Problemi obrti so predvsem družbeni problemi
Če smo si ob ogledu obratovalnic uspešnih obrtnikov lahko nabraH vtisov o izjemni sposobnosli naših Ijudi, je pogovor v sejni sobi obrtnega zdniženja nakazal mnogo ovir, ki lahko pričnejo zavirati ta razvoj ali pa ga celo zadušijo.
Od kje tak pesimizem med obrtniki?
Zanimivo je, da se je kot najbolj žgoča problematika pogovora pojavljala kadrovska, morda bolje zapisano, izobraževalna politika. Zasebni obrtniki z negotovostjo pričakujejo mlade delavce, ki bodo prišli iz šol. Ne zato, ker bi se jih kakorkoli bali kot Ijudi, ampak zaradi stresa, ki ga bodo najverjetneje doživeli mladi ob soočanju svojega šolskega znanja z zahtevnim oprav-ljanjem poklica. Zato je bil razumljiv poziv predstavni-kov obrtnega združenja in posameznih zasebnih obrt-nikov, da je potrebno povečati delež praktičnega dela med izobraževanjem.
Zemljišča, cene poslovnih prostorov, zahteve po (prevelikih) količinah denarja zanje, predno sploh lah-ko prične obrtnik z delom, so se mnogokrat vrnile za pogovorno rnizo. Spremljan s predlogi obrtnikov, naj ga občina zagotovi za začetek brezplačno (kot v Dom-žalah), kasneje pa seveda na primeren način obračuna. Koliko je denarja za takšno zalaganje? Verjetno odvi-sno, s kaiere plati gledamo nakup bankovcev! Če ga ni dovolj, je potrebno najti čimveč poti združevanj.
Surovine, polizdelki, prodajo, plačilo. Štirje elemen-ti gospodarjenja, ki jih obrtniki verjetneje še težje prenašajo kot združeno delo. Materiale je težko dobiti, tudi proti devizni participaciji. Obrtnik mora vse plača-ti z gotovino. DUR pa zanj ne velja. Podjetja lahko odlagajo in zavlaČujejo plačilo. Davke, prispevke, da-jatve je potrebno plačati.
In, kaj naj bi pri tem storiie družbenopolitične orga-nizacije in skupščina. Predsednik občinske skupščine Maks Klanšek je bil jasen in trden v svojem stališču: »Čeprav- neradi, se moramo sprijazniti tudi s tem, da bomo pobrali nekaj davka manj. Obrtnikov pa nikakor ne smemo zgubiti. Vse moramo storiti, da bomo ne samo najštevilčnejša obrtniška občina, ampak tudi po tej plati gospodarsko resnično trdna.«
Predstavniki občine so si ogledali proizvod-ne prostore obrtnikov: Franca Birtiča pri Do-brovi, Janeza Trčka v Kozarjih, Franca Sebe-nika v Kozarjih, Egidija Cimermana na Viču in Alojza Lampiča v viški industrijski coni.