PoStntns LXIV, četrtek 2. aprila Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petlt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst S Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj-). UREDNIŠTVO EN UFRAVNISTVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica M. 5 Telefon št. 8122, 3128, 3124. 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg 5t. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--. Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v LJubljani St. 10.351. Pomen in načela novega uradniškega zakona Odprava dosedanjih kategorij — Sistematizacija uradniških mest — Nova načela za določanje penzije — Rodbinski penzijski fond Beograd, 2. aprila. AA. Čeprav je bil L 1923. sprejet uradniški zakon, vendar uradniško vprašanje ni bilo popolnoma fin defenftivno rešeno. To vprašanje, ki je bik) za administracijo in za uradnice največje važnosti, je ostalo še /edno nerešeno in odprto. Temu stanju in ue-nrejenosti je bilo treba napraviti konec; zato se je pri reševanju ostalih državnih vprašanj rešilo sedaj tudi to vprašanje na način, ki najbolje ustreza državnim in narodnim intersom in interesom službe in nameščencev. Rezulta* te rešitve je zakon o uradništvu, ki je danes stopil v veljavo. Vprašanje ni bilo ne preprosto in tud. ne lahko. Zato mu je bila posvečena vsa pažnja. Okolnost, da je rešitev tega vprašanja prišla v dobo, ko vlada kakor znano gospodarska depresija, ki zahteva racijonalno varčevanje in čim razumnejše budžetiranje, je napravila to vprašanje še težje. Vendar se js po izenačitvi vsega zakonodajstva morajo rešiti. Ves predmet po svoji vsebini «n po izdelavi zahteva proučitve vsega vprašanja. Treba je proučiti zak>n z dognanjem logične zveze med posameznimi oddelki in partijami zakona, da se pravilno razume duh in smissi tega zakona in pomen rešitve tega vprašanja. Tako je obenem treba obrniti poz-v • nost na posamezne odredbe in vprašanja, ki so rešena s tem zakonom. Do sprejetja zakona o uradništvu od 31. julija 1923. so obstojali v raznih krajih naše države razni predpisi o položaju državnih nameščencev in uradnikov civilnega reda. Glavni smoter zakona je bil v tem, da se v tem pogledu ostvari enotnost strok in kategorij nameščencev in uradnikov civilnega reda. Toda sčasoma so se pokazali v zakonu iz leta 1923 nedostatki, ki jih je bilo treba odpraviti s sprejetjem posebnih zakonov, ki se nanašajo na posamezne stroke in ki so pomenili od-dvojitev od tega zakona. Tako so v državni službi nastale velike razlike. Novi zakon vzpostavlja popotno edin-stvo in odpravlja dosedanje nedostatke s preciznimi odredbami in novimi ustanovami in ukinitvijo kategorij po šolski izobrazbi. Ukinjenje kategorij Uradniki so se delili v tri kategorije, v prvo, drugo m tretjo, m v vsaki *eh kategorij so imeli uradniki različne prejemke, tako da so v tem pogledu obstojali trije sistemi prejemkov. Sistem kategorij in razlik v prejemkih v teh kategorijah je preveč delil uradnike drugega od drugega, celo tedaj, kadar so njihovi poklici bili po činu isti. Pri novem zakonu ni kategorij. To ne pomeni, da ne bi bik) razlik v šolski kvalifikaciji, samo da šolska kvalifikacija ne deli kakor do zdaj uradntštva v kategorije, nego služi za merilo, kaka in odkod se bodo gibali prejemki po enotni lestvici. Sistematizacija mest Po dosedanjem zakonu sta obstajaK dve vrsti plač, položajna in temeljna. Novi zakon odreja sistematizacijo po skupinah. V tem pogledu ie uvedeno novo načelo sistematizacije mest po vseh strokah, to je, števila mest ni moči brez proračuna povečati. Možnost vstopa v višjo skupino zahteva DOgoj izpraznitve mesta v njej. Izvedba sistematizacije same se uredi s posebnim zakonom, ki bo v kratkem sprejet. Uradniški prejemki Skupni prejemki ostanejo v glavneri isti. Gospodarska kriza v mnogih državah je izzvala velike redukcije prejemkov državnih nameščencev in zahteva tudi pri nas varčevanje. Pri tem T)a ne smemo spustiti izpred oči, da mere samo popolnoma preskrbljen nameščenec opravljati službo, kakor je treba. Vsem uradnikom je napredovanje omogočeno s tem, da dobe višje dohodke šele leto dni po napredovanju. Kakšni so dohodki uradnikov in nameščence vse vidi iz tabel. Novi prejemki državnih uslužbencev Uradniki . č 1 = — OD Stopnja Začetna plaća Plača s perijodičnim poviškoro Poloi. doklada Osebna 1. draginjska doklada 2. 3. 1. 2. 3. 4. razred 1. _ 4000 _ 3500 1500 _ SL 1. 3750 — — — — 3100 1500 1350 — H 3500 — — — — 2700 1500 1850 — 8. L 3250 — — — — 2120 1350 1200 1100 D. 3000 — — — — 1720 1350 1200 1100 4. 1. 2350 2550 2750 3000 — 1320 1300 1150 1050 n. 1750 1950 2150 2350 — 920 1300 1150 1050 5. — 1450 1550 1650 1750 -— 800 1250 1100 1000 6. — 1150 1250 1300 1450 — 650 1200 1050 950 7. — 910 970 1030 1090 1150 500 1150 1000 900 a — 730 790 850 910 — 400 1100 950 850 9. — 575 625 675 730 — 300 1050 900 800 10. — 475 525 575 — — 200 1000 850 750 Zvaničniki Začetna plača Periiodični do više k Osebna draginjska doklada Skupina 1. 2- a 1. 2. 3. razred 1. 600 680 760 840 925 800 750 U. 440 520 600 — 900 775 725 m. 280 360 440 — 875 750 700 Služitelji Začetna plača Perijodični povišek Osebna draginjska doklada Skupina i. 2. 8. 1. 2. 3. razred 1. 425 485 545 605 700 650 625 n. 245 305 365 425 675 «2* 600 Pokojnina državnih nameščencev Za pravico do pokojnine je treba 10 let efektivne državne službe. Šele tis.i nameščenci, ki so izpolnili 10 let služ- be, pridejo v poštev pri odmeri osebne pokojnine. Dosedanja pravica do 100 odst. pokojnine se ukine m po novem nihče ne more dobiti več ko 95 odr4 polne plače za pokojnino. Razen tega novi zakon pri odmeri višine odstotkov pokojnine ne šteje samo let službe nego tudi leta starosti. S čim manjšim Številom let gre uradnik v pokoj, tem manjši je odstotek pokojnine, s čim več leti pa gre kdo v pokoj se mu pri sicer enakem številu službenih let priznajo višji odstotki pokojnine. S tem se obenem "prepreči prezgodnje odhajanje v pokoj mladih ljudi, po drugi strani pa se zmanjšajo državni izdatki. Rodbinski pokojninski fond. Z novim zakonom se ustvarja tudi uradniški pokojninski fond za rodbinske pokojnine. V zvezi s temi novimi predpisi se daje rodbinska pokojnina n. pr. hčerkam, dokler se ne poroče. Uradniki plačujejo za to 5 odst. mesečne plače in položajnih dohodkov v ta fond, pravico do rodbinske pokojnine pa dobe že po 5 letih plačevanja v ta fond Članom rodbine se določi rodbinska pokojnina po posebnem ključu. Pokojnina rodbinskih članov raste za 1 odst. /a vsak polletni vložek, in sicer računajoč od temeljnega vložka. Tako hoj<- dr/.ivni uradniki še bolje zavarovali svtuo rodbino nego dozdaj Uradniki, ki so bili sprejet \ tlužbo pred 31. julijem 1927. n: tre'*»a da nri-stopijo kot vlagalci k reirm uradniškemu pokojninskemu fondu, vendar lahko pristopijo. Povrnitev škode. Novi zakon predvideva povrnitev škode, nastale v uradovanju s strankami. Ta odškodnina ni bila urejena v prejšnjem zakonu. Zdaj je normirana na ta način: Za povrnitev škode odgovarja nameščenec kot izvršitelj, toda tožilec more v tožbo vključiti tudi dr- žavo, drugače je država oproščena vsake odgovornosti Država lahko oprosti uradnika vsake odgovornosti in prevzame vso odgovornost, če je škoda nastala samo iz prevelike uradne gorečnosti uradnikov. Glede odgovornosti ostanejo dosedanje norme. Uradniška društva. Za uradniška društva veljajo dosedanje uredbe, to je. društva ne smejo biti ne verskega, ne plemenskega, ne pokrajinskega značaja. Biti smejo samo strokovna in to za vsako vrsto službe posebna društva, vendar samo po eno za vso državo z banovinskimi sekcijami. Na podlagi teh izvajanj se sme pričakovati, da bo novi zakon uvedel Še več reda v državni upravi in službi in več enakosti med nameščenci in tako brez dvoma koristil državi. DR. SCHOBER O RAZŠIRJENJU CARINSKE UNIJE Madžarska naj bi vstopila že po enem letu v avstrijsko carinska nnijo — Osnovanje agrarnega in industrijskega bloka držav pod nemškim vodstvom Budimpešta, 2. aprila. >Pesti Naploc objavlja razgovor svojega poročevalca z avstrijskim podkancelarjem in zunanjim ministrom dr. Schobrom o odnošajdh Madžarske do avstrijsko-nemške carinske nnije. Dr. Scnober je predvsem (povdarjal, da je bila Madžarska kakor ostale države obveščena o načrtu carinske turi Je, da pa Se ni odgovorila. Sedaj so v tedni trgovinska pogajanja z Madžarsko, ki ee -vršijo na povsem drugi podlagi in ki bodo bržkone v najkrajšem času zaključena. Ako bi Madžarska stopila v avatrijsko-nesnško carinsko untfo, kar M Avstrija in Nemčija c veseljem pozdravili, bi se seveda trgovinska pogodba, Id ie sedaj sklepa, razveljavila. Na vprašanje, aH bi ne silo boljše, da bi se že sedaj pritegnila kaka tretja država k nem^ko-arvetrijskim pogajanjem, je dr. Scnober odvrnil, da bi pač zbudilo preveliko pozornost, ce bi se vršila s kako tretjo državo, n. pr. s Madžarsko, tajna pogajanja in pritegnila k načrtu carinske unije. Treba se je aatmo spomniti, kakšni komentarji so se pojavili o dunajskem po-setu ministrskega predsednika Bethlema. Se bolj bi odjeknilo, je povdarjal, ako bi k pogajanjem o načrtu carinske unije pritegnili deželo, o kateri upamo, da se bo priključila prej ali slej, kar pričakujemo z veseljem. O novi avstrijsko-madžarski trgovinski pogodbi j« dr. Scnober izjavil, da bo temeljila na povsem novem načelu. Prišlo bo do takozvane clearinske pogodbe, po kateri bo Avstrija dolžna uvažati madžarske kmetijske proizvode v gotovi vrednosti, na drugi strani pa bo Madžarska dolžna uvažati avstrijske industrijske proizvode v isti vrednosti. Na ta način se more Izločiti klavzula o največjih ugodnostih. Pogodba bo sklenjena začasno za eno leto, medtem pa se bodo bržkone razvile razmere tako, da bo Madžarska lahko povsem mirno vstopila v avstrljeko-nemsko carinsko unijo, ki bo do takrat ustvarjena. Dr. Scnober je nadalje izrazil upanje, da se bodo agrarne države Madžarska, Jugoslavija in Rumunlja v teku časa prav tako združile v gotovo carinsko skupnost, nakar bi ta skupina držav ustvarila vzajemno razmerje z avstrijsko-nemško carinsko unijo, ki se bo medtem osnovala. Na ta način bi se ustvaril velik agrarni blok nasproti velikemu industrijskemu bloku. Upati je, da bi kasneje obe tvorfbi osnovali carinsko skupnost, kar pa je fle vprašanje daljše bodočnosti. Budimpešta, 2. aprila. Odpoved nem« ško*avstnjske trgovinske pogodbe je iz* zvala v madžarskih gospodarskih krogih gotovo vznemirjenje. Razširile so se celo govorice, da je odpoved v zvezi s priprav« 1 j enimi načrti za sklenitev nemsko*&vstrij« ske osrinske unije. Avstrijski posl-niiik grof Kallrtzc je spričo teh govoric podal izja* vo, v kateri označuje to odpoved kot po* polno formalnost. Razen tega se ne more trditi, da bi bil ta ukrep zadel madžarrskp vlado nepričakovano. Nikakor ne gre, da bi zaradi tega izvajali kakršnekoli polkič* ne posledice. Avstrijsko^madžarska trgo* vinska pogajanja so tako d:deč uspela, da je zaključek pogodbe samo še vprašanje zelo kratkega časa. Odpoved ni v nobeni zvezi z nemiško^avetrijsko c irinsk*} pogod* bo. Med Avstrijo in Madžarsko ne bo ostalo brez pogodbe, ker bo nova trgovin* ska pogodba najkasneje do 1 julija, t. j. do roka odpovedi, gotovo že sklenjena. Budimpešta, 1. aprila, d. Zunanji minister grof Karolvi, ki se je vrnil iz Rima, je izjavil, da se Madžarska gospodarska politika glede na avstrijsko-nemško carinsko unijo ne bo izpremenlla. Madžarska bo nadaljevala svojo gospodarsko politična pogajanja z Avstrijo in Italijo na dosela-nji podlagi in upa, da se bodo v bližnji bodočnosti lahko pričela tudi z Nemčijo. Madžarska je tudi pripravljena obnoviti pogajanja s češkoslovaško, kakor hitro pokaže češkoslovaška vlada za to dobro voljo. Interesi Madžarske niso ogroženi od problemov, ki so se pojavili v zadnjem času niti s političnega niti z gospodarskega stališča, zaradi česar se madžarska vlada ne čuti prisiljene k naglim odločitvam. Nov spor fašistov z Vatikanom Fašistični protesti proti poizkusom obnove klerikalne organizacije po- polarov Rim, 2. aprila. Razmerje med Vatikanom in fašistično vlado, ki sicer že zadnje Čase ni bilo najidealnejše, se je v zadnjih dneh zopet poostrilo. Povod je dala politična delavnost lista »Azione CattoLicac, ki po uki-njenju časopisov nekdanje italijanske ljudske stranke velja za nekakšnega notranjepolitičnega glasnika Sv. Stolice, in poizkusi razbitih katoliških delavskih organizacij, da se polaste fašističnih strokovnih zvez. V ta namen je razposlala mladinska katoliška organizacija (Gioventu Cattolica Italiana) okrožnico vsem predsednikom svojih krajevnih organizacij in jim naročila, naj ustanove v svojem področju tajništva za politično izobrazbo svojih najagilnejših mladinskih Članov, ki bi razvila in organizirala vse preostale žive sile med italijanskim katoliškim delavstvom. Režimski listi, zlasti pa glasilo fašističnih strokovnih zvez >Lavoro Fasoista<, vidijo v tem poizkus obnove klerikalne stranke popola rov, ker je po njihovem mnenju jasno, da skuša Vatikan na ta način po svojih organih ustvariti nov vodJteljski kader, ki bi stopil na čelo stranke takoj, ko bi razmere dovolile. >Lavoro Fascista« smatra ta poizkus za veleizdajo, ker skuša izpodkopati temelje sedanje fašistične korporativne organizacije, na kateri temelji vsa fašistična zgradba, in odpeljati del fašistične delavske mladine v konkurenčno organizacijo, ki m v skladu z duhom fašizma in je poleg tega v nasprotju z obstoječimi zakoni. V zvezi s pokretom katoliških delavskih zvez zbuja ased aiulh—\m\ fašističnimi kro- gi pozornost tudi način, kako sta >Azzione Cattolica« in >Osservatore Romanoc ob dvajsetletnici ostentavno povdarjala izreden pomen enciklike >Rerum novarume, ki tvori osnovo vsega modernega katoliškega socialno-političnega naziranja in delavske organizacije. Zbudilo je tudi sum, zakaj so na Čelu nove akcije prav tisti ljudje, ki so svoj čas bili med voditelji popola rov, med njimi nekdanji minister Meda. Zato se v zadnjem času zopet pojavljajo v fašističnih listih napadi na Vatikan, ker je fašizem sklenil z njim lateranski sporazum, da bi služil fašističnim političnim ciljem in ne, da bi vladal. Italija išče dobička Pariz, 2. aprila. »Journal« poroča, da Italija ne misli sodelovati pri razpravi o avstrijako«nenrvški carinski uniji, marveč hoče počakati na nadaljni razvoj. »Journal« spdi, da namerava Italija s takim postopa« njem izsiliti od Francije nove koncesije v pomorskem vprašanju. Borzna poročila* INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9-i3, Pariz 20.34125, London 25.2525, New York 519.75, Bruselj 72.265, Milan 27.22, Madrid 57.—, Amsterdam 208.36, Berlin 123.79, Dunaj 73.12, Sofija 3.765, Praga 15-405, Varšava 58.20, Budimpešta 90.62.05, Bukarešta 3.006. Francija revidirala svoje stališče? London, 2. aprila. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« objavlja senzacionalno vest, da Je Francija revidirala svoje stališče glede avstrijsko-nemške carinske unije. Po teh informacijah namerava Briand na prihodnjem zasedanju Društva narodov predlagati, naj bi se priključile tej carinski uniji tudi druge države, med njimi Francija, Češkoslovaška in Jugoslavija. List naglasa, da hoče Briand s tem očividno preizkusiti iskrenost nemškega povabila raznim državam, naj se pridružijo avstrijsko-nemški carinski uniji. »Dailv Telegraph« misli, da sta Avstrija in Nemčija indirektno prisilili Brianda, da konkretizira svoj načrt evropske unije. Razen tega vlada v Parizu bojazen, da bi se Italija priključila avstrijsko-nemški uniji, da bi si tako ohranila avstrijski trg in navezala tesnejše gospodarske stike z Nemčijo. Končno poroča »Dailv Telegraph«, da je Francija tudi spremenila svojo sodbo o juridični strani avstrijsko-nemške-ga pakta in ni več mnenja, da krši obstoječe pogodbe. Nemška industrija v ČSR za pristop k uniji Praga, 2. aprila. Zveza nemške tekstil* ne industrije na češkoslovaškem je na svo* jem snočnjem zborovanj ju sprejela resolu* cijo, v kateri se izreka za pristop k avstrij* sko^nemški carinski uniji in izraža boja« z en, da bo v nasprotnem primeru češka in« dustrija popolnoma izpodrtnjena na av» atrijskem in nemškem trgu. Proračun dravske banovine za L 1931*32 Proračun ni v vseh postavfcah tak, kot ga je predlagala banska uprava A* Izdatki. Banska uprava, centralni urad...... Kmetijski oddelek . . . Prosvetni oddelek ... Tehnični oddelek ... Oddelek za socialno politiko in nar. zdravje Oddelek za trgovino, obrt in industrijo . . . Agrarne operacije . • • Banovinski dolgovi • . Razni izdatki .... Din 12,421.909 > 15,692.421 > 6,792.315 > 35,443.533 > 27,271.649 > 3,208.872 > 722.000 > 8,000.000 > 6,750.000 Skupaj . . . Din 116,352.699 B. Dohodki. Državne dotacije . . . Din 11,933.747 ^Presežek dohodkov bano- skih podjetij, ustanov > 48.952 Davki, takse in doklade > 95,170.000 Razni dohodki .... > 9,200.000 Skupaj . . . Din 116,352.699 Potrjeni proračun je torej v nekaterih stvareh izpremenjen in ni v vseh postavkah enak, kakor ga je predlagala banska uprava. Izdatki v predlogu so bili predvideni s 119,964.015 Din in so torej skrčeni na 116,352.699, dohodki pa so ostali enaki. Med dohodki so bile predvidene državne dotacije s 30,085.903 Din in so znižane sedaj na 11,933.747. Davki in takse ter doklade so bile predvidene na 78,184.160, sedaj pa so zvišane na 95,170.000 Din. Razni dohodki so bili predvideni na 11,645.000, sedaj pa so znižani na 9,200.000 Din. Državne dotacije so se torej znižale za približno 18,000.000 Din, davki, takse in doklade pa so se zvišale od 78 na 95 milijonov, kar se tolmači s tem, da je gotove davke predvideval posebno cestni fond, ki v odobrenem proračunu brez dvoma ni bil odobren, ker predvideva sedaj izdatke tega fonda tehnični oddelek, dohodki, t. j. razne davščine, ki jih je predvideval cestni fond, pa so vstavljene med splošne davščine. Med davščine, ki jih je predvideval cestni fond, so spadale državna in banovinska taksa na motorna vozila in bencin, predvidena na 4, odnosno na 9 milijonov. Ker pa te državne takse niso sprejete med dohodke, je v odobrenem proračunu ta davščina znižana na 1, oziroma 3 milijone dinarjev. Iz tega se vidi, da bo državna oprava še naprej sama oskrbovala državne ceste. Nadalje je cestni fond predvideval davek na vprežno živino v znesku 1 milijona in davek na nakladanje in razkladanje za prevoz po železnici v znesku 14,500.000 Din. Obe te davščini nista izkazani v odobrenem proračunu, torej jih ministrstvo ni dovolilo. Prav tako je odpadel tudi davek na premije od zavarovanja motornih vozil, ki je predviden na 250.000 Din. Izmed ostalih dohodkov je državna dotacija po uredbi o prenosu poslov na samouprave in dotacija po zakonu o zdravstvenih občinah in zakona o bolnicah znižana na 11,933.744 Din, vse ostale davščine so pa odobrene kot so bile predlagane, le njihov donos je zaokrožen navzgor, in sicer: taksa na plesne prireditve, podaljšanje policijske ure in doklade na državno takso na vstopnice je ostala 950.006 Din; 4% taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic je od 350.000 zvišana na 400.000 Din; taksa na lovske karte je ostala 700 tisoč Din; taksa za sečnjo gozdov je ostala 500.000 Din; taksa za zakupnino lovišč in ribolovov je ostala 600.000 Din; taksa za živinske potne liste je ostala 1,260.000 Din; taksa za šoferske legitimacije prav tako 260.000 Din; 1% prenosna taksa od prenosa nepremičnin je zvišana od 3,900.000 na 4,000.000 Din; banovinska davščina na šmarnico je zvišana od 300.000 na 400.000 Din; davek na hiše, oproščene državnega davka po čl. 32 točka 15 zakona o neposrednih davkih je zvišana od 1,300.000 na 1,6000.000 Din; trošarina na premog je ostala 2,000.000 Din; prav tako trošarina na električno energijo 1,500.000 Din; trošarina na pnevmatiko je ostala 1,000.000 Din; prav tako trošarina na brezalkoholne umetne pijače 1,000.000 Din; trošarina na alkoholne pijače pa je od 36 milijonov zvišana na 37,000.000 Din; 35% banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom je zaokrožena od 27,824.160 na 28,000.000 Din; ostal pa je prispevek avtobusnih podjetihj za prekomerno uporabo javnih cest 4,000.000 in enako tudi odkup osebnega dela na banovinskih cestah 6,000.000 Din. Na razpravljanje o postavkah posameznih oddelkov banske uprave se še povrnemo. Banovinske davščine v dravski banovini V »Službenem listu« je izšel pravilnik o banovinskih davščinah za kritje izdatkov banovinskega proračuna Ljubljana, 2. aprila, banovinskih davščinah za banovinskoga proračuna Pravilnik o kritje izdatkov navaja najprej banovinsko doklado na državne neposredne davke. Na vse nepijeredne državne davke se po* bira 35% doklada. Odmerjajo in pobirajo jo davčne uprave ter jo odvajajo mesečno banovinski blagajna. Za te doklade veljajo predpisi za državne d ivke tako glede od* mere kakor tudi glede načina pobiranja, prisilnega izterjavanja, zastaranja itd. V drugem odstavku govori pravilnik o banovinskih davščinah na plesne prireditve, podaljš-nju policijske ure in 50% dokladi ua državno veselično takso. Za vsako javs no plusno prireditev se plačuje v mestih, Kopališčih in v območju uprave policije v Ljubljani banovinska taksa Din 300.—. v tr^ih Dii. 200.—. v vseh ostalih krajih pa Din 100.—. Oproščene so te takse plesne šole glede plesnih vaj, če se pri njih ne točijo alkoholne pijače. Ta taksa se more ods meriti povprečno. Za vsako podaljšavo policijske ure se plačuje v mestih, kopa* liscih in v območju policaje v Ljubljani bas novinska taksa Din 100, v vseh ostalih krajih pa Din 50. Ta taksa se ne pobira, če je že plačana taksa za javno plesno prire* ditev V tretjjem odstavku je govora o banp* vinski taksi na sečnjo gozdov, v četrtem pa o banovinski taksi na živinske potne liste. Peti odstavek govori o banovinski trošarini na potrošnjo premoga. Od premrl, ki se potroši na ozemlju dravske banovine, se plačuje banovinska trošarina, ki znaša na tono: pri rjavem pre* mogu in sicer pri kosoven Din 10, pri koc* kovcu in rovnem premogu Din 7, pri ore* hovcu Din 5, pri grahovcu, zdrobu in pra# hu Din 3, pri črnem premogu 50% več ka* kor pri rjavem, pri lignitu pa 50% manj kot pri rjavem premogu. Plačevanja te te*»Sarine so oproščena državna in samo* upravna telesa, toda samoupravna samo, v kolikor ne služi premog v pridobitne na* mene. r.adnlie premog za proizvajanje dek* tričnega toka. od katerega se plačuje bano* vinska trošarina Podfetja, ki uporabljajo premou kot sirovino za industrijskp prede* lavo. so te trošarine oproščena Trošarina sc ne plačuje tud' od premoga, ki ga ra* biio premogovniki za deputate svojim uslužbencem. V 6 odstavku je govora o banskih trp* šarin ih na konzum električnega toka. Banovinska trošarina znaša 3% od* škodnme. ki jo plača konzument za tok. Ta postavk i sc zniža na 25% za tok, ki se uporablja kot pogonska sila, a za 50% za tok, kplikor se uporablja v elektrokemija ske in elektix>matalurgione svrhe. Znesek tako izrfjčunane trošarine se zaokroži na desetine dinarja. Sedmi odstavek obravnava banovinsko trošarina na vino in ostale alkoholne pijače. Na vino, ki se proda ali podari za neposredni konzum ali pa za prodajo na drobno, se plačuje 1 Din trošarine od litra. Na vino, ki ima nad 18 stopenj alkohola, se plačuje banovinska trošarina po postavki za Špirit. Če ne presega množina podarjenega vina 5 litrov naenkrat, se banovinska trošarina ne pobira, kar velja tudi za zbirčno in mašno vino. Banska uprava mora oprostiti trošarine tudi vino, ki ga prejemajo prevžitkarji in ki ga dajejo vinogradniki v srezih Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota v zameno za druge pridelke. Na vse druge vrste alkoholnih pijač se pa pobira banovinska trošarina in sicer na pivo 60 Din od hI, na esence, ekstrakte in eterska olja z alkoholom 400 Din od 100 kg, na liter, rum, konjak in špirit 7 Din od hI in na žganje 5 Din od hekto-literske stopnje. Na potrošnje umetnih alkoholnih pijač se plačuje 10 par od vsakega •Jecelitra vsebine, od vsakega trsa šmar«iice pa letos 0.10 para. . Deseti odstavek govori o davščinah na hiše. oproščene državnega neposrednega davka. Letna banovinska davščina se plačuje po številu stanovanjskih delov v nastopni Izmeri: Od hiš z 1 stanovanjskim delom 10 Din. od hiš z 2 deloma l5, s 3 deli 20, s 4 deli 30, s 5 deli 45 Din. Če je število stanovanjskih delov večje od 5. se plačuje za vsak nadaljni stanovanjski del 20 Din več. Za stanovanjske dele se smatrajo samo sobe in cumnate, v katerih ljudje stanujejo, ne glede na to. v katere namene se uporabljajo. Enajsti odstavek govori o 1% banovinskt taksi od prenosa nepremičnin. Od vsakega prenosa nepremičnin se pobira 1% banovinska taksa. Pobirajo jo oblastva in uradi, ki pobirajo državno takso od prenosa nepremičnin- Davčne uprave jo odvajajo mesečno banovinski blagajni, vsi ostali nradi in oblastva pa sproti. Sledi banovinska darštfna na lovišča in ribolove ter taksa na lovske karte. Zakupniki občinskih lovišč in osredkov plačujejo banovinsko davščino, ki znaša 10% letne zakupnine, poleg tega pa še 50 par od vsakega polnega ha lovišča. Lastniki samosvojih lovov plačujejo banovinsko davščino v letnem znesku 50 par od vsakega polnega ha lovišča in sicer najdalje do 31. maja vsakega leta neposredno banovinski blagajni. Lastniki ribarskih (samosvojih in zakupnih) okrajev, ki so oddani v zakup, plačujejo davščino v znesku 25% letne zakupnine. Lastniki onih samosvojih ribarskih okrajev, ki niso- od- j dani v zakup, plačujejo 25% onega zneska, i ki bi se po vsej priliki dosegel, če bi se | ravnalo s samosvojim okrajem kot z zakupnim. Od vsake lovske karte, izvzeiuši oi.e državnih šumarskih nameščencev, se plačuje v kolkih banovinska taksa v letnem znesku 200 Din. Člani SLD in drugih 'ov-skih organizacij, včlanjeni v osrednji upravi SLU, imajo 80 Din popusta. Od vsake prodane lovske karte^gre Ho Din v banovinski lovski sklad. Trinajsti odstavek govori o davščinah na motorna vozila. Tej davščini so zavezana vsa v banovini registrirana motorna vozila in tudi možem* ska motorna vozila, ki se rabijo nad 3 me* sece na leto v območja banovine. Davščine so oproščena nerabna vozna, traktorji, motoma vozila v skladiščih, državna bano-vinska in druga samoupravna vozila, motorne brizgalne in reševalni avtomobili, motorna vozila dobrodelnih ustanov, motorna vozila izven uporabe nepretrgoma vsaj 6 mesecev in vsa začasno regulirana motorna vozila. Davščina znaša za osebne avtomobile za vsakih začetih 50 kg čiste teže 25 Din. pri tovornih avtomobilih za vsakih začetih 50 kg čiste teže 15 Din, poleg tega pa še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti do 1500 kg 10 Din, za vsakih na* daljnih začetih 50 kg 5 Din. Priklopni vo* zovi plačujejo od vsakih začetih 50 kg teže 5 Din, poleg tega pa še za vsakih zače* tih 50 kg nosilnosti do 1500 kg 10, za vsa* kih na daljni h začetih 50 kg pa 5 Din. Za motorna vozila in priklopne vozove, ki ni* raajo z zrakom napolnjene pnevmatike, se plačuje poleg tega še 60% po višek r Za traktorje za vsakih začetih 50 kg čiste teže 20 Din. Banovinska davščina na mo* torna vozila se plačuje vnaprej v polletnih obrokih. Sledi odstavek o trošarini na bencin. Na državno trošarino na bencin, potrošen v banovini, se pobira na vsakih 100 kg ben= cina 100 Din banovinske doklade. Plača jo v 24 urah oni, ki prejme bencin na ozem* lju banovine iz rafinerije, trošarinskega ali carinskega skladišča ali pa potom uvoza. Petnajsti stavek govori o trošarini na pnevmatiko. Na pnevmatike in obroče fz polne gume se plačuje banovinska trošarina v iznosu 25 Din za 1 kg. Končno govori pravilnik še o prispevku avtobusnih podjetij za preko* merno uporabo cest in pa o taksi na voz* niške izkaznice. Od vsake šoferske legiti* niacije se plačuje letina taksa za avtomo* briske šoferje Din 100, za usposobljence za motocikle pa 50 Din. Naši rudarji stradajo Z ljudmi se ravna slabše kakor z mrtvim blagom PovrSuike, obleke in vsa draga oblačila za gospođe in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Klavirski koncert Včeraj- zvečer- - je v Filharmoniji priredil koncert nas .domači pianist g. Ivan Noč, edini Izmed doma bivajoč in, ki se ni ustrašil ogromnega truda, ki ga zahteva naštudfiranje programa za klavirski koncert. V resnici mora vesten in ambicijo-zsn pianist sa to Žrtvovati mesece in mesece neumornega m napornega dola in uspeh, vsaj materialni, nI v nI kakem količka] usodnem razmerju s trudom, Ud ga je imel pianist in o katerim se laika seveda niti ne sanja Takle koncert se nanet-n lira-pianistu nekonko Jsplaca le, ako ga more plasirati na več krajih. Upam, da js g. Noč to tudi upošteval. Naša pubHka pa se tudi sama Čimdalje bol] zanikrna aa intimne koncertne prireditve in s zadovoljstvom lahko ugotovim, da Je včeraj kljub Velikem tednu in bližajočih ss praznikov v častnem številu posetiU koncert. % živahnim interesom sled U a izvajanjem ter pianista g. Nosa prav prisrčno po vsaki točki aplavdirala in ob sklep« preprosila, da js dodal se nekaj točk. 6. Noč js abeolviral program, na katerem sta bila dva Bacha, ob začetka znamenita Chaconna sa violino v transskrip-ciji Busonija, ob sklepu koncert za orgle v C-dum prireditvi g. Noč a, dalje Rame-du (Tamburin v prireditvi Godowskega), sopenova valčka v cis-molu in Ges-duru, dve etodi op. 10 m op* 36> ter trije sodobniki, Man: s preludijem, AJbeniz-Astu-rias in med njima Hrvat Tajčevlč a štirimi drobnimi balkanskimi plesi, prav imenitno klavirsko pisanimi in efektnimi, od katerih sta zlasti všeč prvi in zadnji. 6. Noč je podal vsa dela s prepricujo čim razumevanjem, umetniško zaokroženo, zato plastično, posebno šop ena (njegovi rojaki Poljaki ga dosledno pišejo tako in izgovarjajo s naglasom *sopen) poetično, individualno, nimucijosno poglobitvijo. Nočevo veliko znanje sloni na solidnem glasbenem temelja, kar ne dokazuje samo njegova izredno rasvita tehnika, temveč tudi odlična muzikalnost, is-glajen okus ter spreten in umetniško selo posrečen način, kako je razrešil lastno trransskripcijo Bachovega orgelskega koncerta. Včerajšnji koncert je Ml res prvovrsten užitek, kakršnih si želimo Se več! 33gbo3gšć, a2ftrajne->2. zato u - najcenejše J LJubljana, 2. aprila. Iz naših premogovnih revirjev že vsa zadaja leta ne dobivamo drugih poročil kot: kriza je vedno večja, produkcijo premoga se omejuje in rudarjem se znižuje delovni čas in zaslužek. Ko so še leta 1925 producirali naši rudnici 259 tisoč ton premoga, so ga leta 1930 producirali le 211 tisoč ton, od katere produkcije je bilo prodanih le 166 tisoč premoga. V leto 1925 so rudniki izplačali na delavskih mezdah 32.4 milijonov dinarjev, leta 1930 pa le 16.4 milijone dinarjev. Državne železnice so leta 1930 naročile v naših premojgokopih za 155 tisoč ton manj premoga, kot prejšnje leto. Svojo potrebščino so državne železnice krile po večini iz rudnikov izven dravske banovine. Kriza v rudnikih dravske banovine je bila vsled ogromnega izpada naročil državnih železnic še poostrena. V trbovellstfh revirjih in tudi drugih premogoSflopih se dela že celo leto 1930 le po pol šihta. Kajti znižano naročilo državnih železnic bi pomenilo za naše rudnike redukcijo 1200 rudarjev. Ker pa trboveljska premogokopna družba ni odpustila 1200 rudarjev, je skrajšala delovni čas na polovico. In še to ni bilo zadosti, večkrat se je še tekom leta praznovalo po več dni skupaj, kot sedaj za velikonočni teden n. pr. pet dni. Obupen položaj naših rudarjev. Ako bi rudar služil cel šiht, bi znašala povprečna dnevna mezda 45 Din. In še ta povprečna mezda dobi takoj neugodnejša rezultat, ako upoštevamo, da zasluži dve tretjini rudarjev le po 30—35 Din povprečno na cel šiht in da le ena tretjina rudarjev zasUužg višje mezde z akordnlm delom. Seda) ko se praznuje polovico delovnih dni, zasluži večina rudarjev koma] po 15 do 17 dinarjev na dan. S temi prejemki nihče ne more živeti. Naravnost katastrofalno pa je, ako se rudarje še na tem preskromnem zaslužku pr krajšuje, kot ravno sedaj za veliki teden, ko se jih je prisilo, da pet dni praznujejo. Delavska zbornicu je že leta 1930 v me* secu maju ugotovila, da dolgujejo rudarske družine samo v Trbovljah trgovcem čez tri milijone dinarjev, za živila Kako bi naj bilo tudi drugače, ko rudar ne zasluži tudi najnujnejše za vsakdanje življenje Da na* siti družino, se v sili poslužuje kreditov, Id pa tudi enkrat usahnejo. Letos se rudarji ne morejo več posluževati kreditov in po rudarskih revirjih se je pričelo stradati v taki meri, kot doslej še nikdar. V rudnikih dravske banovine je zaposlenih 8500 rudarjev. Vsi tf tisoči imajo na teden po-vprečnp po 120 dinar j ca- dohodkov in ogromna večina izmed njih mora živeti s tem denairjem ne samo sebe, ampak tudi svoje družine. In da 8 tem denarjem pet ali šest želodcev na teden ne more biti nasi* čenih. je več kot gotovo. Tu se pravi stra* dati in gledati, kako družina z očetom vred polagoma mrje od gladu. Predstavniki rudarjev so ponovna m ponovno merodajne faktorje prosili za od* pomoč. Predvsem žele rudarji, da se /viša zopet produkcija premoga, da dobe zopet vsaj celodnevne šihte. Produkcije pa za= enkrat ni mogoče drugače zvišati, kot z zvišanimi naročili državnih železnic. Pri dobri volji gotovo ne bo težko doseči, da dajo državne železnice naročilo vsa^ za ono koUčino, kot so prejele leta 1929 premoga iz rudnikov dravske banovine. Vsako leto poteče s koncem državnega budžetskoga leta tudi pogodbi med premn-gokopi in državno železnico. Dosedaj >** pa še nikdar ni med letom poskrbelo za obnovitev pogodbe. Nekaj dni pred 1. aprili m vsakega leta se skličejo pogajanja, ki ?o pn-tem vlečejo v neizvestnosti več tednov. Med tem časom podjetja omejujejo obratovanje premogokopov deloma opravičeno radi pomanjkanja naročil, deloma pa tudi sate, da se dobe prihranki na račun rudarskih mezd, ki naj po mnenju rudarskih orala lačni in raztrgani kriče po delu in i trm pomagajo zaključiti hitrejše in uspešnejšo poslovne pogodbe ■ državno upravo. Kajti resnica je, da se je rudarjem redno takrat najslabše godilo, kadar so se sklepale pogodbe i državno opravo. Pričakujemo, da pride tudi za rudniške revirje v najkrajšem času boljši čas, da predvsem državne železnice vsaj za bližnla leta omogočijo večjo produkcijo in s tem normalni zaslužek rudarjem. Pričakujemo, da premogokopne družbe opuste m i* li, da so krize dobrodošlo sredstvo, da se delavstvo še bolj potlači. Doltnost vseh merodajnih faktorjev je, da so na višini situacije, da vedo, da je lakota hud gospodar in da »i dobro, če se i sivimi življenji slabše ravna, kakor s mrtvim blagom. Preureditev Moskve V Moskvi je bila te dni otvorjena razstava osnutkov, nanašajočih se na preureditev Moskve, Leningrada in drugih večjih mest sovjetske Rusije. Glavni namen razstave je seznaniti javnost z načrti rekonstrukcije največjih industrijskih središč. Posebno pozornost posetnikov razstave vzbuja načrt preureditve Moskve, ki ga je zasnoval nemški arhitekt Kurt Mayer. Nemški arhitekt si je zamislil do-slednjo decentralizacijo Moskve. Sredi mesta, okrog Krenila, Leninovega mavzoleja m Rdečega trga je pustil samo centralne vladne ustanove. V kroga okrog mesta je razvrstil poslopja sovjetskih itrustov. Pas za tem krogom je prepuščen stanovanjskim hišam uslužbencev, centralnih ustanov, trustov, zvez rtd. Iz središča mesta je odstranil nemški arhitekt vsa gledališča in kino. Kulturna podjetja, trgovine itd. so pre, nesena v poedine okraje. Zveza med pwdinimi okraji ne vodi skozi središče mesta, temveč gre po ovinkih. Salon lepote v bolnici Na kliniki za duševne bolezni v Galvestonu so napravili za bolnice salon lepote. Salon je opremljen z vsemi pripomočki za nego lepote, z aparati za sušenje las in kodranje, na razpolago so pa seveda tudi vsa kozmetična sredstva. Salon lepot ev bolnici ima dvojni namen. Na eni strani naj bi bolnice z njegovo pomočjo pazile na svojo zunanjost, na drugi ima pa salon tudi psihoterapevtično nalogo, ki je mnogo važnejša od prve. 2ene, ki pridejo v bolnico, dobe s tem občutek, da niso povsem zapuščene, saj lahko skrbe za svojo zunanjost in zadoste svoji glavni težnji. Baš pri duševnih boleznih je zelo važno, v kakšnih razmerah bolnik živi. Kratke izkušnje s salonom lepote v bolnici so pokazale, da je prišel na idejo opremiti kliniko s takim salonom dober psiholog in poznavalec ženske duše. Neumnost je večna Kako neumni so ljude, priča obravnava proti Osmerju Beduru v Parizu, ki se je pečal s »praktično magijo«. Za prorokovan je je rabil kristalno oblo, v kateri je videl baje vso bodočnost in je lahko človeku svetoval, kaj storiti, da doseže v življenju vse, kar si želi. Dolgo je posloval brez najmanjših ovir. končno so pa prišle njegove ma-hinacije na dan in mož je moral pred sodnike. Lvonski trgovec Co molki je prišel nekoč vprašat preroka, kaj storiti, da gospodarsko krizo ne le srečno prestane, temveč da bi imel od nje po možnosti Še kaj koristi. Prosil je Be-dura. naj pogleda v svojo oblo in mu pove, kaj ga čaka. Prerok je res pogledal in odgovoril: »Vidim mesto Asnier — hišo bHzu cerkve. Tam čaka na vas neki Fichter. Dajte mu 5o načrtu inecenatorja g. Uljaniščeva, kosui-md so napravljeni v gled. ateljeju pod vodstvom def-garderoberja g. Pollaka. Plese je nastndiral baletni mojster g. Golovin. Predstava, ki je novost za našo opero :n občdnetjvo ,bo gotovo vsled svoje mehke, lepe vsebine zelo zanimala in ugajala. Opozarjamo na predprodajo vstopnic v operi. — V ponedeljek zvečer se ponovi Oharpontiera opera Laiiza v premijerski zasedbi. Sokol L LJubljana — Tabor sporoča čianstvu, da je preminil br. Ivan Ažman, magdstramd nadofidjai v p. Pokojutk ie bil naš ustanovni član tn đblsNiMn' taiirk dru-Štva. Dolžnost naša ie, da ga spremimo na njegovi zadnji poti v svečanem kroju s praporom. Pogreb bo danes ob 17. ur iz hiiše žalosti (7. mestna hiša za Bežigradom). Zbirališče članstva v kroiu pred hišo žalosti. Neizkušena. — Mamica, ali je težko obdržati kako tajno zase? — Tega ti ne morem povedati, draga hči, ker sama nisem nikoli izkusila. Stev. 74 >SLO VENSKI NAROD*, dne 2. aprila 1931 ^trao 3 NAZNANILO Vsem svojim cenjenim obiskovalcem in znancem želim VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ter naznanjam, da od 1. aprila 1931 vodim sam svojo gostilno »Pod Trančo«. Točil bom prvovrstna ter pristna vina: Dol. črnino od Sv. Križa pri Kostanjevici.......liter Din 14.— Vrbno belo ,................ » » 16.— Bizeljsko belo................ » » 12.— in vina z otoka Krka............. » » 12.— Za velikonočne praznike čez ulico 1.— Din ceneje ter se priporoča Josip OIup Dnevne vesti — Češkoslovaško odlikovanje. Prez -dent Masarvk je odlikoval za državljanske zasluce z redom Belega Leva I. stopnje našega trgovinskega ministra J. Deme-t t o v i ć a. z redom Belega Leva H. stopnje našega poslanika v Pragi dr. Alberta K ra mer j a m načelnika v trgovinskem ministrstvu Milivoja Pil j o. z redom Be-lejra Leva III. stopnje svetnika v finančnem ministrstvu Petra Borisavljevića in Radmira B u j d i ć a. svetnika v trgov, ministrstvu dr. Milana Lazare v ič a, generalnega konzula v Beogradu dr. Avgusta M i š e t i ć a. tajnika zbornice za TO! v Ljubljani Ivana Mohoriča in generalnega tajnika zavoda za zunanjo tr-g. vino v Beojrradu Jut j a T o m i č i ć a, z redom Beleča Leva IV. stopnje tajnika v trgovinskem ministrstvu Milana A n t u I a, legacijskega tajnika v Beogradu Dušana Da i iči ć a. legacijskega tajnika v Pragi Oiorgjo Rj u riči ča in šefa ' bineta trgovinskega ministrstva dr. Boško Maši ć a. —Iz diplomatske smžbe. Našemu poslaništvu v Pragi je bil dodeljen legacijski svetnik dr. Lazar Bajić. — Razpis ustanov. Univerzitetna upravo v Ljubljani razpisuje za Studijsko leto 1931-32 dve ustanovni mesti dr. Pavel Tu-nerjeve ustanove, vsako v višini 42.000 Diu. namenjeni za enega jurista in enega filozofa slovenske narodnosti, ki sta položila državne (diplomske) izpite ter dobi'a doktorat na ljubljanski univerza. Ustanovi imata namen omogočiti najvrednejšim prosilcem enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstvenih žariščih (Pariz, London, Oxford, Cambridge itd.) da nadaljujejo strokovne študije. Prošnje je treba vložiti do 15. maja. _ Znižanje obrestne mere. Denarni zavodi v Ljubljani naznanjarjo, da obresru« jejo pd včeraj na 3==me6ečno odpoved vezane vloge po 6% letno. Že obstoječe vlo* ge, vezane na odpoved, se tem potom od* povedujejo in se bodo po preteku odpo* vcdnoga roka pbrestovaie tudi po 6% letno, — Proračun drarske banovine ta lete 19M1/82. r-Službeni list kr. banske uprave dravske banovine" št. 32. z dne t. t. m., ki je izšel danes, objavlja proračun izdatkov ln dohodkov dravske banovine za leto 1931 /32. — Velikonočna podpora invalidom. Ra«* deVievanje velikonočne podpore amva-lidom se je pričelo v Beogradu danes. Podporo dobe v prvi vrsta invalidi katoliške vere iai sicer v Beogradu bivajoči v pisarni ob* lastnega odbora udruženja vojnih invali* dov. onim v drugih krajih bo pa poslana podpora po pošti. — Velikonočni izleti hrvatskih planincev na naše planine. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi za velikonočne praznike za svoje čilane več skupnih izletov, med drugimi, tudi smučarski izlet na Stani če vo kočo in smučarski izlet na Peco v Karavankah. Smučarji, ki so namenjeni na Staniče vo kočo. so se odpeli aH iz Zagreba že danes opoldne, na Peco namenjena skupina se pa odpelje v soboto opoldne. — Učiteljstvo v vednost. Zaradi pedagoškega tečaja in uradniškega zakona bo ^Učiteljski tovariše zakasnel «i izide koncem tega, odnosno začetkom prihodnjega tedna. — Liudsko štetje poide gladko od rok. Statistični urad splošne državne statistiike v Zagrebu je prejel od banskih popisnih odborov v Ljubljani, Zagjrebu in Splitu poročila o pripravah za liudsko štetje v pcedinih okrajih in mestih dravske, savske in primorske banovine. Iz poročil je razvidno, da bo ljudsko štetje opravljeno v redu in pravočasno. — Kvas je podraiil. Ker so se s skupnim davkom na poslovni promet nekoliko povišale dajatve izdelovalcev kvasa so slednji sklenili povišati cene kvasu in sicer za 20 para pri kg. tako da stane sedaj kvas 51.20 Din. Na deželi so peki in drugi kupci o povišanju že obveščeni, v LJubljani bodo pa po praznikih. — Lažni popisovalci v Zagrebu. Še predno se je pričelo v Zagrebu ljudsko štetje, so začeli hoditi po mestu lažni popisovalci k; so zahtevali od vsakega po-edinca za popisovanje 1 Din. eden je pa mimogrede »suni1- nekomu še suknjo. To je najnovcisi način beračenja in ni izključeno, da se pojavijo taki tiči tudi po drugih mestih. — Radi pomanjkanja prostora smo morali danes nadaljevanja romana izpustiti. — Sklad za podplranie brozposelnni radarjev. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani je poslalo .rudarskim podjetjem svojega področja tole obvestilo: Gospod minister za šume m rudnike je s svojo naredbo z dne 30. t. m PBr. 4766 odobril ustanovitev sklada za podpiranje brezposelnih rudarskih delavcev pri bratovskih blagajnah in odredil od 1. apriJa vplačevanje prispevkov jd delavskih brutozaslužkov po ni vii o toliko od poslodajalcev. \14% in Plačevanje prispevkov se naj vrši na isti način kakor ostali prispevki v bratovsko Magaino. 0 skladu se bode predpisal po-sebe pravilnik, ko bo naredba objavljena v »Službenih Novinah«.' Naroča se vsem rudarskim in topilniškim podjetjem, ki so ^-"-laniena pri Glavni bratovski skladnici v Liabllani. da zaČnn s 1. aprilom t 1. pobirati omenjene prispevke, vpoštevaje vse zaslužke uelavstva. — Ra/id društva. Narodna čitalnica v Gorenji vasi se je na občnem zboru prostovoljno razšla. Imovina pripade sokol-skemu društvu v Gorenjem Logatcu. — Živinorejsko zadružništvo v kranjskem okraju. V občini Kovot pri Tržaču na Gorenjskem se je te dni ustanovilo živinorejsko selekcijsko zadrugo. Propagandno pripravljajo delo kmetijskega referenta iz Kranja je imelo tudi v tem prece^ zamotanem slučaju vendarle uspeh. Rodovna komisija nove zadruge bo pričela že v kratkem z odbiranjem plemenske živi-vitie za vpis v rodovno knjigo. S to ustanovitvijo pridobi »Zveza živinorejskih selekcijskih zadrug za pinegavsko govedo< v Kranju svojo šestnajstvo članico-zadru-go. Kakor se sliši, se bo kmalu uresničila tudi namestitev kontrolnega asistenta pri omenjeni zvezi. Pričakujemo le še enako zadružno združitev živinorejcev v Poljanah nad Škofjo Loko in v Sorioi. nakar bo kranjski srez dobesedno omrežen s selekcijski mi zadrugami za pinegavsko govedo. — Triglavski dom na Kredarici (3615 m) je oivorjen in popolnoma oskrbovan od 2. do vključno 9. t. m. Sedaj, ko ie v nižini že s kopne! sneg. bodo našK smučarji na prostranem Triglavskem ledeniku najidc-alnejša smučarski teren. Za dobro in ceneno preskrbo ter toplo prenočišče oa ie v obilni meri preskrbljeno. — XV. mednarodni poljedelski kongres v Pragi se bo vršil, kakor je bilo že objavljeno, v dneb od 5. do 8. junija t. L pod protektoratom prezidenta T. G. Masarvka. Za ta kongres se pojavlja veliko zanimanje, kar se da sklepati iz števila vposlanih referatov odličnih strokovnjakov raznih držav. Obisk Prage bo zlasti zaradi železniških popustov olajšan. Doslej so sledeče države dovolile 33—50 odst. popusta: Belgija, Danska. Francija. Bulgarija, Holandska, Estonska, Italija, Jugoslavija, Litavska, Madžarska. Nemčija, Norveška, Portugalska, Španija, Avstrija, Turčija, Alžir in Češkoslovaška. Med drugimi so osebno udeležbo obljubili mnogi odlični kmetijski strokovnjaki, zastopniki vlad sosednih držav, delegati mednarodnega agrarnega instituta mednarodnega urada dela v Genevi. Po končanem kongresu, ki je razdeljen na 7 sekcij, se bodo gosti udeležili ekskurzij, ki so razdeljene takole: ]. 6 enodnevnih ekskurzij v razne kraje v bližini Prage, tako da se vsakokrat zvečer udeleženci vrnejo v Prago. 2. 4 šestdnevne ekskurzije, ki se odpeljejo iz Prage v najpomembnejše kraje države. Ogledali si bodo poljedelske obrate, industrije in zadruge. 3. 1 štirinajstdnevna celo državna ekskurzija, ode udeleženci si bodo ogledati vse dežele republike in njene naprave. Udeležba na kongresu bo organizirana potom posebnih propagandnih komitejev, izmed katerih je bil eden ustanovljen tudi v Jugoslaviji. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo. Najvišja temperatura je znašate v Splitu 10.4, v Zagrebu 9.2. V Ljubljani in Skopi j u 8.2, v Beogradu 6.2. Davi je kazal barometer v Laublfjani 766.5 mm, temperatura je znašala —0.8. — Samomor industrijalca. V Vinkovcib se je včeraj ustrelil 27-letnj industrijalec Samuel Marto«. Vzrok samomora ni znan. Zapustil je pismo, v katerem prosi ženo, naj mu ta korak odpusti. — Velik požar v Brčkem. V Brčkem pri Sremski Mitrnvici je te dni izbruhnfl veHk požar, ki se je naglo širil na vse strani. Ogenj je nastal v mali delavnici in se razširil na sosedno hišo, kjer je bilo skladišče bencina, ki je eksplodiral. Ker je pitoa? močan veter, se je ogenj razširil še na tri poslopja. Gorelo ie vso noč. Vse hiše so pogorele do tal, zgorelo je pa tudi mnogo živine, Škoda znaša 1 milijon Din, k sreči so pa vsi posestniki zavarovani. — Kupčija z dekleti v Vojvodini. V Bački TopoH so prišli orožniki na sled podjetni dTužbi. ki je kupčevala z dekleti Orožniki so bili namreč obveščeni, da znani moški iz Topole često potujejo z raznim dekleti v druge kraje. Orožniki so ugtovfli, da so mlada dekleta odvajati v javne hiše ali pa v razkričane gostilne. Tako so med dragim ugotovili, da so 14-letuo Rosiko B. odvedli v Novi Beče.f. kjer so jo izročili v najbolj razkričano bezni-oo. Ker je bila deklica 14 let stara, so po-naredih njen krstni list. Orožniki so aretirali več uglednih posestnikov. — Po treh letih prijet morilec. V novembru 1928 je bil v Beški v Vojvodini izvršen roparski umor. Neznani storilci so ponoči vdrK v hišo posestnika Filipa Kniesla, zvezali nočnega čuvaja, mlinarja, ki se je branil, pa ustrelili. Streljali so tudi na njegovo ženo, pa jo k sreči niso zadeli. ZIočtacT so odnesK precej bogat plen in izginili i brez sledu. Cez dve leti so pa orožniki zločinski tolpi vendar prišli na sled. V Indji-ji so aretirali Vincenca Nagva i« Andreja Urge, pri katerih so našli uro umorjenega mlinarja Kniesla. Nagv je izpovedal, da je roparski napad zasnoval ci. gan Josip Komparov, sodelovali so pa tudi Pavel Lakatos, Svetislav Nik-riiC. Andrej Sarkezi in Rada Jovanović. Dočim se je orožnikom posrečilo vse člane zločinske tolpe poiovitš iti izročiti sodišču, se je Komparov prav spretno skrival. Te dni ga je pa na kolodvoru v Karlovcu aretira! stražnik Tvaniševič v hipu. ko je hote! vstopiti v vlak. Cigan se pa ni pustil aretirati, potegnil je samokres in ustrelil na stražnika, k sreči ga pa n; zadel. Stražniku se :e posrečilo cigana razorožiti in vkle-niti. Seveda Komparov trdovratno zanika zločin, našli so pa pri njem razne predmete, last pokojnega Kniesla. Cigana so izročili sodišču. Iz Liubliane —Ij Frančiškanski most so davi morali zapreti skoraj do polovice širine, ker je bila nevarnost, da se kdo ne zaleti v tam postavljeni motor, kar bi bilo pri stotinah v delo zavarovanih zijal prav lahko mogoče. Skozi ozki prehod se sedaj gne-tejo tramvaj, avtomobili in vozovi vseli vrst, kolesarji, mali vozičlkj in cize ter množice pasantov v vedn: nevarnosti, da se ne zgodi kaka nesreča in ne pride kdo pod kolesa. Ker spada Frančiškanska most med naifrekventuejše točke mesta, te dni je pa zaradi velikonočnega trga. božjih grbov in dTugih cerkvenih opravil promet še povečan, bi bilo umestno, da mestna uprava dirigira vsaj tovorne vozove in avtomobile čez Zmajski in Šentjakobski most. saj se prvim ne mudi, za avtomobiie pa ovinek tudi ne pomeni velike zamude. Ker je pa drugih vrzov že itak malo. naj bi bil promet čez most, dokler bo zožen, odprt le za pešce in k večjem še za kolesarje in ročne vozičke. —I j Žegen se nam obeta in na trgu so se davi pojavili jerbasi vseh mogočih velikosti, na žalost pa med njimi ni več lepo pisanih, kakor so bili stari, ki so z njimi dekleta, ko so nesle kolač, gniat. neriihc rn hren v cerkev, tako postavljale. Pri hiši jc bil v shrambi vedno varno shranjen le za žegen namenjeni jerbas s posebno lepimi ornamenti v večin barvah, ki je bi* ob svoji varčni vlogi pokrit z lepo vezenim prtičeni. Rdeče in modre rože so cvetele na njem, na sredi se je pa svetilo Jezusovo ali Marijino ime, ob robu venčka okrog svetega imena so pa pričale letnice, da ga je vezla še stara mati ali celo prababica. Današnji jerbasi imajo tudi bolj nerodno obftko in so pleteni iz vi ter le dveh barv. Vitre so ali bele ali rumene, ornamenti pa vsi enaki in le temnomodri. Naše pletarstvo je v rokah inteligentnih strokovnih učiteljev in njih dolžnost je, da narodno umetnost varujejo, kjer pa izginja, jo pa lahko zopet ožive. —I] Regulačna dela v glavnem tivolskem drevoredu so te dni zelo napredovala in sicer ker dela mnogo delavcev ter v lepem, naravnost idealnem vTemenu. Leva stran je že kanaJazrrana. Zdaj polagajo kanalizacijske cevi na desni strani, ravnajo viš$c nasuti drevored s poleg ležečim terenom m včeraj so tudi rzfcapa': jarek po vsem drevoredu po sredi za položitev električnega kabla. Pritiskih cevi ne bodo odstranili, podrli pa bodo plinske svetil jke. —4rj Zanimiva razstava. Dnevi ob 20. bo otvorjena v maH dvorani Narodne gale* rije nastava 15 vzprnejših dekoriran m iz* ložb raznih trgovskih strok in nekatera vzornejea del« udeležencev večernega te* čaja za reklamo in dekoracijo izložb, ki se je vnšii od 25. januarja istotam. V toča-ju so poučevali g&. absolvent višje trgovske šole za reklamo in dekoracijo v Berlinu g. 4Han Prenk. akademJčni slikar prof. Saša Šantel in inž. Matanovič. Tečaj, ki ga je posečalo v zs četku 46, ob koncu pa 30 ude* tožencev, se zaključi drevi. Razstava bo pok »z al a uspeh tečaja. Odprta bo danes in jut ni od 20. do 21. Vstop prost. —lj Popisni komisarji za Ljabljano se pozivajo, da takoj vrnejo preostale osebne Dopisnice (obrazec 2.), ker jih je nekaterim popisovalcem zmanjkalo. Prid rže si naj le potrebno število popisnic za rezervo. Radi enotnega izpolnjevanja obrazcev se bo te dni vršil ponoven sestanek popisovalcev, čim prejme popisni odbor nekatera pojasnila o načelnih vprašanjih od Statističnega urada v Zagrebu. Mestni popisni odbor v Ljabljaai. —U Na koncerta ge Pavla Lo vsoto ve v sredo, 8. t. m. izvaja del programa njena hčerka gdč. Majda Lovšetova, ki je zadnjič nastopila z izredno sigurnostjo ter si s svojim lepim in izvrstno šoJatiim glasom na mah osvojila v velikem JHevflu zbrano koncertno publiko. Njen nastop le zelo siguren, nastavek lep in čist, posebno pa je izvežbana v koioraturi. Koncert se ponovi z istim programom kakor je bil 6. marca, vstopnice so v predprodn.il v Matični knjigarni. —9 Bolgarska pianistka v Ljubljani. V petek, 10. t. m. koncertira prvokrat v Ljubljani bolgarska pianistka gdč Dobri Hristova. hčerka znanega bolgarskega komponista Hristova. O programu in drugih podrobnostih spregovorimo prihodnje dni. —1} Umetniška Matica v LJubljani. Dodatno k poročilu o občnem zboru Umetniške Marice omenjamo, da so bili izvoljeni za predsednika ing. arhitekt Domici-jan Serajnik. za podpredsednika slikar Nfeinde Vidmar, za tajnika književnik Tone Seliškar, za blagajnika kipar Tine Kos, za odbornike pa: slikar Ivan Kos, slikar Drago Vidmar, dr. C. Jelenec in dr. Hugo Baumgarten, preglednika sta pa slikar Franjo Stiplovšek m Roza SeliŠkar. —lj Sa vHikooorno nedeljo premiera sen&ifijonaloega kulturnega ivovnega v«*le-filma >Afrika govori«. V nedeljo ob 1. url dop.. bo predvajala Z. K. D. v prostorih "Elitnega kina Matira grandiozni velefilm »Afrika govori«, na kar opozarjamo cenj. občinstvo- Za film vlada že danes splošno zanimanje, zato prii^roramo cenj. oočinstvu nabavo vstopnic v predprodaji. hobi I ^ bodo v soboto od 11.— lH. ure pri blagajni Elitnega kina Matice in to sumo za nedeljsko premierno predstavo. Naslednja predstava bo na velikonočni |M>nedeljok tudi ob 11. uri dof». <>d torka dalje pa bo film na sporedu dnevno ob pol treb riop. —M Ciril Metodove razglednice za velikonočne praznike se dobe v trgovinah, trafikah in družbeni pisarni, Beethovenova ulica št. 2. Kupujte razglednice, ker s tem podpirate obmejno slovensko šolstvo. Ljubljančani se zabavajo Na frančiškanskem mostu se vse tonete radovednežev, ki se zanimajo za regulacijo Ljubljanice Ljubljana. 2. aprila Torej, Ljubljančani se zabavajo. Se mora io zabavati, kaj mislite, da bi še bilo drugače vredno živeti! Glavno ie pa pri vsej stvari to, da jim zabave nikdar ne manjka. Če ni senzacije, si jo p« naredimo. Najprej pa moramo omeniti, da ne «zre za nič aprilskega. T-etudi -*o prvoapril^ke zanimivosti najbolj aktualne, ker so najbolj zanimive kot je soditi po zanimanju ljudi za včerajšnje časopisne izdaje. Včeraj so namreč čitali liste celo tisti, ki uiti ne vedo, da izhaja ta ali oni list. In časopisje je dvignilo naklado.-. Toliko in toliko socijalnih vprašanj se je včeraj reševalo po časopisju kot vse leto ne... ln sicer aktualnih ... Dokaz, da pač taka vprašanja smatramo za največje šale. No. »lavno je ;>a, da se Ljubljančani zabavajo, glavno je vedno zabava, četudi nočemo priznati. Toda Ljubljančani se ne zabavajo samo s prevažanjem z novim tramvajem v Šiško in z brezplačnim Fi«>ovčeviin iiolažem. temveč ♦ndl z drugimi cenemi prizori ali dogodki. Tako nastane iz dogodka še en dogodek, ali iz dogodka senzacija. 0 tem pa že moramo spregovoriti, senzacije so iavne zadeve, ki se morajo javno obravnavati in tolmačiti. Kaj se torej godi tako strahovitega ali važnega zopet v metropoli slavnega rodu Janezov? Da, godi se in sicer celo velika stvar, zgodovinska po eni, pomembna In čudovita po drugi strani, sploh pa kakor se vzame. Kot je videti, Ljubljančani so jo vzeli resno in s tem moramo računati. Včeraj je pričel v Ljubljano kmet, to je tiste vrste človek, ki mu pravijo Ljubljančani — hribovec. Torej, hribovec je prišel na Marijin trg; z rdečo ruto si je brisal nos ter štorkljal s težkimi škornji po trgu. Namenjen je bil na trg, menda je nesel jajca na -prodaj, kar je postranskega pomena. Vajen je zmerne hoj^, dolgega koraka, menda še svoj živ dan ni tekel. Tokrat se je pa spustil v divji tek kar na lepem, naenkrat, ne da bi mu bil tramvaj za hrbtom ali kakšna druga pošast, ne da bi se ustrašil Prešernove muze, res, čudež se je mogel zgoditi, da ga je spravil iz ravnotežja. Pa ni bil čudež, nego hribovec je hribovec, pa ima zaradi tega srce in nepokvarjeno pamet. Zato je pričel teci. da bi rešil življenje nesrečnežu — komurkoli, saj hribovec ne pomišlja, če je treba pomagati, komu pomaga-Morda je samo mislil, da nihče drugi ne upa nesrečnežu na pomoč ▼ Ljubljanico, ker so vsi gosposki ter so v pražnjih oblekah, ki bi jih bilo škoda zmočiti. Torej tako je bilo: na frančiškanskem mostu se je gnetla polovica Ljubljane ter strmela v Ljubljanico, hribovec je pa mislil, da gledajo potapljajočega se nesrečneža. Potem je videl, kaj je na stvari. In gotovo mu je odleglo, ker ni bilo nifc hudega. Saj je Ljubljanica le dobro ped visoka ter celo delajo v nji. Tako! Delajo torej, no, dobro znamenje, da delajo tudi v mestu, ne samo po hribih, da ne postopajo vsi — ai je mislil hribovec in šel naprej po opravkih. Kaj si pa mislijo Ljubljančani? To je za nas prehuda ugaDka. Sicer pa. kaj si naj mislijo, dovoli je. da se zabavajo. Zabava je pa tudi poštena. Pomislimo: Ljubljanico regulirajo! To je res nekaj tako nenavadnega, da Ljubljančani ne morejo verjeti lastnim očem. četudi stoje ves dan na mostu. Menda se potihem blagrujejo, da so doživeli ta velik zgodovinski dogodek in ta sreča jim ne da miru (ali baš mir — na frančiškanskem ino9tu namreč), da ne morejo ostati doma, ter morajo prisostvovati s srei in z očmi, kako se izpreminja podganji revir v nekaj nezaslišanega, a neštetokrat ob- Pattiera Vsi so gotovo že culi ime slavnega tenorista, našega rojaka iz Dubrovnika, toda le malokateri so slišali njegov čarobni glas! Prva prilika, slišati slovitega pevca, ki je član drž. opere v Berlinu, se nudi Ljubljančanom za Veliko noč ko bo gostoval v Elitnem ki Malici in pel v opernem velefilm u Velesenzacija! Veleatrakcija! Predprodaja vstopnic bo v soboto od 11. do 13. ure! ljubljenega, fantastičnega. To jo v resnici tako velik dogodek, da je frančiškanski m psi premajhen za občudovanj. \ sak. ki ure mimo. se ustavi. In šele zdaj se vidi. kako močan je frančiškanski most. ki vzdrži taksno težo, i>oleg je pa šele zdaj na frančiškanskem mestu res f>ravi velemestni promet, kar je tudi važno, se vsaj lahko pobaha-mo. da smo velemeščaui; promet ^;.*-ual pobliže. Potem >e je pridruži] gornjemu cirkusu ter obstal ko vkopan. Morda stoji še zdaj. če ne on. pa na stotine drugili. — Tko me že boleja noge, da na maram naprej! — jotožU d miri — Pa se spočij, še mal stoj! — sa je iažil tovariš. — Kua du naredi? — je vprašala i:^-spa v kožuhu. — Tistla kurnk jim je napot. v Ljubljan-ca ga boja zvekl, kar po amerišk, vsaj man več smrdel! — ji je postregel /. informacije penzijonist. In kakšne pozornosti je deležen vrtalni stroj! Ljudje se ga ne morejo nagledati in naslišati. četudi rjove kot zverina. Niln-e r.e ve potuhtati, kakšen zlomek in /akai dilmbdtrcnljd-ža kemanprŠksČillfi p.zn — S tem pa Ljubljanca pumpaja, kaj ne? — Ne, Ljubljanca vrtamo! — je c* I govori 1 delavec. — Kua misleš, da uš mene? .hiter, ko bo dekleta in največ jih je tam. kjer je največja uruzga, ne donst Četudi ni prexipust. vendar se gneto tudi gneča; ali tišče okoli žensk bolj moški kot drugod, ali pa iščejo same stiske, tega ne bomo ugotavljali, reči je treba le. da žk nikjer ne manjka, kar je menda prav, ker drugače ne more biti. Občudovalci Ljubljanice občutju jejo nemo, kdo bi pa tudi mnogo govoril, ko pie-kipevajo čustva! Kar naenkrat je pa tišino prekinil otročji krik. Otrok ie vtaknil glavo skozi odprtino ograje ter občudoval z mamico vred prečudne stvari, da je kar pozabil, kje ima glavo; ko se je poteui hotel zravnati, se mu je zazdelo, da se ga je oklenila okoli vratu strašna ]>ošast, ni se mogel premakniti. Mamica se je do smrti prestrašila, a brez potrebe, bližnji možak je kaj kmalu potegnil otroško glavico na to st«~an. In hvaležnost je bila seveda velika ... Toda s torij ni konca, mi pa moramo končati, zlasti še, ker ni treba več ničesar pripomniti. Čudna gospodarska anketa Današnji »Slovenec« pojoča a Ljutomeru, datirano z 31. marcem: »Danes do« poldne se je v telovadnic; roešČant*ke šole v Ljutomeru vršila javna gospodarska an« keta, katero je po nalogu kralj, banske uprave sklical okrajni načelnik g. dr. Tr* stenjatk. Ankete ae je udeležilo okoli 30 zastopnikov ok^L-uških občin in gospoda** • skih korporacij. IzrvesH so se razni predlogi o političnem, socialnem in gospodarskem »tanju tukajšnjega okraja, kakor sledi: SpJpano politično stanje v državi .->e odobrava Predlaga pa «e, naj ne uvede parlamentarni način vladanja, a tako. da bo parlamentarizem prinašal korist nar o* du, ne pa poHtionim strankam. — Splošno se opaža, da se razni predlogi kralj, batu siki upravi premalo upoštevajo. Kot vzrok gospodarske krize se je na« v^jala svetovna nadprodukcija kmetijskih in industrijskih izdelkov ter nezdrave so* cialne in gospodarske razmere. K temu se pridružijo še neugodne trgovinske pogod* be z inozemstvom. Našemu izvo-zu sc dc* lajo ovire, medtem ko je uvoz naipotrcbs nejerih industrijekih izdelkov otežkočen z nempravičenimi carinami.« Itd. Zanimivo bi btfo prečita-ti vse predloge in morebitni zapisnik o razpravi na tej javni gospodarski anketi. Praded se je četrtič oženil Zek> zanimivo svatbo so imeli te dni v Trentonu. 94 letni starček Samuel Jarrov je stoipil četrtič pred oltar z nevesto, ki je celih 50 let mlajša od njega. 2enin se ne odlikuje samo s tem, da bo kmalu star 100 let, temveč tudi kot najstarejei poglavar mnogoštevilne rodbine. Živin ima še šest sinov in hčer, vsi seveda že v sohdni starosti, dalje 47 vnukov. 35 pravnu-kov rn 5 prapravnukov. In vsa ta številna rodbina se je zbrala na pradedovi svatbi. Pred poročno gostijo .ie dejal ženin v napitni-ci, da se je oženil zato. da bi imel na stara leta človeka, ki bi mu stregei. Od svoje ljubljene žene pričakuje na stara leta vsaj toliko naklonjenosti, da mu bo stregla. Zdaj pa seveda še ne misli na postrežbo, ker je kljub visoki starosti še izredno čil in edrav tak^. da zakonsko breme njegovi četrti ženi menda ne bo pretežko. Srajce, športne in modne, kravate in nogavice, v krasni izbiri in najceneje pri Sterk nasl. Karničnik, Stari trg IS. D^+C Stran 4 >SLOVENSKI NARODc, dne 2. aprila 1931 Stev 74 10 / POPUSTA na žagan in tesan STAVBNI LES. Dostava tudi na stavbo FRAN ŠUŠTAR LESNA INDUSTRIJA IN TRGOVINA, PARNA ŽAGA LJUBLJANA, Dolenjska cesta štev. 12 DANES IN JUTRI v veliki izbiri sardele, svolje, orade, brancini, tunj itd. — Prvovrstna vina, posebno izbrana za velikonočne praznike. Cene zmerne. OPERNA KLET Ljubila«* G*~**n*ha fitica št. Z C prej Kranjska hranilnica LJUBLJANA, Knafljeva ulica 9 Poštno ček. rač. št. 10.680 1 M Telefon štev. 2483. Za vloge jamči dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Najugodnejši pogoji za nalaganje prihrankov in za na' jemanje kreditov« V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša srčno ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa Ivana Wisiak roi Polajnar zasebnica dne 31. t. m. po kratkem trpljenju, v 80. letu starosti, boguvdana preminula. Pogreb bo v četrtek, dne 2. aprila t. 1. ob pol 5. uri popoldne od hiše žalosti, Ilirska ulica 29, na pokopališče k Sv. Križu. ■ > V Ljubljani, dne 31. marca 1931. KARL, ALEKSANDER, MIRKO, ENGELBERT, sinovi — ALBINA, IVANA, ŠTEFANIJA, hčerke, in ostalo sorodstvo. Zahvala« Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob preran! smrti našega nadvse ljubljenega papana, starega papana, brata, strica, svaka in tasta, gospoda Petra Stopica veletržea, posestnika itd. kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom za njihovo neumorno požrtvovalnost in trud v njegovi bolezni, čč. sestram-usmiljenkam, čč. duhovščini, zastopnikom raznih oblasti, korporacij uradov, društev in organizacij, osobito gosp. županu ljubljanskemu, p. t. zastopnikom banske uprave, višjega deželnega in deželnega sodišča, finančne in poštne direkcije, vsem gg. občinskim svetnikom, Kreditnemu društvu Mestne hranilnice ljubljanske, Mestni hranilnici ljubljanski, Kmetski posojilnici, Kreditni banki in drugim denarnim zavodom, Zvezi obrtnih zadrug, Gostilničarski zadrugi, Gremiju trgovcev, Električni zadrugi v Šiški, Slov. lovskemu društvu, Sok. župi in zastopnikom vseh ljubi j. sok. društev, Čitalnici v Šiški, Gasilnemu društvu v Šiški, gg. pevcem Čitalnice, Glasbene Matice, Ljubljanskega Zvona in Slavca, gremijalni šoli Gostilničarske zadruge, govornikoma g. dr. Ivanu Lovrenčiču in g. Franu Kavčiču za krasne poslovilne govore ob odprtem grobu, častni straži Sokola in lovcev ter končno vsem neštevilnim prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako mnogobrojnem številu spremili na njegovi zadnji poti LJubljana, dne 2. aprila 1031. Globoko žalujoči ostali« Pozor! Pozor! URE ZA BIRMO nudi najceneje IVAN PAKIZ, LJUBLJANA, Pred Škofijo št. 15. 1173 OPREMLJENO SOBO najraje v bližini mestnega magistrata, iščem. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1174 STANOVANJE obstoječe iz ene ali dveh sob, kuhinje in pritiklin, v sredim mesta se išče za 1. maj ali 1. avgust. — Cenj. ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Šifro »Selitev 1189«. RABLJENO: primož (Schraubstock), nakovalo, Schneidzeug 3/8"—7/8", ročni vrtalni stroj (Bohrma-schine) kupim — Feliks Tavčar, Vodice pri Ljubljani. 1196 LEPA SOBA solnčna, elektrika, prost vhod, za dva gospoda ali zakonski par blizu univerze, tramvaj — takoj oddam. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1206 LEPO STANOVANJE solnčno, dvosobno s kuhinjo in pritiklinami — oddam s 1. majem zakonskemu paru brez otrok. (Dunajska cesta). — Naslov v upravi »Slov. Nar.«. 1207 OPEL AVTO pripraven za pekarno ali slično, ugodno naprodaj. Pojasnila v gostilni Laufer, Maribor, Pohorska cesta št. 5. 1200 Deske. trame, letve raznih dimenzij za stavbe, ograje m pode — dobavi po najnižji ceni Ilirija", d. z o. zM LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tel. 28—20, Miklošičeva cesta 6, tel. 25—95 POHIŠTVO NA OBROKE! Spalnice, hrastove, politirane Din 5.500.— Spalnice, pleskane » 2.800.— Omare » 560.— Postelje » 260.- Kuhinje, kompl. » 1.100.— Kredence » 580.— Sprejemajo se tudi naročila za trgovske oprave in vsa mizarska popravila. Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVO »SAVA«, LJubljana, Kolodvorska al. 18. (ftosestniJci! Ce hočete imeti Vaše vrtove in dvoriSča suha in gladka, jih posipajte z dolomitnim peskom, ki Vam ga dostavi na dom — KATARINA VODNIK, gostilna prt »Mojstra«, Podutik ftt. 25, LJubljana VII, ali pa ga lahko naroČite pri tvrdki »Jeklo«, Ljubljana, Stari crg 11. Znamka svetovnega slovesa S AMOPROD A J A: K. SOSS, Ljubljana Obleke ročni izdelek, moderen kroj, dobro blago, kupite najceneje pri konfekcijski industriji Josip Ivančič Ljubljana, Dunajska cesta št* 7 Moške obleke .....od Din 220.' Otroške oblekce za S—10 let od Din lOO«' Mornarske oblekce za 3—10 let od Din Trenchcoats volneni ... od Din 7£0.' Moške hlače......od Din 45^ naprej » » » » Oglejte si blago, izdelavo in cene! V Prešernovi ulici št. 54 Velika izbera moških in damskih štofov, svile, puplinov, blaga za perilo itd., po zopet znižanih cenah. Geslo: Mal dobiček, velik promet. OPOZORILO! 6. Vido Bratovž ni več zastopnik podpisanega podjetja. Odpuščen je bil 16. februarja 1931 zaradi nekorektnega poslovanja. Opozarjamo ponovno vse cenjene odjemalce, da blagovolijo to upoštevati. SLAVKO in MILKA SUSTERSIC, tovarna nogavic — Lesce pri Bledu ZAHVALA Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda Ivana Zajca mesarja in posestnika se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. zdravniku dr. M. Rusu, čč. duhovščini, darovalcem krasnega cvetja in vencev, mesarski zadrugi, pe »-skemu društvu »Sava« za prelepe žalostinke ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. LJubljana, dne 2. aprila 1931. Žalujoči ostali Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno Uakarno« Pran Jezerse*. — Za upravo m inseratni del usta; Oton cnristoi. — Val v Ljubljani. 0995