PoStnina plačana v gotovini MorlBOF^ C©frf«>I« 3*. aVC?USfe 195*5 štev irs'7 teto VII. OMV. MARIBORSKI VECERNIK Uradnlttvo In upravai Maribor, Gosposka ul. II / Talafoa uredništvo 9440, uprava 2456 Uhaja rasen nedeljo In praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejemaš « upravi al po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase _ sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra** v Ljubljani f Poitnl čekovni račun SL 11.400 JUTRA” Posledice povečanja avstrijske vojske REVIZIJA VOJAŠKIH KLAVZUL MIROVNIH POGODB. Ko sta F t a n c i j a in Anglija zahte vali v Berlinu, da Hitlerjeva Nemčija u-avi boj proti samostojnosti Avstrije, so X. j a.Hji šli svojo pot in sklenili pre-, Avstriji drugačno »zaščito«, ki bo * °U uspešno« varovala njeno suvere-'°st kakor diplomatske demarše. Zapo-vol ječijo za Povečanje avstrijske iške in moramo jim priznati: izbrali 0 najugodnejši čas, najbolj prepričevalne argumente in so —uspeli! Poleg svo- najemniške vojske, določene na 30.000 oz, sme Avstrija sedaj ustanoviti tudi ' l kaže, da Avstrija ni stremela po u-&dbi milice in povečanju vojske zaradi v^e »notranje varnosti« pred narodnim ^jalizniom, marveč zaradi želje po raz-^havljenju klavzule senžermenske mi-vne pogodbe, ki prepoveduje prema-' _nim državam vzdrževanje redne voj-°k°roževanje. Prav tako piše tudi banski tisk, da se je Avstriji s tem po-a storjena krivica, kar pomeni ve-nspeh stremljenj za popolno revizijo krovnih pogodb. a tudi v ostalih treh državah, ki jih lovne pogodbe na enak način utesnjuje0’ v Nemčiji, na Madžarskem Vom- ® 0 1 s a r ‘3 ’ so sPri5° te popustljive *.naprarn Avstriji veselo dvignili gla- _ Nemški tisk pravi odkrito, da se mo-^________________________________ ra sedaj nemudoma priznati tudi Nemčiji to, kar se je Avstriji. Isto pravijo Madžari, ki se avstrijskega uspeha nenavadno vesele, kakor tudi Bolgari, ki prav tako pričakujejo temeljite revizije zadevnih klavzul mirovnih pogodb. In priznati jim moramo, da imajo prav. Če stroga določila senžermenske mirovne pogodbe ne veljajo več, potem se tudi ona versajske, trianonske in nevilske lahko prav tako spremene ali opuste. Avstrijski primer je zato načelnega pomena, je nekakšen eksempel; in v tem je njegova resna nevarnost. Prav to so pa Italijani tudi hoteli, ko so predlagali, naj se avstrijska samostojnost zaščiti napram Hitlerjevi Nemčiji s povečanjem vojske. Znova oborožena Avstrija, Madžarska in Bolgarija so cilj gospoda Mussolinija. Točno tako kakor smo svoječasno zapisali, se je tudi zgodilo: »Avstrija je, da ostane »samostojna«, prejela posojilo, gospodarske ugodnosti in — vojsko.« Vprašati pa se moramo: Je mar s tem avstrijska samostojnost zares zagotovljena in se bo ta nova avstrijska milica res uporabljala samo proti hitlerjevcem in proti Nemčiji? Se mar ne utegne zgoditi nekega dne prav nasprotno? D o 11-f u s s o v a pozicija še vedno ni prav trdna. Lahko se zgodi, da bodo avstrijski narodni socialisti dosegli svoj namen: narodnosocialistično vlado na Dunaju! In nič zato, če se ta Avstrija ne bo kar takoj priključila Nemčiji, zadosti bo, da ji bo vedno in za vsak primer popolnoma na razpolago, zlasti v primeru v o j-n e. Pa vzemimo, da bi Nemčija začela vojno in bi bil na Dunaju tudi sedanji režim. Kdo bo v tem primeru preprečil avstrijskim Nemcem, da se ne bi pridružili Nemcem iz rajha? Srbija in Črna gora sta bili dve samostojni srbski državi, pa sta šli vendarle obe skupno v balkansko in svetovno vojno! Med Nemčijo in Madžarsko stisnjena Avstrija bo v vsakem primeru oborožene akcije Nemčije potegnjena na stran teh dveh držav! Na vse to moramo misliti, če hočemo pravilno presoditi dalekosežnost dovolje nja Avstriji, da sme uvesti milico in povečati svojo vojsko, kajti temu povečanju vojske bo nedvomno sledilo tudi novo oboroževanje. Kdo naj danes, ko ni več avstrijske socialne demokracije, kontrolira transporte orožja in tnunicije iz Italije v Avstrijo in na Madžarsko? Rooseveltov boi z zlato podlago °°Ur postaja popolnoma neodvisen od zlatega KRITJA. — UKREPI ZA OKREPITEV TRGOVINE. J^SmNGTON, 31. avgusta. Pred-Se n‘k Roosevelt je podpisal odlok, da sme zlato izvažati iz Združenih Jr-Fin *zk*iučno le pod državno kontrolo, ančm minister more določiti najvišji “ančnl cj0?s®k za izvoz. Prav tako bo on tudi da'hi cene z*ata» s čimer b0 preprečil, Uh i S-C pr°da5aIo po nižjih cenah, kakor tov e država in kakršne sp na sve-Ca trgu* Znano je, da so zaradi pad-Vah cene z*a*a v Združenih drža- Pa % 25 do 30 odstotkov nižje, kakor sodnu,- SVet°vnem trgu. Ta odlok predlo*! ^°°sevelta smatrajo politični sred začetek važne periode. Nepo- 0w"a Posledica tega odloka naj bi bila °Živr delnic vseh zlatih rudnikov in se ilenk svetovnega trga, pri čemur bi MinT°rjd° doseči zvišanje cen blaga. bra 0 tega se računa z dvigom cen sre-S tem bi se avtomatično okrepila moč Daljnega Vzhoda. Zdi se pa tudi, da je predsednik Roosevelt storil ta korak zato, da bi preprečil inflacijo, ker bo dolar tako končno popolnoma ločen od zlata in ne bo njegova stabilnost več podrejena vplivu svetovnega zlatega tržišča. Vladni krogi pripisujejo poseben pomen temu koraku vlade zato, ker se je. Roosevelt na ta način spretno izognil predlogom guvernerja Angleške banke glede stabllizacie dolarja in s tem v zvezi tudi funta. LONDON, 31. avgusta. Včeraj je padla tukaj cena finemu zlatu za 7 pene pri linči. AVSTRIJA INTERNIRA HITLERJE VCE. DUNAJ, 31. avgusta. Po izjavah doktor Steidleja, šefa za javno varnost na Štajerskem, bo še te dni ustanovljeno koncentracijsko taborišče za avstrijske narodne socialiste. ALBANSKA VLADA SPREJELA DVE GLAVNI TOČKI ITALIJANSKEGA ULTIMATA. OSTALE PA BO SPREJELA V KRATKEM. S TEM POSTA. JA ALBANIJA DEJANSKO ITA LIJANSKA KOLONIJA. TIRANA, 31. avgusta. Kralj Zogu je podpisal odlok, s katerim se uvaja v smislu italijanskih ultimativnih zahtev na vseh ljudskih in srednjih šolah italijanščina kot obvezen glavni učni predmet. Francoščina, ki je bila doslej drugi glavni predmet, bo v smislu novega odloka izbrisana iz albanskega učnega načrta. Z drugim odlokom se zopet določa, da se mora najmanj 80 odstotkov Albancev, ki študirajo v tujini, inskribirati na italijanskih vseučiliščih. Tako je sprejela albanska vlada dve glavni zahtevi doslej še neobjavljenega italijanskega ultimatoma. Z brezpogojnim poitalijančenjem albanskega šolstva bo postala Albanija de- jansko popolna italijanska kolonija, v kateri je že doslej veljala italijanščina v vseh državnih uradih kot uradni jezik. Kar se tiče ostaiih italijanskih zahtev, tako na pr. nakupne pravice oziroma prepustitve vseh vojaških objektov ob jugoslovanski meji, odprava obstoječih francoskih gimnazij in nadomestitve dosedanjih angleških in-strukcijskih častnikov v albanskem orožništvu z italijanskimi, ni še v javnost prodrla nobena pozitivna vest, verjetno pa je, da bo pristala albanska vlada tudi na te zahteve, tako da je smatrati odslej Albanijo kot popolno italijansko kolonijo. Hitlerjevski atentat na Češkoslovaškem NARODNI SOCIALIST USTRELIL SKOZI OKNO ŽIDOVSKEGA GRANTA, PUBLICISTA TEODORJA LESSINGA. EMI- MARIJANSKE LAŽNI, 31. avgusta. Danes ponoči je bil skozi okno svoje vile ustreljen nemški židovski emigrant, znani publicist Teodor Lessing. Krogla ga je zadela v glavo in je bil Lessing pri priči mrtev. Gre za politično maščevanje nekega narodnega socialista, ker je Lessing, ki je kot cio-nist prisostvoval tudi praškemu kongresu, v svojih člankih in razpravah besno napadal Hitlerja in narodni socializem. Lessing je ob eni url ponoči umrl v bolnišnici. Umor je izzval v židovskih in drugih političnih krogih veliko razburjenje. MARIJANSKE LAŽNI, 31. avgusta. V zvezi z umorom publicista Lessinga se doznava še naslednje: Teodor Lessing, ki je svoječasno prestopil v katoliško vero, je bil znan po svojih izredno ostrih člankih v listu »Prager Tagblatt« proti narodnemu socializmu v Nemčiji. Ta boj ga je tudi napotil, da se je zopet vrnil v židovsko vero. Morilec je splezal po lestvi do okna prvega nadstropja in ustrelil za pisalno mizo sedečega Lessinga v glavo. S pomočjo policilskega psa je dobila policija pravo sled, ki je vodila do vas* Schanze in hiše narodnega socialista Ernesta Eckerta, ki je že sinoči brez sledu izginil. Lessinga je zlasti ostro napada! monakovski hitlerjevski bojni list »Volkischer Beobachter«. Seja angleškega ministrskega sveta LONDON, 31. avgusta. Ministrski svet, ki se bo sestal v torek, se bo ba-vil v glavnem z naslednjimi vprašanji: Prihodnji sestanek Društva narodov, obisk sira Frederika Leitha Rossa v Washingtonu, položaj Asircev v Iraku in trgovinske zveze med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Mimo tega se bodo ministri prav verjetno bavili tudi z vprašanjem ponovne oborožitve Nemčije, s položajem v Avstriji in s hitlerjevsko propagando. Po torkovi seji se stališče angleške vlade napram Avstriji najbrže ne bo nič spremenilo. Londonski kabinet bo še nadalje sledil politiki zauoania napram stremljenjem Italije, ki hoče najti rešitev za avstrijski problem na podlagi sodelovanja Anglije. Francije in Italije, ki hočejo preprečiti vsako drugo vmešavanje v Avstrijo. Misija sira Leitha Rossa v Združenih državah bo imela značai nreliminiranja pri dolgovih. Italijanski demanti LONDON. 31. avgusta. Rimski dopisnik »Daily Telegrapha« je poslal svojemu listu naslednje tri demantije: 1. Med Avstrijo in Italijo še ni bil dosežen sporazum glede odstopitve svobodne luke v tržaškem pristanišču; 2. italijanska vlada demantira vest o nekem povabilu zunanjim ministrom Štirih velesil, da bi prišli v Rim in 3. sovje tskoruski nenapadalni pakt še ni podpisan. Je pa upanje, da bo prišel v Rim k njegovemu parafiranju Litvi-nov. BOJKOT HITLERJEVEGA KONGRESA. LONDON, 31. avgusta. Kakor se govori, bo večina držav, katerim je poslal Hitler vabilo, da bi poslale svoje zastopnike na veliki kongres uarod-no-socialistične stranke v Niirnberg, sporočila Hitlerju, da se kongresa žal ne morejo udeležiti. Države, ki ne bodo sodelovale na kongresu v Niirn-bergu, so: Francija, Anglija, Združene države, Rusija, Japonska. Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Španska, Belgija in Nizozemska. Veliko senzacijo je izzvala vest, da je tudi Vatikan odklonil Hitlerjevp vabilo. NOVE ANGLEŠKE CARINE. LONDON, 31. avgusta. Na podlagi posebnega pooblastilnega zakona je odredil angleški zakladni minister, da se zvišajo vse uvozne tarife za tuje blago, zlasti pa carinske postavke glede uvoza žita, jekla, železa, polsiro-vin in bombaža. Ta odlok je naperjen predvsem proti Japonski in Nemčiji tei se smatra kot nekak odgovor na nemške ukrepe glede prepovedi potovanja Nemcev na angleških parnikih. STARHEMBERG SPET V AVSTRIJI. DUNAJ, 31. avgusta. »Neues VViener Tagblatt« poroča, da se je knez Starhem-berg, voditelj avstrijskega »Heiinwehra«, vrnil včeraj z letalom iz Rima, kjer je bil sprejet tudi ori Mussoliniju, Mariborski »VEČERNIK« Jutra M —ta— V M a r t d o r n, dne 31. V1IL 1933. Dnevne vesti God lavantinskega vladike. Lavantinski knezoškof g. dr. Ivan Tomažič je slavil pretekli torek na dan sv. Janeza svoj god. Ob tej priliki so se zbrali v knezo-škofijskem dvorcu številni dostojanstveniki, med katerimi sta bila tudi ljubljanski knezoškof dr. Rožman in nadškof Ant. Bonaventura Jeglič. Pred oltar. Danes dopoldne sta se poročila v frančiškanski cerkvi g. inž. Leo Knez in gdč. Silva Šereceva, hčerka znanega mariborskega kavarnarja g. Šere-ca. Mlademu paru želimo vso srečo! Iz poštne službe. Premeščeni so: Marija Berličeva iz Radenc v Maribor, Anton Lah iz Moškanjcev v Ptuj, Marija Radičeva z Dobrne v Celje, Fran Šuman iz Sv. Lenarta v Maribor in Štefan Šifrer iz Maribora v Slatino Radenci. Pod vojaško zastavo... Z včerajšnjim popoldanskim osebnim vlakom so se odpeljali iz Maribora v Bileče naši dijaki, kjer bodo odslužili svoj dijaški kaderski rok. 2e dopoldne so se zbrali na dvorišču mariborskega vojaškega okrožja, kjer so dobili potrebna navodila in prehrano. Popoldne pa sta jih spremljala na kolodvor poveljnik mariborskega vojaškega okrožja polkovnik g. Ante Petrin-čič in kapetan I. razreda g. Aleksander Kostič. Težko je bilo slovo od staršev in sester ter bratov. Mladi fantje vojaki pa so bili navdušeni in med veselim prepevanjem jih je potegnil vlak iz Maribora. Volitve v Delavsko zbornico. Volilna borba za delavski parlament se je pričela., V volilni boj bodo šle tri strokovne organizacije, Narodna strokovna zveza, krščanski socialci in marksisti. Volitve bodo v nedeljo 8. oktobra od 9. do 17. ure, na obratnih voliščih, kolikor jih bo postavljenih, pa 7. oktobra po končanem delu. Volilni imeniki bodo razgrnjeni v svrho morebitnih reklamacij od 5. do 14. septembra pri občinskih uradih vseh občin, v katerih imajo svoje sedeže zdravilki zdravstvenih okrožji. Obrtna volišča bodo povsod, kjer bodo delavci po svojih zaupnikih ali organizaciji zahtevali in stavili to zahtevo do 26. septembra glavnemu volilnemu odboru. Te dni bo glavni volilni odbor izdal uradu volilni razglas, ki bo razobešen po vseh občinskih uradih in po vseh važnejših obratih. Kopalna sezona se bliža koncu. Nastopilo je hladnejše vreme in letošnja kopalna sezona se bliža h koncu. Ponehalo bo tudi živahno vrvenje na našem Mariborskem otoku. Radi tega je uprava mestnega kopališča uvedla z jutrišnjim dnem na Mariborskem otoku celodnevno kopalno turo, to je vstopnice kupljene dopoldne veljajo ves dan. Obenem razglaša, da bo od jutri naprej vozil zadnji avtobus iz Kamnice ob delavnikih ob 19.15, ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 19.45. Apel mestnega tržnega nadzorstva na vse občinstvo. Pred dnevi je mestno tržno nadzorstvo javno razglasilo cene in težo kruha. Ker pa se dogajajo primeri, da teža kruha, zlasti drobnega peciva, to je žemelj in rogljičkov ne odgovarja pred pisani teži, apelira mestno tržno nadzorstvo na vse občinstvo, naj samo pomaga pri kontroli. Navadne žemlje morajo tehtati 7 dkg, rogljički in okrogle žemljice pa 5 dkg. Vsak nedostatck naj občinstvo takoj javi policiji, ali pa mestnemu tržnemu nadzorstvu, ki ima svojo pisarno na Rotovškem trgu. Ponovno opozorilo prodajalcem sadja ■n grozdja. Mariborsko tržno nadzorstvo je že v začetku meseca avgusta obvestilo vsa okrajna glavarstva in merodajne činitelje ter prodajalce sadja in grozdja, da morajo imeti vsi prodajalci sadja-in grozdja, ki ga prinašajo na mariborski trg, potrdila pristojne občine, s katerimi se lahko izkažejo, da je blago res njihova last. Tako potrdilo morajo imeti tudi vsi prekupčevalci sadja. Ker pa se dogajajo dan za dnem kljub vsem opozorilom v Časnikih in s strani merodajnih oblasti .e v®dno primeri, da prinašajo okoličani m OKoličanke na mariborski trg sadje rez omenjenih potrdil, opozarja mariborsko mestno tržno nadzorstvo da bo proti vsakemu brez izjeme postopalo najstrozje po predpisih tržnega, reda. Za-nlenilo bo vsakemu vse blago in ga po-eg tega še občutno kaznoval XXII. vsedržavna strelska tekma v Beogradu preložena. Uprava mariborskega strelskega okrožja obvešča vse svoje članice, zvezne strelske družine, da se prelaga XXII. vsedržavna strelska tekma, ki je bila določena na 3. septembra, zaradi tehničnih ovir na čas od 17. do 23. septembra z istim sporedom v Beogradu. Uprava strelskega okrožja po novno prosi vse zvezne strelske družine, da ji sporoče najpozneje do 10. septembra število svojih članov, ki se nameravajo udeležiti te vsedržavne strelske tekme v Beogradu, da bo zamogla pravo časno naročiti potrebno število voznih objav. Točenje alkoholnih pijač po trgovinah. Združenje trgovcev je prejelo od združenja gostilničarjev pritožbo, da je v Mariboru mnogo trgovcev, ki točijo alkoholne pijače brez zadevnega obrtnega dovoljenja in so se nekateri taki trgovci že naznanili obrtni oblasti. Ker so zaradi prekoračenja obrtnih pravic predpisane zelo visoke denarne kazni, apelira združenje trgovcev na svoje člane, naj to opuste, ker spada po novem obrtnem zakonu prodaja pijač izključno samo v gostilniške obrate, trgovci pa smejo prodajati pijače samo v originalno zaprtih steklenicah. Ga. Zora Ravnikova pelje svoje male harmonikarje v Zagreb. Dne 1„ 2. in 3. sept. priredi Dečji zbor harmonikarjev ISSK »Maribora« v Evropa Palače kinu v Zagrebu svoj prvi koncert izven Slovenije. Nadvse laskavo povabilo Zagreba je ponoven dokaz, kako naglo si je osvojila srca ta originalna ideja tudi izven naše najožje domovine. Tako bo privrela naša lepa narodna pesem iz duš naših najmlajših v ponosnem Zagrebu. Želimo našim malim na manifestacijskem pohodu narodne pesmi mnogo, mnogo sreče in uspeha. Zavedajo se naj, da gleda ves Maribor nanje s ponosom in hvaležnostjo Iz tajništva JNS. V nedeljo 3. septembra ob 10. dopoldne bo v Resnikovi gostilni v Melju članski sestanek za III. mestni okraj. Ker bodo na sestanku razpravljali o zelo važnih zadevah naj se članstvo sestanka sigurno udeleži. — Okrajno tajništvo JNS. Pregled avtobusov in avtotaksijev bo v ponedeljek 4. septembra ob 15. uri v mestni plinarni. Lastniki teh vozil se morajo istočasno javiti komisiji. Iz »Nanosa«. Drevi ima društvo važen članski sestanek v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so važne točke, ki se tičejo našega življenja. Prečitana bo tudi spomenica, ki jo je izdal organizatorno-propagandistični odsek v Ljubljani. Dalje bomo obravnavali položaj naših kolonistov v Bresternici (Makedonija), ki so nam poslali zanimiv dopis. Obravnavale se bodo tudi najnovejše novice iz naših neosvobojenih krajev. Važna točka bo tudi razgovor o občnem zboru, ki bo dne 12. septembra. Društvo se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je naša razstava tako lepo uspela. Posebno pa se zahvaljujemo g. Valjaku za prostore ter g. Požarju za izposojene cvetice. Predsednik. Godba »Lire« je tekom poletja opeto-vano prav častno nastopila, tako s koncertom v parku, na Mariborskem tednu in pri raznih narodnih prireditvah. Bori pa se vedno z gmotnimi težkočami, ki so huda ovira pri še boljšem napredovanju. Prosimo mariborsko občinstvo, naj pristopa k društvu oziroma naj nas podpira s prostovoljnimi prispevki! »Lira« je izrecno naša narodna godba in zasluži kot taka v vseh plasteh mestnega in okoliškega prebivalstva polno upoštevanje. Godbeno društvo »Lira« v Mariboru z okolico bo tudi v šolskem letu 1933-34 vzdrževalo pouk v glasbi, in sicer na gosli, violo, čelo, kontrabas, klavir in vsa pihala. Vpisovanje učencev bo v godbenem lokalu Erjavčeva ul. (Melje) št. 3 do 15. sept. vsak torek in petek od IS. do 20. ure, razen tega pa tudi pri kapelniku g. Al. Poliču na domu, Vrbanova ul. 26. vsak dan od 14 —16. ure. Za posamezne inštrumente razpolaoa društvo s i strokovnjaki. Polovična vožnja za kongres mladih in-telektualcev. G. min. prometa je s svojim odlokom MS Br. 17.983 od 17. avg. 33 odobril znižano vožnjo za polovično ceno na državnih železnicah vsem udeležencem kongresa Zveze mladih intelektualcev, ki bo v nedeljo 3. septembra v Ljubljani. Udeleženci naj kupijo na odhod ni postaji celo karto, ki bo veljala tudi za vrnitev s potrdilom predsedništva kon gresa, da so bili resnično navzoči. Ta ugodnost polovične vožnje velja od 2. do 4. septembra t. 1. in to po vseh vlakih in vseh razredih, razen ekspresnih vlakov ter IV. razreda. Kongres bo v dvorani Mestnega doma ter pod pokroviteljstvom rektorja Univerze kralja Aleksandra v Ljubljani g. dr. M. Slaviča. Dopoldne ob 9. otvoritev kongresa s pozdravi zastopnikov, nato slede referati: Sodobno stanje in naloge mlade inteligence — cand. prof. Etbin Bajc, Maribor. Duševni delavec in njegov odnos do ročnega delavca — Pavle Šegula, Maribor. Breposel nost mlade inteligence — teoretični referat književnik Ivo Grahor, Ljubljana; praktični koreferat učitelj J. Pukl, Ljubljana. Pomen narodne vzgoje v narodni šoli — priv. docent dr. Stanko Gogala, Ljubljana. Popoldne pričetek ob pol 3. Organizacija ZMJ — prof. Niko Kuret, Kranj, nato slede referati in resolucije posameznih stanovskih krožkov. Centralna Borza dela za inteligenčne poklice uraduje odslej vsak ponedeljek, sredo in soboto, in sicer d o p o 1 d a n od 10. do 12. ure, popoldan pa je pisarna za stranke zaprta. Maribor, Sodna ul. 9 III. V nedeljo 3. sept. t. 1. vsi na Pobrežje k telovadnemu nastopu in narodni zabavi Sokola Maribor II. Preskrbljeno bo vse za dušo in telo. Naj nihče ne izostane. — Zdravo! Pevski zbor »Glasbene Matice« bo imel jutri, v petek, 1. septembra ob 20. uri važno skupno pevsko vajo.. Pridite vsi in točno! Avtobus v Ribnico na Pohorju to nedeljo ne bo vozil. Nameravana tura je preložena na prihodnjo nedeljo. Jadranska straža v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26, poziva vse člane, ki so prijavili svojo udeležbo za proslavo v Splitu, da dvignejo potne objave. Ob tej priliki sporočamo še ev. interesentom, da imamo še nekaj objav na razpolago. — Ugodnost četrtinske vožnje traja od 4 do 14. septembra. Vse potrebne podatke dobite v pisarni. Izletnikom Jadranske straže v Split. Ker je v interesu stvari, da nas pride na proslavo čimveč in to skupno iz vse dravske banovine, sta sklenila oblastna odbora Ljubljana in Maribor, da se izletniki združijo na Zidanem mostu. Udeleženci iz Maribora se odpeljejo 4. sept. ob 17.47 z osebnim vlakom, ter se priključijo v Zidanem mostu ljubljanskemu brzovla-ku. Prosimo vse izletnike, naj prijavijo do 1. IX. v naši pisarni svoj pristanek, da moremo oskrbeti ev. poseben voz. Udeležite se krasnega izleta. Tujsko-Prometna zveza v Mariboru namerava prirediti avtobusni izlet iz Maribora preko Celja v prekrasno planinsko Logarsko dolino v nedeljo 3. septembra. Vožnja velja v obeh smereh le 60 Din za osebo. Za dobro prehrano je preskrbljeno. Zveza pripravlja tudi avtobusna izleta k Plit-vičkim jezerom in pa k Vrbskemu jezeru. Grajski kino. Danes zadn.ii dan vele-film: »Sveti plamen«. Gustav Frolih, Dita Parlo. Ta krasni film močne dramatične vsebine, napravljen po istoimenski gledališki igri Someresta Maughamana, je film svetovnega slovesa. Še nikdar Gustav Frohlich ni igral tako naravno, kako; prav v tem fimu. Dne 1. septembra otvarjamo sezono z veleopeTeto »Ljubezen, nepremagljivi diktator«. Renate Miiller, Georg Aleksander. Od 1. septembra dalje bodo vsak dan tri predstave in sicer ob 4.. in 149. uri. Kino Union. Od torka do vključno četrtka prvovrsten film »Svobodna ljubezen« z Normo Shearjevo. Film prekrasne, globoke vsebine, obenem pa visoke pesmi ljubezni. Dne 1. septembra otvoritev nove sezone s popolnoma novim velefilmom »Skrivnostna vrata« po romanu Edgarja Wa!!ace. Od 1. septembra dalje bodo vsak dan tri nre-Mave. in sicer ob 4., pol 7. in pol 9. uri Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefo-va» grenčica se dobi v vseh lekarnah/ drogerijah in špecerijskih trgovinah. Otvoritev brezplačne knjižne loterije! Da med svojimi odjemalci pridobimo kar največji krog čitateljev romanov Karla Maya, razpisujemo brezplačno knjižno loterijo, za katero delimo v mesecih september, oktober, november 1933; srečke brezplačno, na vsakih 50 Din nakupa P® eno srečko. Vsem onim, ki se bodo v teh mesecih priglasili kot naročniki romanov Karla Maya za leto 1934, dafflO po 5 srečk. Dobitki so knjige, in sic®f 25 glavnih dobitkov in 500 drugih. Glavni dobitek je vseh 12 romanov Karla M3* ya vezanih v platno z naslovno sliko, nato Winnetou L, II., III. knjiga vezano, Satan in Iškariot I., II., III. vezano. Letnik 1934, Sužnji, I., II., III. knjiga, vezano, isto broširano, nato 10 raznih vezanih knjig in 10 raznih broširanih knjiS Karla Maya. Ostali dobitki so razne knjige iz Cirilove knjižnice. Točen seznam je v načrtu, ki ga vsakemu na zahtevo dopošljemo. _ Žrebanje bo 2. decembra 1933 pod nadzorstvom notarja. Zahtevajte načrt brezplačne loterije ®" Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Privoščite svojemu bližnjemu vsaj m3' lo solnčnih žarkov! Naravno je, da hr* penimo po dobrih starih časih, po zat>3Vl in veselju in nam je vse zoperno, kal kvari življenje. Zato si lahko mislim®’ kako težko stališče ima društvo, ki se bavi s programom žalostnih razmer, n3S odvrača oziroma prekinja v udobnem *® veselfem življu ter spominja na naše sobrate in sestre, ki trpijo pod morilko jo* tiko. Ker ne smemo nikdar pozabiti, da sledi kaj rada za veseljem žalost, tudi fle smemo biti preveč sebični in privoščim® vsaj malo solnčnih žarkov onim, ki s° teh najbolj potrebni! Veselje vam b® slajše in utrnili boste marsikatero solz® če se spomnite, da pobira v Mariboru i®* kasant Protituberkulozne lige vsak m®* sec takozvani protituberkulozni din3*' Izven Maribora v področju lavatinsk® škofije priredijo protituberkulozni dinar* sk; dan vsi župni uradi. Naj nihče ne pr* zre obeh akcij! Dr. Fran Marinič, Trubarjeva ulica ordinira zopet od 9. do 11. in 14. do 1® ure. Tragična smrt mladega kolesarja. VSj raj dopoldne se je pripetila v Korošče'" ulici smrtna nesreča, ki si je izbrala ** žrtev 161etnega, v Bresternici stanujoč* ga ključavničarskega vajenca Fran®3 Mauherja. Vajenec se je peljal na kol®*3 po Koroški cesti proti sredini mesta L po nesrečnem naključju izgubil oblast®33 kolesom. Pri padcu je dobil smrtno fle* varno poškodbo na glavi in obležal ®* zavesten na tleh. Poklicani reševalci ga takoj prepeljali v bolnišnico. Vsak® pomoč pa je bila zaman. Vajencu je PjT čila lobanja in je hudim poškodbam P°3‘ legel včeraj popoldne. Vlom v trgovino. Preteklo noč so ®* znani vlomilci vlomili v Ledenikovo tf‘ govino na Glavnem trgu in odnesli r3* nega blaga v vrednosti nad 20.000 Pl0‘ Trgovec Ledinek je šele pred dnevi ®^ tvoril manufakturno trgovino. Z tim plenom so vlomilci izginili h* sledu. Mariborski sejem za živino. Na včer3g šnji sejem za živino je bilo prignanih j, konj, 12 bikov, 130 volov, 331 krav in ° telet, skupaj 504 živali. Prodanih je ®l 306 glav, od teh 16 za izvoz v K® Cene so bile naslednje: voli debeli 4 ®® 4.25 Din, poldebeli 2.50 do 3.25 Din. vOj za rejo 3.25 do 3.50 Din, biki za klanj® 2.75 do 3.25 Din, krave za klanje debe* 2.25 do 4 Din, plemenske 1.75 do Din, klobasarice 1.50 do 2 Din, molzni® 3 do 3.25 Din. breje krave 3 do 3.25 V1"’ mlada živina 3.50 do 4 Din in teleta do 6.50 Din kilogram žive teže. Cene m®* sa so bile nas'ednje: volovsko mes3.rt’ vrste 10 do 12 Din. II. vrste 8 do 10 P' ' meso bikov, krav in telic 5 do 7 Din- te£ letina I vrste 10 do 14 Din. IT. vrstL On 8 Pm in sveža svinjina 10 do 16 kilogram. Mariborski vlomilci in tatovi v rokah policije PODNADZORNIK JOSIP PAVLETIČ JE IZSLEDIL NEVARNEGA VLOMILCA RAJMUNDA FRITZA IN NJEGOVEGA KOMPLICA TER ZAPLENIL RAZNO UKRADENO BLAGO V VREDDOSTI NAD 20000 Din. Zadnje čase so vznemirjali Mariborčane razni vlomilci, ki so se pojavili zdaj na tem, zdaj zopet na drugem kraju me- sta. Pred njimi ni bilo varno nobeno pod' strešje in nobena ključavnica. Policiji je bilo jasno, da so na delu spretni in vešči tatovi in da imajo dobro organizirano • družbo. Zato je bil v zadnjem času na no gah ves policijski aparat, ki precej časa ni mogel najti pravega sledu. Predvčerajšnjim pa se je posrečilo po večdnevnem neumornem iskanju izslediti policijskemu podnadzomiku g. Josipu Pavleti-Cil v družbi policijskega agenta g. Cedeja v Jezdarski ulici pravo gnezdo mari-,-borskih vlomilcev. Policijski podnadzornik g. Josip Pavle-Jc ie že delj časa sumil avstrijskega državljana Rajmunda Fritza, ki je bil-za-jteslen v Mariboru kot čistilec parketov. ri tem svojem opravilu je imel Fritz 0v°lj Prilike, da si je lahko ogledal ra-*na stanovanja in shrambe, katere si je izbral za svoje žrtve. Tako je pred dnevi vlomil na podstrešje v Gosposki ulici in odnesel iz zaklenjenih zabojev prof. Žimbreku razno perilo in dragoceno porcelanasto posodo v vrednosti okrog Din 8000. V Trubarjevi ulici je obiskal podstrešje neke hiše in se ob tej priliki preskrbel z malinovcem in električno sve-tiljko. Vse navedeno blago je policija zaplenila. Našla pa je v njegovem gnezdu še razno blago, in ne ve odkod izvira. Zato poziva one, ki jim je bilo kaj ukradeno, da se zglase na policiji in si ogledajo ukradene predmete. Aretirani vlomilec Rajmund Fritz in neki njegov 151etni pomagač sta že pri prvem zaslišanju na policiji priznala razne vlome. Izpovedala sta, da sta kradla ponavadi pri belem dnevu in nosila ukra deno blago v nahrbtnikih iz raznih podstrešij in shramb. Po končanem zaslišanju bo policija oba vlomilca izročila tukajšnjemu sodišču. Dve lepi prireditvi v konjiškem okraju Tekma koscev Društva kmetskih fantov in deklet v Konjicah. Otvoritev streli šča in razvitje zastave Strelske družine v Skomarju. Društvo kmetskih fantov in deklet v narodni poslanec Karel Gajšek, ki je tud: jtenjicah je stopilo v nedeljo 27. avgusta *• k Prvič pred našo javnost. Priredilo Je tekmo koscev na Berčnikovem travni-1111 v Žičah, po tekmi pa je uprizorilo na D’ ostem igro »Županova Micka« v režiji Srečka Vališerja. Tekmo je vodil g. ^Krajni kmetijski referent Ivan Nemec, ie imel prisrčen nagovor na kmetsko ^dino, otvoril pa je celotno prireditev ?redsednik društva g. Kobale. Pozdravi! j® v imenu Zveze kmetskih fantov in de-zbrano občinstvo v daljšem navdušujočem govoru g. Ivan Kronovšek iz Mubljane. daroval družini lep prapor. Udeleženci so prisostvovali naprej sveti inoši, po sveti maši pa je blagoslovil domači župnik g. Skvarč društveni prapor z lepim patri-otičnim nagovorom. Na strelišču so govorili domači predsednik učitelj g. Za-gažen, g. narodni poslanec Karel Gajšek, in delegat strelskega okrožja g. sodnik Leopold Šmalc iz Konjic. Po oficielnem delu prireditve se je pričelo streljanje, ki je trajalo do mraka. Prireditev, ki je bila prva take vrste na Pohorju, ie bila izredno dobro obiskana po domačem prebivalstvu iz raznih kra hi na tej novi postojanki mnogo uspeha! . Pri igri so nastopili sami domači fantje ; jev Pohorja ter je v vsakem oziru ugodji dekleta, ki so na veliko presenečenje j no izpadla. Želimo tudi temu našemu živ-2e pri svojem prvem nastopu pokazali Zmožnost tudi na gledališkem odru. Prireditev je obiskalo tudi prebivalstvo iz Stranic. Frankolovega, Zreč, Konjiške vasi in Konjic. Želimo mlademu društvu mnogo uspeha k nadaljnjemu delu! Strelska družina v Skomarju na Pohorju ie v nedelio 27. 1.1. otvorila svoje stre-'sČe in razvila društveno zastavo. Po-r°vitelistvo nad prireditvijo je imel g. Pobočnik cesarja Karla umrl. Po vesteh iz Prage je v mestu Hara-chovu te dni umrl 751etni bivši avstrijski maršal in tajni svetnik princ Zdenko Lob-kowitz, ki je bil do prevrata generalni pobočnik pokojnega cesarja Karla Habsburškega. Avstrijski kancelar dr. Doll-fuss kupil grad Bori V naši javnosti so se pojavile doslej še nekontrolirane govorice, da je avstrijski zvezni kancelar in sedanji diktator naše sosede pod tujo firmo kupil grad Bori ob Dravi v Halozah, kamor bi se umaknil v primem, da bi propadel njegov režim in bi zmagali narodni socialisti. Dr. Dollfuss bi v tem primeru zapustil Avstrijo v letalu in prispel v Jugoslavijo, zaprosil za pravico azila in se nastanil na gradu Borliu. Kakor rečeno teh govoric nismo mogli kontrolirati, so pa vsekakor zanimive in mogoče tudi resnične, zlasti še, ker ima kancelar Dollfuss pri nas v Košakih sorodnike, s katerimi vzdržuje stalne stike. Prav tako je iskal pri nas zaščite po svojem neuspelem puču tudi voditelj Štajerskih hajmverov-cev dr. Pfrimer. Kmetijska razstava na Ljubljanskem velesejmu. V času od 2. do 11. sept. t. 1. se hoče pokazati tudi nekatere najvažnejše kmetijske panoge. Prireditev ima namen, pokazati ne samo tujcem, temveč tudi predvsem našim kmetskim gospodarjem, kako smo napredovali in česa se moramo z največjo vnemo poprijeti, da bomo v tej težki gospodarski krizi naše •pridelke lažje spravili v denar in tako izboljšali težavno gospodarsko stanje. — Program kmetijskega oddelka je: Vinarska razstava, mlekarska in sirarska razstava, čebelarska razstava, razstava zelenjave, razstava kmetijskih strojev in go spodarskega orodja. Tej razstavi bo priključena tudi razstava dalij. Razstava ovac In koz na jesenskem velesejmu v Ljubljani bo zanimiva zlasti za rejce teh živali, ker bodo te živali o-cenjene po strokovnjakih. Vsak rejec bo lahko primerjal vrline svojih živali z drugimi ter bo mogel točno razločevati boljše živali od slabših, kar je za vsakega rejca največjega pomena, če stremi v reji za izboljšanjem. Za obiskovalce velesejma pa bo razstava privlačna, ker mnogi mislijo, da je rod ovac in koz že izumrl. Vsak bo prišel na svoj račun, rejci in obiskovalci. Razstava bo od 5. do 11. septembra. Plemenski petelini in kure. Letošnjo jesen bo banska uprava razdelila večje število plemenskih petelinov in kur rjave štajerske pasme. Interesenti in naši rejci kur naj se prijavijo pri pristojnih okrajnih kmetijskih referentih, kjer bodo dobil: natančnejša pojasnila in obrazce za prošnje. Opozarjajo se pa, da se prijave sprejemajo samo še prve dni meseca septembra. Zakaj ni gospod doktor nestrpen, ker ta tramvaj zopet ne pride ? Ali ni od tega čakanja že ves besen? Nikakor ne! Saj on jč odlične p f bonbone in ti uKcf: ■,omir“ie- počuti se bolje, ta je dobre volje. čudo osvežuje, prija- ___________ se prileže, Proizvod: Union, Zagreb Cena našemu hmelju rase. Za letošnji pridelek hmelja je vedno večje zanimanje in vedno več kupcev. Gene so v zadnjem času narastle že na 90 Din in so zadnje dni poskočile že na 97 Din za kilogram. Naši hmeljarji pa so še vedno zelo rezervirani in ne sklepajo še velikih kupčij, ker so mnenja, da bo cena šla še višje, kar bi bilo želeti, da si znova opomore Savinjska dolina, ki je v zadnjih letih pretrpela hudo gospodarsko krizo. Za izvoz našega sadja in jajc. V Berlinu se pogajajo naši delegati z nemško vlado o ureditvi uvoznih carin za sadje in jajca. Pogajanja uspešno potekajo in bodo te dni zaključena ter je pričakovati, da bodo dosežene razne olajšave za izvoz našega sadja in jajc v Nemčijo. Izplačevanje hranilnih vlog. Po členu 5. uredbe o ureditvi pri izplačevanju vlog pri poedinih denarnih zavodih, so tudi zavodi, ki so v smislu gornje uredbe pod zaščito, doljni, da izplačujejo vlagateljem poleg izplačil označenih v lestvici, odobrenih po ministrstvu: zneske, neobhod-no potrebne za vzdrževanje vlagatelja in njegove rodbine; zneske potrebne za izplačilo pogrebnih stroškov in zneske potrebne za izplačila javnih davščin. Ker se dan za dnem dogajajo primeri, da denarni zavodi odklanjajo tudi najnujnejša izplačila in se pritožbe vedno bolj mno-že, poziva banska uprava vse denarne zavode, naj se točno drže za izplačilo označenih predpisov teg brezpogojno izplačujejo potrebne zneske. Če se morajo tega držati celo denarni zavodi, ki so pod zaščito, velja tem bolj za druge zavode, ki ne uživajo zaščite. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosfi nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo zato, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo na* ravne »Franz josefove« grenčice. • obmeii h ootih 'TISI ŠTIRIDNEVNE EKSPEDICIJE V 0bMEJNE PLANINE NA KORANSKEM Me I. ja vabi! Trdnjava Sv. Duh. Turistika v°i*>e mere. Načrt ekspedicije. Obmejna noč. Dušeči tempo sodobnosti se še vse pre !"a‘0 zmeni za planinske lepote. Mesto J, Staplja v bučnih prireditvah, igrah, kmah, dirkah, tombolah in veselicah, >2nie gore pa so tako lepe. da v da-> ?njem neidiličnem življenju le one olaj-lin° duSo ‘n “blažijo težko, ozračje z rah- * dihom planinskih krasot in dobrot. * Posebnim čarom so tokrat vabile v jj3*e kraljestvo — kobanske planine, ki ^ bridka usoda zarisala ostre ob-n Jne Črte tako nesrečno, da je ostalo , °go rojakov še onstran sivih mejnih 'a“inov Obmejno kobansko višavje je danes na t ?an° že na večje število prijateljev ^“^slovanskega zaledja. Narodna ma-(ja s'acija pred nekaj tedni je pokazala, jlac.rr,n°S° Mariborčanov živi in čuti z p0 f°n“lno ogroženo obmejno grudo. Le-je iaL^a^e Pohorje in radi ga imamo. Saj “ko dostopno in nam nudi dovolj du- Toda Še kot pKu. in telesnega razvedrila. °nain-U elji planin imamo še tudi naci-g' ^Ut' ^ ne dopušča, da bi obmej-Uniira,Uda v na^l bližini propadala in — »Za s a' ^ato smo se zbrali in jo enkrat hodu r>retr|embo« mahnili proti severoza- rtieia Dreišnji večer smo se dvignili v ob-' 0 vignvie in n-Jnpcij nekaj spremsm- '•vjihnosti v splošno mr*-*!*} ob- mejne vasice. Zadnji žarki poletnega soln ca so pozdravljali najbolj obmejni S v. Duh, ki zre kot trdnjava na ostri skali daleč na vse strani: proseče gleda proti severu, kjer žive še bratje naše krvi tja preko Lučan, prisrčno kliče in miče slovensko zaledje v goste. V večernem hladu smo zasedli obmejni vrh: Irga, Slavko, Tdrko, Dušan in Ver. Vzajemno z nami gospa Iva in Mara, torej docela skladna, četudi maloštevilna četa neustrašenih obmejnih planincev, dosedaj skoraj fanatičnih simpatizerjev zelenega Pohorja. Pa smo takoj ugotovili, da je kobanska plan prav tako zelena, pot prav tako strma, zrak prav tako planinski in naše razpoloženje prav tako izborno kot kje tam v družbi pohorskih svetnikov. Sicer pa smo in ostanemo še vedno sosedje, čeprav na Kobanskem bolj skromni vaščani, na Pohorju komforta želeči — meščani. Samo pogosti menjajoči se obiski bi nas znali znivelirati in usmeriti v edino pravilno enotno smer jugoslovanskega planinar-stva, ki ni samo sebi namen! Planinske vasice bi ob takem pojmovanju mogle izletnike tako navdušiti, kakor je s svojevrstnimi krasotami navdušil Sv. Duh našo mariborsko ekspedicijo. Ne samo v lastno zabavo smo prišli v obmejne planine za nekaj dni! Spoznati hočemo življenjske prilike na obmejni grudi, razumevati hočemo gospodarske odnošaje obmejnega ozemlja, odkrivati ljudstvu krivice, ki jih prizadevajo zemlje in blaga lačn tujci naši narodni, manjšini onstran meje z raznarodovanjem in izkoriščanjem. Podpreti hočemo misel zbližan ja in medsebojnega razumevanja med podeželjem in me •'•lom, zlasti še vod Glavni stan — gostilna Lovec — je bila kot nalašč za snovanje takih velikopoteznih načrtov. Da bi jih le tudi izvedli! Lahek cefir nam je pričaral krasno planinsko noč, posuto čez in čez z zvezdicami. Pa tudi dolina pri Lučanah, Lipnici in Gradcu je zažarela v tisočerih lučkah. Zasanjali smo ob dehtečih borovcih in smrekah. Zamislili smo se ... Kakor prečudna pravljica je šelestenje temnih gozdov ob severnih mejnikih, pripovedujočih o izgubljenih bratih ... Narodna pesem zadoni daleč preko planine v pozdrav. Z dvigajočimi akordi drami zaspance tudi onkraj mejnikov. Še poz no v noč poslušajo tam preko svoje domače mile slovenske pesmi. Tako blizu so jim in vendar jih mladina več ne prepeva. Šola ji vsiljuje tujerodna čuv-stva... Kesno se spomnimo na počitek. Še »Hej Slovani!« za slovo z zidovja duhov-ske trdnjave, in kmalu je vse tiho. Le trdi koraki in rezka povelja obmejnih straž odmevajo še dolgo v noč, tu ob skrajni severni državni meji... II. Nedelja v planinski vasi. — Nesmiselnost razmejitve. — Mladina na meji. — Sv. Duh kot izletna točka. Krasno nedeljsko jutro v planinski vasici! Slavnostno donijo zvonovi, ko vabijo vernike k Sv. Duhu. Sijajno okolje za nepozabne vtise! Na najbolj eksponi-rani točki 907 m kraljujeta dve cerkvici, pod njima v treh etažah slikovita vasica, docela alpskega značaja. Sv. Duh s svojo okolico je od narave ustvarjena in od člo veških rok zidana trdnjava, ki samozavest,« stoji na skrajnem braniku naše obmejnim ozemljem in našim zaledjem, domovine. Prijazni domačini ne morejo pozabita manifestacije, ki je bila pred tedni. Takrat so bile vse hiše v zastavah, slavoloki so izražali simpatije obmejne postojanke do nacionalnega zaledja. Maribor; se je takrat z Dravsko dolino dostojno pokazal, čeprav so marsikoga pogrešali. Danes je običajna nedelja, za planince-domačine vsaka enako praznična, za go-ste-izletnike vsaka docela svojevrstna. Tega doživetja Pohorje ne more nuditi. Od vseh strani prihajajo domačini v cerkev: možje s težko hojo, fantje s peresi za klobukom, dekleta že precej »modernizirana« poleg sključenih starih ženic. Pisana narodna družba ki jo je pred tedni s posebnih vidikov občudoval naš narodni slikar Maksim Gaspari. Po težkem delu v hribih išče Kobanec utehe v božjem hramu. Celo preko meje prihajajo tisti, ki si želijo besede božje v slovenskem jeziku. V Lučanah je že dolgo ne slišijo več! Zanimiv je razgovor s starim očancem, ki prihaja že vsa leta nedeljo za nedeljo preko meje k Sv. Duhu. On čuti nesmisel razmejitve, ki je razsekala vas in vso veliko župnijo na dvoje. Kar sredi vasi so postavili mejnike, odcepili lepo novo CMDšolo in jo spremili v nemško potujčevalnico za otroke, ki nikdar niso bili nemški. Danes jo proglašajo za »sk>-venizirano« in jo hočejo čimprej zopet privezati nazaj »materi Germaniji« v naročje! Niti besedice ne slišijo otroci slovenščine v šoli, kjer jih s koroškimi raznarodovalnimi metodami »poučuje« avstrijski učitelj Podlesniki!). Tukaj se lahko vsak izletnik na lastne oči prepriča, kako brutalno je usoda prizadela naš narodi (Se bo nadaiiKv.ak# V M a r 1 1> o r u, dne 31. Vili. 1933. S2SU2S* Mm**#, Ukmlmmc 66 OCEANOPOLIS Rommm o skrivnosti ilovoike prošlos »t »Cesa me dolže, gospod predsednik?« je vprašal Doljan, ki je v tistem trenotku že prav dobro vedel, da je izdan. Kljub temu pa je sklenil tajiti vsako krivdo in vsako svojo zvezo z uporniki. Kdo naj mu to zvezo tudi dokaže? Edini Jafis je vedel za njegove besede in njegovo mnenje. Ga je mar on izdal? Ne, to ni mogoče. Torej nimaio dokazov. Vse so samo ugibanja. »Poudarjam, da ne verjamem tistim, ki so vas obdolžili nečesa gorostasnega, tem manj, ker poznam njihovo staro naklonjenost do vas, gospod doktor,« je odgovoril predsednik. »Toda kot predsednik vlade sem dolžan sprejeti obdolžitev kot podlago za uradno preiskavo, katero hočem izvesti najprej sam.« Za trenotek je predsednik utihnil in se globoko zamislil, nato je zopet uprl pogled v Doljana in nadaljeval: »Vaši nasprotniki so vas obdolžili, da ste povzročitelj in voditelj nemirov, ki se polaščajo našega ljudstva. Kaj mi morete navesti v obrambo?« Doljana je to vprašanje za trenotek zbegalo, toda že v naslednjem hipu je bi! zopet zbran in na videz popolnoma miren. Prav tako mirno je tudi odgovoril: »Gospod predsednik, navesti morem samo to, da je obdolžitev popolnoma ne- utemeljena in da sem nedolžen. Obenem bi pripomnil, da se mi čisto resno dozdeva, kdo so tisti nasprotniki, ki so me obdolžili tega dejanja; prav za prav je v bistvu le en sam; vsi drugi so zavestni ali nezavestni pomočniki.« »Vi torej trdite, da ste nedolžni in se vam zdi, kdo je glavni vaš nasprotnik, oziroma povzročitelj vsega nasprotstva do vas. Dasi je to pri stvari postranskega pomena, me vendar zelo zanima in vas zato prosim in pozivam, da mi odkritosrčno poveste, koga smatrate za povzročitelja te obdolžitve?« »Ce je obdolžitev že tako nevarna in če gre za moje življenje, potem nimam nobenega povoda biti neodkritosrčen. V vsem podmorju poznam do danes le enega samega človeka, ki me neprenehoma zasleduje s sovražnimi nameni in me skuša uničiti. Ta moj zasledovalec je gospodična Moraja, hčerka senatorja Tutali-sa...« »Moraja? In zakaj je vaša sovražnica?« »Tudi na to vprašanje vam lahko odgovorim popolnoma odkritosrčno, gospod predsednik. Moja sovražnica je zato, ker nisem hotel postati igračka njenih ljubezenskih hoteni. Prve čase me je korak za korakom zasledovala s svojimi ljubezenskimi ponudbami, in moral sem uporabiti vsa obrambna sredstva, ki so mi bila na razpolago in pomoči vseh svojih prijateljev in zaščitnikov, da nisem postal njena žrtev, kakor mnogi drugi pred menoj. Ko pa je uvidela, da me zlepa ne more pridotiti zase, da je ne ljubim, marveč celo mrzim, je sklenila maščevati se nad menoj in me uničiti. V ta namen se je poslužila celo svojih zapeljanih ljubimcev in me hotela s silo spraviti v svoje stanovanje, kjer bi bil popolnoma brez moči. Toda tudi ta njena peklenska namera se ji ni posrečila. Mirovala ni, in menda se prav nič ne motim, če trdim, da ni mogel biti nihče drugi povzročitelj *e obdolžitve, kakor ona.« »Kako dolgo vas že zasleduje?« je vpra šal predsednik. »Že od vsega začetka, ko sem prispel v Oceanopolis; točneje povedano: od onega večera na proslavi obletnice potopitve Atlantide.« »Kako vam je očitovala svojo ljubezen?« »Popolnoma odkrito. Nekoč me je z umetnimi sredstvi, ki so uničevala mojo voljo, spravila v skriven kotiček Semi-sovega parka, kjer mi je naravnost povedala, da me ljubi in zahteva, da se ji vdam. Ko ji na to zahtevo nisem hotel dati zadovoljivega odgovora, je zopet uporabila svojo sugestivno moč, toda v zadnjem trenotku so me rešili moji prijatelji, tako, da nikoli nisem izrekel tiste besede, ki jo je hotela slišati, besede, da jo ljubim.« »Imate za vse to kar ste mi povedali zanesljive priče?« je vprašal predsednik po kratkem molku. »Na razpolago so mi vsi moji najboljši prijatelji: Astis, Soralifis, profesorji visoke šole in mnogi drugi. Vse lahko zaslišite, vsi vam bodo potrdili moje besede.« »Potem razumem popolnoma, kakšna je bila pot, ki je privedla nekega visokega gospoda do tega, da je javno pred vlado izpovedal svojo obdolžitev.« »Tudi to vem,« je dejal Doljan, »kdo je bil ta gospod. Mogel je biti samo eden obeh vodij ministrstva notranjih zadev, ministerialni tajnik Nubis ali pa sam njen oče senator Tutalis.« Ob teh Doljanovih besedah je Semiš Ramis sunkoma dvignil glavo in se začudeno ozd vanj. Potem je dejal z raz* burjenim glasom: »Če sem prvi trenotek še dvomil l*1' nisem mogel popolnoma verjeti, da stn zares nedolžni, sedaj je moje prepriča* nje neomajno. Za vsem se torej skriva ena novih Morajinih ljubezenskih pustolovščin. Doslej je urejevala svoje škandale vsaj sama, sedaj se hoče posluže* vati celo aparata vlade. Veseli me, “j3 me ni varala skrita notranja slutnja, k* mi je govorila, da mora biti ozadje le nezaslišane obdolžitve podlo in nečisto-* »Gospod predsednik,« je povzel Doljan, »nevarnost, v katero me je spravila h* obtožba, me je prisilila povedati vam P1*' polno resnico. Ni mi prijetno razlag vam stvari, ki so premalenkostne, da b* morale obremenjevati vašo glavo, ki'*10' ra reševati druga važnejša vprašani3; zato mi oprostite. Storil sem v skrajn1 sili.« (Dalje prihodnjič.) Soort ASK PRIMORJE : SK ŽELEZNIČAR. V nedeljo 3. septembra se bosta poprijela na novem igrišču SK Železničarja edini slovenski ligaš ASK Primorje iz Ljubljane in SK Železničar. Brez dvoma bo nedeljska tekma največji športni dogodek, višek nogometne sezone. Prvič bo Primorje nastopilo v Mariboru s kompletnim liginim moštvom, v katerem bodo igrali tudi bivši igralci ISSK Maribora, in sicer brata Bertoncelja in Zemljič. Seveda bo prišel v Maribor tudi vratar Starec, o katerem pravijo, da je eden najboljših vratarjev Jugoslavije. SK Železničar stoji pred težko nalogo. V nedeljo bo moral braniti prestiž našega mesta proti Ljubljani. Če mu bo to uspelo, bomo videli! Vsekakor pa bodo morali naši fantje zaigrati z voljo in srcem. V borbo morajo vložiti vse svoje sile in znanje, pri tem pa pokazati ono sebičnost, kateri se morajo umakniti vse ka- price poedincev. če bodo fantje to izpolnili, smo prepričani, da bodo dosegli časten rezultat. Tekma se bo pričela v nedeljo 3. septembra ob 16.45. V predtekmi pa se bosta srečala ISSK Maribor rez. in SK Železničar rez. Kolesarsko dirko priredi kolesarski klub »Poštela« v nedeljo 3. septembra. Start bo ob 15. pri Mautnerjevi gostilni v Zgornjem Radvanju. Dirkalo se bo do Polskave in nazaj, in sicer za klubsko prvenstvo. Nov rekord v plavanju na 1000 m. V Tokiu je preplaval Kitamura 1000 m v novem rekordnem času 12:45,6. S©k©sstw€> Sokolsko društvo Studenci poziva vse člane telovadce, telovadke, moški in ženski naraščaj, da se udeleži sestanka v soboto dne 2. septembra ob 20. uri v 5o-koiskem domu. Udeležba za vse telova-deče obvezna. Odbor. Hitlerjevci kradejo ljudi. Te dni se je pripetil blizu Schaffhause-na ob nemško-švicarski meji nov incident. Češkoslovaškega državljana Hermana Webra so napadli trije člani nemških hitlerjevskih napadalnih oddelkov in ga s silo odvedli na nemško ozemlje. Napadalci so Webra odpeljali v trenutku, ko se je mudil v hangarju na švicarskem ozemlju, oddaljen kakih 100 metrov od nemške meje. Na Webrove klice je takoj prihitela na pomoč švicarska obmejna patrulja, vendar je bilo že prepozno. Hit-lerjevcem se je posrečilo izginiti z ugrab Ijenkn Webrom na nemško ozemlje. Oče zadavil neubogljivega sina. Nenavadna družinska drama se je odigrala v občini Perieni blizu Jaša v Romuniji. Bogat kmet Petricanu je imel sina, ki mu je povzročal silne skrbi in neprijetnosti. Pred nekaj meseci je mladenič izginil iz očetove hiše in se vrnil šele čez 14 dni. Ob tej priliki je 'obljubil, da se bo poboljšal, vendar pa ni dolgo drž3* besede. Ob priliki neke poroke je mlade‘ nič okradel več svatov, nato pa izgi*>''s svojim plenom. Orožniki pa so ga že f*3* slednjega dne prijeli v sosednji občin1-Njegov oče je prišel na orožniško post3* jo in tamkaj ogorčen očital sinu njegov® pokvarjenost. Sin je očetu odgovarjal ze' lo cinično in se mu smejal v obraz. To J® očeta tako razbesnilo, da je planil na sina, ga zgrabil za vrat in ga zadavil *>® preden so mu mogli to preprečiti orožniki. Nato se je dal mirno aretirati. Samomor s pomočjo strele. V Gruschiitzu v Nemčiji je izvršil neld kmet samomor na zelo nenavaden načij1' Izkoristil je priložnost ob hudi nevihti pritrdil bakrene žice na strešno anten® nad svojo hišo, ovil to žico okrog svojež3 telesa in se> vlegel na zemljo. Strela i® res udarila v anteno in ie obležal ktflej na mestu mrtev. Domači so po končan* nevihti našli na dvorišču popolno***3 zoglenelo gospodarjevo truplo. Mali o Razno PLAČAM Din 6.— do 7.— za kg avto-gumija. Justin Gustinčič, meh del. Tattenbachova ulica 14. 3201 MODERN LESTENEC s tremi žarnicami poceni na prodaj. Naslov v upravi »Ve-čemika«. 6008 LEPI OBJEKT. v centru mesta, blizu kolodvora, obstoječ iz velike dvorane. vrta, raznih skladišč in velikih kleti, primeren za razna podletia in dve stavbeni parceli, ugodno na prodaj. Valjak, Maribor. Kino Union. 3187 MARTIN SAFRAN. sobo-črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor. Slovenska ulica 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni. 2925 Prodam KOMPLETNI PLETILNI AVTOMATI ZA NOGAVICE ugodno naprodaj. Vpraša se pri Robausu, pek.. Koroška cesta 24. 3096. KNJIGA »HISTORI.JA NAŠIH RATOVA« s sUkami. geografskimi kartami. z opisom vseh strahot eta 1912 do 1918. "v ?rodai- Naslov v up* a vi »Večernika«. 6010 BRANJARIJO na prometnem kraju oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 3203 VEUKOPLODNE JAGODE »Rdeča kapica iz Švabske«. ukoreninjene v lončkih, oddaja vrtnarija Meljska cesta 40. 3076 Kupim ŽELEZEN ŠTEDILNIK. dobro ohranjen kupim takoj. Naslov v upravi »Večernika«. 6009 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam mirni osebi poceni. Po brežka cesta 21. blizu Magdalene. 3195 KRASNO SOBO z dobro hrano oddam dvema osebama, pripravna tudi za dijake. Dr. Verstovškova ulica 6. III.. vrata 21. 3186 SOLNČNO SOBO. separirano, z uporabo kopalnice, oddam eni ali dvem solidnim osebam ali dijakom. Naskrv v upravi »Večernika«. 3202 Diiaiko stanovanje DVA DIJAKA ali dijakinji sprejmem na stanovanje in hrano. Vrbanova ulica 28. pritličje, desno. 3208 DVA DIJAKA spreimem v vso oskrbo v sredini mesta Naslov v upravi »Večernika«. 3207 DIJAKINJA višje srednje šole se sprejme pri dobri družini na stanovanje in hrano. Glasovir. vrt, kopalnica na razpolago. — Zvvitter. Maribor. Stritarjeva ul. 5. prvo nadstropje. 3199 SPREJMEM DIJAKINJO. Trubarjeva ulica 9. vrata 30. 3198 DVE DIJAKINJI ali gospodični sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Večernika«. 3197 BOLJŠA DRUŽINA sprejme mlajšega dijaka(njo) na fino oskrbo. Naslov v upra vi »Večernika«. 3196 UČENCA sprejme takoj tvrdka Albert Eccarius, urar, Maribor. Slomškov trg 5. 3205 TRGOVSKEGA VAJENCA sprejmem v trgovino s tehniškim materialom. Jos. ravec. Trg. svobode 6. 32«* DVA DIJAKA sprejme na stanovanje in hrano uradniška družina Soba solnčna. Klavir na razpolago. Naslov v uoravi. 3140 DIJAKE sprejmem na stanovanjc. Mlin ska ulica 10. 3206 OPREMLJENO SOBO. solnčno, separirano. takoj oddam. Sodna ul 25, vrata 3. 3210 SOBO, parketirano s posebnim vhodom oddam dvem osebam z vso oskrbo. Ogleda se od 11. do 13. ure v Sodni ulici 30. II.. Oset. 3209 SOSTANOVALKO gospodično, sprejmer 'o oskrbo. Naslov: Strn- t. Krčevina. ;|76 DIJAKA(INJO) nižjih razredov sprejme uči-, teljska družina na stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista. 3154 Službo dobi POSTREŽNICO za celi dan išče inženier. Tezno, Maistrova ulica 3. Šolske torbice, nahrbtnike, denarnice rožne torbice itd. v veliki izbiri po nizkih cenah priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova 13 Ugodja prilika za nakup. Iz zapuščine po pok. Stampfl Amaliji bo d*1® 2. septembra 1933 z začetkom ob 9. uri zjutraj jaVIia prodaja stanovanjske oprave in lepih starinskih pre^‘ metov. Pojasnila daje odvetniška pisarne dr. eisna in dr. Kupnika. si«* Stanovanjska oprema KAREL PRElS se preseli s 1. septembrom v palačo Banovinske hranilnice Gosposka ulica št. 36. Cenjeni odjemalci se naprošajo, da ohranijo tvrdki naklonjenost tudi v novem lokalu. -*3 Izdaja konzorcij »Jutra« v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETET IA’ v Mariboru - - - - - - - - -