spodarske ? obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr,, za Četrt leta 1 gold. 30 fer. Ljubljani v sredo 24. junija 1874. Obseg: Razstava v Parizu. Poročilo glavnega odbora kmetijske družbe Kranjske za občni zbor 6. maja 1874. (Dalje.) O pridelovanji cikorijne korenine. Naši dopisi. Novičar. Palackijev zagovor Moj pès. (Dalje Mnogovrstne novice. Gospodarske stvari. Razstava Parizu * katere smo v zadnjem listu omenili, bo kazala: a) ko- ristile žuželke ; njih izdelke: orodje za podelo- vanje teh izdelkov; d) škodljive žuželke in pripomočke za uničenje teh škodljivcev/ Napravilo bo to razstavo centralno društvo za cebelorejo in entomologijo v Pa- rizu. Oni rajo pred ? mo- kateri se hoČejo te razstave vdeležiti, . dnevom meseca septembra to naznaniti treba tajništvu društva rue Monge 59. Ob enem je pa tudi naznaniti, koliko se potřebuje prostora za razstavo, in vse razjasniti, da bodo mogli presojevalci (jury) prav soditi in se tudi obiskovalcem lahko vse razjasni.. Raz-stavniki izdelkov in orodja naj bi tudi ceno naznanili. Reči morajo vsaj do 12. septembra v Parizu biti. Cen- po železnicah tralno društvo bo skrbelo, da se bode vožnina za blago na polovico znižala. Stroške za posebne omare morajo plaćati razstav-niki. Za premije se bodo delile: zlate, sreberne in bronaste medalje, pa pohvalna pisma. Vsak razred razstave bode imel svoje presojevalce, katerih polovico bode društvo in drugo polovico pa oni razstavniki imenovali, kateri bodo pri odprtji razstave. Razstavniki reči tudi na ali njih zastopniki morajo razstavljene svoje stroške iz razstave spraviti, društvo pa bode razstavo in tudi vsa delà nadzorovalo, al za poškodovanje noče biti odgovorno. Za učitelje entomologije se bode razpÍ8al poseben konkurz, kateri sebokončal 15. sept., ter delile za izvrstna delà premije (po 100 f 50 m 25 frankov) in medalje. Oni j kateri se vdeležé tega kon- kurza, smejo tudi delà svojih učencev poslati, kateri bodo tudi pohvaljeni. Ob času razstave bo obravnaval poseben kongres o sledečih vprašanjih: . Postava zapoveduje, gosenična gnjezda odrezati in na mestu požgati. To delo se ima pričeti vsako leto 20. februarija. Al je to edin pripomoček gosenice po- končati? - Al ni gosenic, katere bi se v drugih časih leta lahko pokončale? pokončujejo ? Al je posnemati način, po katerem v ? S vici črve Al je treba od vsacega občinca tirjati ? da svo- bolezni Al je trtna uš (phylloxera) vzrok nove trtne následek te? Kako je to, da večina načinov, kateri se rabij< pri pokončevanji žuželek, ne pomaga nič pri pokonče vanji phylloxere? Ako bi ne bilo phylloxera le následek trtne bolezni al prav > bolezen predodvračevala? V ---- - ----V* WVIVÍiUÍ, «X ko bi se od trt s primernim gnojem . Kako dih pokončá? to, da povodenj phylloxere v vinogra 10 Kako se phyll trte na še ne poškodovano? v Evrop preseli iz poškodovane 11 Al Je korenin ista, kakor ta v Ameriki ijbolj znana phylloxera znana phylloxera 12 Al se pozná le ena ali več vrst teh zajednih žuželek (phylloxera) ? 13 14 Al kateri trti ne škodujejo? Al mogoče te trte na Francoskem pomno A m m» M A . ^^ 4L žiti in z najžiahnejimi trtami cepiti? 15 loxera vinorej Al se more škoda ceniti, katero napravi phyl na 16 jugu? Kak vtis napravi ta žuželka na ceno vina, na povžitje, na železnice in na davščine pijač? 17 Al izreja svilnih prelcev na prostém, kakor jo dr. Gintrae v Bordeaux-u vže 10 let vodi, prekosí druge načine, kateri se nasvetujejo za odvračanje mus-cardine, telesne bolezni in prerojenje svilnih gosenic? Al se je doseglo pri izreji ajlantovega prelca 18 (ailanthus) in hrastovega prelca to kar iiiuuoy in uiaoiuvc^« ui^iva IU , aai Ako bode mogoče, bo društvo tudi se v se drug djalo? vpra šanja na dnevni red djalo, katera se mu bode morebiti poslala. Monografije in spisi o teh vprašanjih bodo preso-jevani in izvrstni tudi premirani. Poročilo glavnega odbora kmetijske družbe Kranjske _ za. občni zbor 6. maja 1874. (Dalje.) B. Gledé druzbinih opravil se poroča následuje. Kakor lansko leto, tako so tudi letos od sl. državne jemu posestvu primerno število teh žuželek prinese žu- uprave za povzdigo in pospeševanje raznih kmetijskih panstvu? o. ravnati ? Al se razdelkov podeljene subvencije vzbudile kaj živahno more ravno tako z navadnim kebrom vdeleževanje in oglašanje gospodarjev iz vse dežele. Ker se je pri občnem zboru 29. januarija 1873 na 190 tanko poročilo, koliko je družba do zdaj přejela sub- Ako tedaj primerimo stroške « « « • -1 î i « • I • • ^ vencij, in se je ozir jemal na vse posamezne kmetijske gotovini, Še ostane razdelke in ker se je poleg tega tošnjem kmetijskem koledarju nekoliko okrajšano raz enako poročilo v le- K temu pride še izkupilo letos proda- 301 gl. 60 kr 32 „ 56 „ glaSilO, xav^ j/vucv».j«mv * w v ? umumij «j v,uíu «.vy prvo poročilo ter se oziramo le na posamezne subven- a à t v i « v % m r\ p» n ne ponavljamo tega več, in nadaljujemo to čije y katere so se delile ieta 1873. 1. Za povzdigo reje goveje živine. Od Za 1872 je,ostalo v blagajnici 1873 je podeljene subvencije 1279 7000 91 kr. j? yy Med tem časom naloženi denarji so dali obresti 92 „ 16 „ Iz kupnega zneska 8372 kr se nakupilo in po dražbeni poti za polov kup našo cene prodalo, ter tako v letu 148 izvirnih goved obojega deželo pripravilo v tem póla. in sicer 87 iz- virnih Miricodolskih in 61 izvirnih Belanskih 789 Poleg 58 kr. Ta osta tega je še ostalo v blagajnici nek se bo obrnil s subvencijo, ktero upamo za letošnj leto dobiti. Način y po katerem se v minulem letu 1873 sub vencija za govej živino obraćala, da se namreč goveda ne dajejo zastonj, temuč se za polovi kup cene na dražbi prodajajo , in da se dotični kupec na dražbi s goveda vsaj dve leti za pleme rediti, pismom zaveze ta naci Je pripomogel, da se se krat toliko semena nega bili, okoli katerega še nismo do- 100 ft 9f tako i da bo družbi za prihodnje leto ostalo ..........132 gl. 56 kr. in za leto pričakovana državna subvencija. Sviloredno seme se je svilorejcem prodajalo za kupne cene, ljudskim šolam pa se je dajalo brezplačno. 2 3 4. Za povzdigo sadje- tn vinoreje ter \rtnarstva se je za leto 1873 podělilo subvencije v blagajnici je ostalo od 1872 800 281 kr yy 29 yy Iz te svote . ... . . . . , . 1081 gl. 29 kr se sadneg nakupilo 10 zbiik vrtnarskeg odj y katero se razde lilo ljudskim šolam za sadno drevj za divjake, za cepiče in za sub y « • napravi šolskih vrtov cije gih reči se je izdalo tako, da družbi še ostane dru 577 „ 25 „ 504 gl. kr. žlahnih goved za pleme moglo dati našim živinorejcem, kakor bi bilo sicer mogoče, ako bi se bile zastonj da- do konca leta 1872, so se bile porabile, ostalo Ta znesek se bo v teku letošnjega leta porabil za podpore, kakor bo sklenil subvencijski odbor. Za povzdigo ćebelarstva. Subvencije, katere so bile za ta oddelek podeljene jale hitro To bo bistveno pripomoglo, da se bo živinoreja bolj šala Je bilo se subvencija za leto 1873 znašala je 14 gl. 20 kr. 400 yy y? Za povzdigo reje drobnice je za leto 1873 podeljene podpore z ostankom v blagajniei 1000 176 kr yy 83 yy se je nakupilo 21 Ugoviških in 46 Jezerskih dalj skupaj 67 ovác za pleme y 32 bravov in oziroma 16 parov sufolških svinj * » m. m m mm t • ovce so se dajale gospodarjem zastonj, svinje so se jim po dražbi prodale za polovi kup cene y in tako se je vsa subvencija popolnem porabila Ker so se naši živinorejci obéh plemen tih živali živo poprijeli, in so sufolške svinje jako rodovitne bilo lansko leto centralnemu odboru mogoče , potrebno število sufolških svinj in od omišljenih 67 ovác razun 18 vse od domaćih živinorejcev izvirnega plemena nakupiti. Kar se lice pospeševanja sviloreje. Za ta oddelek je si. c. kr. ministerstvo kmetijstva za leto 1873 dovolilo podp lansko leto je bilo pa ostalo . . . v porabljenje, za katera oba zneska . se je letošnje leto oskrbelo od kmetijske družbe v Rovinju 20 unč celič- nega svilorednega semena za . . . od Tržaške družbe 4 kartone semena za . . 200 gl. 134 - kr. v 16 Jf od Milanske družbe 1 karton izvirnega semena za soli na Slapu y katera se bo tudi pecala s podučevanjem v sviloreji y Je sub vencijski odbor dovolil za drobno- gled in in gorkomer...... za poskušnjo celičnega svilorednega se- mena se je porabilo za mserate 334 gl. 16 kr. 180 „ I I jSa^^ai yy 20 „ - . yy 10 „ - 7) 82 „ "VVk^K** yy 6 ,, 40 yy 3 „ 20 yy Od tega skupnega zneska ..... 414 gl. 20 kr. je kmetijska družba po ukazu si. c. k. ministerstva poljedelstva od 21. decembra 1873 št. 12034/1646 tukajšnji čebelorejski družbi dala .... tako, da je centralnemu odboru še ostalo 200 yy yy V porabo 214 20 kr rentovih gold Polovica tega denarja je namenjena za nakup Po praktičn panjev, polovica pa za premije od 10 do 20 katere se bodo delile ljudskim učiteljem , ki se s čebelarstvom in tudi šolsko mladino peč v tem poducujejo, in pa manj premožnim čebelarjem kmetijskega stanů (Dal. prib.) pridelovanji cikorijne korenine. (Po Čiukelnovem ,,navodu".) Vsak kmetovalec mora na to gledati y da na svo jem zemljišči kolikor mogoče vec pridela. Da pa se to zgodi ; ne zadostuje V se 7 da polje dobro obdeluje in gnoji, ampak je dobri pridelek odvisen prav posebno od tega, da zemlji. se pravo seme izbere, ki stori na njegovi veče nobenega sadeža pa kmetovalec ne more imeti Od koristi, kakor če sadi cikorijo. O velikem dobičku tega gospodarstvenega članka se izrekuje najugodnejše dr. Karl Šprengel, kr. pruski ekonomijski svetovalec, v svoji izvrstni knjigi:. ,,Meine Erfabrungen im Gebiete der allgemeinen und specieilen Pflanzenkultur." Najjasnejši dokaz za to je pa ta, da se cikorijine korenine na Nemškem v nezmerni mno-žici pridelujejo, in da vsak umni gospodar trdi, da se to prav dobro izpiačuje. Podnebne in zemeljske razmere na Kranjskem so Skupaj pridelovanji cikorijine korenine posebno ugodne. 301 gl. 60 kr. sami smo na enem oralu že 300 centov přidělali 7 Mi in 197 akoravno se že vec let s tem pecamo, nismo doživeli še nikdar slabe letine. vzame iz zemlje. Morajo se pa izoravati, kolikor mo- Ker zdaj povrh tega zamoremo za cent cikorijinih se mora dobro razsekati. goče globoko, in sicer vsaj 14 palcev globoko. Brazda korenin 1 gold. 20 kr. plačati in smo pripravljeni onim Perje se od korenin ne odreže, ampak odsuče, ker kmetom , ki bi cikorijo zato sadili, da bi jo nam pro- se preveč cikorije vzame, ako se perje reže. Posušeno dali, dati zastonj potrebno seme, ki nas funt na gid. 30 kr. pride stati , ne dvornimo, da bi več Kranjskih svinje perje je prav dobra krma, katero goveja živina, pa tudi ? prav rade žró. gospodarjev poskusilo cikorijine korenine pridelovati, in dobri pridelki jih bodo gotovo pripravili, da se bodo V se K sklepu. zanaprej s. cikorijo pečaii. Naslednji odstavki pa imajo namen tovalec primerno podučenje, kako se ima ravnati s cikorijo. Zemlja. Pri cikoriji se seje večidel sladkorna pesa, pa za da dobi kme- treba poija gnojiti. Pesa dá na taki njivi dober pridelek , pa je tudi manj delà z njo ker je njiva ze zaradi tega, ker je cikorija na njej rastla, brez plevéla. K sklepu ponavljamo, da damo onim gospodarjem, ki hočejo cikorijo sejati, pa jo nam po omenjeni ceni Cikorija (cikorijina korenina) tirja globoko obde- prodajati, zastonj seme. To je gotovo obzira vredno in lano zemljo, ako se hoče, da bi imela debele in dolge ? bode izpođbujalo k poskušnjam, korenine, ali z drugimi besedami, ako se hoče, da dala dosti dobička. Posebno dobro raste tam, kjer se poprejsnjo jesen zemlja dobro pognoji in kolikor mo- "olltiéne ari. goče globoko zorje Posebno dobro stori na ilovnato- peščeni ali na peščeno-ilovnati zemlji, pa tudi na lahkih peščenih tleh se obnese , ako se dobro pognojé. zemlji posebno okoli Ljubljane, na Kar globokosti manjka Palackijev zagovor. zadnjem listu smo o tu en i li^ najnovejše nemške to nadomestuje gcrko in vlažno podnebje. Korenine brošure, katero je izdal davni Ceski zgodovinar Fr. tam sicer ne zrastejo tako dolge, toda debelejše ; mi smo, kakor Palacký, in obljubili nekoliko bolj važnih odlomkov je bilo "že omenjeno, na enem oralu pride- podati svojim bratcem, ker jeta knjiga jako pomenljiva lali 300 centov, in sicer na plitvi zemlji. za sedanji^čas in se razmere naše vjemajo skoro cio Cas in način s ej an ja malega s Cesk imi. Naj toraj sledi tukaj to y kar se aprila. Najboljši čas za sejanje cikorije je druga polovica posebno tiče politike Nemcev proti narodom slovanskim. Palacký najprvo odbija od sebe očitanje Poprej sejati jo ní svetovati, ker pride lahko- hotel s to knjigo koga napasti; namen jej je ; da je y da slana, in korenine potem zdivjajo. Seje se tako le: Ako se je polje že jeseni zoralo in pognojilo, zorje se spomladi ravno pred setvijo še enkrat prav plitvo, se dobro povleče in se po vrhu seme vseje ta način seje, kakor detelja opraviči ž njo svoje kaj spremenil ali ne. politično vedenje in kaže, se je To se na jazna Potem govoreč o različnih narodih pravi: „Postala sta dva, sprva sicer sorodna, pa ne pri-naroda, Nemci in Slovani — sosedje od starodav- oral se računi tako go sto ne na en nih časov, ki so pa, kakor priča zgodovina, od nekdaj različno smatrali svoje naloge in reševati jih skušali. Kedar je seme vsejano, se z grabljami zasiplje, Slovani so si prizadevali za ohranjenje samih sebe po- funtov semena. potem se pohodi ali zavaljp. Ker marsikateremu kmetu ni mogoče korijo že jeseni pripraviti, opominjamo polje za ci- trebno naj prej samo od narave pridobivati; bili so de- živinorejo in obrtnij- tukaj na to, da lavni, pečaii se s poljedelstvom , stvom, niso mislili na boj, ampak so bili marsikrat čez je spomladi boljše, da se ne orje pregloboko, da se ne mero miroljubni. A Nemci so nastopali v kraj sa po ta: sosedu s silo jemati in prisvojevati si njegovo bil jim naorje mrtve zemlje, v kateri seme těžko kali. Okopavanje in prepuljenje. Prvič se mora cikorija že čez teden potlej Je pripomoček ne le, da so se přeživili in bogatili ; am- y ko pak tudi, da so si pridobivali junaško slavo. Saj so ozelenela, okopati, k većemu pa v štirnajstih dneh. Je — . ----- r_ * ~v.....'j---- ; Prvič se okopava prav plitvo in se trebi dokler premagance tudi silili, da so opravljali za zmagovalce vsa potrebna delà. Tako je bil Nemec od doma bo-jevit, gospostva željen osvojevalec, katerega bati so se rrvic se 0K0pava prav pnivu m se tiuui, uu&iťť jcv^, guopo^« ^cijcu uovujc je še majhina, precej pri prvem okopavanji, tako da njegovi sosedje vzrok imeli." so rastline za do palcev druga od druge. In ko je razložil, kako so Nemci potem j ko je pro- Drugič se mora globoko okopati. Z motiko se gré padel mogočni Rim, se. spravili nad Slovane jim so- okoli rastline, in ako so te še pregoste, prepuli jih enkrat. v se sede , nadaljuje: )) Noben slovanski narod med seboj ni imel služen- Kolikrat se cikorija mora okopati. L se ne dá dolo- stva, nobeden ni želel gospodariti nad drugimi narodi. okoplje se kedar je plevelna. Plevél je ne sme v • j • citi ; nikdar prerasti, ker se je potlej manj pridela. Euvanje cikorije. Slovanom prirojena ljubezen do svobodě je bila mno gokrat kruto kaznovana za to, da niso razumeli po- v trebnih pogojev za obstanek svobodě sploh in zla svojih posebnih okoliščinab, in da ravno iz napačno Čas ruvanja je druga polovica septembra meseca. razumljene ljubezni do svobodě svojih moči prostovoljno Korenine se kolikor mogoče globoko rujejo, oa^i ^ — -v lopato, kar se mora, ker so zeló krhke, le z veliko pre- menom podvreči. in sicer z in ob pravém času niso znali zediniti in skupnim na- vidnostjo zgoditi, terijelna škoda za gospodarja Ako se korenine odlomijo, ni to ma- k zgodovini Čeških Slova- ampak onesnazi se tudi nov Palacký potem prestopi ki so bili kot najbližnji sosedje v najveći nevar- vciijciua oftuua íi a a , « la. j j j c i i*. vuvwuuui iuui — « * , J J ^ — ^ . ——j ------•— polje, ako tu pa tam kaka korenina v tleh ostane. Ko- nosti med Nemci se zgubiti, pa so kljubu mnogim ne- ampak spomladi spet srečnim dogodbam obranili svojo narodnost ter v du- renme ne pogmejo u-u imuL«, c*^^^^ ^ ť ^ ^ * c* ^ ——— —&—- — ------— oželené. Mi smo poskušali korenine izoravati in smo ševnem oziru še prekosili svoje sosede. od mraza D a 1j e A pisuje prav dober vspeh imeli. To stane manj, ^ * 4 1 à ^ ê ê * 1 â kakor če de- ponemčevanje pod Ferdinandom II., Marijo Terezijo in lavci rujejo cikorijo, in se isadež tudi bolj s pridom Jožefom II., ki je pa bilo vzrok 7 da se Je ze na pol * 198 inrtvo Cestvo nenadoma in tem hitrejše zbudilo v • ziv- 7 čem bolj so si prizadevaii popolnem udušiti in najina zveza všeč ljenju zakopati ga. Za tem omenja cesarja Franca I., českemu jeziku pač podělil nekaj pravic, pa vsled pun- h nega vedenja matere proti meni sem sklepal da ki Je Das oče m to me je ?. jej storilo še bolj srečnega moj niso se bili stara šega ) bilo me, kakor je za- dar že na tihem skle tarskih dogodkov v Parizu zopet ustavil se vsemu pre- njeno, da bo svatba čez pol leta navijanju in tako jako pospeševai nemščmo i da Cehi, veste sem naletel očetom svoj ne- ki so hoteli v državni službi kaj postati, so morali za- malo govorila, ker se mi krat skup, a še takrat sva tajiti svojo narodnost ali pa celó preganjati jo Ko je pozneje nastopila doba napredka in svobodě in se narodom Avstrijskim obetala ravnopravnost, je tudi Palacký tega načela poprijel, zatipajoč pravicoijub-nosti Nemcev; a zmotil se je zdel uhop ga kal mati vedno karala in zavračala, kedar se trgovec in v nas prve besede v hiši azgovor. Zato se mi je zdelo 7 da vti on nima ? in sprevidivši, da Slovani M oj nevesta to bila dokaj omikana iu bila vsaj na tihem že Minka imela tudi mnogo lepih od Nemcev nimajo ničesar upati, je pristopil opoziciji, lastnosti. Vendar sem sčasoma v pogovoru ž njo za- 77 Ce je PVPVPH to omabljivost v načelih, kdo mi bo to zameril ~ u in kamen po meni vrgel?" vpraša Palacký, ter na-daljuje: „Ko je na Dunaji bahanje z liberálními fra-zami konečno postalo slab opravek, zamenjale so v tamošnjem javnem mnenji tudi stranke svoje naloge. Slovani pazil 7 da nJ duh nagnj zeló k romantiki, ker se pose in o váli. Poznala sebno Schiller rada razgovarjala o vitezih srednjega veka so peâniki prepe- junacih, katerih junaška dejanj Je • • tudi 7 kateri so bili prej kot reakcijonarci razupiti in je bil priijubij koliko nemških pesnikov 7 po Nekega dne, ko smo se šli sprehajat v okolici zasramovani ali slutili, prekrščeni so bili prav kmalu, ne da bi bili vedeli diča in je bila mati z otroci nekoliko zadej ostala m l. a m m m _. _ v nevarne puntarje, kateri niso na pogovarjava ravno o Schiller) 7 gra- se in sicer o znani njegovi nič druzega mislili, nego da bi prekucnili vse v državi baladi „der Handschuh" (rokovica). Jaz sem jej malo obstoječe razmere. Naj me ne dolžé pretiranja: naj se berejo Časniki onega časa, posebno Dunajski nagajal z oporekovanjem in vsled tega sva prišla v tako m spoznalo se bode 7 da Po nesreči se pa Nemci , uuajoai , ILI ia^uuijou jjucurui j znane dogodke navajam...... do železnične ceste zburjen pogovor, da nisva zapazila, da sva prišla v Avstriji splob, nemški Pemci zaprto dřevo naju opomni pa še posebej da ne moreva dalje, predno ne gré vlak memo > Toraj # • z dovoljenjem gosposke liberalne no- se vstaviva in Minka se obrne vsa spehana in kakor ^ _ - m « a . m m « m, a m m. a « « « m. ^ ^ _ _ » Ker se namreč Čutijo manjšino v deželi in nas pirih rudečeg sijo. Slovane za ravno tako vladoželjne imajo, kakor so sami lica 7 ,,Vi toraj menite, si ne smejo zapraviti milosti nemške vlade , . naj ta že pokazal vitez v tej baladi mem in pravi: da tako junaštvo, kakoršno je sedi na Dunaji ali v Frankfurtu ali pa v Berolinu. Oni si ne morejo drugače misliti, nego da med Nemci in gove dame med te zverine, ni hvale, marveč tigre po rokovico, katero ko mu je Slovani more le taka razmera biti, kakor med kladvom in naklom, da tedaj oni vane morajo na vsak način čes Slo- vredno ? Se skočil med leve in nježna roka nje- graj e 77 ve da< i 7 odgovorim, 77 to ni junašk, to je že vladati, če nočejo postati njihovi sluge; sramožljivj predrzen pogum, ker tak pogum je čisto odveč, popol evfemizem njihovega boje nameravanega vodstva ' ne noma nepotreben << more nikogar motiti. Na ta način pa se nam vživanje „Na, tu se vidi," pravi Minka nekoliko ičij v ...... ........------ j — 1 f 7 7 7 ' f4 ^ r * UAILI^M» uvuvuivv ^auiuiji v Kj n res svobodnih razmer ne le samo krati, nego čisto jemlje „kak razloček je med sedanjimi in nekdanjimi iunaki. in nemogoče delà. Ker pravi se, ako Slovani nimajo Nekdanj so za postati gospodje v Avstriji, morajo na večne čase ostati svoj služnji: toraj bi bila „enaka pravica za vse" tu nemo- nevarnost so se podajali damo vse storili, celó v smrtno (( 7) goča misel." (Kon. prih.) e je bilo treba," jej sežem jaz v besedo bi se tudi zdaj še zgodil manj pogumen in blag 7 sedanj 77 To moški rod ni nič Zabavno berilo. vam hotel to precej dokazati Da bi bila prilika 7 bi Moj pès 77 77 „Ne, tem bi skoro dvom Ali dvomite tudi o moji ljubezni do vas?" toda vendar dvomim, da ni tako močna S mesnica, spi3al J. Aléšovec. (Dalje.) Ko tujca ni več videti, se zavem jaz še le, kje sem in kako srečen je današnji dan bil za me; toraj da bi se zarad mene podali v smrtno nevarnost 7 Te besede me I v ♦ • kaci] tako da prvem trenutku ne vem ; kaj bi odgovori!. Zarad tega mi nevedoma buhnejo iz ust besede Vi dvomite o • » moj Pès 7 za se napotim ves zamišljen še proti gradiču. katerega se nisem nič změnil, ko mi je tujec pripove- . ----- doval svojo nesrečno zgodovino, se pridrvi ta hip od navadno hitrostj memo bi bil. ljubezni in mojem pogumu? Dobro! Le dajte mi priliko, da skažem oboj tem trenutku se zasliši sopihanje vlaka u ki se z nama bliža Le treoutek v se in ljubite Veljá!" me prime Minka za besedo nekodi, naredi par krogov okoli mene, potem pa teče naravnost pred mano. „Ti si imel tedaj takega nesramnega in hudobnega gospoda", pravim pesu, ko greva po vrtu. „Sram te mi to nazaj, predno gre vlak čez 77 in imate pogum vitezev srednj dobe 7 e me res prinesite n bodi! Pa kaj moreš zato, da je bil tvoj gospod taka pošast !" v roki Pri teh besedah vrže svojo torbico, katero j imela 7 na železno cesto. Vlak je že skoro pred nosom gradiču je čakala V ze na me, Minka je bila nekako sramožljiva, ni si upala mi naravnost v obraz pogledati in ko sem družina z malo južnico kakor pogubonosna pošast se bliža z vrtogl i pri od- k o m a j bico 7 nekaj sežnjev prostora ki leži ravno na sredi. naglostjo 7 še med njim ia tor hodu pomolil roko, mi je podala prste 7 potem pa Me hitro smuknila po stopnicah gori v svojo sobico. Za tem dnevom sem pogostoma zahajal v gradić in razmere med mano in Minko postajale so vedno bolj je temno pred očmi, skočim čez ograjo 7 V se par korakov in torbica je moiaj če me mašina ne pre hiti e sem na cesti 7 par truplo med nogama skozi, ljev še, kar mi mi SrČne. JL& r^Ct I O^m UiA^JCLLJkly U-ll. J V-/ kJ L k\J J Societa patriotica Triestina" (domačinsko društvo Tr- škodoval Bostanj 15. junija vse je pomendrano, osmojeno í turšica 7 7 posebno v mzavi. Mraz je tudi pri nas veliko Vendar trta se je precej žaško). To društvo ima tri posebne odseke: redovni, popravila in zdaj lepo kaže. Grozdje je jelo že cvesti. politični in ekonomični odsek in vvsakega teh odsekov Posebno je to letos čudno, da na pozebljenih orehih se je voljenih 7 mož. Glavni namen njegov je izbujati duh zopet raajhen sad vidi. Tudi na mladikah , ki so po ^ a * 9 a m m » M •m m * m. f * «4B ^ —. JL domaćinski in vse tište naprave, ki bi zamogle pripo- mrazu zrastle, se čeznavadno grozdićev vidi. m MHM ■■■■I ■■■■IHi I HHHHIt ■HHliribih rnooi večemu razvitku in materijalnemu blagostanju Trsta in okolice. Opomniti pa moram, da je to edino domače smo přetekli teden dobili, mraz škodoval, bo sadja obilo, v dolinah Češnje 7 kjer ni pa razen ce- Laško društvo, ki se tudi za okolico briga in ki hoče špelj malo. Nekoliko dni je bila zdaj nenavaclna to- če 16 zastopnike Slovencev med seboj imeti; to društvo plota i v senci okoli devetih po 25 do 30 stop. R. zdaj menda namerava pravično biti domačinom Tržačanom je pa zopet prav hladno. To ni dobro znamenje. Sladké in okoličanom , vse tujce iz mestnega zbora izbrcniti in kapljice nam zopet ni pričakovati. Koze ki tii Ili V/u ViiVWUV/ UJ J V UU KUJ vv-/ IlU WUUiVgU tJ \J l CV ILIU1 VUiti JL U | tVVí 11W 1J.J CJt \ ' \j \J li i ^/i iv;uii V T UWl - IV \J Li\J y XVI CU lu z domaČini nadomestiti. To je zares pametno in po tej posebno na Raki močno davile , so nam dozdaj priza-poti vpeljala bi se zopet bratovščina med meščani in našale, kajti ie sèm ter tjè jih je imel kdo. Zato okoličani. na vse zadnje vendar Zoper glasovitega učitelja Bon in-a je nam čudno zdi, da čast Bogu ! je moral naš nič manj ko len učenik che mai vlada zaukazala disciplinarno preiskavo. Že šolske postave ali o bža- več jih je bilo zaslišanih od slovenske stráni; lovanja vredno je, da se ga nekateri menda še boj marsikaj zamolčé, kar bi morali povedati; nocemo pre- meglio tardi, ob binkoštih zarad koz šoío zapreti. Mislim , g. Kalicger! Vam celo leto da nove dni a -j in zgodaj govoriti 7 ali naj vedó > da 7 dovoljujejo samega sebe oprostiti šole. Koliko ur ste pa že Vi pruznovali? Vprašajte svoj spomin! Áli je potlej čuda. da Vaši učenci tako malo znajo? Ali je čuda, ^^■riHHH " Tii ko bomo vse natanko da nimate ne enega učenca, ki bi dobro brai? izvedeli, jib bomo naznanili občinstvu, da jih sodi. Ne- se poskušajte, tu se skazujte , to se Vam bolj podá kateri ga zakrivajo in z glasovitim Ferlugom držé. društvo z imenom ,,patriotično Trst 18. jun x Tukaj se a 7 e ustanovilo novo katero ima neki na- kakor farane in duhovščino surovo in neotesano grajati možake očitno lumpe imenovati. in Ali zabavljati, ter vrle Je Vam meo 7 vstavljati se nakanam druzih Jahonskih drustev Planincu še v spominu, kako ste imenovali pri v. G.? Ali ni to sramota za učenika, katera svoja načela razglašajo većine Tržačanov. Pričakovati kot vseh 7 ali vsaj bilo tedaj od tega društva, da bode pogumno dělalo. Al gledé njegovih ki bi moral izgled biti lepega , dostojnega vedenja vsi fari? Ali more takega učitelja kdo ljubiti in spoštovati? Zato vsi dobri želé, da kmalo kop;ta poberete in da se sklepov bo brž ko ne pribežališče zmernih vladnih đrugje bolj pametno obnašate. Čudno se tudi nam zdi ; je namreč zahvalo postavodajalcem Sklenilo kih postav, in po mogočost 1 I zarad h o dnj iujejo z neredom , katerega so neki pored nalašc napravili pri letošnji procesi) procesijo sv. Rešnjega Tele Zadnj dosedanj gelij. Omenj dr s tva > društvo je tedaj pom rčiti v pri-i sklep vtr-leži gotovo ko se je pel tretji ~)žilo za eno da ste mogli zopet začeti orgijati, ko so Vas tako očitno od tega posla odstavili in ste se tudi sami po Sevnici priduševali , da nočete več biti suženj 77 ne boste vec v R. orgijali. ni » • 1 UQI farjev u in ne vemo kdo da Je Slovencev v Trstu in : a nes soditi, ni mogoč Trsta 18. junija bode tudi pravične tirjatve Slo Vas zopet pooblastil za orgijanje. Gospod župnik ne možje, ki so Vas odstavili, tudi ne. Kje imate kaj mí štva " 7 Kalinger ? ! egov okol clpiralo 7 o tem Domzalj 18. junija Pri nas smo imeli dan velikim veseljem priča* kujemo novo imenovanega (?) namestnika gosp. barona t. m. volitev novega občinskega zastopa, pri kateri so bili izvoljeni: posestnik Matevž Janežič iz Gorenjih P i n o -1 a i a bomo vendar imeli Slovenci v Trstu na- Domžalj za predstojnika, Tomaž Porenta iz St. Pavla pa za občinska svetovalca. in France Dečman iz Stopa mestnika, kateremu bomo mi in vrli okoličani lahko v materinščini svoje želje izrazili ; nič kaj pa si ne želimo Goriškega Rehbach a v Trst, ker je njegovo ime V ze v Gorici tako žalostno slavo doseglo, kajti on je bil vedno nasprotnik Slovanov, posebno je rad krčil táborské programe* * Petek 12. t. m. popoldne Ljubljane. {Iz seje družbe kmetijske 14. dne t. m. Konec.) Prošnje podružnic v Metliki, Postojni in Seno- žečah , in občine Vrh za podeljenje kmetijskih mašin se izročé dotičnemu odseku s tem, da v prihodnji seji nasvete stavi. Na prt šnjo ; L. M., da bi se mu podělila Vipave 17. junija vsula se je velika ploha z velikim viharjem. Ponoči od petka na soboto deževalo je strašansko, tleskalo in gromelo pa tudi tako, kakor podpora zato, ker je iz 9 oralov nerodovitnega in za-puščenega sveta napravil rodoviten travnik in nasadil sadje v izgled sosedom , se sklene to prilično ogledati in na podlagi dotičnega poročila o tem dalje razgovar- da i se bližal konec jati Podružnici Boštanjski se dá 60 gold, kot druga sveta, vrh tega je pa še burja pihati začela. Bolj ko , tem bolj se je burja krepila, tako sicer polovica za napravo obeinske trtnice dovoljene podpore dež POJ v.. mal 120 gold. S. K., kateri ponuja lo mesecev starega * bika, se odgovori, naj natanko naznani, katerega plemena je bik. Pri tej priliki se tudi sklene, v časnikih obrnili se do živinorejcev, naj bi naznanili kmetijski --družbi, ali imajo na prodaj mlado govejo živino žlah- Ker nam je prej od druzega dopisnika došel dopis, nega plemena. Občinsko predstojništvo v Račni po- da je od sobote do nedelje že tako silovitost dosegla kakoršne v tem času najstarejši ljudje ne pomnijo 7 7 In smo iz tega izpustili ono, kar je v obeh enacega roca Vred. 7 da je vodnjak v Ilovi gori narejen se sklene drugo polovico podpore 7 to je Vsled tega 100 gold, iz 201 podpore za vodojake občini izpiačati. Zarad ograje vrta kmetijske družbe se sklene to delo razpisati s tem, da* podvzetniki v ponudbi naznanijo ceno zidu ia kamna in iz opek. Ukaz ministerstva kmetijstva, da se bodo učitelji Kranjskih ljudskih šol letos o kmetijstvu pod-ucevali v Gradcu, se vzame na znanje in sklene, s zahvalo ministerstvu tudi naznaniti, da bi učiteljem posebno na Notranjskem vstrezalo, ko bi smeli iti v enako solo v Gorici. Ukaz ministerstva o napravi raz^tav in sejmov pitane živine se izroči odseku za živinorejo v poročanje. Ministerstvo kmetijstva vpraša, ali bi ne bilo koristno, da bi se podučevalo ljudstvo tudi o pri-delevanji in likanji slame za slamnike, kakor se to godi na Laskem in v Svici. Sklene se zarad tega se obrniti do izvedencev in potem poroČati. — Za druž-benika se sprejme gosp. dr. Schindler, c. kr. živino-zdravnik v Ljubljani. — (Društvo v pomoc bolnikom in za oskrbljevanje) je imelo občni zbor 14. junija. V poročilu za leto 1873 vodstvo društveno radostno naznanja , da je tudi letos bilo mogoče, vsem tirjatvam udov povoljno ustre-zati, dasiravno so se premije bolnikom precejšno po- vekšale (od 2 gold. 50 kr. in 2 gold, na cele 3 gold, in 2 gold. 50 kr. na teden). Vsled tega so se stroški znatno pomnožili. A ne samo to, nego tudi še vece tirjatve zadele so društvo vsled kužne bolezni in drugih neugodnih okolnosti. Vsem tem tirjatvam je društvo ne samo popolnoma ustregio , ampak tudi glavnico pomnožilo, katera znaša 4980 gold. 64 kr. Društvo je izdalo v podporo bolnikom 882 gold. 50 kr. in za pogrebe 140 gold. Skupnih dohodkov je bilo 3045 gold. 69 kr. in skupnih stroškov 1422 gold. 61 kr. Vodstvo izreče g. Albertu Samassi, .dosedajnemu pregledniku» in g. Janezu Mauserju, blagajniku, katera zarad druzih opravil častni službi ne moreta dalje oprav-, ljati, za njih vspešno delovanje javno zahvalo, in hra- nilnici Ljubljanski za darilo 100 gold. Poročilo jasno priča, da to društvo jako vestno spolnuje blagi svoj namen, ter da si prizadeva priljubiti društvo prebival-cem Ljubljane. Ker bode pa društvo še vspešneje lahko delalo, ako se pomnoži zdatno število udov, zato pripo-ročamo tudi mi društvo v pomoČ bolnikom in za oskrb Ijevanje občinstvu. — (Slovenske Matice tajnika odgovor) poslanému većini Ljutomerskih Matičarjev v 138. štev. „Slov. Naroda" od 20. junija: Zapisniki odborovih skupščin se razglašajo po enem časniku, in to po „Novicah", kakor je bila doslej navada. — Tega, mislim, vendar no-beden ne more zahtevati, da bi tajnik za vse slovenske Časnike taka poročila pisal. Nikjer v opřavilnem redu slovenske Matice, ne stoji, da bi to bila njegova dolž-nost. — Obrača se pa pri tej priliki tajnik do slavnih vredništev vseh druzih slovenskih časnikov, da izvolijo iz teh zapisnikov svojim Čitateljem kaj povedati. Ome-niti pa moram, da itak vsak ud slovenske Matice izvé iz vsakoletnega letopisa vse, kar ga zanima vedeti o delovanji slovenske Matice. J. Tu šek, tajnik slov. Matice. — (Banko vSlovenijou) Ljubljanski „Tagblatt" zopet obira in sicer zarad tega, ker nekemu zavarovanemu iz Gorenjskega, ki je pogorel, ni hotela izpiačati 5000 gl. Da tega zneska ni plačala, je res, a zakaj ga ni? Zato, ker 1. zavarovana poslopja niso bila toliko vredna; 2. ker se je skazalo. da niso lastnina tistega, ki jih je zava-roval ; 3. ker je zavarovalec takrat, ko jih je zavaroval, jih popisal vse drugaČe, kakoršna so bila v resnici. To-raj je „Slovenija" popolnoma prav ravnala, da ni plačala omenjenega zneska, in tudi nobeno drugo društvo bi ga ne bilo izplačalo, ker se vsako društvo ravná in mora ravnati po svojih pravilih. — (Uboj.) Anton Sir nik, delà vec v Cinkelnovi fabriki, domá iz gorenje Siške in oče dveh otrok, je bil preteklo soboto do treh po noči v restavraciji na ljubljanskem kolodvoru, kjer je v družbi dveh pajdašev pil. Ko gré potem domu, ga napadeta tovariša, katera sta že pred njim šla iz gostilnice, blizo mitnice na dunajski cesti tik kolodvora; in eden ga vseka s sekiro po glavi, da je mrtev obležal. Vzrok uboj a je bil boje srd, ker so pred nekoliko dnevi hoteli vsi fabriški de-lavci ustaviti delo, ako se jim plača ne povikša, in je Sirnik cdini bil, ki je drug dan dělal za staro plačo. Tako se nam pripoveduje. Ubijalca, dva fanta iz Dra-velj, so že přijeli in zaprli. — (Pogorel) je v četrtek večer v Ljubljani Schaf ferjev hlev tik bolnišnice; zažgal je hlapec po neprevid-nem ravnanji z lučjo. V nevarnosti je bilo še mnogo poslopij, posebno komaj tri čevlje oddaljeni Martinčičev hlev, napolnjen s slamo in senom. Požarna straža je bila zopet bolj za nered, kakor za korist, ker ni nikakoršnega reda pri nji in hoče biti vsak le poveljnik. Ce bi je ne bilo, bi bilo vse ravno tako, kakor je bilo. — (Papežev odgovor katoliski družbi.) V nedeljo je odposlala katoliška družba iz Ljubljane v Rim vo-šilni telegram sv. očetu. Na to je přišel včeraj večer sledeči milostijivi odgovor: „Gg. grofu Wurmbrandu, predsedniku, in dr. ,Costi, podpredsedniku katoliške družbe! Sv. oče se družbi iz srca zahvaljuje in jej prelju-beznjivo podeli apostoljski blagoslov. I. kardinal An tone 11 i." — („Besedau) na vrtu čitalnice Ljubljanske preteklo nedeljo je bila zopet lep dokaz napredovanja tega društva in marljivosti pevovodje g. Santelna. Točke pevskega programa so se vršile jako vrlo, nekatere so se morale vsled silnega ploskanja ponavljati ; zlasti g. No Ili je v napitnici iz opera „Zampa" odlikoval se s svojim moćnim, jekleno donečim glasom. Vojaška godba je svirala med petjem lepe točke. Občinstva je bilo mnogo, pa je bilo tudi prav zadovoljno z „besedo". — (Pobirki iz časnikov.) Da se „mladoslovenci" z nemcurji že popolnoma pajdašijo, — to našo trditev je opravičil „Narod" 19. t. m. sam. Ve3el hvale, katero je zapěl dr. Schaffer v zboru konštitucijskih poseb-nežev „mladoslovencem" zarad njihovega postopanja v državnem zboru, ponuja ta list nemčurjem naravnost roko k zvezi zoper „klerikalce" in sicer pod jako lah-kimi pogoji. Bodo kmalo skupaj, kajti načela so enaka „mladim" in nerncurskim hberalcem ; bistvenega razločka ni med njimi, gre jim le še za neke formalne stvari, namreč za jezik; „Narodovci" pišejo slovenski, „Tagblattovci" pa nemški. Ni dvomiti, da bodo pri prvih volitvah že zedinjeni z nemčurji rovaii proti Slovencem. Zato pa nam je treba pozornosti in marljivega deiovaoja, ako hočemo, da se narod slovenski obrani svoji narodnosti in veri svoji. — (Prošnja.) V bivši Otočanski in Liški, potem v Ogulinski in Slujinski županiji na Hrvaškem preti prebivalstvu, kteroje bilo tri leta zaporedoma obiskano po raznovrstnih nadlogah in slabi letini, strašna lakota. Nesrečoim naglo na pomoc priti po milodarih, se je ustanovil poseben odbor, ki se obrača pismeno do posamez-nih rodoljubov, pa tudi po časnikih do dobrotnikov sploh s prošnjo, naj bi vsak po svoji moči pomagal stradajočim s kakoršnim koli zneskom, katerega naj bi poslal vred-ništvu „Narodnih novin" v Zagreb. Naj toraj vsak, kdor more, usmili se nesrečnih bratov, ki so toliko 202 Česka. Cehojedci, katerim je bil Ko lier glavna časa bili straža na meji civilizirane Evrope ter branili jo napadov ljutih Turkov, zdaj pa so v največi nevař- podpora, so pri njegovem odhodu raztrgali oblačila in nosti, da poginejo glada. posuli si glave s pepelom, kajti od Weberja, njego- (Papezeva 28letn'ica) se je v nedeljo v Ljubljani, vega naslednika, ne pričakujejo iste ostrosti in brezo-kakor po vsi deželi, slovesno obhajala. Po gorah je zirnosti zoper Češki narod. Koller je bil pravi vojaški njimi ne ene, ki bi diktator, Weber pa, dasiravno je ob času volitev na med bilo videti mnogo grmad bila gorela potrjenju verskih postav, kakor je „Narod" Moravském vlado po vsi svoji hotel imeti. moči podpira!, bi vendar (Kres.) Kakor vsako leto so včeraj zažgali na general. ne utegnil imeti iste eneržije, kakor jo imá vojak Drenikovem vrhu velik kres. Bilo je mnogo Ljub- Ijančanov gori, slovenski pevci so nekatere zapeli ) drugi Mladočehi vendar-le nastavljajo za prihodnje volitve svoje kandidate, toraj je porazumljenje s starimi pa so posiljaîi rakete kviško in vžigali umetni ogenj. splavalo po vodi. Kakor pa se sliši, nimajo dosti upanja Po okolici je bilo videti na stotine kresov. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaj Ustavoverce tako voj minister Kuh zeló osupnilo to, da ? skoz in skozi ustavoverec in nenadoma odstopil od ministerstva se namreč, da bi to ne bil drug veter, ki boj ; se obrnil proti • » im samim Spi neru ministerstvu pa ta misel o premembah v voj- e skuša! Avstrijski Kuh armadi udihniti duh ustavoverstva in nove dobe, Joh da pa je pokliean, če treba, vsaki hip udariti s sovražnikom jo spravi v tak stan, da se bo mog! vsak nači p ri pr a v za jsk Toraj ) na Ministerski predsednik Auersperg je poroČal v ministerskem svètu 19. t. m. o dogovorih ime z ministrom Lasserjern Ker ki jih tudi minister Horst Je Dunajski listi y da y ki u zdaj na odpustu, mio morala biti zeló važna; najb n i predsedniki za tište dežele katerih predsedniŠtva so izpraznjena. Oficijozni ,,Neues Fremdenbl." je prinesel novico, da se je za predsed- ništvo Kranjsko oglasil^nov kompetent in sicer naš rojak gosp. jvitez Zvegl. Ce bi bilo to res in bi imel gosp. vitez Zvegl kaj upanja do tega predsedniŠtva, bilo • 1 11* se tej seji přišel mislij so se imenovali dežel y i ki bi to tudi nam po volji, ker bi bil izmed vseh ponujajo, za nas gotovo najboljši kandidat. Ker ustavoverski poslanci zdaj nimajo prilike na Dunaji ropotati, so se zbrali v Kremsu , kjer so po svoji navadi ropotačili , govorili slavo drug drugemu. ; jedli in pili y ter peli da posti. kje zmagali zoper Staročehe. Mladosti ni t y &re- Ogerska. Premembe v vojnem ministerstvu so razkaČile Ogre, to kažejo'oštre interpelacije poslancev v Ogerskem državnem zboru do ministerskega predsed- nika. Razkačeni so pa Ogri zato ker niso bili přej prašani za svèt in ker dotično pismo nima podpisa oboj nega ministra. To se jim zdi preziranje njihovih pravic. Kolikokrat so se že prezirale pravice Slovanov pa se nihče ni změnil za to! " ' * " y AngleŠka. Znani Rocbefort je přišel z ladijo na Angleško, pa ljudstvo je povsod, kjer se je pokazal, kričalo: ,,0b tla z Rochefortom !" Policija ga je komaj varovala ljudske sile. Puntarjev in komunistov nikjer ne marajo, še celó na svobodném Angleškem ne. Spanjska. — Vojska traja še vedno ; nobena stranka ne more priti do zmage. Pri Jtem največ trpi dežela in če ne bo kmalu konca, bo Spanjska taka, kakor so bile nemške dežele po 301etni vojski. v Zitna cena v Ljubljani 20. junija 1874. Vaçân v novem denarji : paenice domače 7 fl. 20 7 fl. 90. turSice o fl. 30. soraice 4 fl. 60 - banaŠks rlí 4 fl. 90. jeêmena 4 fl. 60 prosa 3 fl ajde 4 fl. 90. ovsa 3 fl. 50 Krompir 3 fl. 40 Kursi na Dunaji 23. junija 5% metaliki 69 fl. 50 kr. Narodno posojilo 74 fl. 90 kr. Ažijo srebra 106 fl, 15 kr Napoleondori 8 fl. 94 kr. r / íio HH IHVI* / / / 99 Yo vic" v Častiti naši naročniki, ki so naroceni bili le za prvo polovico letošnjega leta in tudi drugi prijatelji slovenskega naroda, ki dozdaj niso bili dobivajo poredoma brz prve liste julija meseca. naroceni na „Novicenaj hitijo z naročilom ? y da ObŠirno polje i ki ga yy Novice" dosledno obdelujejo že 31 let v gospodarskem, narod nem duševnem in p olitičnem oziru, zmirom stojeće na vrhuncu novih dogodeb •t ^ â -» «V « f i /^J Ti I . ^ • J • • • a ne njene od crva novočasnega liberalizma, ki Slovence podlaga tujčevi pêti, ostane jim nespremenjeno tudi vprihodnje. Vajene borbe za res nic o in pravico ze od prvega leta svojega početka, borile se bodo vseskozi za blagor slovenskega naroda s protivniki svojega programa, bodo naj v tuj em ali domaćem taboru. Pogum za to glasilo velike borbo većine naroda daje jim živo prepričan je, da njihov program je našega Cena ostane vNovicamkakor je bila : za pol leta po pošti 2 gold. 40 kr., v tiskarnici prejemanim gold. kr. za četrt leta 30 kr. kaznicah. 6Ut VVlf l lVLU, „ ± ,,