NO. 84 Domovi im/1 /1-/1/1’ El m— HOME AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVGN1AN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING. APRIL 29, 1954 ŠTEV. LIV — VOL. LTV SEZONA 'MUNS0NA' V INDOKINI Notranjost oblegane trdnjave je spremejena v jezerca rdečega blata. HANOI, Indokina. — Francozi so v torek kljub silnim nalivom in topniškem ognju upornikov popravili in dogradili v osrčju trdnjave Dien Bien Phu nekaj novih utrdb. Dolgo pričakovano sezonsko deževje je spremenilo to francosko trdnjavo v mala jezerca rdečega blata ter -skoraj docela onemogočilo francoski letalski sili razbijanje po oblegovalcih trdnjave. Toda Francozi so v teh nalivih dogradili nove utrdbe ter o-gradili z žičnimi ovirami svoje ozemlje, ki ga ni skoraj več kakor eno kvadratno miljo. O kakem novem množičnem napadu upornikov ni doslej še nika-kih znakov. Neka francoska patrulja: je u darila iz utrjene postojanke, ki leži tri milje od glavnega kompleksa trdnjavskih utrb, ter je razbila dolgo vrsto zakopov u Pomikov. Toda vse okoli glavne utrdbe Uporniki počasi krušijo obramb he naprave na vseh ključnih postojankah. Glavni stan francoskega poveljnikai, gen. de Cas-triesa, je oddaljen manj kakor eOO metrov od naprej potisnjenih uporniških postojank. Silno deževje je zavrlo gibanje francoskih tankov in drugih uklapnih vozil. Francosko le-slstvo, ki je bilo pravkar oja-cen° z ameriškimi letali, je prisiljeno k popolnemu brezdelju. Deževje pa bo zavrlo tudi gi-anje sovjetskih tovornih vozil, 1 dovažajo Viethmincem po-rebščine od kitajske meje. Premier Churchill drži Vel. Britanijo iz vseh novih obveznosti Prizadevanje za končanje bojev v Indokini Cleveland bodo selile P*ed napadi rakete, •eko imenovani 'Niki' je odredil zaščito Clevelanda z raketami, ki ? Matematično natančnostjo zadenejo in razstrele ne-Vldno letalo. Washington. — Mesto fjj e^eland bodo kmalu zaščitile tro atomskimi napadi elek-rakete, tako imenovani ? 1 (NIKE). To so rakete, ki Matematično natančnostjo u- tala^0 pozicii° nevidnega le-’ W ga zadenejo in razstrele. ten a k° Mesto Cleveland zašči-Pp. ° s temi raketami, je odločil ntagon. wrmada želi zasesti del Edge- liŠo^ 'hj er bi bilo odstre- y Mh raket. ®talpZadeVne lustalacije bodo $1,200,000. Z njih Njegove besede so poslanci v nižji zbornici pozdravili z glasnimi vzkliki odobravanja. LONDON. — Ministrski predsednik Churchill je v torek od klonil, da bi se obvezal poslati angleške čete v Indokino. On namreč upa, da se bo na ženev skl konferenci doseglo vsaj začasno premirje v Indokini. V dvorani so odmevali vzkliki odobravanja, ko je Churchill rekel: “Vlada Njenega Veličanstva ni pripravljena pod vzeti nikaike vojaške akcije v Indokini, dokler ne ugotovi rezultatov ženevske konference. Mi nismo vstopili v nikake nove politične ali vojaške obveznosti.” Rečeno- je, da je Francija zaprosila Veliko Britanijo in Zdr. države, naj se — ali pridružijo njej v prizadevanju za naglo premirje v Indokini, — ali pa naj takoj podpre težko preizkušene čete Francoske unije s tem, da vržejo v Indokino svoje vojaštvo. Ali Kan bo plačeval svoji ločeni ženi $100,000 letno NEW YORK. — Indijski mo-slemski “princ” Ali Kan, sin Age Kana, poglavarja indijskih muslimanov (mohamedancev), se je v torek pobotal na tukajšnjem sodišču, da bo plačal Riti Hayworth, svoji ločeni ženi za oskrbo njene (in svoje) hčerke Jasmin v štirih letih poldrug milijon dolarjev. Ali Kan je podpisal na sodišču pogodbo, da bo plačeval svoji aivši ženi za njeno in svojo hčerko po $100,000 na leto, in to za dobo 14 let. . . ne Mobrtosti. ne bodo -pričeli, do-bodo izdelane zadnje Vremensb prerok pravi: topia^ deloma oblačno in bolj dežm P°noči °d časa do časa 1 Prši in ne prehladno.. Takih “zakonov”, mesalijanc in podobnih “senzacij” mi sicer ne -objavljamo v našem listu, ker to spada v tako imenovane — “scandal sheets”. V tem slučaju smo naredili namerno izjemo. Indija je dežela pravljično bogatih maharadž in z dragulji o-kinčanih slonov, in prav tako pravljično raztrganih in sestradanih siromakov. Iz nobene dežele na svetu ni v svetovnem tisku toliko in tako pogostih fotografskih posnetkov živih okostnjakov ljudi, ki na ulicah ležeč dejansko umirajo od gladu, kakor iz Indije. Očetu razvratnega “princa” Aga Kanu vsako leto z zlatom odtehtajo njegovo telesno težo, katerega Ali Kan “s pridom” u-porablja v družbi lepotic dvomljivega slovesa v zabaviščih na Francoski Rivieri. . BESEDNI ATOMI IZ MOSKVE Malenkov pravi, če Zdr. države napadejo Sovj. zvezo z atomskimi bombami, bodo z enakimi bombami same uničene. MOSKVA. — Premier Malenkov je v ponedeljek dejal: “Vsak agresor, ki -bi napadel Sovjetska zvezo z atomskim orožjem, bo z enakim orožjem uničen!” In dostavil je. da bi vsaka taka avantura dovedla do razsula kapitalizma. Malenkov je govoril pred zborom vrhovnega- sovjeta (parlamenta). Oba, on in Kruščev, sta ostro napadala politiko Zdr. držav. Kruščev je dejal: “Ako kdo misli, kakor je mislil Hitler, da smo šibki, mu bomo pokazali — kakor smo pokazali Hitlerju — kako šibki smo!” Malenkov pa je rekel, da “agresivni krogi v Združenih državah umetno ustvarjajo ozračje histerije ter grozijo svetu s hidro,gensko bombo.” Malenkov in Kruščev sta zahtevala, da se Združene države odpovedo svoji politiki nepriznan ja Rdeče Kitajske ter sta dejala, da je to ena glavnih zaprek rešitve svetovnih problemov. Kruščev je silno napadel a-meriškega državnega tajnika J. F. Dullesa, o katerem je rekel, da kadar govori o Sovjetski zve-se zateka k politiki surove sile ter hoče raznetiti med ameriškim-ljudstvom vojno histerijo, proti Sovjetski zve-zi in proti ljudstvu Kitajske ljudske republike. Sovjetski opričnik prosi Eisenhowerja za reiifev žene Prisega o lojalnosti za podjetnike WASHINGTON. — Senator William E. Jehner, predsednik senatnega odbora za notranjo varnost, je dejal, da bo morda potrebno, da bodo morali oni pdjetniki, ki dobe vladna posojila, položiti prisego o svoji lojalnosti. Bivši sovjetski tajni policist prosi preds. Eisenhowerja, naj reši njegovo ženo v Moskvi. BONN, Nemčija. — Nikolaj Khokhlov, bivši kapetan v sovjetski tajni policiji, je v torek apeliral na predsednika Eisenhowerja, naj reši njegovo ženo Janino, ki se nahaja v Moskvi. Kakor znano, se je on izročil za-padnim oblastem v Nemčiji. Prosil je predsednika, naj stori vse, kar more, da reši njegovo ženo, “katere edini greh je, da je sledila nauku desetih zapovedi — ‘Ne ubijaj!’ ” Ameriški viri naznanjajo, da je Khokhlov naslovil podobno prošnjo tudi na papeža Pij a XII. (Kakor smo že poročali, je bil Khokhlov poslan p0 “morilski misiji” iz Moskve v Zap. Nemčijo, kjer je imel ubiti v Frankfurtu nekega protikomunističnega ruskega voditelja. Mesto tega.pa se je predal oblastem). --------------o------ Spet vojaška zarota v Egiptu; mnogo zaprtih KAIRO. — Premier Gamal Abdel Nasser je \ torek dejal, da je bilo zaradi zarote proti vladi aretiranih nad 50 mož, 12 od teh k:avalerij skih častnikov, ki so pomagali Mohamedu Na-guibu dne 17. februarja do res-toracije njegovega predsedni-štva. “Mi .smo položili svoje roke na. skupino, komunističnih častnikov,” je rekel premier. Aretacije so sledile dolgemu tekmovanju za -oblast med premierjem Nasserjem in predsednikom Naiguibom. Dvanajst aretiranih častnikov je obtoženih “navežanja stikov s komunisti in uvajanja subverzivnih zarot v armadi.” Britanija podpira Francijo v njenem prizadevanju za končanje bojevanja v Indokini. - Rdeča Kitajska se smatra na konferenci za enakopravno veliko silo. - Amerikanci so hladni do komunistov in se ne bodo udeležili njihovih gostij ter recepcij. — Tajnik Dulles, ki sedi samo štiri sedeže oddaljen od kitajskega zunanjega ministra, ga niti ne pogleda. Posvet med Bidaultom in Molotovom. — Južnoko-rejski kakor tudi severnokorejski delegati so predložili načrte za svobodne volitve v Koreji. Z združitvijo in pomirjen jem Koreje najbrž ne bo nič. ŽENEVA, Švica. — Velika Britanija podpira Francijo v njenem prizadevanju, da se do- Položaj o Koreji je sledeč: Juž-nokorejski zunanji minister Pyun Yung Tai hoče v Ko- Sestanek govererjev WASHINGTON. — V Beli hiši so se sestali governerji Tex-asa, Kansasa, Oklahomte, New Mexico in Colorade k seji, kako-bi se najbolj učinkovito odpo-moglo sušam. Slovenska pisarna M16 GlftM Are., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717 NOVA KNJIGA: Izšla je nova Mauser jeva knjiga Pšenični klas. (Zbirlka kmečkih črtic..) Cena $1. Dobi se v Slovenski pisarni. VAJA: Vaja za igro Pri belem konjičku bo v petiek ob 7:30 in -sicer za tretje dejanje. Vaja bo-v Slovenski pisarni. Prosim za točnost. Režiser. -----o------ Bodi previden in pazljiv, pa •e boi izzognil marsikateri nesreči! seže konec bojevanja v Indo-.reji svobodne volitve pod nad-kini, kar naj bo prvi korak, katerega naj podvzame konferenca. Konferenca, ki sestoja iz devetnajstih narodov, je v torek debatirala o Koreji, toda že iz uvodnih argumentov je razvidno, da bodo bržkone zaman vsa prizadevanja za združitev in pomiritev dežele. Tukaj cirkulira vest, da bosta sovjetski zun. minister Molotov i kitajski z-un. minister Chou En Lai predlagala v prihodnjih -dneh končanja vojne v Indokini Nek član francoske delegacije je rekel, da ne verjame tem vestem. Verodostojni viri pravijo, da je Britanija -pripravljena, podpreti Francijo v njenih prizadevanjih za končanje bojev v Indokini, nakar naj slede pogajanja z viethminsimi uporniki. Sestanek Molotova in Bidaulta Pozicija Zdr duržav je, da je sicer zaželjivo končanje bojev v Indokini, toda to ne sme biti cena za koncesije, ki bi jih mora le zapadne sile drago plačati. Molotov in Bidault sta se sestala v torek v Bidaultovi vili. Dosegla sta baje delne sporazume glede vprašanja, katere pred stavnike držav naj se povabi na razgovore glede Indokine. Bidault se je imel sestati z Molotovom zopet naslednjega dne. DVA SIMBOLA — Na Corcovado vrhu oh vhodu v pristanišče Rio de Janeiro stoji sto čevljev visok kip Kristusa Odrešenika. To je podoba miru. Mimo vrha leti jet-bomb-nik. znak sile in vojne. Kitajska se smatra enakopravno Nek delegat Rdeče Kitajske je izjavil na konferenci s časnikarji, da se smatra Kina anako-pravna z ostalimi velesilami v Ženevi. To je bilo prvikrat, da so kitaj, komunisti omenili svoj status. Molotov stoji sploh na stališču, da je Kitajska velesila in enakopravna na konferenci. To vprašanje doslej še ni prizadelo debat, toda utegne postati eno glavnih vprašanj, preden se začne formalno debatiranje o Indokini. Hladni Amerikanci Iz verodostojnega vira poročajo, da so amer. delegati hladni do komunistov. Isti viri vedo povedati, da ameriški delegati ne bodo šli na nobene večerje in recepcije, ki bi jih priredil kitajski zun. minister, če bi pa šli na prireditve, na katerih bi bili navzoči tudi Kitajci, se ne bodo ž njimi družili. Zgled zadržanja in obnašanja iim ;’evdal p0 vseJ priliki ameriški državni tajnik Dulles. Daši sedi komaj štiri sedeže oddaljen od kitajskega zun. ministra, ni slednjemu stisnil roke ali spregovoril ž njim. ’ zorstvom Združenih narodov. — I Posledica takih volitev bi bila zmaga Južnokorejcev, ker so oni številnejši od svojih rojakov na Severu. Premotrivanje treh načrtov Severnokorejski gen. Nam II, ki je govoril za južnokorejskim delegatom, je predložil formulo za “svobodne volitve” v Koreji, ki je zasnovana po sovjetskem vzorcu za volitve v Nemčiji. — Sovjetsko formulo pa so zapad-ni zavezniki odklonili z motivacijo, da bi utrla pot komunistični dominaciji. V taki atmosferi je malo iz-gledov, da bi devetnajst narodov, katerih zastopniki so zbrani v Ženevi, sploh prišlo do kakega sporazuma glede združitve Koreje. Rečeno je, da sta Molotov in Bidault v svojih razgovorih razpravljala o treh načrtih glede Indokine. Ti so: KONFERENCA 9. narodov, omejena na Veliko četverico, — Rdečo Kitajsko, na tri pridružene indokitajske države — Viet Nam, Laos in Cambodijo — in na vietminhski komun, režim. KONFERENCA 11. narodov, ki bi jo tvorili zastopniki gori imenovanih devetih držav, plus Thailand in Burma. KONFERENCA 14. narodov, ki bi jo tvorilo enajst gori imenovanih držav, plus (in) Avstralija, Indija in Indonezija. NAJN0VEJŠEVESTI ŽENEVA. — Kitajski premier Chou En-Lai, ki je včeraj prvikrat nastopil pred svetom svetovnih velikih sil, je odklonil ameriško politiko na Daljnem vzhodu. Zahteval je sprejetje programa “Azija za Azijce,” s prepovedjo vseh tujih čet in oporišč v Aziji. AKRON, O. — Včeraj se je spopadlo kakih sto z “baseball” kiji oboroženih mož .s približno enakim številom pike-tov pred skladišči Motor Cargo, Inc.., na Carroll Street. Vmes je posegla policija, ki je vzpostavila mir in red.. CLEVELAND. — Odbor mestne zbornice je včeraj odobril zakonodajo, ki določa, da se zviša pristojbina v tako imenovanih metrih za parkanje avtomobilov od 5 do 10 centov. Nova naredba bo veljavna samo v centralnem trgovskem distriktu, kjer se bo zvišala pristojbina za parkanje od 5 na 10c in od 1 na 5c. BEOGRAD. — Predsednik Tito, ki je govoril na Kongresu srbske zveze, je rekel, da mora- Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice “Dan dela”— V petek ob enajstih dopoldne bo v slučaju lepega vremena poseben “dan dela” pri Roosevelt School na E. 200 St. — Na sporedu so pevske in glasbene točke ter sajenje dreves. Prireditve se bosta udeležila tudi go-verner Lausche in župan Sims. V bolnišnico— Anthony Stampfel, 245 E. 150 St., je bil prepeljan v Euclid Glenville bolnišnico. Sedma obletnica— V ponedeljek ob osmih zjutraj bo v cerkvi Marije Pomočnice v Willoughby, O., sv. maša za pok. Mary Puigel v spomin 7. obletnice njene smrti. Deveta obletnica— V soboto ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. corp. Edward L. Strauss v spomin 9. obletnice njegove smrti. Obiski dovoljeni— Frank Špenko je že od 17. novembra lani hudo bolan. Ves čas je bil pod strogim bolniškim nadzorstvom na svojem domu na 15410 Calcuta Ave. Sedaj se je njegovo stanje toliko zboljšalo, da je zdravnik dovolil obiske po 3. uri popoldne. V bolnišnici— V Huron Rd., bolnišnici je Eugen P. Kogovšek, sin Mr. in Mrs. Frank Speniko s Calcutta Ave. Rojenice— Pri družini Stanley Kersevan so se zglasile rojenice in pustile zalo hčerko. S tem sta postala Steve in Josephine Kersevan, — 1285 E. 55 St. tretjič stari oče in stara mati. Na obisk v stari kraj— V torek, 4. maja, odpotuje na obisk v stari kraj Mrs. Josephine Stanič, 1225 Norwood Rd. Potovala bo s parnikom Queen Elizabeth. Obiskala bo svoje sorodnike na Notranjskem. Vse za potovanje potrebno ji je preskrbela tvrdka A. Kollander na St. Clair Ave. Želimo ji srečno pot in veselo snidenje z domačimi! V bolnišnico— Mrs. Frances Susal, 364 Babbitt Rd., je bila odpeljana v Huron Rd. bolnišnico, kjer jo prijatelji lahko obiščejo med 11. uro dopoldne in 8. uro zvečer. Novi grobovi Mary Cunovic Umrla je Mary Cunovic,, stanujoča na 7504 St. Clair Ave. Doma je bila iz Hrvatske... Pned svojo boleznijo je imela na 7516 St. Clair Ave. trgovino z ženskimi oblekami in klobuki. Bila je članica HBZ. Pokojna zapušča moža Petra, hčer Mary La Rud Montani in sina Bob Lucasa v Floridi. Pogreb bo iz Golubo-vtsga pogrebnega zavoda v so-soto ob 1:30 popoldne. Wilson, velik predsednik PHILADELPHIA. — Bivši podpredsednik Alben Barkley je izjavil, da je bil Woodrow Vil-son naj večji predsednik, pod katerim je on služil v svoji dolgi politično - državniški karieri. — Dejal je, da je mnogo storil tako za posameznika kot celoto in da je imel za vse topla čustva. ta tako Vzhod kot Zapad poravnati svoje razlike, češ da je “konflikt neizogiben, ako ta dva bloka ostaneta nara- zen.’ _______! Ameriška Domo .; ia HEnderson l-#«28 Cleveland S, OMo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NOVINE » i Gteucral Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Z«. Kanado in sploh za dežele izven Sed.* držav $12:00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 8 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. ZA SLOVENCE “SLOVANSKE KRAJINE* V AMERIKI J- Entered as second class matter January 6th, 1903 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 84 Thurs.., April 29, 1954 Titove težave in upi Gospodarske težave v Jugoslaviji so iz leta v leto težje. Napake, ki so jih komunistični oblastniki delali dolga leta po vojni, prihajajo vse bolj in bolj na dan. Velikopotezni načrt industrializacije,, ki so ga izdelali komunisti in ga nato skušali z vsemi silami izvesti, je doživel popolen polom. Velike tovarne, ki so jih gradili, stoje na pol dovršene, v kolikor pa so že v obratu, pa imajo velike težave s surovinami in z unovčenjem izdelanega blaga. Titova vlada je iztisnila iz naroda vse, kar je le mogla. Priselila ga je, da je zategnil pas in živel v neki meri celo slabše kot pod nemško ali italijansko zasedbo v času vojne. Da bi dobili dovolj delavcev za nove tovarne, so v prvih letih po vojni gonili titovci ljudi z dežele v mesta. Kmečko-zemljo so hoteli združiti v velike zadruge in jo obdelovati s stroji. Naš kmet je delal pridno, dokler se je smatral za samostojnega gospodarja, ko pa je videl, da v resnici razpolagajo z vsem komunistična oblastva, je v marsičem popustil. Posledica tega je bil manjši pridelek. Še slabše kot v Sloveniji je v drugih predelih države. Sam vodja jugoslovanskega gospodarstva Vukmanovič-Tempo je moral priznati, da Jugoslavija pridela danes manj žita in ima manj živine, kot jo je imela pred drugo svetovno vojno. Tako se je zgodilo, da mora Jugoslavija danes uvažati mast, da mora uvoziti na deset tisoče vagonov žita, med tem ko je pred vojno vse to v precejšnjih količinah izvažala. Pred vojno je krila Jugoslavija svoj uvoz z izvozom lesa, živine in žita. Danes mora uvažati tudi to. Razumljivo je torej, da je vedno v finančni stiski. Odkar je Komin-forma vrgla Tita iz svoje srede, je dobival precej obsežno gospodarsko pomoč z Zahoda, posebno radodarna je bila Amerika. S temi darovi in podporami je Tito nejcako “shajal.” Kljub temu je pa najemal še posebna posojila. Leta so tekla in sedaj je prišel čas, ko bi bilo treba posojila vračati. Tito pa jel prav v taki gospodarski stiski, kot je bil tedaj, ko je ta posojila najemal. Zahodna Nemčija je že več kot pred letom dni ustavila vsako dobavo blaga Jugoslaviji, v kolikor ni to plačano od zunaj. Tito ima namreč v Nemčiji velik dolg v dolarjih, ki ga pa nikakor ne odplačuje. V zadnjih mesecih na Zahodim ne kažejo več toliko volje za podporo jugoslovanskemu komunističnemu diktatorju. Na eni strani je temu vzrok nerazpoloženje ameriške javnosti in zakonodajalcev za nadaljno obsežno podporo tujini, na drugi pa njihovo razočaranje nad komunistično diktature v Jugoslaviji. Navezovanje stikov s komunističnimi deželami je Titu na Zahodu precej škodovalo. Da bi zboljšal svoje razmerje do Zahoda in dobil novo gospodarsko pomoč, je začel Tito v zadnjih mesecih kazati proti Zahodu prijaznejše lice. Na obisku v Turčiji je upal dobiti podporo turške vlade v vprašanju Trsta in v pogledu nove ameriške gospodarske pomoči. V ta namen je ponudil Turkom in Grkom vojaško zvezo. Turki bi bili pripravljeni skleniti tako zvezo, kakor hitro bi pristal na to Zahod, ta pa na italijanski pritisk odobritev zavlačuje, dokler ostane nerešeno vprašanje bodočnosti Trsta. Razgovori o Trstu se vlečejo vse od lanske jeseni. Tito je ponudil Trst Italiji, če bi mu bila ta pripravljena odstopiti ostale predele zone A Svobodnega tržaškega ozemlja. Šel je celo tako daleč, da je pristal na to, da naj dobi Italija kopno zvezo s Trstom preko ozkega obalnega pasu v Slov. Primorju. Italijanom ty ni dovolj. Oni hočejo vso zono A in še nekatere delo zone B, ki je vse od konca vojne pod Titovo upravo. Turki, ki bi do neke mere radi zavarovali svojo mejo proti Bolgariji z vojaško zvezo s Titom, so sicer nejevoljni nad italijansko trdovratnostjo v pogledu Trsta, vendar so obljubili Rimu, da ne bodo začeli preje razgovorov v vojaški zvezi z Jugoslavijo, dokler ne bo tržaško vprašanje rešeno. Po nekih vesteh iz Ankare in Londona, ki jih je nedavno prinesel “The New York Times,” računajo Turki, da bo to vprašanje rešeno do poletja, ko se bodo sestali zunanji ministri Jugoslavije, Turčije in Grčije. V kolikor se bodo ti upi izpolnili, je težko reci. Zdi se nam, da bo Tito kljub vsemu le težko ustregel Italijanom. Da bi odobrovoljil ameriške zakonodajalce in si tako ugladil pot do novih milijonov dolarjev, je Tito začel dajati tudi povoljne izjave o Evropski obrambni skupnosti, ki je tem tako pri srcu. Nedavno je izjavil, da bi bila Jugoslavija pod gotovimi okolnostmi pripravljena stopiti v to skupnost. Njegov tajnik dr. Jože Vilfan je te okolnosti označil natančnejše. Po njegovih besedah je Evropska obrambna skupnost dobra zamisel, uspela bo pa le, če bo prenehal egoizem med njenimi člani in če bodo vsi člani enakopravni. V tem slučaju bi Jugoslavija bila pripravljena stopiti vanjo. Priznati je treba, da se Tito zadnji čas dosti trudi, da bi prepričal Zapad o vrednosti svojega “zavezništva.” če bo Novi punčoli (Nadele) Matjaš je posado Magdico na klop, vzeo mero i začno meriti, najprle kak je dugi podplat, nato gležnjo i nazadnje kelkO' meri noga odspredaj okolik prstov. Mero je obe nogi, zato ka šošta-ri dobro znajo, ka sta nogi pri ednom človeki ne zavsema ved-nakivi. Tak je tudi pri Magdiči mera pokazala, ka je lieva noga za spoznanje širša kak prava. —Matjaš, tak gledni, ka do punčoli gotovi pred vuzmom, ka bi deca rada šla k Vstajenji pa k žegni. —Ešče te tijeden moram iti v Lotmerk k Marki i prinesem le-dra, ka celo Bistrico 'obujem. Nikaj se ne bojte. — Samo tak glednite, ka me ne pozabite zva-ti na gostuvanje, če kaj bo . . . Jaz bi bio dofcier za pozvačina. Matjaš je šo na samo Matjašo-vo v Lotmerk. Bio je jako lepi aen, eli bilo je zato izda tak zmrznjeno, ka je sunce ne moglo pregnati rupača i se jo jafo dobro hodilo po zmrznjenoj poti. Što bi zamero Matjaši, če je na te den, na svoj god, že k Marki v Lotmerk prišeo dobre volje . . . Drugo zajtro je Matjaš kesno stano. Ne je bio pravi. Za silo: se je oblekeo i pogledno na pod-stenje. Počohao se je za vu-hom i stopo nazaj v toplo hižo. Iskao je leder. Nindri iga je ne rhogeo najti. Ve se je ne mo-geo ravno dosta spomniti, eli telko je znao, ka je šeo s torbo v v Lotmerk, ne je pa znao, če je s torbov prišeo domov. Mislo si je, če ge je znabiti snočkar večer, kda je šo domov, pri Glavači stavo i je vse tam pozabo. Odvečara jfe šo mimo Glavača. Stopo je notri samo telko, ka bi dober den vščo, te bi pa šo dele. Ve bi janii Glavač torbo dali, če bi tem bila. Eli kda so ga Glavač pitali, kde hodi, ka ga že tak dugo ne bilo pri njij, je znao, ka je snočkar ne bio pri Glavači. Nekaj dni je Matjaš žalosten - hodo po Bednjaji. Ne si je znao kaj začnoti. Torbe nega, ledra nega, penez nega . . . Protoletje je začnolo preganjati zimske ostanke. Dnevi so bili vsaki den dukši i sunce je dobivalo moč. V Meki so fa-zumi začnoli brečati, vrbe so pognale mujceke i trava'je o-zelenela. Stari Šernek so za silo: oblečeni prvokrat to leto prišli iz hiže i poglednoli k čebelnjaki. Včele so se držale svojega termina i po Gregor o vorn so panji oživeli. Po o grada j so se pojavili kosi i pisane senice so-zletavale od veje do veje i iskale zimski mrčes. Dren v Ma-tajovom ogradi je začno cveteti v vsoj svoj oj lepoti Zdaj so tudi deca za znala, ka de glizdaj Vuzem. Za cvetno nedeljo, za presmjec je božja narava že vse pripravila: dren, brinje i vrbove gožovice. (Drgoč dele) C L E V E LAND Romanje. To prišestno njede-(maja 2) de romanje k v toj fari tudi nekaj Prekmur-cov i Madjimurcov, vabijo ti svoje rojake, ka se udeležijo toga romanja v okolico Clevelanda. Pobožnost je ob 3 odvečara (predga i popevane litanije). To božo pot oskrbujejo sestre Božega Odrešenika, štiere imajo v oskrbi tam tudi Dom za, ostarele. Krstitke do imeli ar so dobili 2 i po funta žmetnoga sina pri Mr. i Mrs. H. Reade. Mati je iz znane družine Golinarovte. Mr. i Mrs. Frank Golinar ista s tem postala 16. krat de^ek i mamica. Imata 10 vnukov i 6 vnukic. Tak njeva kak starišje so srečni novoga vnukeca. Vsem čestitamo. CHICAGO Gostuvanje je bilo v soboto-24. aprila v Tomažinovoj dvorani. Dosmrtno zvestobo sta si obluibila Izabel Miranda i Joseph Turner, sin Mr. i Mrs. Johna Turner. Čestitamo i želemo vso srečo i blagoslov! Betežna je Mrs. Rose Kreslin, Princeton Ave. i Terezija Markoja, Kenneth Ave. Obema želemo skorajšnje zdravje. Antonija Denša. Pobožni Čikažčani nam. pišejo, ka bi radi več pobožnega radi imeli v Novinaj. To se nam jako dobro vidi, ka imajo takte želje. Naš narod je vsikdar rad čteio pobožne knjige i liste. Tak smo imeli doma Marijin list i molitvene knjige. Od kraja drugoga nikaj ne bilo. Te so pa Kleklin ustanovili Novine za navadne novico, za pouk i zabavo. Ameriška Domovina je ne nabožni list. Nabožni list je na priliko mesečnik Ave Maria. Tak edno kak drugo je za naše življenje potiiebno.... To je etak: če bi rad pio mleko, ideš v mlekarno,, če bi pa rad pio pivo, pa ideš v salon. Ameriška Domovina je za novico, pouk i zabavo, Ave Maria je pa za versko čtenje. ------o----- mah, kot ga more pokazati le_ malokateri evropski narod. S študijem svoje zgodovine krepimo svoja slovensko zavest in še bolj ljubimo katoliške ideale, ki so nam jih znali obuditi tako veliki možje, kot je bil kardinal Misij a. Slovenci pridite na ta kulturni večer v čimvečjem številu! Odbor SKAS. Wulturna ^ronika Vabilo na koncert “Triglava” Karel Mauser: Pšenični klas Cleveland, O. — V nedeljo, 2. maja, priredi pevski zbor “Tri-galv’ koncert v Sachsenheimu. na 7001 Denison Ave., nato pa bo domača zabava v Slov. domu na isti cesti. Spored koncerta je pripravil g. Tone Šubelj, naš znani pevo-vcidja. Poleg zborovega petja vsebuje spored tudi nekaj solo točk, ki jih bo pela June Price. Na zabavi po koncertu bo igral Grabnarjev orkester. Sloy. nar. dom na Zapadni strani mesta ima dve dvorani, ena je ob cesti, druga na vrtu, kjer je tudi dovolj prostora za parkanje avtomobilov. Spodnja dvorana bo odprta že ob treh popoldne. Tam bodo v tem času na razpolago okrepčila. Ker sta obe dvorani našega doma za koncerte neprimerni, hodimo navadno nastopat v bližnjo dvorano Sachsenheima, nato pa se vračamo v svoj dom na zabavo. Tako je tudi tokrat. Vse rojake na koncert in zabavo prisrčno vabimo. Nikomur, ki se bo vabilu odzval, ne bo žal! Na svidenje v nedeljo! Ana Jesenko. namen. Večina nas, ki smo tukaj, je prišla izpod kmečkih streh. Bomo morda sprejeli u-metnikov klic, ali pp pojde gluho mimo nas; bomo li izpolnili dolžnost, ki nam jo je pisatelj tako živo obudil s svojo umetniško-besedo, ali pa je že za večno, umrla v naših dušah? film® $¥©i@ ipdš! Ples šenklerskih podjetnikov Cleveland, O. — St. Clair Businessmen’s Good Will Dance bo- v petek 30 aprila, zvečer v Slov. nar. -domu na St. Clair Ave. Igral bo Johnny Pecon-Lou Trsbar orkester. Vstopnice za pol cene! Razdeljenih bo več daril! 3 posebnimi potrdili, ki jih boste dobili na plesu, boste lahko- dobili najrazličnejše blago v trgovinah na St. Clair Ave. Da dobite vstopnico za polovično ceno, šii treba nič drugega, kot da stopite v eno izmed trgovin med E. 60 in E. 68 St. in razstavite lepak za omenjeni ples. Vsi prisrčno vabljeni! Odbor. Iiiffurii vsoer Cleveland,,O. — V soboto dne 1. maja t. 1. ob pol devetih zvečer (po šmarnicah) priredi Slov. kat. akad. starešinstvo v šoli pri Sv. Vidu kulturni večer, na katerem bo predaval msgr. Matija Škrbec o temi KARDINAL Cleyeland, O. — Pri primarnih volitvah 4. maja bomo imeli Slovenci priložnost voliti svoje lastne rojake za državne poslance. Lepo in častno bi bilo, če bi nas v zakonodaji v Golumbu-su zastopal naš rojak. Poleg guvernerja Lauscheta smo Slovenci gotovo upravičeni izvoliti še enega svojega zastopnika za Columbus, človeka, na katerega bo guverner lahko računal ob vsaki priložnosti. Če pojdemo vsi volit in odda vsakdo izmed nas svoj glas za naše kandidate, bomo- gotovo uspeli. Mar nimamo Slovenci dosti sposobnih izobraženih ljudi, iki bi delali čast narodu ter skrbeli za dobrobit in napredek naše države Ohio. V mislih imam posebno enega izmed teh, ki je v naselbini dobro poznan — Frank Mervar. Kjerkoli’gre za dobrobit našega naroda ali naše naselbine, povsod srečamo ime Mervar. Sedaj imamo priložnost, da damo priznanje možu za nesebično delo-v naselbini s tem, da gremo na volišče in oddamo svoj, glas zanj. če bomo F. Mervarja izvolili, se bomo lahko vselej, kadar bomo kaj potrebovali, obrnili nanj. Gotovo nam bo raje ustregel in našo stvar boljše zastopal kot kak tujerodec. Za mladinskega sodnika priporočam toplo poštenega Michael P. O’Brien. Joseph Ponikvar. Mislim, da je bil Jontezov roman “Jutro brez sonca,” ki je izšel nekako pred petimi leti, zadnje slovensko leposlovno delo, natisnjeno- v Clevelandu. Poleg izredno visokih tiskovnih stroškov je bil tudi neverjetno žalosten odnos ogromne večine slovenskih ljudi v Ameriki do slovenske knjige tisto, zaradi česar smo se resnično bali, da je bilo Jontezov o delo zadnje slovensko literarno delo, ki je še ugledalo- luč sveta v tako imenovani ameriški slovenski metropoli. Odtlej pa do danes je bilo sicer par poskusov s tiskom slovenskih umetniških del za Ameriko v Celovcu. Tako je izšlo tam lani Mause-rjevo “Vetrinjsko- polje” in leto pred tem ravno tako njegov “Jamnik. Obe deli sta bili sicer zadovoljivo sprejeti, tako da so danes vsaj pri Jamniku vsi stroški pokriti, toda velika razdalja je močno motila -odnosno ovirala, da bi bilo upati, da bi se dalo upati, -da bo mogoče po tej ravni nadaljevati delo na tem našem slovenskem ameriškem kulturnem področju. Takoj prvi teden po Veliki noči pa smo bili naravnost izne-nadeni. Slovenska pisarna v Clevelandu nas je prijetno iz-nenadila z izdajo Mauser j evih črtic pod naslovom “Pšenični klas.” .Tiho jo je pripravljala in izdala. Pa je vendarle taka, da smo je resnično veseli; skoro bi rekel, da smo ponosni na njo. Pisatelj Mauser je zbral vanjo devet svojih naj lepših kmečkih zgodb, ki so izšle v prvih letih njegovega izgnanstva v celovški Koroški kroniki deloma pod pravim pisateljevim imenom deloma psevdonimno. Pisatelj sam pravi, da je “napisal te zgodbe, da bi še v nas ostalo vsaj nekaj starega. Svet se sicer v temeljih premika, nekaj novega raste, toda vedno se mi zdi tako, je prepričan, da bomo tudi v novem hrepeneli po starem, po mirnem, po tistem, ko so naši očetje še tesno sklepali zemljo in Boga in iz obojega živeli.” S preprostim zgodbami, ki so zbrane v tej najnovejši Mauser-je-vi knjigi, se je pisatelj spomnil” svojih starih znancev, ki so živeli in še žive pod varstvom Taborske Matere božje, posejani okrog griča, na katerem so se meda nekoč za okopi otepali Turka. Ožbovc, Obram, Haj-man, Poglajen, Dobravec, Mrko-vec, to so moji ljudje, pravi. Nič ni velikega v njih, preprosti so kakor njihove njive, mirni kakor ozare tam nad Črepinj e-kom Pa vendar so imeli bogato življenje v sebi, ljubili so tisto svojo zemljo, o njej govorili ob delavnikih in nedeljah in kadar se spo-mnim na nje, mi je dobro.” Kdo je med nami na tujem, ki ne ljubi podobno kakor ti pc-dbreški kmetje svoje rodne zemlje, ki mu ni, podobno kakor — pisatelju Mauser ju, dobro pri srcu, ko se je spomni? Sezimo po teh preprostih kmečkih zgodbah, da se poživi v naših dušah ljubezen do doma, do naše sladke .materine besede, do vsega, kar nam je v življenju naj dražje. Ob- branj uteh. zgodb čutimo, kakoi je pisatelj naravnost s srcem privezan na -svoje robate podbreške bajtarje in gruntar-je; vedno in vedno- nam sam zatrjuje, da je med njimi, da je tam najbolj doma. Lep literarni spomenik jim je postavil. Vedno l bodo ostali v naši književnosti. Knjižici je napisal pisatelj •sam tudi uvod. V njem piše, da posveča to svoje delo “slovenskemu kmetu, njemu, ki je ob vseh svojih slabostih vendar najbolj globoko občutil vsake spremembe. Turiki in valpti so ga tepli, kladivo in srp ga davita sedaj, v njem pa je vse dni živela vera v Boga in zemljo in to dvoje je tisto, kar je nam, ki smo danes raztreseni po svetu, ustvarilo bogato dediščino. To dediščino, tako zaključuje pisatelj svoj uvod, varovati, je naša dolžnost.” Lepa misel, plemenit llfgrno drašlv® pri iarlp Wnelbovzofi prav /tako sodelovale. Popoldan ob dveh bo ura molitve, nato pa seja. Prosimo, da se vse tiste članice, katere nameravajo iti v Cary, Ohio, seje udeleže, da bomo uredili glede romanja. Tudi več drugih zadev v korist našega društva imamo urediti, zato pridite. Pridite zjutraj k skupnemu sv. obhajilu in popoldne k molitveni uri in seji!1 Pozdrav! Mary Ižance. Ijo (maja 2) de romanje k Ma-jMISIJA m SL0VENS,KI KA-nji večne pomočnice v Chagrin jrpoijT^TCT PREPOROD Falls, Ohio (Lander Road, RR| " Cleveland, O. —- članice Oltarnega društva Marije Vnebo-vzete- ste vabljene, da pristopite (Lander Road, ER j Nadškof ~Misija je edini Slo- ;kskuPntmu sv. obhajilu prihod-Na j leže j se pride tja po vel-|veneC; ki ie dosegel kardinalsko - ni0 nedeljo pri osmi sveti maši. koj cesti št. 422 do varaša Chag-j.čast> ’Njegovo pastirovanje je!Ker & to leto Marfjino leto, so se ameriške 4). : ,n Falls i po istoj cesti dole' velikega pomena za sloven- kafoliške žene na- za skoz varaš ešče kakšij 2/3 milje | ski narod, da mirno lahko reče- I meJEli*e’ ^ nekaj naredile do cestnoga kroga (Circle) i tam j mo, da brez njega ne bi bilo ka-! ®vetega očeta. Tudi na naše dru-na pravo po Lander Roadi. Fara jtoliškega preporeda. Pod njim ' ~ ■—i« Marjete vsakše leto otvorilje dr. Mahnič začel svoje pio ■sv. štvo je pršlo vprašanje, koliko rožnih vencev in sv. obhajil bi romante k toj božo j poti na pr- ,'dovito delo, ki je prineslo Slo- jjahfcc' davr'cvale v duhovni šopek vo nedeljo meseca mijuša. Ar je vencem tako- velik katoliški raz- zaJ5-" 0t^d----------!-------------------------------------------:----T-----— Zato Vas, drage sestre, prosim, pa pri tem uspel doseči svoj cilj — nadaljevanje gospodar- !da pridete! Tiste pa, ki radi boške in. vojaške pomoči, kot jo je prejemal v preteklih letih, |iezni ne morete, molite- doma v ho pa pokazala skora bodočnost. Napeti mednarodni polo- i ta namen sv. rožni venec, pa /aj je za Tita vsekakor ugoden. iboste pri tem duhovnem šopku David C. Meck kandidat za sodnika na Court of Common Pleas Cleveland, O. — Sedanji mestni sodnik David C. Meek še poteguje za izvolitev na mesto prostovoljno odstppivšega sodnika Samuel Kramer na Court of Common Pleas. Meck se je rodil v Clevelandu pred 49 leti, končal pravo 1. 1930 in deloval nato -v privatni praksi več let. Opravljal je razne javne službe, dokler ni bil izvoljen za mestrtega sodnika 1. .1943., 'kjer je ostal vse do danes. Znan je kot odličen pravnik, saj je že dolgo vrsto let profesor prava. Jezik Mauser j evih zgodb je živ, klen in jedrnat; dostikrat močno realističen. Njegov stavek je kratek, dostikrat naravnost odsekan, kakor nalašč ustvarjen za oder. Ne samo po jeziku marveč tudi po svoji tematiki včasih spominja na Finžgarja. Vendar je Finžgar pri podajanju svojih kmečkih ljudi polnejši, globlje in bolj od vseh strani jih zagrabi, Mauser pa je era splošno dramatičnejši. Njegove zgodbe so malone kar po vrsti vse baladne, zato- tudi tako privlačne, .posebno še za preprostega bralca. Posebno vrednost daje sedanji Mauser j evi knjigi umetniška oprema mojstra Franceta Gor-šeta. Kakor so po eni strani zgodbe same preproste, tako je preprosta tudi Goršetova ilustracija. Vendar pa vse skozi okusna, umetniška. Besedni in likovni umetnik sta se posrečeno našla. Z Goršetovo umetniško opremo-ročno je napisal tudi vso naslove posameznih zgodb in si |na svojski način zamislil naslov-jno stran-je knjiga veliko pridobila. Za konec naj izdam, da je ta Mauser jeva knjiga sad prav p°' sebne, v resnici neverjetne p°' žrtvovalno-sti. Kakor je pisatelj nekoč napisal te zgodbe po svojem trdem osem in več urnem delu v mrzli- in slabo razsvetljeni špitalski baraki, tako je bila ta knjiga sedaj natisnjena to v Veliki Ameriki ročno po trdem dnevnem delu v tovarni. ČlO' vek si skoraj ne upa povedati) koliko silnih žrtev je v njej kopanih. • Vse to pa je bilo strnjeno iz ljubezni do slovenske besede, do vseh slovenskih ljudi; Morda bodo ti vse to razumeli in jo tudi tako sprejeli. Bog’ •daj!. Janez Sev®1' Josip Grades: Zgodovina slovenskega naroda II, Doba državnega absolutizma in centralizacije Od Ferdinanda EL do Leopolda EL (1619-1792) 6. Cerkvene razmere. Ustanovitev goriške nadškofije Marija Terezija je štela ustanovitev goriške nadškofije med naj veselejše uspehe svoje vlade in je obsipala novo cerkev s svojimi dobrotami in milostmi. V Rimu in na Dunaju so proslavljali znameniti dogodek iS spominskimi svetinjami. Grof Attems je vladal svojo prostrano nadškofijo do leta 1174. V Gorici si je pridobil Vladk vpliv posebno s svojo radodarnostjo do revežev, ki so na-vadno kar oblegali njegovo pa-lačo. Iz igtega usmiljenja je Potekla ustanovitev posojilnice (rnonte di pičta), katiaro je At-terns zasnoval na. lastne stroške 111 nastanil v svoji hiši, da bi °bvarovall judstvo odieruhov. ~~ Ko je nadškof pričel obiskovati župnije po Goriškem, vranjskem, Koroškem in Šta-•'Srskem, je šo le spoznal mno-S® napake, ki so se vrinile v dušno pastirstvo.. Kot zaklju-^ek te vizitacije je potem skli-^al leta 1768. provincilani cer- Veni zbor, katerega se je u-4e le žil o nad 300 duhovnikov. v r° je pa že znamenje novega, ^-asa in duha, da so se morali, sklepi tega zbora predložiti du-■1;ajski vladi v potrditev, preden s° jih smoli objaviti. Največje delo nadškofa At->eillsa pa je ustanovitev duhov-Ji da je prebivalstvo Cuyahoga nila iz prvih časov krščanstva, je morala izginiti, ko so se za okraja sestavljeno iz pripadni- vlade Marije Terezije začele -kov najrazličnejših narodnosti, hotel poskrbeti za vzgojo de- cerkvene koristi podrejati državnim. Vendar moramo reči, da je bila ugodna rešitev tega' vprašanja prav tako v korist cerkvene discipline in dušnega pastirstva, katerega razsežna patriarhija ni mogla več obvladati. Z ustanovo Marije Te- zato je tudi uredništvo temu primerno izbral. ------o----- Frank J. Svoboda za drž. senatorja Cleveland, O. — Frank J. Svoboda je že deset let v državni zakonodaji in zdaj ponovno kan- rezije pa so se v naslednjih dm jdidira za državnega senatorja na seiletjih zgodile premiembe. še mnoge iz- 7- Šolstvo pred Marijo Terezijo, Npliv nemških Ustanovitev ljudske šole V • -I • V V 1 • vseučilišč, ki so nam poslala v 16. stoletju ^jveč izobraženih privržencev aoVe visre, je po dovršeni proti- r°Iormaciji prejenjal. Tok di- ^ak°v v- nemške dežele se sicer ^ ni popolnoma prekinil, toda ? ^kovali so katoliške visoke ie> ki jih moramo prištevati ' 0rnanskemu kulturnemu krogu. i-v^apisniki jezuitskega vseuči-^sča v Ingolstadtu nam v 17. . Gju izkazujejo mnogo ple-*s ki h jn meščanskih dijakov S Korošk nisk ste tega, Kranjskega, Go-G§a> ki so ta naštudirali pro- umetnosti, modroslovje ali ^ravo, tako čitamo Goričam 0l°nini, Kobenzl, Rabatta, b rabec; Kranjce: Vrbec, Hle-K'N hhabnic, Paradeiser, Kaci-ar> Smrekar, Ruess, Moscon, Dolničar in še mnogo, ®kof^k' '— Ko je 1. 1620. nad-1 Naris Lodron v Solnogra-izr vUstanoyil vseučilišče in ga ni Cl^ heniediktincem, so zlasti js, S1 sMvenski duhovniki tam. , 1 višje izobrazbe. Vpisane vni,a^am° KMi filozofe in praha ^e’ Največ izobraženstva učirlm ie V2g°iilo bližnje vse-lsce v Gradcu. t 4- Ur, J® to mesto ostalo ' izven * °2orjšv je i;-Ca tridesetletna vojne, se z ^, (>kl° neovirano razvijati in Vedirtl Vred tudi graška šola. ver i nemiri v sosednjih se-C|ji0 ' v in vzhodnih deželah so i-jjj U šinili, da so se dijaki tem 'Polr, ^^kali v Gradec. V prvi Šk0 1C^ K. stoletja je šteio gra-Vred Vseučilišče z gimnazijo jako p0vPreČno 1200 — 1300 di--^50q’ iZrned katerih se je 400 in h p0svdtilo modroslovnim '643 0gOslovnim študijam. L. cer,k f K nstanovila stolica za Ln° pravo. Navedene, šte- vilke tudi kažejo, da je v Gradcu navadno duhovščina iskala strokovne izobrazbe, med tem ko se je svetno razumništvo večjidel zatekalo drugam. Posamezne škofije in samostani so tu redno vzdrževali določeno število dijakov. Med ljudstvom je imela graška univerza velik, ugled, kakor priča tedanji pregovor: “Kdor v Nemškem Gradcu študira, ta kaj po svietu ve.” Za klaSičnod eželo znanstvene in umetniške1 izobrazbe pa je veljala v 17. in 18. stoletju Italija. Oslo taki dijaki, ki so se že izobrazili v Gradcu, Solno-gradu ali Ingolstadtu, so navadno obiskali za par let vseučilišča v Padovi, Sieni, Parmi ali Boloniji. Mlade plemiče nahajamo tu v spremstvu meščanskih in kmečkih sinov, ki so jih spremljali kot njihovi domači učitelji in strežniki (famuli). Ni bila vsem prisojena srečna vrnitev v domovino. Mnogi izmed njih, ki so krenili polni nad v solnčno Italijo, so podlegli nenavadnemu podnebju, izpremenj enemu načinu življenja, boleznim ali pa jih, je zadela roka morilčeva. Tako se je zgodilo Ljubljančanu Andreju Verbecu, ki je študiral najprej v Ingolstadtu, potem obiskal vseučilišče v Padovi in slednjič v Sieni, kjer je vztrajal v letih 1630. in 1631., ko je strašnak, uga pustošila Italijo. Tu je dovršil svoje študije, a kratko pred vrnitvijo v domovino je umri 22. junija “vsled nesrečnega slučaja z mečem ranjen.” Pokopali so ga v cerkvi sv. Dominika v Sieni, kjer mu je bratranec Baltazar Vic iz Ljubljano postavil grobni spomenik. O sličnem dogodku demokratski listi. Kandidat je izdaj atelj češkega dnevnika “American” na Broadway že 40 let in živi v Clevelandu 65 let. Čie oddaste glas za tega moža pri primarnih volitvah 4. maja, boste dali priznanje in podporo kandidatu, ki se je v preteklosti vedno izkazal kot prijatelj malega človeka in delavca. John M. Coyne kandidira za okraj, auditor ja Cleveland, O. — Med drugimi kandidati na demokratski listi je tudi John M. Coyne, 37-letni župan v Brooklyn. Po končani višji šoli se je vpisal na Ohio 'univerzo, pa skoro stopil v javno delovanje. Bil je blagajnik v nam poročajo zapiski vseučilišča v Boloniji 1. 1640., ko je Vrban Debeljak iz Radovljice postal žrtev krvavega dijaškega spora. (Dalje prihodnjič) Brooklynu, nato uradnik obč. sveta in končno župan. John je vnet in podjeten javni delavec, ki obljublja, da se bo potrudil izboljšati poslovanje v uradu okrajnega auditorja. JOŽE GRDINA: PO VZHODU IN ZAPADU Na poti v Betlehem. Na kraju Gospodovega rojstva. Jaslice. V kapeli sv. Jožefa. V kapeli Nedolžnih otročičev. Sv. Jeronim. Bazilika Gospodovega rojstva. V cerkvi sv. Katarine. Mlečna votlina. Po Betlehemu.. V Betaniji. V Lazarjevem grobu. I (Nadaljevanje) Precej čaisa sem se mudil na tem prostoru ter gledal zvezdo, ki zaznamuje zgodovinski kraj prve Svete noči, gledal stene votlinie, ki so vse obložene s težkimi preprogram! iz azbesta; za temi preprogami so one stene, ki so bile priča tega velikega dogodka; potem pa stopim na kraj jaslic, ki so le nekaj korakov od kraja Rojstva. Tu je niekako koritu podoben v kamen Vsekan žleb, ves okrašen z belim marmorjem. To so jasli, v katere je na borno slamo položila božja Mati svoje nebeško dete. Tu siem so prihiteli pastirji, ki so imeli prvi čast, da so se poklonili Odrešeniku ter ga molili. Tu so ga molili tudi sv. Trije kralji, 'ki so -se prišli poklonit novorojenemu; Kraju. Kraj, kjer so klečali ti sveti pa odlični možje, zaznamuje oltar sv. Treh kraljev. Ta oltar je katoliški; zato more katoliški duhovnik tu maševati, dočim na kraju Gospodovega rojstva ne more, ker je last razkolnih Grkov. Tako se tudi v volini Gospodovega rojstva kaže razkol v Cerkvi, kakor v Jeruzalemu na Kalvariji. Nekdaj je bil kraj Rojstva last katoličanov, kar tudi jasno priča latinski napis na zvezdi. Ampak prekanjeni Grki so znali pridobiti turške oblasti, celo sultana z denarjem in pa drugimi ne lepimi dejanji ter odrinili frančiškane od tega znamenitega kraja tudi z nasiljem; kakor jim je pač bolje 'kazalo. Ta razkol in grška nemarnost se jasno vidita na teh svetih krajih; posebej pa še v baziliki Gospodovega rojstva.. Kraj, ki bi moral biti reš lep pa veliča-stem, je naravnost zanemarjen. Kljub zanemarjenosti tega kraja pa vedno in vedno prihajajo ljudje ter ponižno poklekajej o na kraju rojstva in jaslic ter kraju sv. Treh kraljev, kjer pobožno in zbrano molijo ter se štejejo za srečne, da morejo moliti na teh svetem kraju, ki zavzema po svetosti prvo mesto za cerkvijo Božjega groba v Jeruzalemu. Votlina Gospodovega rojstva meri na dolžino 12 metrov, na širino in višino pa nekako 5. metrov; nahaja se pod prečno ladjo bazilike. S sklepom, da se še vrnem na ta kraj, predno o-didem, grem skozi železna vrata v votlini ter pridem v kapelo^ sv.. Jožefa, kjer je po sporočilu sv.. Jožef dobil povelje, da beži v Egipt pred Herodom, ki je stregel Detetu po življenju. Tu je oltar, kjer je naslikan prizor, ko angel naroča Jožefu, naj beži v Egipt. Od tu grem. v kapelo. Nedolžnih otročičev, kjer počivajo zemeljski ostanki malčkov, ki so prvi prelili svojo kri za Jezusa. Tu je star mozaik, ki pre-dočuje prizor, kako Herodovi rablji morijo otroke in kako u-boge^ matere obupno branijo svoje malčke; dočim ena kakor levinja brani svoje dete, ki ga ji v rokah zabodejo, joka druga nad mrtvim otrokom; rablji pa trgajo in koljejo vse vprek. Nad tem prizorom je angel, ki trosi za male mučence bele rože. Druga slika pa predočuje te otroke' v nebesih, ko jim Jezušček deli mučeniške vence. Tam poleg sem obiskal tudi kraj, kjer je živel in umrl veliki • cerkveni učenik sv. Hieronim, kot puščavnik je tukaj 34 let molil ter prevajal sv. Pismo; iz hebrejskega na latinski jezik. Umrl je 30. septembra 1. 420. Soba, v kateri je ta svetnik delal in molil je spremenjena v kapelo. V malem hodniku je tudi svetnikov grob, kjer pa danes ni več njegovih telesnih o-stankov; prepeljali so jih v Rim ter jih položili v cerkev Marije Snežne. Tam počivajo še dgnes. Vsak romar, ki pride v Betlehem, rad obišče nekdanje bivališče tega svetnika, ki je bil doma iz Dalmacije. Tudi jaz sem se poklonil njegovemu spominu, potem pa nadaljeval z obiskom po votlini Rojstva; nato sem šel v baziliko, ki se razprostira nad votlino. Arrmenci so tam glasno peli, molili in kadili. Iz obnašanja in pa po orna-tih sem sodil, da je moral biti najbrže tam tudi njih patrijarh, 'povpraševal pa nisem. Kmalu sem jo ubral dalje, da si do dobra ogledam baziliko Gospodovega rojstva. Bazilika je zelo stara tor je še iz prvih krščinskih časov; pozidati jo je dala sv. Helena okrog 1. 330 ter je ohranjena v prvotni obliki. Njo ni zadela uso- da, kot je zadela mnogo drugih svetišč v Sveti deželi; mnogo so jih razdejali Perzijci 1. 614. Pripovedujejo, da je to baziliko rešila slika sv. Treh kraljev, ki je bila naslikana na njenem pročelju. Tam so bili sv. Trije kralji naslikani v perzijski noši. Ko so Perzijci zagledali to sliko, so dejali: “To so pa naši! Zato tega ne bomo rušili” in tako so odšli. Vsekako zanimivo pa značilno, da je bila na tak način ohranjena ta veličastna stavba, katere lastniki so danes razkolni Grki in Armenci; katoličani imajo samo pravico prehoda do votline Rojstva. Da so gospodarji Grki in Armenci, se vidi na zanemarjenosti in pa razni navlaki, ki se nahaja tamkaj in bi bolj spadala na smetišče kot pa tja. Lep in veličasten vtis pa napravi na gledalca mogočno masivno stebrovje. Še ena značilnost je pri tej baziliki, kakršnih drugod ni videti. To so mala zelo nizka vrata, ki vodijo v svetišče. Ta mali in edini vhod, ki vodi v baziliko, je tako nizek, da se je treba pri vstopu zelo globoko skloniti. /“Odkod to?” sem povpraševal, ko sem bil prvič tam, pa so mi povedali, da je odtod, kjer so prejšnje čase Arabci zaganjali v svetišče konje in pa kamele ter potem često napadali kristjane, ki sb prišli tja. Da se to prepreči, so vse tri velike vhode v baziliko zazidali ter pustili samo enega in še tistega prav majhnega. (Dalje prihodnjič) Vesli iz Slovenije Odkriti saboterja drž. zadruge Že zadnjič smo pisali, da je prišlo do sabotažnega dejanja na državni kmetijski ekonomiji na Lavrici pri Ljubljani. Organi državne varnosti, t. j. UDBA, je odkrila storilca v osebi Jožeta Drclbež, ki je upravnik te ekonomije. Imenovani se bo moral zagovarjati pred Ijduskim sodiščem radi zastrupitve 6 parov konj in 77 krav. Imenovani je prinesel domov 5 kg svinčenega arzenala, ki je za uničevanje raznih rastlinskih žuželk, ter dal navodila svojemu podrejenemu, da mora imenovani arzenat pokr-miti živini. Kaj ga je privedlo do tega koraka, se ne ve. Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke. DOMA IZDELAN) IN PREKAJENI MESNI IZDELKI KUHAN ŽELODEC (v kosih) 75c funt Ženske dobijo delo Išče se ženska Išče se ženska za pomivanje in delo v kuhinji, 8 ur, 6 dni, delo podnevi. Four Points Tavern 660 E. 152 St. (85) Išče se ženska srednjih let, katero zanima hišno delo. Oglasite se pri Beros Studio, 6116 St. Clair Ave. (x) HMI OGLASI Stanovanuje se odda Tri neopremljene sobe se odda odraslim, zgoraj, nič kopalnice. Na E. 61 St., blizu St. Clair. Kličite BR 1-0655 od 4. do 5. ure pop. (85) Hiše naprodaj 1014 E. 66 Place, za 2 ali 3 družine, odprto v nedeljo od 1. do 5. ure. 974 E. 69. St., 2 hiši, 5 in 5 vsaka. 1164 Norwood Rd. Vprašajte pri ANDREW RUZICH 298 E. 150 St. KE 1-4963 (85) Iščejo stanvanje Mož in žena iščeta 4 neopremljenih sob z kopalnico do $40 v mirnem delu St. Clair ali Superior naselbine. Kličite HE 2- 0655 zvečer. —(86) ____________________- Hiša naprodaj Na 6808 Bonna Ave., 8 sob, garaža, zimska okna, parna gor-kota. Lastnik. —(86) NAPRODAJ Na Dille Road blizu Euclid Ave., 4 in pol sobni brick bungalow, prostor za razširjenje na 2. nadstropju, soba za zabavo, plinska kurjava. Se lahko takoj vselite. — Zamenjava mogoča. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (85) 5-sobno stanovanje išče Mlad zakonski par z dvema otrokoma išče 5-sobno stanovanje v okolici St. Clair Ave. Kličite po 5. uri pop. UTah 1-5842. —(85) Hiša naprodaj E. 109 blizu St. Clair, hiša 6 sob, 3 spalnice, plinska kurjava, avtomatični vodni grelec, beneški zastori, zimska okna, garaža, lep vrt. Kličite LI 1-3831 po 5. uri. (85) Stanovanje se odda 3 opremljene ali neopremljene sobe (zgoraj) se odda starejšim ljudem. Brez kopalnice. Vprašajte na 1345 E. 65 St. —(84) ZMLETO GOVEJE MESO 3 funti za 89c REBRNO MESO ZA JUHO 25c funt TELEČJE ZAREBRNICE (Chops) 45c funt GOVEDINA BREZ KOSTI 69c funt GOVEJA JETRCA 49c funt KXXXXX3Cxxxxxx3EXExx!kllx±x I * r *' ir r ir •t