Leto 1902
527
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXIV. — Izdan in razposlan dne 1. avgusta 1902.
Vsebina: (Št. 151—153.) 151. Ukaz o ustanovitvi doklade k tari za solno kislino v takozvanih vagonih-loncih. — 152. Zakon o odpravi državnih cestnih in prevoznih mitnic. — 153. Zakon o uvedbi davka na vozne listke od prevoza oseb po železnicah.
151.
Razglas ministrstev za finance in trgovino z dne 16. julija 1902. 1.
o ustanovitvi doklade k tari za solno kislino v takozvanih vagonih-loncih.
Oziraje se na ukaz z dne 15. julija 1894. 1. o uravnavi postavkov tare k občni carinski tarifi avstrijsko-ogrskega carinskega ozemlja (drž. zak. št. 151) se v porazumu z udeleženimi kraljevimi ogrskimi ministrstvi določuje, da je ob ocarinje-vanju solne kisline t. št. 320, ki se uvaža v nalašč urejenih vagonih-loncih, ovedeni čisti teži dodati dvajset odstotkov tare.
Ta ukaz stopi takoj v moč.
Höhnt s. r.	Call s. r.
153.
Zakon z dne 19. julija 1902.1.
o odpravi državnih cestnih in prevoznih mitnic.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• C
Na podstavi zakona z dne 26. avgusta 1891. 1. (drž. zak. št. 140) obstoječe cestne in prevozne mitnice se odpravljajo.
§• 2.
Brodovi (državni), ki jih vzdržuje država, se prepuščajo v obrat udeleženim samoupravnim združbam ali zasebnim podjetjem. Ako kakega broda, čigar nadaljnji obstanek je potreben iz ozirov na javni promet, ne prevzamejo take združbe ali zasebniki, ali ako ga odložijo, ko so ga prevzeli, mora državna uprava oskrbovati njega obratovanje.
Višino brodnine, ki jo je pobirati za rabo posameznih prevoženj, ustanavlja politično deželno oblastvo, oziraje se na obratne stroške.
§• 3.
Finančni minister se pooblašča prodati nepremične predmete državne lastnine, ki se bodo dali pogrešati vsled odprave državnih cestnih in prevoznih mitnic, brez poprejšnjega posebnega pritrdila državnega zbora, samo da to pozneje naznani.
Izkupila za te predmete je zaračuniti za dohodke iz prodaje nepremične državne lastnine.
121
(Slovonlach.)
§. 4.
Z odpravo državnih cestnih in prevoznih mitnic se v zakonu z dne 26. avgusta 1891. 1. (drž. zak. št. 140) obsežena določila (§§. 17, 18 in 24) gledé oprostil od mitnine, ne izpreminjajo v njihovi uporabi na mostne, cestne in prevozne mitnice samoupravnih zbružeb in zasebnikov.
§■ 5.
Ta zakon stopi v moč s 1. dnem januarju 1903. I.
§■ 6.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojima ministroma za notranje stvari in finance.
V Ischlu, 19. dne julija 1902.
Franc Jožef s. r.
Koerber s. r.	Böhm s. r.
153.
Zakon z dne 19. julija 1902. 1.
o uvedbi davka na vozne listke od prevoza oseb po železnicah.
5	pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• 1.
Za prevoz oseb po železnicah v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, se uvaja posebna davščina (davek na vozne listke). Ta davek morajo plačevati osebe, ki so nasproti prevoznemu zavodu dolžne plačevati prevozne pristojbine,'in znaša, ne kraté v §§. 2 in 3 ukrenjenih izjemnih določil:
a)	za glavne železnice 12 odstotkov,
b)	za lokalne železnice (zakoni z dne 25. maja 1880. 1. [drž. zak. št. 56], z dne 17. junija 1887.1. [drž. zak. št. 81] in z dne 31. decembra 1894. 1. [drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.])
6	odstotkov,
c)	za male železnice (zakon z dne 31. decembra 1894. I. [drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.]) 3 odstotke
voznine, ki se vsak čas pobira za prevažanje v ozemlju, v katerem velja ta zakon.
§■ 2.
V prometu v dežele ogrske krone in iz teh dežel, potem v Bosno in Hercegovino in od tam, ter čez ta deželna ozemlja se ustanavlja davek na vozne listke z 10 odstotki od tistega dela voznine, ki odpade na prevoz v ozemlju, v katerem velja ta zakon.
§■ 3.
Na glavnih železnicah, katerih normalna tarifa za tretji vozovni razred je poprečno za več nego 20 odstotkov višja nego enaka tarifa avstrijskih državnih železnic, se ustanavlja davek za ta vozovni razred z 9'5 odstotki in v primeru v §. 2 s 7-5 odstotki voznine, ki se pobira.
§. 4.
Davščino pobirajo in odpravljajo železniške uprave.
Natančnejša določila o ravnanju, katerega se je pri tem držati, in pa o obkroževanju vinarskih ulomkov navzgor in navzdol in o rokovih za izročitev pobranih davčnih zneskov državni blagajnici, končno določila o kaznih zaradi nereda, ki jih je nalagati, če se kdo ne ravna po teh pravilih, je izdati ukazoma.
§• 5.
Železniška podjetja so odgovorna za kvarne nasledke, ki so v zvezi, ako se opusti pravočasna izročitev davščine in predpisu primeren izkaz davščin po §. 6 tega zakona.
Finančna uprava ima pravico v namen pre-skušnje izkazov vpogledati izvirne zapise in knjige podjetij.
§• 6.
Za ne pravočasno odpravljene zneske davščine je plačevati od preteka predpisanega roka petodstotne zamudne obresti.
Ako se je davščina prikrajšala, je prikrajšano davščino, ne da bi se uvedlo kazensko postopanje, zgolj na podstavi uradnih ovedeb, ki so poislinile njen znesek, predpisati v dvojnatem znesku in pobrati z zamudnimi obrestmi vred, ki pridejo od pri krajšane davščine.
§• 7.
Zaostale davščine se izterjavajo tako, kakor je predpisano za izterjevanje zaostalih neposrednih pristojbin.
Določila zakona z dne 18. marca 1878. 1. (drž. zak. št. 31) o zastaranju neposrednjih pristojbin naj veljajo tudi za to davščino.
V §. 6, odstavku 2 oznamenjena zvišba davščine zastara v petih letih.
§• 8.
Niti o vprašanju, ali je po tem zakonu plačati davščino ali ne, niti o njeni izmeri ni postopanja pred rednimi sodnijami.
O rekurzih zoper odredbe in odločbe finančnih oblastev, zadevajoče odmero in pobiranje te davščine in prisodbo v §. 6 tega zakona izrečenih kvarnih nasledkov, odloča v zadnji stopnji finančno ministrstvo, ki se naj dogovori z ministrstvom za železnice.
Za odredbe in odločbe finančnih oblastev veljajo določila zakona z dne 19. marca 1876. 1. (drž. zak. št. 28).
§. 9.
Od davščine, naložene s tem zakonom, so oproščeni :
a)	Najviši dvor,
b)	osebe, ki se prevažajo, uporabljaje vojaško tarifo,
c)	delavci in taki delavci, ki iščejo dela in jih izkažejo zato ukazoma pooblaščene javne posredovalnice služb, ako se prevažajo s posebnimi, znižanimi voznimi listki; v tem oziru se pridržujejo natančnejša določila, zlasti o najmanjši izmeri znižane voznine, ki je pogoj oprostitve, ukazu.
§. 10.
Od davka na vozne listke so nadalje oproščeni:
a)	prevozi oseb po tistih malih železnicah, ki posredujejo promet v kaki občini in njeni okolici, v okolišu občine in okrožju desetih kilometrov od občinske meje. Ako prestopajo posamezne proge kake take male železnice to okrožje, je promet po delu železnice, ležečem izven okrožja, zavezan davku na vozne listke;
b)	prevozi oseb po železniških progah dunajske mestne železnice, ki so predmet Najviše do-pustilnice z dne 18. decembra 1892. 1. (drž. zak. št. 230), za dobo v §. 2 lit. d) le dopu-stilnice ustanovljenih oprostil od davka.
Enaka oprostitev velja za neposrednje vožnje v prehodnem prometu med železniškimi progami mreže dunajske mestne železnice, ki so predmet omenjene dopustilnice in ki se dopusté v bodoče, in pa med kosi obstoječih železnic, ki leže v dunajskem mestnem ozemlju.
§• 11.
V	tarifnem postavku 47, lit. e) zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) ustanovljena kolkovnina, in pa odstotna pristojbina, ki stopi na njeno mesto po členu V, lit. f) in členu XX zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), za prejemnice in vzprejemnice železniških podjetij o prevzetju oseb v prevoz (listki za osebe) izgubi svojo moč gledé prometa, ozname-njenega v §. 1.
V	prometu, oznamenjenem v §. 2, pa ostane gorenja kolkovnina v moči z izpremembo, da jo je plačevati brez omejitve na največi pristojbin ski znesek, ki je ustanovljen v tarifnem postavku 47, lit. e) zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) in v §. 2 zakona z dne 11. maja 1871.1. (drž. zak. št. 39).
Prav tako ostane ta kolkovnina s spredaj stoječo izpremembo v moči gledé osebnega prometa s parniki.
§• 12.
Nakaznice (izkaznice) za prosto vožnjo, in pa za vožnjo po znižani ceni so zavezane kolkovnini, ki jo morajo plačati, ugodnost uživajoče osebe. Ta kolkovnina znaša za nakaznice, ki dajejo pravico samo za enkratno vožnjo ali za vožnjo tja in nazaj,
a)	za prosto vožnjo gledé
III. vozovnega razreda 50 h,
11-	»	1 K,
I. ,	„	2 K,
b)	za vožnjo po znižani ceni glede
111. vozovnega razreda 25 h,
H.	,	,	50 h,
I.	, I K,
in za nakaznice za ponovne vožnje: a) za prosto vožnjo gledé
III. vozovnega razreda	5 K,
H-	10 K,
1-	20 K,
b) za vožnjo po znižani ceni gledé
III. vozovnega razreda 2 K 50 h,
’ H.	.	5 K.
I. „	,	10 K,
Ako se glasi nakaznica na več oseb, je zara-čuniti kolkovnino za vsako osebo posebej.
Od kolkovnine so oproščene: nakaznice,
a)	ki se opirajo na zakone, občne ukaze ali dopu-stilu ustrezajoče dolžnosti;
b)	ki jih dodeljujejo železniške uprave svojim uslužbencem, vštevši delavce, in pa njihovim družinskim udom ali uslužbencem tujih prometnih zavodov ;
c)	ki se dodeljujejo na podstavi službenih predpisov železniške uprave, izdanih ali odobrenih po ministru za železnice, iz javnih ali želez-niško-službenih ozirov ali zaradi ubožnosti ali končno za občekoristne namene.
Natančnejša določila, kako je plačevati to kolkovnino, je izdati ukazoma.
Vlada ima pravico dovoliti neposredno plačilo te pristojbine.
Za zgoraj oznamenjeno kolkovnino veljajo v ostalem občni predpisi zakonov o kolkovninah in neposrednjih pristojbinah.
§■ 13.
Ta zakon stopi v moč likratu z zakonom o odpravi državnih cestnih in prevoznih mitnic, z zakonom o nadaljnjem povišanju na podstavi §.16 zakona z dne 14. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 74) povišanih pravilnih preskrbninskih užitkov vdov po civilnih državnih uradnikih in državnih učnih osebah, z zakonom gledé delovite izpremembe oziroma dopolnitve določil o preskrbninskih užitkih civilnih državnih uradnikov (državnih učnih oseb), oseb orožniškega moštva in orožniških pisarniških slug, s katerimi se ravna po civilnih pokojninskih predpisih, in pa v vrsto služabništva spadajočih upokojenih in provisioniranih civilnih državnih uslužbencev, končno z zakonom o odpisu zemljarine zaradi poškodeb donosa iz pridelkov po elementarnih pri-godkih.
§. 14.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru, Mojemu ministru za železnice in Mojemu trgovinskemu ministru.
V Ischlu, 19. dne julija 1902.
Franc Jožef s. r.
Koerber s. r.	Wittek s. r.
Böhm s. r.	Call s. r.