potrebne. Pohvala velja vse igralcem, trenerju in vsem drugim, ki so pomagali pri realizaciji tega projekta. Želja po napredovanju v višji rang tekmovanja je velika, toda dobro se zavedamo, da moramo trdo delati, če hoče-
mo tudi na koncu prvenstva ostati na vrhu,« pravi novi predsednik kluba in igralec Uroš Klajderič.
Da so Zgornjepolskavča-ni močno zavihali rokave, se vidi tudi po tem, da bodo v kratkem lahko trenirali pod novimi reflektorji, kar bo nedvomno velika pridobitev za klub.
Ur
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Obilica dirk doma in v bližnji okolici
Le še dnevi ločijo mlade kolesarje Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj od začetka tekmovalne sezone 2014. Najprej se bodo v boj podali starejši mladinci, ki jih že konec marca čaka prva dirka v Italiji. Mladi ptujski kolesarji bodo tudi letos vrteli pedale v kategorijah starejših mladincev, mlajših mladincev ter ekipah dečkov A, B in C. Glede na sijajne nastope v zadnjih sezonah lahko tudi letos z optimizmom pričakujemo dirke in razplete na njih, »perutni-narji« pa so po zagotovilih trenerjev dobro pripravljeni. Kako se bodo zadeve odvijale na cestah, bo pokazal čas, prav gotovo pa bo najbolj zanimivo videti, kaj lahko letos opravi Luka Sagadin, ki je v zadnjih sezonah dominiral v konkurenci dečkov, letos pa se bo preizkusil med mlajšimi mladinci.
Sicer pa bodo mladi ptujski kolesarji največ dirk opravili doma, v Sloveniji. Kot je bila navada v preteklih letih, pa tudi letos ne bo šlo brez tujih preizkušenj, predvsem tistih v sosednjih državah. Tako bodo kolesarji Perutnine Ptuj letos pedale vrteli tudi v Avstriji, Hrvaški in Italiji, ne gre pa prezreti dejstva, da iz ptujskih vrst prihaja nekaj reprezen-tantov, nekaj pa jih je zelo blizu nacionalni vrsti, tako da se bo tudi s tem nabor dirk v tujini prav gotovo povečal. Tudi v sezoni 2014 je na sporedu nekaj dirk, na katerih bodo nastopile vse selekcije kluba, posebna pozornost bo namenjena državnim pr-
venstvom, eden od vrhuncev pa bo nedvomno junij, ko se bodo mladi ptujski kolesarji predstavili doma. Tako je 14. junija najprej na sporedu Poli maraton, največja rekreativna kolesarska prireditev v Sloveniji, 22. junija pa je termin rezerviran za dirko Pokal Poli 2014, ki je kljub kratkemu stažu močno opozorila nase, tako po tekmovalni kot tudi organizacijski plati.
Okvirni seznam dirk KK Perutnina Ptuj za sezono 2014:
Starejši mladinci: Silvela di Cordignano (ITA, 30. 3.), Pokal občine Tišina (13. 4.), Varaž-din (HRV, 21. 4.), Coppa Montes (ITA, 25. 4.), St. Paul (AVT, 26. 4.), Wolfsberg (AVT, 27. 4.), Ajdovščina (3. 5.), Ob Blejskem jezeru (10. 5.), Corno Di Rosazzo (ITA, 11. 5.), VN občine Komenda (17. 5.), Solighetto (ITA, 18. 5.), Oroslavje (HRV, 24. 5.), Knittelfe-ld (AVT, 25. 5.), Diex (AVT, 31. 5.), Volkenmarkt (AVT, 1. 6.), DP v kro-nometru (6. 6.), Povegliano (ITA, 7. 6.), Goessendorf (AVT, 9. 6.), Poli maraton (14. 6.), Wiener Neustadt (AVT, 15. 6.), Pokal Poli 2014 (22. 6.), DP Gabrje (cesta) (29. 6.), Idrija (11. 7.), Polcenigo-Mezzomonte (ITA, 13. 7.), Polce-nigo (ITA, 27. 7.), Po ulicah Kranja (3. 8.), Rivignano (ITA, 15. 8.), DP na velodromu (20. 8.), Ivanič Grad (HRV, 24. 8.), Okoli Grma (30. 8.), Udine (ITA, 31. 8.), Kriterij Medvod (4. 9.), Pokal MR. Bo 2014 (7. 9.), San Pietro Al Natiso-ne (ITA, 14. 9.), Gemona Di Friuli (ITA,21. 9.), VN občine Mengeš
(5. 10.), VN Avtomojster (19. 10.)
Mlajši mladinci: Pokal občine Tišina (13. 4.), Medvode (19. 4.), Variano (ITA, 21. 4.), Samarde-chia (ITA, 25. 4.), Stubaki (HRV, 26. 4.), Wolfsberg (AVT, 27. 4.), Ajdovščina (3. 5.), Dragatuš (4. 5.), Ob Blejskem jezeru (10.5.), Gorje (11. 5.), Komenda (18. 5.), Oroslavje (HRV, 24. 5), Bujese (ITA, 25. 5.)/Knittelfeld (AVT, 25. 5.), Diex (AVT, 31. 5.), Volkenmarkt (AVT, 1. 6.), DP v kronometru (6. 6.), Goessendorf (AVT, 9. 6.), Dubrava (HRV, 14. 6.), Pokal Poli 2014 (22. 6.), DP Gabrje (cesta) (29. 6.), Idrija (11. 7.), Venzone (ITA, 13. 7.), Po ulicah Kranja (3. 8.), Rivignano (ITA, 15. 8.), DP na velodromu (20. 8.), Medvode (24. 8.), Okoli Grma (30. 8.), Pokal MR. Bo 2014 (7. 9.), Cereseto (ITA, 14. 9.), Mirna Peč (20.9. ), Pregrada (HRV, 27. 9.), VN občine Mengeš (5. 10.)
Dečki A, B in C: Pokal Zambeli (HRV, 5. 4.), Pokal občine Tišina (13. 4.), Medvode (19. 4.), Cervi-gnano (ITA, 21. 4.)/ Varaždin (HRV, 21. 4.), Stubaki (HRV, 26. 4.), Wolfsberg (AVT, 27. 4.), Ajdovščina (3. 5.), Dragatuš (4. 5.), Ob Blejskem jezeru (10.5.), Gorje (11. 5.), Komenda (18. 5.), Oroslavje (HRV, 24. 5.), Trstenik (31. 5.), Volkenmarkt (AVT, 1. 6.), Goessendorf (AVT, 9. 6.), Poli maraton (14. 6.), Pokal Poli 2014 (22. 6.), DP na velodromu (2. 7.), Idrija (10.-12. 7.), Po ulicah Kranja (3. 8.), Hartberg (AVT, 15. 8.), Medvode (24. 8.), Okoli Grma (30. 8.), Pokal MR. Bo 2014 (7. 9.), DP v kronometru (14. 9.), Mirna Peč (20. 9.), VN občine Vodice (27. 9.)/ Pregrada (HRV, 27. 9.), VN občine Mengeš (5. 10.)
tp
DOM IN VRT KRPAN PTUJ
(bivši NOVI DOM NA BREGU) Mariborska cesta 3, PTUJ Tel. št. 02/7136 221 NA ZALOGI:
*SEH£NSKOXORUZO »ZEM^EzaROŽE
*	BIO CmMINERALNA GNOJILA
*	HRANA ZA MALE ŽIVAL
*	VRTNO ORODJE
PESTRA IZBIRA
nazai-ogi
VRTNO POHIŠTVO VRTNE GUGALNICE LEŽALNIKI
_
sfW^Nmi
ZE OD 12€ NAPREJ
STOLI
9,99€
ZE OD
NAPREJ
22 Štajerski
Objave, poslovna in druga sporočila
petek • 28. marca 2014
Prireditvenik
Petek, 28. marec
9:00 10:00
17:00 17:00
19:00
19:00
Slovenska Bistrica: akcija Očistimo svoj kraj, za šole in vrtce
Ptuj, Mestna hiša: informativni seminar projekta rethink, trajnostni in regionalni
razvoj, 12.30 tiskovna konferenca
Majšperk, KPC: občni zbor KO RK
Ormož, pri vodometu pred hotelom: slovesnost ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti Rudolfa Maistra Vojanova
Ptuj, CID: potopisno predavanje Ptujčanke Anje Cuznar, Obrazi Malezije, sulta-nata Brunej, Bornea in Laosa
Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: 17. gledališki dnevi, območno srečanje odraslih gledaliških skupin, predstava Hočemo občino, KUD Šmartno na Pohorju, odrasla dramska skupina, JSKD
Sobota, 29. marec
9:00
11:30 12:00 16:00
18:00 18:00
18:00
18:00 19:00 19:00 19:30
19:30
20:00
Slovenska Bistrica: akcija Očistimo svoj kraj za KS in Društva, čiščenje javnih
površin, divjih odlagališč, okolice šol, vrtcev, naselij, nabrežin ....
Ptuj, pred cerkvijo sv. Jurija: blagoslov motoristov in kolesarjev
Majšperk, gasilski dom: občni zbor Društva upokojencev
Velika Nedelja, klet Kogl: predstavitev koledarja Kogl 2014/15, 18.00 prleški
kabaret - Kisla župa, Tadej Vesenjak in Marko Kočar, pokušina vina Victus
Draženci, Dom vaščanov: prireditev ob materinskem dnevu
Maribor, Unionska dvorna: koncert Via musika, od renesanse do sedanjosti -
potovanje skozi obdobja vokalne glasbe, KUD KulTura, Komorni zbor Kor
Zg. Polskava, Kulturni dom: 17. gledališki dnevi, območno srečanje odraslih
gledaliških skupin, predstava Vinka Moderndorferja Nežka se moži, odrasle
dramske sekcije KUD Gaj Zg. Polskava
Bukovci, večnamenska dvorana: prireditev ob materinskem dnevu Ptujska Gora, Dom krajanov: občni zbor Športnega društva Ptujska Gora Sestrže, Dom krajanov: prireditev v počastitev materinskega dneva, ŠKD Sestrže Ormož, Dom kulture: stand up komedija, Udar po moško 2, Vid Valič in Denis Avdič, Špas teater
Ptuj, Mestno gledališče: monokomedija Roka Vilčnika, Samohranilec, gostuje Gustav film Ljubljana, za izven
Ptuj, športna dvorana OŠ Ljudski vrt: koncert Oliver Dragojevič in klapa Šufit
Nedelja, 30. marec
9:30 Kebelj, Dom krajanov: predavanje psihiatra Janka Predana Odnosi v družini 14:00 Krčevina pri Vurbergu, pravljični gozd: odprtje nove sezone z bratoma Malek in
animatorji društva Eleja, do 17.00 14:30 Sladki Vrh, Kulturna dvorana: predstava Norci pred ambulanto ali Pacienti v
čakalnici, odrasla gledališka skupina KUD Vitomarci 18:00 Ceršak, Kulturna dvorana: predstava Norci pred ambulanto ali Pacienti v čakalnici, odrasla gledališka skupina KUD Vitomarci 18:00 Majšperk, KPC: predstava Pridi gola na večerjo, društvo Smo Teater 18:00 Zg. Polskava, Ogljenšak 7: 17. gledališki dnevi, območno srečanje odraslih
gledaliških skupin, KLet v Ogljenšaku, odrasla dramska skupina KD Klet Teater, predstava Antona Ingoliča Gorele so grmade
Ponedeljek, 31. marec
17:00
Jurovski Dol, Kulturni dom: območna revija otroških pevskih zborov, Čričkov gaj 2014
Torek, 1. april
9:00
Ptuj, železniški podhod: začetek vseslovenske akcije slovenske filantropije Dan za spremembe, čiščenje sten podhoda, pleskanje
Mestni kino Ptuj
Petek, 28., sobota, 29., in nedelja, 30. marec: 16:30 Trgovinica za samomore; 18:00 Izgubljen, da najden; 19:30 Neskončna lepota.
vabita na
AC CENTER
trgovina In servis «lonsered
hišni sejem,
........ %
ki bo 28. in 29. marca, od 8. do 18. ure na AmuSevi ulici 6 na Ptuju.
Pridite in preizkusite stroj pred nakupom! 29.3. ob 10. uri prikaz varnega dela z žago. Nudimo 10 % sejemski popust!
Aleksander CIGLARIČ s.p., Arnuševa ulica 6,2250 Ptuj telVfex: 02/787 66 96, GSM: 041/ 904 370
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 09:15 Dobrodelni koncert v Sv. Juriju 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 18:00 Materinski dan na Selcih 20:00 GoriSnica - Iz naših krajev
SIP
21:00 Utrip Iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL
09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Veselo na Jožefovo 2. del 13:00 Koncert zbora GIM Ptuj z gosti 15:00 Goriš ni ca - Iz naših krajev 17:00 Deslrnik - Ob materinskem dnevu 18:30 Materinski dan na Selcih 20:00 Materinski dan na OŠ Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
08:00 Kronika iz občine Markovci 10:00 Materinski dan na Selcih 11:00 ŠKL
12:00 Seja sveta Lenart - posnetek 18:00 Oddaja iz preteklosti - Markovci 18:55 Ptujska kronika, ŠKL 20:00 Vrtec Markovci praznuje 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
06:00 Vesela na Jožefovo 1. del 09:30 Polka in Majolka 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Veselo na Jožefovo 2. del 20:00 Vrtec Markovci praznuje 21:20 Kronika iz občine Markovci 23:00 Video strani
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina — 470,45 m2 Dvorišče — 442 m2, 10 parkirišč Informacije:
Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10
REPUBLIKA SLOVENIJA Upravna enota Ptuj
RAZGLAS
O RAZGRNITVI SPLOŠNIH VOLILNIH IMENIKOV ZA IZVEDBO VOLITEV POSLANCEV IZ REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI PARLAMENT 2014 Na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. l. RS št. 01/07-UPB1-ZEVP-1) obveščamo volivce, da so splošni volilni imeniki za območje Upravne enote Ptuj, sestavljeni za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament 2014, ki bodo potekale v nedeljo, 25. maja 2014,
razgrnjeni in volivcem na vpogled do 9. 5. 2014 na Upravni enoti Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj, v času uradnih ur. Vsak volivec ima pravico pregledati razgrnjene splošne volilne imenike in zahtevati popravek:
•	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča, na katerem
ima pravico glasovati;
•	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na
območju tega volišča;
•	če je vpisana oseba, ki je umrla;
•	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša
nanj ali na koga drugega. Popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva volivec ustno ali pisno pri Upravni enoti Ptuj, najkasneje do 9. 5. 2014.
Mag. Darka Valent, načelnica
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Ženski forum SD z dvema izjemnima ženskama; Prometnovar-nostne razmere na območju MO Ptuj; Varnostni sosvet skrbi za varnost občanov; Tradicionalni dobrodelni koncert Soroptimist kluba Ptuj; Zbrana sredstva Dobrodelnega teka 2013 predana učencem OŠ Ljudevita Pivka Ptuj; Posvet o slepi in slabovidni ženski; Ljudska univerza Ptuj v mednarodnem projektu Fepid; Nov roman izpod peresa romanopisca Silvestra Vogrinca; Rez modre kavčine na grajskem dvorišču; Razkošje tapet v salonu Trendi tapete na Ptuju; Dan šole s talenti na OŠ Ljudski vrt; Z glasbo v sobotno noč.
Hajdose 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
[ TOP J AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO^
CMOJTIMiMl
dJIliUAVJI
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
fTWTfÍM	LETNIK CENAc		OPR.	BARVA
AUDI A31.6 IDI SPORTBACK 5 VRAT	2010	13.790	1 .LAST., NAVIG.	BISERNO BELA
AUDI A4 AVANT 2.0 TDI	2009	13.990	1.LAST., SLO	VEČ BARV
AUDI A5 SPORTBACK 2.0 TVI5 VRAT XENON NÄVI 2011		23.990	1.LAST., SLO, TOP OPREMA	KOV. ČRNA
AUDI A6 2.0 TDI XENON NÄVI	2010	18.790	1.LAST., SLO, TOP OPREMA	KOV. SREBRNA
BMW 120 D M SPORT 5 VRAT	2010	12.990	1 .LAST., ODLIČEN	BISERNO BELA
BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN	2011	16.490	1. LAST., ODLIČEN	KOV. ČRNA
CITROEN C31.4HDI5VRAT	2003	2.990	KLIMA, SLO, MALA PORABA	KOV. SREBRNA
CITROEN C4 PICASSO HDI DIESEL	2009	9.490	1.LAST., PANORAMA	KOV. ČRNA
CITROEN C5T0URER1.6 DIESEL HDI	2011	11.490	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
CITROEN XSARA PICASSO	2003	2.490	ODLIČEN, MALO KM	KOV.SREBRNA
FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI	2006	5.490	ODLIČEN, AVT.KUMA	VEČ BARV
FORD C-MAX1.6 DIESELTDCI NOV MODEL	2011	10.890	1 .LAST., ODLIČEN	KOV. SREBRNA
MERCEDES C180 AVANTGARDE	2006	9.490	SLO, BEŽ, NOTR. MALO KM	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL KARAVAN	2010	8.690	1.LAST., USNJE NAVI	KOV. SIVA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDU	2011	13.490	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN COMFORTLINE	2009	9.490	1 .LAST., KOT NOV	KOV. ČRNA
VW POLO COMFORILINE 1.45VRA	2007	5.490	1.LAST., SLO.TOP OPREMA	KOV. RDEČA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka	Letnik	cenf)	Oprema	Barva
renault cli0u16vs10ria	2007	3.650,00 p	serv. knjiga	kov.srebrna
volkswagen pol01.4 comfortline	2004	3.490,oop	prvi last.	kov.srebrna
ford fiesta 1.4 comfort	2008	4.650,oop	prvi last.	kov. črna
volkswagen golfv 1.9tdi comfohtune	2006	7.390,00 p	serv. h	kov. Črna
opelastra 1.416vhj0y	2008	smoop	serv. knjiga	kov. siva
peugeot 2071.416v1rendy	2009	5.700,00 p	prva reg. 2010	kov. siva
renault cu01.216v	2011	6.650,00 p	7.600 prev.	rdeča
volvo s602.0t kinetic	2001	2.890,00 p	serv. knjiga	kov.srebrna
mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde	2003	9.400,00 p	usnje	kov.srebrna
renault espace2.0 dci privilege	2007	7.590/10 p	serv. knjiga	kov. sv. modra
citr0enc41.616vvtr	2006	4.100,00p	avt. klima	kov. Črna
audi a31.6 ambition	1999	1.750/10 p	avt. klima	modra
renaultmegane 1.9 HCl expr. CONF. COUPE	2003	2.550/10 p	avt. klima	kov. modra
seat cordoba 1.416v reference	2005	3.400,00 p	prvi last.	kov. olivna
citroen xsara1.4isx	2003	2.300,00 p	prvi last.	kov.srebrna
opel astra 1.7 cuti njoy	2007	6.300,00 p	prvi last.	kov. črna
Skoda octavia i .sipi elegance	2008	7.700,00 p	klima	črna
smarp f0rtw0 coupe pure	2002	2.200,oop	serv. knjiga	rdeča
peugeot 2061.4iaTY pack	2003	2.600,oop	serv. knjiga	kdv.bordo
citroen exclusive xsara1.616v break	2003	2.240,oop	prvi last.	kov.srebrna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ahy£
AVTO HIŠA PETOVIA AVTO
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP,PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
MODEL	LETNIK CENA BARVA OPREMA
FORRD DMAX 1.BTDCI DPFGHIA	12/2008 7.799	SREBRN/	1 I.LAST., NAR. SERVIS
CFTROEN DS41.6 HDi 110S0 CHIC.	11/2011 13.999	ČRNA	M, SERV.UA
BMW 318D COMFORT LIMUZINA	9/2009 13.999	T. SIVA	1.IAST., NAVI..NAR SERVIS. SERV. KNJIGA
PEUGEOT 50081,6 HDI BUSINESS PACK	8/2011 9.999	ČRNA	I.LAST., NAVI, NAR SERVIS, SERV. KNJIGA
RENAULTCU01.216C EXPRESSION	3/2008 4.299	T. SIVA	1.LAST., SERV. KNJIGA
VW GOLF V11,6 TDI TREND	5/2011 9.299	ČRNA	IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
CFTROEN C31,4 HDI COMFORT	5/2011 6.699	ČRNA	1.LAST., NAR. VEL SERVIS
RENAULT MEGANE 31.5 DCI AUTHENTIQUE	10/2009 6.899	BELA	1.LAST., NAR. SERVIS
RENAULT SCENIC 15 DCI AUTHEPÍTIQUE	1/2010 7.999	ČRNA	1.LAST., NAR. SERVIS
BMW318D	9/2009 13.999	T. SIVA	1.IAST, NAR. SERVIS, M.
PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI ACCESS	09/2011 11.999	ČRNA	1.LAST., NAR. SERVIS,
PEUGEOT 2071.4HDI	09/2009 5.199	BELA	1.IAST, NAR. SERVIS
VW GOLF 2.0 TDI HIGHUNE	2/2009 10.499	SREBRN/	1 M,AMI
RENAULT G. SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE	10/2009 7.999	T. SIVA	IM, AVT. KUHA
VW GOLF VI COMFORT 2.0 TDI	2/2009 8.999	T. SIVA	1.IAST, AVT. KUHA
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGarantie).
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA,	BARVA	
ALFA R0ME0 GIUUETTA 2,0 JTD	2010	11.980,00	KOV.	SIVA
BMW SERIJA 3:318D LUX	2008	10.950,00	KOV.	SREBRNA
CITROEN C4 PICASS01,6 HDI BUSINESS	2010	8.980,00	KOV.	SREBRNA
CITROEN XSARA PICASS01.6 HDI ELEGANCE PLUS	2008	5.880.00	KOV.	SIVA
JEEP GRAND CHEROKEE 3,0 CRD OVERLAND AVT.	2007	13.600,00	KOV.	SIVA
OPELASTRA 1,3 CDTI COSMO	2011	9.880,00	KOV.	SREBRNA
OPEL C0RSA ENJOY 1,3 CDTI	2011	7.680,00	KOV.	SREBRNA
PEUGEOT 3008 BUSINESS 1.6 E-HDI	2011	11.780.00	KOV.	SREBRNA
RENAULT CU01,216C EXCEPTION.	2008	3.280,00	KOV.	SREBRNA
SKODA OCTAVIA 1,4 TSI ELEGANCE	2011	10.280,00	KOV.	SREBRNA
TOYOTA AURIS 1,4 D4D LUNA	2010	9.380,00	KOV.	SREBRNA
VW GOLF VARIANT 4M0TI0N C0MF. 1.9 TDI	2001	3.190.00	BELA	
VW GOLF VARIANT 1,6 TDI BMT C0MF.	2011	10.900,00	KOV.	ČRNA
VW PASSAT VARIANT 4MQT10N 1,9 TDI TRENDL	2004	5.850,00	KOV.	SIVA
VW SHARAN 1,9 TDI BASISL	2004	4.760,00	ČRNA	
VW T0URAN 1,6 TDI C0MF. BM	2011	14.480.00	KOV.	ČRNA
VOLVO S60 03	2012	17.990,00	BELA	
ODKUP VOZIL V ENI URI
petek • 28. marca 2014
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
NUDIMO strojno sekanje in žaganje drv na terenu pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popu-šek, s. p., Podvinci 13, tel. 041 801 814.
PROTIVLOMNA zaščita za okna in vrata, kovane ograje ter ostali kovani izdelki po konkurenčnih cenah. www.varkor.si, 031 555 780.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
KLEPARSTVO-KROVSTVO, postavitev in izdelava ostrešja, sanacija starih streh, pokrivanje z raznimi opekami Tondach, Bramac, Creaton, pločevinastih streh, Zirar, paneli ... ter dobava in montaža vseh obrob, žlebov ..., montaža Velux strešnih oken, nadstreškov. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor. trcko@gmail.com.
SUHOMONTAZNA gradnja, talne, stenske in stropne obloge. Visoki standardi kakovosti. Hišna popravila, montaža pohištva, kuhinj, podbojev. Brezplačno svetovanje. MonNo Božidar Noterzberg, s. p., Stojnci 110, Markovci. Gsm 041 398 160.
Karl Horvat, s. p., nudi sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in poceni! Inf. 040 253 343 ali horvat.roma-na@amis.net
VUZEM,,,
Prerad 48, 22S7 Polen Jak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
KAMNOSESTVO
IZDELOVANJE SPOMENIKOV OKENSKIH POLIC IN STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA
Informacije na mob.: 041 902 648 ali na E-mail bojan.kolaric@gmall.com
Bojan Kolarič s. p., K jezeru 11, 2250 PTUJ
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.

ROLETARSTVO ARNUŠ
PVC okna, vrata in senčila
Ivan Arnuš, s. p. Mariborska cesta 27/b, Ptuj
Tel.: 02 788 54 17, GSM: 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si ----
S tem kuponom
20 % popust
na celoten nakup do 31. maja 2014.
KMETIJSTVO
PRODAM kakovostno suho krmo v okroglih balah. Tel. 051 682 055 ali 02 764 58 21.
PRODAM vinograd na žici s sadovnjakom v Velikem Vrhu. Tel. 761 15 91. Franc Petrovič, Veliki Vrh 86, Cir-kulane.
PRODAM pogon z grebenom za kosilnico Gorenje Muta z okroglim priklopom in obnovljene motorje Akme in Lambordžini. Tel. 051 376 732.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM prašiče v teži od 100 do 120 kg, mesni tip, cena 1,80 €/kg, možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj.
PRODAM cikularko, lesena konstrukcija. Tel. 031 418 236.
PRODAM seno in slamo v kockah, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM bukova drva ter pelete s certifikatom o gorljivosti, po ugodnih cenah, možnost dostave. Tel. 041 723 597.
PRODAM štiri svinje domače reje, težke okrog 130 kg. Tel. 041 209 045.
PRODAM suho koruzo. Tel. 031 423 636.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91.
KUPIM klinaste brane štiridelne, tračni obračalnik SIP, dvoredno sejalnico za koruzo OLT - mehansko. Tel. 041 261 676.
PRODAMO suho luščeno koruzo iz ko-ruznika. Tel. 031 468 148.
PURANE in purice, 6-tedenske, težke 2,20 kg, za nadaljnjo rejo. Naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PIŠČANCE, 4-tedenske, težke 1,20 kg, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel, ko pošle tvoje so moči, zaprl trudne si oči. Zdaj v grobu trdno spiš, a v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Janeza Šegula
6. 8. 1932 t 12. 3. 2014 Z GROHARJEVE POTI 1, PTUJ
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter za vsa ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za odpete pesmi, gospe Hedviki za poslovilne besede, za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Javne službe za opravljene storitve. Vsem in vsakomur posebej hvala!
Žalujoči: žena Anica, hčerka Irena z Milanom in vnukinja Ines z Davorinom
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do zadnjega je dne.
V SPOMIN Stanku Petku
IZ GORIŠNICE 155
29. marca mineva 10 let, odkar si nas zapustil. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji
DOM-STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem delno opremljeno garsonjero. Informacije na tel. 041 519 251.
VIR Hrvaška: za letovanje oddam apartma s klimo za 5 in 3 osebe. Do kamnite in peščene plaže 100 metrov. Trgovina in gostilna blizu, do centra mesta 20 minut hoje. Telefon 041 748 327.
PRODAM ali zamenjam (v Sloveniji) dvosobno stanovanje (87 m2) v centru Ptuja, centralna kurjava, internet, KTV. Tel. 041 428 673.
ODDAM dvosobno stanovanje v centru Ptuja, delno opremljeno, s centralno kurjavo, internetom, kabelsko. Tel. 041 428 673.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti) tel.: 02 780 67 10
-	brezplačni pregled
- keramična prevleka 150€
-	proteza že od 350 €
-	brezbolečinske oblike zdravljenja
-	garancija na storitve In material
PVC okna, vrata, senčila
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
NEPREMIČNINE
BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljene bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662.
V URBANEM naselju Ptuja, 1,5 km od centra, prodam gradbeno parcelo, velikosti cca. 8 arov. Tel. 041 588 137.
Voznika C-, E-kategorije zaposlim, špedicija EU, koda 95 in voznikova kartica. Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921.
POZDRAVLJENE! Je kje kako dekle, staro 40 do 50 let, lahko je tudi mamica? Sem srednjih let z otrokoma. Zelim, da me dodobra spoznaš, se preseliš k meni in prineseš obilo dobre volje v hišo. Potrudil se bom, da ti ne bo v življenju nikdar žal, saj znam dobro ceniti žensko roko v hiši, ko si sam. Zaradi preobremenitve s službo in vse drugo se javite s kratkim SMS na 070 554 001.
PODARIM sohe za brajde, odstranite si jih sami. Tel. 755 52 71.
RAD IO PTUJ
% O
WILLIAMS „»»
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, Mnail: vilko.gerecnik@siol.net
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tašče
Ane Šmigoc
1925-2014 S POBREŽJA 117
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo govornici za poslovilne besede, patru Janezu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njeni
Vinograd bo čakal, češnje cvetle in ptički peli, tebe pa ni in ni. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je velika praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
Dne 27. marca sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi
Vekoslav Čagran
IZ TIBOLCEV 22
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga spominjate.
Tvoji najdražji
Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v naših srcih je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. (Thomas Carlyle)
SPOMIN
29. marca mineva 20 let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Franc Meznarič
IZ SPUHLJE 136 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
Spomini topli v srcu skriti vsak dan se znova prebude, pričarajo nam čas najlepši, ob njih oči se zarose.
V SPOMIN
Danes mineva pet let, odkar si nas zapustil, dragi oče, dedek in pradedek
Lovrenc Zajšek
30. 7. 1927-28. 3. 2009
Januarja pa je minilo sedem let, odkar si za vedno odšla, draga mama, babica in prababica
Marija Zajšek
12. 5. 1920-23. 1. 2007
IZ PODLOŽ 20
Hvala vsem, ki se ju spominjate.
Vsi, ki vaju pogrešamo
Ptuj • Varnostni sosvet o razmerah v minulem letu
Prometno-varnostne razmere se izboljšujejo
V Mestni občini Ptuj se varnostne razmere iz leta v leto izboljšujejo, so ugotovili na zadnji seji varnostnega sosveta MO Ptuj, zato bodo tudi v prihodnje povezovali številne institucije, ki skrbijo za varnost v mestu, pri čemer ostaja na prvem mestu preventivno osveščanje občanov.
Na področju javnega reda so v letu 2013 beležili trend upadanja števila kršitev, saj primerov in dogodkov, ki bi v javnosti imeli večji odmev, ni bilo. Večje angažiranje policistov je zahtevalo varovanje športnih prireditev, predvsem pripravljalna tekma med NK Olimpi-ja in NK Dinamo, kjer je prišlo do kršitev med navijači.
Več aktivnosti so namenili odkrivanju in preprečevanju kršitev javnega reda in miru na javnih krajih, predvsem v gostinskih objektih, tudi v sodelovanju z zdravstvenim in požarnim inšpektorjem ter tržnim inšpektorjem, posebno pozornost pa so namenili povratnikom kršitev javnega reda in miru na javnih krajih in povratnikom kršitev družinskega nasilja.
Razveseljivo je, da se je na področju prometne varnosti število prometnih nesreč lani močno zmanjšalo, kar za 35 odstotkov, vendar so na cestah na območju policijske postaje Ptuj umrli štirje udeleženci, tako kot predlani, nekoliko manj pa je bilo prometnih nesreč s telesnimi poškodbami udeležencev. Uspešni so bili tudi na področju varovanja državne meje in tujcev, saj so ob rednem delu aktivnosti izvajali tudi v obliki nenačrtovanih poostrenih nadzorov. Pri tem so ugotovili več kršitev, ki so jih storili tujci v zvezi s prebivanjem v RS in le en primer nedovoljenega prehoda državne meje. Na področju državne meje in tujcev je treba izpostaviti dobro sodelovanje in skupno delo z delovnim in-
Foto: M. Ozmec
Boris Zeleznik, komandir Policijske postaje Ptuj, je poudaril, da se varnostne razmere iz leta v leto izboljšujejo.
špektorjem v več načrtovanih in »ad hoc« poostrenih nadzorih, dobro pa je bilo tudi sodelovanje z referentko Upravne enote Ptuj. Policisti so opravili
Prlekija • OŠ Stročja vas pred prenovo
Zamakanja, razpoke, posedanje ...
Novozgrajeno osnovno šolo v Stročji vasi pri Ljutomeru so slovesno predali svojemu namenu septembra 2009, kot vse kaže, pa bo po vsega petih šolskih letih deležna obnove. Posamezni prostori so zaradi zamakanja vlažni, na nekaterih delih poslopja se že pojavljajo tudi razpoke.
Po besedah direktorja ljutomerske občinske uprave Tomislava Zrinskega bo treba pregledati celotno dokumentacijo, ugotoviti pravilnost projektov, gradbene izvedbe in poznejša dogajanja v zvezi z objektom. Uporabno dovoljenje za novo šolo, vrtec in telovadnico je bilo pridobljeno dan pred pričetkom šolskega leta 2009/2010, kot nam je povedal Zrinski, pa je bančno zagotovilo za odpravo napak v garancijski dobi prenehalo veljati 16. septembra 2011. V skladu z gradbeno pogodbo velja garancija za fasado, hidro-izolacijo, streho, komunalne naprave in napeljave ter konstrukcijsko trdnost in varnost do avgusta 2019.
Glavni izvajalec del je bilo gradbeno podjetje Gomboc iz
Murske Sobote, ki je danes v likvidacijskem postopku. Nastala škoda še ni ugotovljena, prav tako ni znan začetek sanacije. Posebno skrb vzbuja dejstvo, da so po šolski zgradbi vidne številne razpoke, kar najverjetneje povzroča posedanje ce-
lotnega objekta. Zaradi zama-kanja in vlažnih prostorov so morali en oddelek v vrtcu že izseliti in so otroke namestili v večnamenskem prostoru, prav tako je zaradi vlage neuporabna shramba za igrala.
NŠ
Foto: M. Ozmec
Ptujski policisti so skupaj z drugimi, ki skrbijo za varnost v prometu, izvedli številne preventivne akcije, med odmevnejšimi je bila Varna šolska pot.
Vlaga in razpoke na zidovih OS Stročja vas
tudi več pogovorov z mestno redarsko službo, z mestnim inšpektoratom, pred začetkom poletne turistične sezone pa tudi s predstavnikom ptujskih term.
Ugodno ocenjujejo tudi sodelovanje s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu po občinah ter s komisijami za tehnično urejanje prometa, saj so organizirali tudi delovni razgovor s predstavniki lokalnih skupnosti in svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kjer so se dogovorili za skupne preventivne aktivnosti. Pri odpravi problemov v prometu so sodelovali tudi z vzdrževalci cest v Cestnem podjetju in Komunalnem podjetju Ptuj.
Na področju kriminalitete so na območju Policijske postaje Ptuj obravnavali 1.473 kaznivih dejanj, kar je 5 odstotkov manj kot v letu 2012, na območju MO Ptuj pa je bilo obravnavanih 1.071 ali 7 odstotkov manj kaznivih dejanj kot leto prej. Ugodnejša je tudi raziskanost vseh kaznivih dejanj, saj so jih na območju PP Ptuj raziskali 55 odstotkov, na območju MO Ptuj pa 61 odstotkov. Na področju
gospodarske kriminalitete so na območju PP Ptuj obravnavali 278, na področju splošne kriminalitete pa 1.195 kaznivih dejanj, medtem ko so na območju MO Ptuj obravnavali 221 primerov s področja gospodarske in 850 primerov s področja splošne kriminalitete, kar je za 9 odstotkov manj kot predlani. Na področju mladoletniške kriminalitete so v PP Ptuj obravnavali 34, na območju MO Ptuj pa 28 kaznivih dejanj, za katera so bili osumljeni mladoletniki, kar predstavlja 20-odstotni upad. Med 762 kršitvami predpisov s področja javnega reda in miru so na območju PP Ptuj prevladovali prekrški zoper javni red in mir, saj so jih obravnavali 545, medtem ko so na območju MO Ptuj obravnavali 520 kršitev s tega področja. Ugodnejše je tudi stanje na področju prometne varnosti, saj so na območju PP Ptuj obravnavali 533 ali kar 35 odstotkov manj nesreč, žal pa so pri tem izgubile življenje štiri osebe; na območju MO Ptuj pa je bilo lani 322 prometnih nesreč, ali za 28 odstotkov manj kot leto prej, razveseljivo pa je, da v teh nesrečah ni umrl
noben udeleženec. Kršiteljem cestnoprometnih predpisov so na območju PP Ptuj izrekli 4.021 glob ali 6 odstotkov manj kot predlani, medtem ko so na območju MO Ptuj izrekli 3.024 glob ali 9 odstotkov manj kot leto prej.
Manj je bilo tudi delovnih nesreč in samomorov; slednjih so na območju PP Ptuj lani obravnavali 7 ali 46 odstotkov manj kot predlani, na območju MO Ptuj pa so lani obravnavali en samomor ali kar 91 odstotkov manj kot predlani. Poleg tega pa so policisti PP Ptuj uspešno nadaljevali projekte iz prejšnjih let. Gre za preventivne akcije Zberi pogum in povej, Ne pozabite na varnost - varnost starejših, Varna šolska pot, Policist Leon svetuje ter priljubljeno otroško varnostno olimpijado.
M. Ozmec
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
OKNA-VRATA-GAR. VRATA
I\/tI 'ORS,,.,.,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
... S ončni žarki in odličen sladoled.
Napoved vremena za Slovenijo
Če se sušca da orati, bo treba aprila jokati.
na terasah vseh Pomaranč
Danes bo nekoliko več dežja na jugovzhodu države, padavine pa bodo jutri zjutraj povsod ponehale. Dopoldne se bo delno zjasnilo, popoldne bodo predvsem v zahodni Sloveniji možne posamezne plohe. Burja na Primorskem bo zjutraj ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, v alpskih dolinah okoli -1, najvišje dnevne od 13 do 18 stopinj C.
Obeti
V soboto bo v vzhodni Sloveniji nekaj oblačnosti, drugod bo povečini jasno. V nedeljo bo precej jasno in toplo, ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Zjutraj bo v izpostavljenih legah možna slana.
Foto: NS