Poštnina platana v gotovini. %■ 'V •$*' IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrlfo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 6. septembra 1934. štev. 101. Had 160.000 vtafrateliev Bogat je material, ki ga nudi hranil- ruiška razstava na velesejmu, din. kdor si natančno ogleda ves tam razstavljeni material, ta bo šele res razumel vso težino krize, ki je zadela naše gospodarstvo zaradi ustavitve normalnega poslovanja naših denarnih zavodov. Kajti jasno kažejo na razstavi zemljevidi o dovoljenih kreditih naših denarnih zavodov, kako je vsa dežela gospodarsko napredovala le zaradi teh kreditov. V velika mesta in v najmanjše vasi so prihajali ti krediti in s svojimi nizkimi obrestmi omogočili gospodarski napredek vse dežele. Resnično: Gospodarski napredek Slovenije je obsežen v zgodovini njenih hranilnic in njenih denarnih zavodov. Denar mora krožiti! To osnovno narod-no-gospodarsko načelo je bilo z delovanjem naših denarnih zavodov uresničeno in od vlagateljev se je stekel denar v hranilnice, od tam v podjetja, da je ustvarjal nove dobrine in s tem tudi nove prihranke. Kroženje je bilo s tem uspešno zaključeno. In ker je to kroženje prenehalo, zato je zavladalo mrtvilo v gospodarskem življenju, zato se ne premaknemo z mrtve točke, na katero nas je potisnila kriza. Kaj pa pomeni ustavitev normalnega poslovanja denarnih zavodov za posameznika, za sleherno slovensko rodbino, kaže na razstavi statistika vlagateljev. Nad 160 tisoč vlagateljev je v Sloveniji, nad 160.000 ljudi je varčevalo in štedilo, da se je ustvarjali narodni kapital, da j© dobivalo naše mlado narodno gospodarstvo potrebna sredstva za svoj razvoj. Nad 160.000 vlagateljev, to se pravi skoraj ravno toliko družin, to je že skoraj ves slovenski narod! Iz te konstatacije pa se tudi vidi vsa neizmerna škoda, ki je zadela naš narod, ko je nastopila denarna kriza. Kajti ta kriza se je občutila v vsaki slovenski družini in ob vsakem slovenskem ognjišču se je govorilo o težkih časih, ki so nastali zaradi te krize. Kajti te hranilne vloge so bile skoraj edino premoženje, ki ga je imel naš narod, in ko je to premoženje usahnilo, so usahnile zadnje rezerve ljudi. To tem bolj, ker je Usahnila še ona železna rezerva, ki jo je imel naš narod, ko je zadela katastrofa še naš les. Nad 140.000 rodbin je bilo zadetih od te katastrofe, a nobene druge pomoči ni bilo. Ni čuda, da je ob tem dvojnem usihanju obeh rezerv zastalo vse gospodarsko življenje in da kljub vsemu delu ljudi, kljub vsemu varčevanju ne pridemo do boljših časov. Teh 160.000 vlagateljev priča, da ni sedanja kriza zadela niti ene pokrajine v državi tako, ko Slovenijo. Kajti nikjer ni bilo niti primerno tako visokega števila vlagateljev, vsled česar tudi kriza denarništva ni mogla zavzeti tako velikega obsega. A na to dejstvo se le preveč pozablja. Najdejo se celo na odgovornih mestih ljudje, ki bi najraje proglasili vse tarnanje o težkih posledicah denarne krize za navadno frazo. Toda pred številom 160.000 vlagateljev bi se morali zamisliti in uvideti, da ne more biti niti eno gospodarstvo na prejšnji višini, če ni rodbine, ki ne bi trpela od neposlovanja denarnih zavodov. Večina teh 160.000 vlagateljev je davkoplačevalcev, katerih davčna moč je padla v tistem hipu, ko so postale njih vloge v denarnih zavodih mrtve. Zato je znak skrajne lahkomišljenosti in neodpustljive malomarnosti, če se ni priskočilo v pravem času tem vlagateljem na pomoč, da se zopet dvigne njih davčna moč. Silno se je kaznovalo, ker ni bilo o pravem času spoznanja, da so tudi interesi državne blagajne zvezani z interesi vlagateljev. Nad 160.000 vlagateljevi To je skoraj toliko, kolikor je v Sloveniji volilcev. Tudi vzrok, ki bi spominjal k večjemu upošte- vanju interesov teh vlagateljev. Bilo bi dobro, če bi se tudi vlagatelji spomnili, kakšne argumente imajo v rokah. 160.000 vlagateljev pomeni, da je ves naš narod od denarne krize zadet notri v svoje korenine. Zato je tudi dolžnost vseh, ki črpajo iz teh korenin, da s pozitivnimi dejanji pomagajo narodu in da ga rešijo iz sedanje denarne krize. In ta pomoč je potrebna kmalu in v zadostni meri, ker drugače morejo usahniti rezerve še prej, kakor pa pride pomoč. Takrat pa bi bila katastrofa nepopravljiva, ker bi pač propad 160.000 vlagateljev potegnil za seboj ves narod. To se ne sme zgoditi in to se more tudi preprečiti in zato naj apel 160.000 vlagateljev doseže, da se začne boj proti denarni krizi in za normalno poslovanje naših denarnih zavodov. Govor predsednika Združenja trgovcev g. Ferda Pinterja na občnem zboru Zveze v Konjicah v Mariboru, trg. združenj Danes je položaj našega trgovstva podoben turistu, ki visi na strmi skala nad prepadom. Še je živ, še diha, tudi drži se še, ali kako dolgo bo še vztrajal, ta planinec, kako dolgo se bo še držal s svojimi izadnjinni silami nad prepadom? Vsadi hip lahko omaga in zdrkne v prepad. Človeška narava je že taka, da za vse ne-priliike išče krivca zunaj sebe, kakor vinogradnik, ki dolži, da mu je Bog dal kislo vino, kadar je le tina slaba. Tako se tudi mi venomer sklicujemo ina krizo. Kriza je vsega kriva, in njena krivda je, da je opešal kmet, da ni denarja, da ni kupčij li.td. Toda zavedati se moramo da je treba pogledati tudi resnemu položaju možato v toči in brez izgovarjanja na druge poiskati pot k rešitvi. Kajti kriza je ustvari; la le osnovno dispozicijo za obolenje našega narodnega gospodarstva, ne pa same bolezni. Pa tudi človek, ki ima dispozicijo za tuberkulozo in ki je zaito vedno v nevarnosti, da dobi jetiko, se more obvarovati pred njo, če se mu ustvarijo takšni življenski pogoji, ki one* omogočajo razvoj te bolezni. Podobno tej primeri morem trditi, da tudii sedanja kriza ne bi prizadela našemu narodnemu gospodarstvu toliko zla, ako bi ise na viseh odgovornih. mestih ustvarile takšne dispozicije in takšni pogoji ki bi paralizirali posledice svetovne krize, ki se je, naravno, morala izraziti tudi pri nas. Naj predvsem! omenim naše kreditno in državno gospodarstvo. V jeseni 1932. so denarni zavodi ustavili izplačila vilog, niso dajali več kreditov in tako je nastalo očitno pomanjkanje denarja. V drugih državah kjer so tudi trpeli zaradi krize, in še dosti hujše, kaj takega niso doživeli. A tudi v naši državii mi bilo ito potrebno. Če je znala Avstrija izveisti bančno koncentracijo, če je mogla Avstrija žrtvovati skupno z Narodno banko približno 12 milijard dinarjev, bi se moglo kaj podobnega zgoditi tudii pri nas, kjer bi bile potrebne dosti manjše žrtve. Z britkostjo moram ugotoviti, da nas celo časopisje v Beogradu smatra za objekte, pri katerih naj se s polno pano pritiska! Tako se je upala celo »Politika« trditi, da naša industrija ne bilamcira pravilno, a s prstom’ je pokazala le na industrijo v naši banovini, češ tu treba nastaviti davčni vijak. Na te neosnovane očitke konstatiramo le to, da naša javnost doslej še nikdar ni opozarjala na dosti bolj nežne prijeme davčnih uprav v dtrugih pokrajinah naše države z željo, da se tam davčni vijak naviije. Veliko skrb nami dela tudi naš tujski promet. Pokrajinska lepota je cilj tujskega prometa, toda ta promet se ne bo tja usmenil, če se mu ne ustvarijo pogoji za tako usmeritev. Zavedajmo se, da imamo danes zato rekorden obisk tnjoev v državi1, ker so življen-ske potrebščine pri nas radi že omenjenega nenormalnega položaja kmeta že sramotno nizke. To je bdlo do sedaj najuspešnejše sredstvo naše propagande. Toda, ko doseže maš živi jenski standard le približno višino v drugih državah, potem tujskega prometa piri mas več ne bo, kajti mi še vedno ne znamo tujcu primemo postreči. Vsi vlaki v Dalmacijo so prenapolnjeni, da morajo tujci sedeti na kovčkih vso dolgo pot. Zakaj ni preskrbljeno za zadostno število vlakov in vagonov? Kakšne so ceste, o tem bi Vam: lahko pravil na uire dolgo. Manjka hotelov in izobraženih hotelirjev, manjka udobnosti, večkrat tudi solidnosti, manjka nam tujsko prometna šola. Kadar bomo imii tujcu tako postregli, kakor mu postrežejo v Švici, potem bo tudi tujski promet stalen vir naših dohodkov, saj je dognano, da se dohodki od tujskega prometa porazdele skoro na vse faktorje, od železnice do hotelirja, kavamarja, kmeta, obrtnika in ne v zadnji meri tudi do trgovca. Tuji podjetniki ovirajo našo raat. Poleg teh nedosiatkov bolj im bolj čutimo različne druge pogreške. V Mariboru se je pričela razvijati močna industrija. S tem pa tudi prirast židovskih podjetnikov, ki našemu trgovcu gotovo ne bodo v oporo. Dober del našega gospodarstva je v rokah tujcev ali pa elementov, ki poznajo le svoj osebni materialistični interes, čuit do sploš-nostii in naroda pa jimi je tuj in nepoznan. Nasprotno pa so naši domači gospoda r-sitveniki vseskozi konstruktiven element, ki so vedno v odlični meri izvrševali svoje dolžnosti tako do naroda ko do1 države. Saj poleg narodnih in državnih dolžnosti ne plačujemo nič manj kot 102 milijona dinarjev Socialnih dajatev. Sedaj se je dosegel zakon o prepovedi kartelov. Toda ta lonec ima luknjo in prepričan sem, da ostane vse .pri starem;. Sladkorni kartel, kartel rafinerij iiu mineralnih olj, kartel železa, cevi, cementa itd. so najhujše zlo za šibko kupno moč našega kon-sumenta, a težko je misliti, da se bo tem deloima mednarodnim kartelom kaj zgodilo, ker imajo svoj vpliv preveč zasidran na raznih mestih. Vrhu tega se začenja sedaj še monopoliziranje trgovine. Načelno takšno urejevanje trgovine po državi ni niti nemogoča niti škodljiva stvar, a le takrat, kadar se vse narodno gospodarstvo ureja po določenem gospodarskem načrtu. Pri nas pa ne Je nimamo takega načrta, ampak ni niti pravega prizadevanja, da pridemo iiz kaosa. Nasprotno se kaos se povečuje in izdajajo se nasprotujoče odredbe, da more dobiti človek vtis, kakor bi država sama sebi 'nagaja. Vsi vemo, kako je bilo 'z žitnim monopolom iim ime »Prizad« nima pri nag izvenka. Kljub temu pa se sedaj že zopet čtujejo nevesele stvari o njem. Tako vlada imed sadnimi izvozniki veliko nezadovoljstvo z letošnjim izvozom jabolk in trgovcu so zelo vznemirjeni, ker ne vedo ali 'bodlo imeli kaj koristi od nakupa in prodaje jabolk za izvoz v Nemčijo ali ne. Prizad, ki je edini privilegiran eksporter, ni pravočasno poslal izvozni* in se je ogromno sadja pokvarilo, sedaj so pa že druge diržave prišle na nemški trg z jabolki. In zakaj ite napake! Ker se ne dela po določenem gospodarskem načrtu! Kakor veste, daje Nemčija naši državi uvozno premijo 75 par za 1 kg jabolk, ki se, kakor mi je znano, pri nakupu upošteva, kar je tudi pravilno. Ampak le 50 par, ker 26 par dobi >Prizad« kot pno-viziijo in zakaj, zato, ker korespondira in piše tizvozmice. Prizad ima dovoljenje za 1300 vagonov. Ako računamo, da dobi Pri- 6. sefiččfnfoe Trojni pomen ima za ves jugoslovanski narod 6. september. Pred 11. leti so oznanili topovski streli jugoslovanskemu narodu, da je dobil svojega prestolonaslednika. Od takrat je jugoslovanski narod vedno praznoval 6. september kot svoj praznik, kot simboličen dan, ki jamči za njegov nemoten razvoj pod vodstvom narodne dinastije Karadjordje-vičev. In to vero je potrdil tudi drugi neizbrisni jubilej, ki je zvezan s 6. septembrom. Je to oni historični dan, ko je naša junaška vojska dobila jugoslovanske zastave, ko so se s slavo ovenčane stare srbske zastave v poudarek popolnega edinstva jugoslovanskega naroda umaknile jugoslovanskim. A da je ta enotnost nujno potrebna, so nas spomnili streli v jutranji zori v Bazovici. Z razvitjem jugoslovanskih zastav je sprejel naš v trpljenju ojekleneli narod te strele. Zato ve jugoslovanski narod kaj praznuje, kadar praznuje 6. september. In v tem znaku, danes in vselej: Živio naš prestolonaslednik! Živio kralj! Živio jugoslovanski narod! zad premije le po 25 par od kg, zaiašai to lepi znesek 3,250.000-—. Ali ibi za »Pri-zad« ne bilo dovolj 5 par, saj režije nima! In še toi bi zneslo Din 50.000. Moglo bii se govoriti še dolgo in dolgo o vzrokih, zakaj je naše gospodarstvo slabo. Toda bolj, kakor to, nas morajo zanimati način, sredstva im pota, po katerih se bodo mogli vsi ti nedostatiki odpraviti in začeti »motrena in zdrava gospodarska politika. Jaz, gospodje, nisem bil v svojem življenju nikoli v prvih vrstah ,političnih borb, 'in zato ne poznam strankarskih! strasti. Zanimal seam se le za trgovino iin gospodarsko politiko in le tej posvečal svoje sile. Širijo se glasovi, da bi bila najboljša stanovska ureditev države, kjer bi ob sodelovanju vseh stanov država začela gospodar riti po določenem načrtu. Mogoče bo tako alti tako, vsekakor pa je potrebna združitev vSeh poštenih ljudi, ki imajo r»»no voljo do dela. Samo to je važno! Stranskega pomena je vprašanje, kaj je kdo bil, kaj je delal in kako je njegovo mišljenje. To vse je postransko, važno je, da gre za poštene delavce, za ljudi, ki so voljni in sposobni delati. Prave može, na prarvo mesto! In ker je zakon prirode tak, da se rodimo, rastemo, dosežemo višino in potem ugašamo, je naravna posledica tega, da se moramo umikati mlajšemu rodu. Današnji čas zahteva mlajših ljudi, ki ne poznajo strankarskih strasti in ki boido delali v duhu manifesta našega kralja od 6. januarja 1929. Mi hočemo delati, mi hočemo' ustvarjati, nočemo sporov in prepirov za oblast, hočemo pa v vodstvo ljudi, ki uživajo1 naše zaupanje in ki so sposobni velikopoteznega državnega gospodarstva v korist naše velike /in močne Jugoslavije. Naši državi mora sredlnji stan in z njim združen kmečki sitan dati ono večno silo, na kateri države kljubujejo z uspehom tudi v najbolj viharnih časih vsem nasprotstvom. Avstrijski izvozni adresar Avstrijske zbornice so izdale priročnik avstrijskih izvoznih tvrdk »Osterreichisches Exporthandbuch«, ki vsebuje v uvodu informativna poročila ,'o avstrijski zunanji trgovini, pregled avstrijske industrije in navodila za dobavitelje avstrijskega blaga. V knjigi je navedeno nad 3000 važnih izvoznih artiklov in nad 4500 izvoznih tvrdk, ki so v adresarju urejene po strokah. Knjiga je potrebna za -vsakogar, ki dobavlja blago iz Avstrije, odnosno, ki se zanima za poslovne zveze z Avstrijo. Dobi se za 5 šilingov pri »Ausseuhandelsdienst der flsterr. HamdeJskammern, Wien I., Stubenring 8.c CoumIui u*ri\a evi«e, kd ne spadajo v ,podlogo, so se povečale za 3*2, vsote kovanega denarja pa. je padla za 61-8 na 212*3. Skupna vsota posojil ^ je povečala za 12*9 na 1.844*5, in sicer eskontna za 12*2 na !.604'6, lonibaidna pa 0*6 na 239*8. Razna aktiva so se povečala za 7 6 na 178*9. Obtok bankovcev se je povečal za 126*8 na 4.232*5, skupna vsota obvez na, pokaz ©a je padla za 97*5 na 1.140*6. Obveze z rokom so padle za 8*3 na 846*6, razna pasiva pa za 47*0 na 281*8. Skupno kritje 'znaša 35*57%, eamo zlato pa 38*74%. Obrestna mera je ostala neizpreime-njena. Vlagateljem bivše Poštne hranilnice na Dunaju! Ker vlagatelji hranilnih vlog in imetniki čekovnih računov pri bivši Po&tni hranilnici na Dunaju še niso prejeli izplačanih svojih vlog, čeprav bi se to na podlagi mednarodnih pogodb že moralo zgoditi, se v Ljubljani ustanavlja >Društvo za zaščito interesov bivših vlagateljev Poštne hranilnice na Dunaju«, ki hoče z organiza-rano akcijo doseči čimprejšnje in ugodnejše izplačilo vlog. ifiDa pa more ustanavljajoče se društvo prsoditi, ali je med vlagatelji hranilnih vlog in imetniki čekovnih računov dovolj interesa za akcijo, poaivlje pripravljalni odbor, naj vsi vlagatelji in imetniki čekovnih ra čttnor javijo in navedejo: 1. svoje ime in točen naslov; 2. višino vloge z navedbo, da lii je hraniiilina vloga (renta) ali vloga na tekočem računu; 3. ali je bila hranilna vloga v smislu razglasa iz leta 1928 prijavljena naši Poštni hranilnici in po možnosti šitv. hranilne vloge, odnosno čekovnega računa; 4. Za stroške korespondence in druge »broške naj vsak priloži svoji prijavi toliko vrednost v znamkah, da odpade na vsakih ljflO kron vloge 1 Din v znamkah. S posestniki večjih vlog in zlastii višjih zneskov v tekočem računu želimo v tem oziru sporazuma. Brez upoštevanja itočke 4 pripravljalni odbor ne 'bo mogel upoštevati prijave. uoZibrirka pnijavljemcev se zaključi 30. sep-teambra 1804. 00* * Pnv. agrarna banka namerava otvoriti več novih podružnic v raznih mestih Jugo-sfftvije. V vseh teh mestih 'namerava zgradi*! tudi nova poslopja oaa podružnice. novega bančmega zakona v Rumu-niji je že definitivno redigiiran in bo o njarrt razpravljal aaikonodajni svet takoj po Avojam sestanku. Novo notranje podojilo v višini 4*5 milijard lir namerava razpisati Italija. Posojilo bi se obrestovalo po 4*5% in odplačevalo v 20 letih. Ofatniška c&zstava na vtUsi\n%u Ob petletnici zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOl Tn pa niso všteti tečaji, lu jih je priredila od Zbornice ustanovljena Poslovalnica v Mariboru in katerih je bilo 1. 1831 30 s 603 udeleženci, 1. 1832 14 s 403 in 1. IMS 27 s 771 udeleženci. V resnici delo, ki zasluži priznanje 1 Zanimiva je statistika, ki jo, podaja razstava o gibanju obrtov. Leta 1921 je bilo na področju Zbornice vseh obrtov 23.904; to število je potem stalno rastlo in doseglo 1. 1832 z 32.935 najvišje število. Potem je nastopila kriza in število je padlo koncem prvega polletja 1934 na 30.812. Tu pa ao všteti :tudi vsi obrti, ki se vodijo po novem obrtnem zakonu v statistiki trgovskih obratov. Brez teh pa ae je število ohrtov znižalo od 25.812 v letu 1931 na 23.476 koncem junija 1934. Razvoj obrtništva V paviljonu Zbornice je priredil Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI na letošnjem velesejmu vsebinsko bogato in lepo opremljeno razstavo, ki naj na eni strani pokaže delo, ki ga je izvršil Zavod s pomočjo Zbornice za napredek obrtništva, na drugi strani pa tudi moč in stanje slovenskega obrtništva v zadnjih letih ter njegovo visoko strokovno usposobljenost. Moramo priznati, da sta bila oba namena razstavljalcev v polni meri dosežena. Na razstavi se nedvomno vidi, kako je Zbornica v polni meri storila svojo dolžnost do obrtništva, obenem pa je na podlagi diagramov, grafikonov in risb jasno podana slika slovenskega obrtništva, njegove organizacije, njegovega prizadevanja, pa tudi vseh težav, ki jih obrtnik doživlja danes v tako veliki meri. Razstava pa se ni le posrečila, temveč je bila prirejena tudi v pravem času, ko so v Ljubljani zborovali zastopniki vseh obrtniških zbornic in zborničnih odsekov in ko so nekateri zopet smatrali za potrebno, da s svojim nepotrebnim kričanjem po ločeni zbornici vnašajo neenotnost med obrtniške vrste. Bodi zato tudi na tem mestu poudarjeno, kaj je storila Zbornica za obrtništvo. Od 1. 1855. do 1. 1899. je Izdala zbornica za obrtništvo 32.875 goldinarjev; od 1. 1900 do 1. 1921. 361.087 kron; od 1. 1922 do 1. 1933. pa celih 4,222.959 dinarjev. So to zneski, kakršnih ni bilo deležno obrtništvo prav v nobeni drugi pokrajini od -atrani zbornic. Ti prispevki se dele tako-le: 1. Za Zavod za pospeševanje obrta Zbornice: 1. 1929 Din 200.000—, 1. 1930 Din 450.000'—, 1. 1931 Din 328.350—, 1. 1932 Din 184.000'—, 1. 1933 Din 157.699'—. 2. Podpore obrtno-nadaljevalnim šolam: 1. 1929 Din 210.400'-- . 1. 1930 Din 209.000'—, 1. 1931 Din 200*000—, 1. 1932 Din 04.000 —, 1. 1933 Din 112.0000*—, 3. Ustanove in podpore učencem obrtniških šol: 1. 1929 Din 33.410-, 1. 1930 Din 40.207 -, 1. 1931 Din 11.000*—, 1. 1932 Din 11.000 — 1. 1933 Din 11.000-. t\ 1. Prispevki za 1. 1929 Din 50.000'—, 1. 1930 Din 100.000'-, 1. 1931 Din 17.578—, 1. 1932 Din 5.000'—, 1. 1933 Din 5.000'—. 5. Izdatki za nabavo umetno-obrtnih abirk: V vseh letih od 1929 do 1933 po 25;000 dinarjev na leto. 6. Podpore onemoglim ohrtnikom: 1. 1929 Din 16.150—, 1. 1980 Din 16.250'—, 1. 1931 Din 19.000-, 1. 1932 Din 15.050—, 1. 1933 Din 17.730-. Pri tem smo navedli le leta od 1. 1929 dalje, torej predvsem leta stiske — in celo v teh letih je bila pomoč Zbornic tako izdatna. Strokovni tečaji. Ti za naobrazbo obrtnika tako važni tečaji, so nadaljnji dokaz intenzivnega dela Zbornice, odn. njenega Zavoda za napredek obrtništva. Naj navedemo tu le eno konstatacijo, ki jo podaja razstava: Do-Čim je bilo v 18 letih obstoja deželnega, oz. državnega Urada za pospeševanje obrta skupno le 174 tečajev s 4054 udeleženci, je nava£4» to število v 5 l6tih z vstopom Zavoda Zbornice na 244 tečajev s 5825 udeležencev. Od teh je zbornični zavod priredil sam v petih letih 102 tečaja z 281® udeleženci. kažejo na razstavi razni zemljevidi ter številni statistični podatki. Najbolj razvit je obrt v naših avtonomnih mestih, kjer pride na 1000 prebivalcev 53 obrtnikov. Od 36—40 jih pride v logaškem in slovenjgraškem okraju, od .31—35 v metliškem, ljutomerskem, kamniškem, radovljiškem in gornjegrajskem, od 26—30 pa v okrajih: Kranj, Ljubljana okolica, KočevjeTn Murska Sohota. V drugih okrajih jih pride od 16 do 25, najmanj pa v prevaljskem okraju, kjer je od 1000 prebivalcev le 15 obrtnikov. Zelo zanimiva je statistika vajencev. Število vajencev stalno pada ter je padlo od 14.549 v 1. 1926 na 8.788 v 1. 1933. To je pač najbolj jasen dokaz velike krize, ki jo preživlja ohrtništvo. Deloma pa je padec števila vajencev nastal tudi zaradi obveze, da sme priti na enega mojstra le en vajenec in na vsaka dva pomočnika še en vajenec. Se mnogo preslaho pa je poskrbljeno za obrtno nadaljevalne šole, kakor kaže s-ta-tistika, saj je bilo brez pouka še i. 1933, ko je padlo število vajencev le na 8788, še vedno 3148. V zvezi s tem treba omeniti tudi pregledno in jasno tabelo o razvoju sedar.je srednje tehnične Mie. Od 1. 1888/89, ko je imela šola le 2 oddelka s skupno 89 učenci, je šola stalno napredovala. Posebno se je razvila v letu 1911/12, ko je imela že 7 oddelkov s 90 učnimi močmi in 239 učenci. Tik pred vojno je šola še nadalje napredoval^, svetovna vojna pa je čisto zavrla njeno delovanje in število učencev je padlo na 81. Nato se začne zopet močan dvig, ki je zlasti velik v 1. 1925/26 do 1. 1927/28, ko je postala šola srednja tehnična. Višek svojega razvoja je dosegla v 1. 1931/32, ko je štela srednja tehnična 4 oddelke, delovodska .S oddelkov in še žensko obrtno šok). Skupno je bilo takrat na zavodu 81 učnih moči in 692 učencev. Kriza pa je zavrla tudi nadaljnji razvoj te, za obrtništvo in industrijo tako važne šole. Končno še nekaj številk o obrtniški organiaacjji. Vse slovensko obrtništvo je organizirano v 4 okrožnih odborih. Vseh skupnih združenj je 52, strokovnih pa 114. Od posameznih okrožnih odborov je združenih: v ljubljanskem 68 skupnih združenj in 30 strokovnih, v novomeškem 15 skupnih in 6 strokovnih, v mariborskem 46 in 13 in v celjskem 40 skupnih in 10 strokovnih. Razstava pa daje tudi natančne podatke o kreditnih organizacijah obrtništva, o njih zadružnih organizacijah ter o zadolžitvi obrtništva. Končno kaže velika tahala tudi obremenitev gospodarstva po pridob-nini. Razstavi so tudi priključeni-številni strski izdelki, ki dokazujejo, da je vsak, kdor napravi mojstrski izpit, v resnici strokovnjak na svojem polju. Tako je obrtniška razstava v ponos našemu obrtništvu in obevem dokaz, da je napredek obrtništva odvisen od sloge med gospodarskimi stanovi. -Naj bi bil ta opomin razstave vedno svež, da se ne bi cepile obrtniške vrste, temveč da bo s skupnim delom doseglo obrtništvo ono mesto, ki mu gre po njegovi strokovni sposobnosti, pridnosti in vztrajnosti. Novi j&vezek Trcavsko-gospo-darskega leksikona Izšel je 7. zvezek Trgovsko-gospodarskega leksikona z geselci od >Ceresin< do »Češplje«. Od posameznih geselc so poaeb-no obširno obdelana geselca: Ceste, cikorija, cimet, cin, cink, Cinkarna v Celju, clearing, coffem, cvetlična trgovina, čaj, čas, časopisi, čebelarstvo, Češkoslovaška, ček in češplje. Že aamo iz naslovov teh naštetih geselc se vidi, da so vse panoge gospodarstva tudi v novem zvezku Trgar-sko-gospod&rskega leksikona zelo skrbno in obsežno obdelane. Seveda niso zanemarjena tudi druga geselca. Posebno .raz-na zemljepisna geselca so skrbno obdelana. Kakor vsi drugi zvezki Trgovsko-go-spodarskega leksikona, ima tudi novi to veliko prednost pred vsemi tujimi, da je v prvi vrsti spisan za domače potrebe in da odgovarja na vprašanja, ki so zanimiva in važna .predvsem .za naše ljudi. Tako je tudi sedmi zvezek Trgorsko-gospodar-skega leksikona doku, da dobimo s trgovsko gospodarskim leksikonom narav-nos izvrstno leksikalno dele. Priporočamo zato Tagovsko^jGapodanski leksikon najtopleje in smo prepričani, da si ga naroči vsak naš gospodarstvenik, posebno še, ker je njegova cena nizka. Naročnina za vse leto velja le 300 Din; vsak posamezni zvezek po 25 Din. Izdelovanje plugov v domači tovarni Naš kmetovalec zelo ceni železne pluge, ker «o bolj dolgotrajni kot leseni in imajo še mnogo drugih prednosti. Vse vrste železnih plugov in bran smo uvažali doslej iz inozemstva. Danes je uvoz tega blaga zasadi vuaofce caitino sko«aj onemogočen, kar ga podmaži .skorajm^okmoo in tega poviška naš kmetovalec v teh slabih časih ne ztrnone. Da odponore teinu nedoatatku, so je-do-naača ivocaica iafamjh dedeJkav, >Towmm v»rig, d. d. v Lescah pri Bledu« odločila za izdelovanje železnih plugov in bran. Piva poizkusna oranja «o pokazala, da naš doma izdelani plug popolnoma nič ne zaostaja za inozemskimi izdelki. Plug je poleg tega zelo Učen in pcipraven is ž njim živina pri delu ne tepi. Najbolj razveseljivo pa je, .da bo ,odslej, ko se bodo plugi in brane ter vsi nado* mestni dali izdelovali v domači tovarni, zaslužil naš domači delavec. Pa tudi drug# korsti, ki izvirajo \i le uove domače proizvodnje, bodo v prid našemu narodnemu gospodarstvu. Plugi in brane domačega izdelka se .dobe v vseh večjih trgovinah s poljedelskimi stroji, ogledajo pa se tudi lahko Že v veletrgovini Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta L h ▼ 24 arah SESTJtS; klabaka Itd. itf*M la •▼•ticllka srajca, anatalk« to Pere, snii. manga la (tka <■■■>■ tovarna JOB. RELCH Poljanski aaatp 4—«. Mtkariara A l Teleloa M. tt-71 Tudi gob je pr eveč V »Morgenblattu« piše nvomik gob Marič, da je zaradi velikih ponudb oena gobam zelo padla. Lansko leto se ja v tujini plačal kg gob tudi še po 70 Din, letos se dobi za kg gob le še 20 do 30 Din. Skupno se je lani prodalo v tujino 200 do 8M tisoč kilogramov gob v vrednosti od 10 ufe 15 milijonov Din. Vslad padca kupne QM&pre-bivalatva se bo letos prodalo manj in po nižji ceni. mr I?. PlFČCVfl slatina hava je prvovrsten demai žzdeleb, s katerim pripravite zdrav«. ------------------------ Or. PirZeva sladna kava je prav prijetnega mhwm in .je pijo oAtaali Jtoi pijažo hi K« Ja Val* afaaltr Uctfu/Uta Češkoslovaška pasivna napram Franciji V krogih češkoslovaških industrialcev ■raste odpor proti francosiki trgovinski politiki, ki stalimo zmanjšuje Češkoslovaški uvozne kontingente. Zaradli tega je po češkoslov. podatkih v prvih sedmih mesecih narasla pasivnost osi. trg. bilance na-'PrknVFranciji od 34 imiJijonov frankov v lanskedi letu na 111 milijonov frankov v letošnjem letu. Češkoslovaška vlada bo zato skušala dim iprpj obnoviti trgovinska pogajanja s Francijo, da se poveča izvoz v Francijo. Popolno državno nadzorstvo nad uvozom v Nemčiji Gospodarski diktator Nemčijedr.Schacht je izjavil, dia !bo Nemčija v bodoče še bolj omejila uvoz v Nemčijo. Uvoz bo dovoljen trgovcem samo proti posebnemu dovoljenju vlade. Uvoz postane nekako državni monopol. Ta omejitev uvoza da je samo posledica dejstva, ker druge države Nemčiji ne dovolijo, da bi plačevala svoje dolgove in uvoz z blagom. Ce pa Nemčija nima možnosti, da bi uvoz plačala, potem tudi ne more uvažati. C e bi zaradi te omejitve nastali spori z drugimi državami, ki bi se sklicevale na sklenjene trgovinske pogodbe, potem je treba odkrito povedati, da ni drugega izhoda, kakor da se te države prilagode novemu položaju ali pa, da omogočijo Nemčiji, da more svoje blago prodajati in zaslužiti potrebni denar za plačevanje uvoza. Dr. Schaclvt priznava, da bodo zaradi tega nastali trdi časi za Nemčijo. Toda vlada se na vse načine trudi, da najde nadomestilo za tuje sirovine doma in nemški možgani bodo tudi sedaj našli nadomestila,, kakor so jih našli v svetovni vojni. Na drugi strani pa je jasno, da bo Nemčija na ta način zaposlila veliko število brezposelnih. Jedli bomo trdi kruli, je zaključil dr. Schacht svojo izjavo, toda jedli ga bomo vsi in pri tem ne bomo delali nobenih dolgov. e Vsaki pošiljki sadja v Nemčijo je treba po odredbi trgovinskega ministrstva priložiti fitopaitološko potrdilo kontrolnega komisarja za izvoz sadja, da je sadonosnik zdrav in da v okolici 5 kan ni uši San Jose. Rumanska trgovska bilanca za prvo letošnje polletje je pasivna za 3 milijone lejev. Turčija zgradi tromico za protiplinske maske, ki jih. bo izdelala tvoimica 100.000 na leto. Med Avstrijo in Turčijo je bila sklenjena trgovinska pogodba, po kateri se je Avstrija obvezala, da bo kupila v Turčijii 4 do 6 milij. kg tobaka. Turčija pa bo za enako vadbo uvozila iz Avstrije industrijskih izdelkov.' (t&isU m ttjii y u w iau ■ Stanje Drž. hipotekarne banke Po zadnjem izkazu banke je bilo njeno stanje dne 31. julija naslednje (vse številke v milijonih Din): Hranilne vloge so narasle za 5.1 na 989.6, naloženi samostojni fondii in javni kapitali so nazadovali za 4.7 na 1496.7. Likvidnost zavoda je precej narasla* D<;čLm so znašala gotovinska sired-sjva^Kuike koncem lanskega julija 133.4, ao jma|ata koncem letošnjega julija 316.6. Hipotekarnar i>osojila so nazadovala za 16.5 na S&74. ‘ferjatve nasproti finančnemu ministrstvu," Ml 00 v juniju nazadovale, so se \r juliju dvignile za 12.5 na 351.8 milijonov dinarjev. Mednarodni borzni indeks Gibanje tč&ijev na velikih mednarodnih borzah v preteklem tednu je razvidno iz teh številk: Koncem 1. 1927. = 100 «/o. 4.8. 11.8. 18.8. 25.8. 1934 London 74*7 76-3 78-9 78-3 Pariz 54-7 54'7 54-3 58-6 Berlin 30*9 31-8 32-0 32-2 Milan > 85-2 86-5 — 87-7 Praga 57-1 57*1 57-0 57-1 Dunaj -300 30-0 30 0 30-0 .Zanjiananje^ za velesejem raste stalno v vseh slojih prebivalstva. Drugače pa tudi biti ne more, ker pač pride vsak obiskovalec na svoj račun. Kdor se zanima za našo umetnost, ta pač ne more tožiti o razr očaranju. Samo glasbena razstava je tako ■bogata na materialu, da bi človek porabil ure in ure, preden bi vsaj površno pregledal ves injen material. Prav tako je razstava »Slovenska pokrajina« na takšnem višku, da jo zapusti vsak obiskovalec z maj večjim navdušenjem.- Ravno tako pridejo na račun vsi, ki se zanimajo za narodno gospodarstvo. Tu treba zlasti omeniti hranilniško razstavo. Jasno i:n nedvoumno dokazuje ta razstava, zakaj smo mogli Slovenci obvarovati sebe v prejšnjih letih pred ofenzivo tujega kapitala in zakaj se danes vedno bolj širi vpliv tujega kapitala. Dokler so bile našo hranilnice in posojilnice imočne) tako dolgo jo tudi naš narod z uspehom delal za svojo gospodarsko osamosvojitev. Ko pa se je nehalo normalno poslovanje denarnih zavodov, so se tudi odprla tujcem vrata v naše gospodarsko življenje na stežaj. Pohištvena razstava, razstava strojev in industrijskih izdelkov ter razstava malih živali, vse to daje lepo sliko o napredku in novih smereh, ki se uveljavljajo v našem narodnem gospodarstvu. Posebno veseli pa so letošnje jesenske razstave ljubitelji prirode. Kar so razstavili naši ribiči, to je edinstveno in zasluži naj- večje priznanje. Skoda le, da ni njih -razstava kar stalna. A pni tem je še cela vrsta drugih razstav, ki širijo obzorje in nudijo polno zanimivosti. Omenimo naj le krasno urejeno razstav« arhitektov, ki jasno dokazuje, kako je naša kultura napredovala tudi na polju stanovanjske kulture. Posebno pozornost vzbujajo na razstavi tudi razni regulacijski načrti naših mest in trgov. Izseljeniška razstava odkriva življenje naših izseljencev v Franciji, na Nizozemske in v Nemčiji. Vsak naš človek bi si moral ogledati to razstavo, da spozna življenje našega izseljenca1. Že v dnevih, ko je bilo vreme neugodno, je bilo na velesejmu vedno živahno. Ko pa se je vreme zboljšalo pa je še narastel obisk na velesejmu. Naravnost rekorden obisk pa se obeta, ko pride na velesejem še veliki morski pes, ki so ga ujeli na našem Jadranu. Že sedaj ni Ljubljančana, ki ine bi hotel videti te zveri. Pa tudi v kupčijskem oziru je letošnji velesejem nad vse uspešen, kar je tudi z ozirom na dobro kvaliteto razstavljenega blaga nad vse razumljivo. Odveč je omeniti, da bo dosegel velesejem višek obiska sedaj, ko se pričenja festival slovanskih plesov, za katerega vlada ne le v Ljubljani, temveč v vsej Sloveniji največje zanimanje. Oživela je Ljubljana z velesejmom in zalo velja te dni v Ljubljani samo eno geslo: na velesejem! Hckdo tnaca >.zmagati: ati Boi'a Amsterdam 30-8 32-1 32-1 32-8 Pod tem naslovom objavlja »štampa« izjavo Jovana Antoniča, glavnega tajnika akcijskega odbora za zaščito narodne usnjarske predelovalno industrije. Ker v tej izjavi odgovarja Antonič tudi na inse-rat, ki ga je Bafa objavil v vseh listih, in tudi v »Trgovskem listu«, smatramo za potrebno, da seznanimo z njegovimi izvajanji tudi naše bralce. V svoji izjavi pravi Antonič medi drugim to-le: »Na našem kongresu v letu 1931 v Beogradu, katerega se je udeležilo 4000 de-; lavcev in obrtnikov iz naše stroke, smo naglasili, da je Bala d. d. v Zagrebu dejansko tuja delniška družba, pa čeprav je na zunaj nacionalizirana. Z nacionalizacijo se je hotelo samo izigrati zakonska določila, ki omejujejo svobodo dela tujih delniških družb. Da v kratkih potezah dokažem upravičenost naše akcije, naj navedem samo stanje, v katerega je zašla v sledi delavnosti Bafe usnjarska predelovalna stroka. V naši državi je okoli 127.000 delavcev v usnjarski predelovalni panogi, okoli 34.000 raznih čevljarjev, okoli 2500 trgovcev z usnjarskimi izdelki in okoli 100 industrij s čisto domačim kapitalom. Zaradi Bafe je danes od vseh delavcev in podjetij zaposlena komaj ena tretjina, dočim sta dve tretjini delavcev, obrtnikov, trgovcev in tvorničarjev brez dela. Delovanje Bafe je škodljivo za občne interese, tako s fiskalnega, gospodarskega in socialnega, ko tudi s stališča državne obrambe. Bafa trdi javno, da plača državi na ime davkov 12 milijonov dinarjev. To je neresnica, ker smo mi ugotovili z neovrgljivimi dejstvi in dokumenti, da je lansko leto plačalo podjetje Bafa za svojih 138 prodajaln v Jugoslaviji samo 163.000 Din davka. Pa tudi, če bi bila številka 12 milijonov, kakor jo navaja Bafa, točna, se vendar ne unore primerjati z davki, ki bi jih plačali vsi naši delavci, čevljarji, trgovci in tvorničarji, če bi bili polno zaposleni. Ge bi vsak t»eh ljudi plačal na leto le 1000 Din vseh vrst davkov, bi dobili vsoto 160 milijonov Din, ki bi jo dobila država. Iz tega se jasno vidi, kakšen je danes fiskalni efekt domače usnjarske predelovalne industrije in kaklšen bi mogel biti. Še en primer, ki dokazuje »gospodarsko prednost« Bate. Znano je, da hoče Bafa osvojiti naše kmetske trge s svojimi novimi obuvali s kavčukastimi podplati. Bafa misli, da bi mogel od 15 milijonov obutev, kolikor se jih na leto potrebuje, plasirati 10 milijonov to svoje obutve. Po računih strokovnjakov velja ena takšna obutev z gumijastimi podplati okoli 42-50 Din. Bafa pa jih prodaja po 79 do 89 Din. Samo pri enem paru zasluži torej okoli 40 Din, ali pri vseh 10 milijonih bi zaslužil okoli 460 milijonov Din. S socialno političnega stališča, ko s stališča narodne obrambe je problem Bafe eden najbolj bolestnih. Ali se naj dovoli, da se zaradi enega tujega podjetja pro-letarizirajo naše delavske množice? Ali se sme dopustiti kolonialni sistem izkoriščanja naših delavcev?... Ali je potrebno, da se vsa naša usnjarska predelovalna stroka koncentrira v rokah enega človeka in to še tujca? Koncem svoje izjave je dejal tajnik Antonič: »Zahtevamo najprej načrtno proizvodnjo v usnjarski predelovalni stroki in kon-tingentiranje proizvodnje. Z zakonom treba določiti, da nobeno industrijsko podjetje ne sme na dan proizvesti več ko od 1000 do 1500 parov čevljev. Zahtevamo nadalje, da se prepove izdelava obutve iz kavčuka, ker ni to naša sirovina. S proizvajanjem obutve s kavčukastimi podplati se dela ogromna škoda naši živinoreji, ki je ena naših najvažnejših kmetijskih panog. Končno zahtevamo, da se izpremene določila, ki se nanašajo na delo prodajalnic industrijskih podjetij in da se te glede davčne obremenitve popolnoma zenačijo z obrtniškimi delavnicami in trgovinami.« Svojo energično izjavo je zaključil tajnik Antonič z besedami: »Našo borbo proti Bafi bomo nadaljevali tudi na drugih velikih zborovanjih. Na vse zadnje mora nekdo zmagati: ali mi ali Bafa!« f v sodni ic^ovini v inozemstvu aji n^ skoraj vseh, borzah narahlo napre-ova!?. Mednaroifni borzni iridekd sč je ztt-dvignil na 45-9% in je s tem v zadnjih i na skupno . Te dni je bil v Mariboru sestanek članov Priložnostnega združenja za izvoz jabolk v Nemčijo ter predstavnika Kmetij-■ eke družbe, ravnatelja ing. Ferlinca. Na sestanku se je razpravljalo o položaju na inozemski^ trgih za sadje ter so se na d ttijih ttiiS' je taividho, da n# bo mogoče plasirati v inozemstvo našega sadja še najmanj tri do štiri tedne, dokler ne bo tuji trg konzumiral razen jabolk tudi še svežih, sliv, breskev in ogromnih količin hrušk, s katerimi je sedaj pre-nasičen. V Nemčiji, ki prihaja letos kot edini resni odjemalec za nas v poštev, se je pojavila na trgu tudi že domača konkurenca, ki ima seveda prednost pred uvoženim sadjem. Letošnja sadna letina je v Nemčiji precej izdatna in jabolka pravkar sedaj prihajajo na trg. Cena je padla na 6 do 14 mark, dočim pridejo naša jabolka za nemškega uvoznika na 14 do 16 mark. Zaradi tega je zastala sedaj vsa kupčija in izvoz v Nemčijo popolnoma počiva. V Avstriji imajo sedaj domačih jabolk celo za izvoz na pretek ter ne vedo sami, kam z njimi. Zaradi tega je tudi izvoz v Avstrijo izključen. Nekaj malega se bo lahko izvozilo na Čehoslovaško, vendar pa po taki ceni, da se že skoraj ne izplača. Na Češkem se prodajajo jabolka po 1-30 Kč. Sindikat je sedaj izdelal načrt, kako bi se rešil vsaj del našega letošnjega sadnega pridelka. Po tem načrtu bi bil sindikat pripravljen nakupiti od producentov 400 vagonov zimskega sadja ter ga vskladiščiti v zabojih v skladiščih članov sindikata in Združenja sadnih trgovcev. Vskladiščena jabolka bi se potem kesneje v primernih množinah spravljala na domače in inozemske trge ter spravila v denar. Jasno pa je, da ne zmore sindikat z lastnimi sredstvi take velikopotezne akcije ter namerava radi tega zaprositi državo, oziroma Prizad za finančno pomoč in pa za dovoljenje za vskladiščenje. Direkcija drž. rudnika Zenica sprejema do 13. septembra ponudbe o dobavi naprave za preizkušnjo temeljnih del. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 13. septembra ponudbe o dobavi 200 m3 hrastovega lesa, 1500 kg kovanih žebljev in 10.000 kg portland-cementa; do 20. septembra pa o dobavi 20.000 kg port-landi-cementa, 1000 kg strojnega olja, 700 kg transformatorskega olja in 350 pil. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 13. septembra ponudbe o dobavi 40 vodokaznih stekel, 250 porcelanastih izolatorjev, 2200 kg bakrenih vrvi, 2 trofaznih transformatorjev ter o dobavi raznih ftaa-prav; do 20. septembra o dobavi 80 kg usnja, 100 omotov krovne lepenke. ■ ) Dne 11. septembra bo pri Komandi jadranske divizijske oblasti v Mostarju licitacija za dobavo 3000 m3 drv. ii / j Dne 12. septembra se sklepa pri Komendi savske divizijske oblasti v Zagrebu javna ustna pogodba za dobavo kvasa. , Dne 13. septembra bo pri Direkciji