Anita Blažič Računovodenje kriptovalut v Sloveniji DOI: https://doi.org/10.55707/eb.v12i1.147 Strokovni članek UDK 657:336.74:004(497.4) KLJUČNE BESEDE: kriptovaluta, računovodski vidik, nabavna vrednost, poštena vrednost prek po- slovnega izida. POVZETEK – Poslovanje s kriptovalutami v Slove- niji je zahtevno zaradi pomanjkanja specifične zako- nodaje in smernic. Kriptovalute se po SRS 2024 ne obravnavajo kot denarna sredstva, temveč kot zalo- ge, če so namenjene trgovanju, ali neopredmetena sredstva pri dolgoročnih naložbah. Na podlagi SRS 3 jih je mogoče knjižiti po nabavni vrednosti, kar zago- tavlja stabilnost, ali po pošteni vrednosti prek poslov- nega izida, kar bolje odraža tržno stanje, a povzroča volatilnost. Kljub izboljšavam, ki so vsebovane v SRS 2024, standardi ne zajemajo vseh vidikov, kot so za- menjave kriptovalut in DeFi operacije, kar povzroča razhajanja v praksi. To povečuje kompleksnost raču- novodenja kriptovalut in zahteva prilagoditve ter do- datno izobraževanje računovodij. Spremljanje med- narodnih praks in prilagoditev slovenskim razmeram bi lahko izboljšala skladnost in preglednost. Za pri- hodnost je ključno oblikovanje celovitih smernic in davčne ureditve, ki bi zajele vse vidike poslovanja s kriptovalutami. Jasnejša pravila bi zmanjšala neja- snosti, izboljšala zanesljivost računovodskih praks ter povečala zaupanje v poslovanje s kriptovalutami. Kljub napredku na področju računovodske obravna- ve kriptovalut, le te zaradi svoje dinamične narave ostajajo izziv za slovensko računovodstvo. Professional article UDC 657:336.74:004(497.4) KEYWORDS: cryptocurrency, accounting perspecti- ve, cost price, fair value through profit and loss ABSTRACT – The cryptocurrency business in Slove- nia is challenging due to the lack of specific legislati- on and guidelines. According to the Slovenian Acco- unting Standards (SRS 2024), cryptocurrencies are not considered cash equivalents, but rather inventory if intended for trading, or intangible assets for long -term investments. Based on SRS 3, they can be recor- ded at cost, which ensures stability, or at fair value through profit and loss, which better reflects the mar - ket conditions but causes volatility. Despite the imp- rovements in SRS 2024, the standards do not cover all aspects, such as cryptocurrency exchanges and DeFi operations, leading to discrepancies in practice. This increases the complexity of the cryptocurrency accou- nting and requires adjustments and further education for accountants. Monitoring international practices and adapting them to the Slovenian conditions could improve compliance and transparency. For the futu- re, it is crucial to develop comprehensive guidelines and tax regulations that would address all aspects of cryptocurrency business operations. Clearer rules would reduce ambiguities, enhance the reliability of the accounting practices, and increase trust in cryp- tocurrency business operations. Despite the progress in the accounting treatment of cryptocurrencies, their dynamic nature still presents challenges in the Slove- nian accounting. 1 Uvod Poslovanje s kriptovalutami se je od prvega pojava le-teh v letu 2008 razvijalo v vse možne smeri. S tem pa je nastala tudi potreba po evidentiranju poslovnih dogod- kov s kriptovalutami, ki pa glede na razmeroma novo opredelitev, ki jim jo je bilo moč pripisati zaradi njihovih ključnih vsebinskih lastnosti, ni bilo ustrezno ovrednoteno, posledično pa tako ni bila dogovorjena enotna obravnava. Razlog pa je seveda prep- rost. Kriptovalute ne izdaja država oziroma centralna banka tako kot fiat valute, zato Računovodenje kriptovalut v Sloveniji Prejeto/Received: 31. 1.2025 Sprejeto/Accepted: 26. 3. 2025 Besedilo/Text © 2025 Avtor(ji)/The Author(s) To delo je objavljeno pod licenco CC BY Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna. / This work is published under a CC BY Attribution 4.0 International license. https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ 53 Anita Blažič : Računovodenje kriptovalut v Sloveniji njihova obravnava ni regulirana in s tem ni umeščena v zakonodajno pravni okvir računovodske obravnave. V Sloveniji se kljub razmeroma skromnemu deležu glo- balnih poslov s kriptovalutami pojavljajo pomembna vprašanja glede računovodske obravnave tovrstnih sredstev. Podjetja in posamezniki, ki poslujejo s kriptovalutami, se srečujejo z izzivi evidentiranja teh poslovnih dogodkov, še posebej glede njihovega pripoznavanja, merjenja in poročanja v skladu z veljavnimi računovodskimi standar- di. Zaradi odsotnosti specifične zakonodaje in jasnih smernic v slovenskem prostoru pogosto prihaja do razhajanj v interpretaciji, kar povečuje kompleksnost računovode- nja kriptovalut. Računovodenje kriptovalut v Sloveniji vključuje več vidikov, ki jih je treba upoštevati, in sicer poleg računovodskega vidika še pravni in davčni vidik. V okviru tega prispevka se osredotočamo le na računovodski vidik, po katerem se kriptovalute ne štejejo za denarno sredstvo. Večina strokovnjakov meni, da se lahko pripoznajo kot zaloge, če so namenjene trgovanju, ali kot neopredmeteno sredstvo, če predstavljajo dolgoročno naložbo. V okviru pravnega vidika je prav, da izpostavimo le, da kriptovalute niso zakonsko regulirane in niso zakonito plačilno sredstvo, vendar je plačevanje z njimi legalno pri tistih ponudnikih, ki tovrstni način plačila omogoča- jo. Prav je, da izpostavimo še davčni vidik, v okviru katerega se obravnava dohodek iz poslovanja s kriptovalutami, odvisno od tega, ali dohodek doseže fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti, ali fizična oseba, ki jo opravlja. V Sloveniji je uvedba Slovenskih računovodskih standardov 2024 (SRS 2024) sicer prinesla določene smernice za ustreznejšo računovodsko obravnavo kriptovalut, vendar pa te še vedno puščajo odprta vprašanja glede njihove uporabe v praksi. Praksa pogosto zahteva prilagoditve, saj standardi ne zajemajo vseh specifik poslovanja s kriptovalutami. Cilj obravnave te tematike je razumeti, kako kriptovalute vplivajo na računovodske prakse v Sloveniji, na kakšen način se jih lahko pripoznava za namene računovodenja ter katere rešitve in smernice bi bile primerne za njihovo obravnavo v prihodnje. 2 Teoretična izhodišča 2.1 Razvoj in pojem kriptovalut Ideja o kriptovaluti je bila prvič omenjena s strani Davida Chauma leta 1989 in kasneje leta 1990. David Chaum je ameriški kriptograf, ki je izumil digitalno valuto. Izhajal je iz pomanjkljivosti, ki jih imata ustaljeni sredstvi, papirni denar in kreditne kartice, ki temeljijo na zaupanju vseh vpletenih strani. Vsaka stran je ranljiva za golju- fije drugih, še posebej imetnik kartice, ki nima zaščite pred nadzorom. Papirni denar ima sicer pomembno prednost pred kreditnimi karticami glede zasebnosti, čeprav so serijske številke na denarju načeloma sledljive. Prav zaradi težnje po nesledljivosti je Chaum uvedel brezpogojno nesledljiv elektronski denar. Pri tem se je v okviru težnje po preprečitvi možnosti zlorabe kriptovalute spraševal, kaj preprečuje komur koli, da bi naredil več kopij elektronskega kovanca in jih uporabil v različnih trgovinah. Kot edino možno rešitev je našel spletno čiščenje, ki pa ga je ocenil kot precej drago reši- 54 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2024) tev, in s tem omejil možnosti zlorabe na tveganje najnižje stopnje. Pri papirnatem de- narju tega problema ni, saj se zdi, da je izdelava natančnih kopij nemogoča. Prav tako ne pri kreditnih karticah, ker njihova edinstvena identiteta omogoča banki, da sproži pravne postopke za povrnitev prekoračenih stanj in jo lahko doda na črni seznam. V splošnem je ocenil, da bi generiranje elektronskega denarja moralo biti težko za kogar koli, razen če se to izvaja v sodelovanju z banko (Chaum idr., 1990, str. 319). Naslednji pomemben korak pri razvoju področja kriptoekonomije se je zgodil leta 2008, ko je bil s psevdonimom skupine programerjev, imenovane Satoshi Nakamoto, objavljen članek z naslovom Bitcoin: peer-to-peer elektronski denarni sistem. Kripto- valute so se rodile v času finančne krize v letih 2007–2009. Finančna kriza je namreč opustošila svetovno gospodarstvo in zamajala zaupanje ljudi v delovanje finančnega sistema. To je bila priložnost za zagon kriptovalut. Zgodovinsko gledano je prva tran- sakcija s kriptovaluto, natančneje z bitcoinom, potekala 12. januarja 2009 med Naka- motom in Halom Finneyjem (Owolabi in Osanyinbi, 2023, str. 56). Kriptoban (b. d.) navaja, da so bila obljuba kriptovalut plačila, ki so splošno dostopna. Čeprav se sliši nemogoče, mnoge decentralizirane aplikacije že omogočajo avtomatizacijo posojila med dvema neznancema, ki sta lahko iz različnih koncev sveta, in to brez banke ali tretje osebe. Obstajajo DeFi aplikacije, ki omogočajo stabilne kovance (kriptovalute, katerih vrednosti so vezane na USD, EUR, GBP in ostale valute), posojilo denarja in zaslužek z obrestmi, najem posojila, menjavo enega kovanca za drugega, odpiranje dolgih ali kratkih pozicij in izvajanje naprednih naložbenih strategij. Decentralizirane aplikacije so zgrajene na decentralizirani tehnologiji (blockchain) namesto na centra- liziranem in kontroliranem strežniku, ki je v lasti podjetja. Navaja tudi, da so DeFi aplikacije alternativa vsem finančnim storitvam, ki jih uporabljamo danes – prihranki, posojila, trgovanje, zavarovanje in ostale finančne storitve ‒, in dostopne komur koli na svetu s pametnim telefonom in internetno povezavo. Na tehnologiji veriženja blokov (blockchain) pa je zasnovana tudi kriptovaluta, ki je digitalna valuta. Digitalna valuta je oblika valute, ki obstaja izključno v avtomati- zirani ali digitalni obliki. Imenuje se tudi digitalni denar, elektronska valuta, e-denar ali kibernetski denar. Te valute nimajo fizičnih lastnosti in obstajajo zgolj v digitalnem sistemu. Transakcije, povezane z digitalnimi izmenjavami, se izvajajo prek procesor- jev in elektronskih denarnic, povezanih z omrežji ali internetom (Sudra, 2024, str. 1). Evropski organi namesto izraza kriptovaluta uporabljajo izraz virtualna valuta. Virtu- alne valute obravnavajo kot plačilno sredstvo. Vendar pa je Evropska centralna banka (ECB) to opredelitev kritizirala, saj meni, da je definicija kriptovalute kot virtualne valute nepopolna. Poleg tega ECB poudarja, da kriptovaluta ni plačilno sredstvo, tem- več medij izmenjave, in da ni denar niti valuta (Solodan, 2019, str. 67). V nasprotju z digitalnimi valutami so fiat valute fizične valute, kot so bankov- ci in kovanci, ki so oprijemljivi in imajo določene fizične lastnosti. Transakcije, ki vključujejo tovrstne izmenjave, se lahko izvedejo le pod fizičnim nadzorom njihovih imetnikov. Digitalne valute in kovanci so računalniško generirane valute, ki za varnost uporabljajo kriptografijo in delujejo neodvisno od centralnih organov, kot so vlade in finančne institucije. So decentralizirane in običajno uporabljajo tehnologijo veriženja 55 Anita Blažič : Računovodenje kriptovalut v Sloveniji blokov za varno beleženje transakcij (Sudra, 2024, str. 1), medtem ko so fiat valute regulirane. Digitalne valute, ki temeljijo na žetonih in se močno zanašajo na tehnologijo veri- ženja blokov ter delujejo neodvisno od centralnih organov, lahko predstavljajo težave pri nadzoru denarnih tokov, saj ne zagotavljajo enake ravni preglednosti v transakcijah kot nakupi z gotovino. Pomanjkanje nadzora otežuje delo organom pregona in kaže, da tovrstne digitalne valute potrebujejo dodatne varnostne ukrepe za varno in uspešno delovanje (Švagan idr., 2022, str. 27). 2.2 Kriptovalute v Slovenskih računovodskih standardih Slovenski računovodski standardi (SRS) so pravila o strokovnem ravnanju na po- dročju računovodenja, ki jih oblikuje Slovenski inštitut za revizijo. Njihovo oblikova- nje je spodbudil 5. člen Zakona o računovodstvu iz leta 1989, ki je vrhovno strokovno organizacijo pooblastil, naj namesto države, ki je dotlej z zakoni in drugimi predpisi urejala računovodenje, samostojno ter skladno z razvojem stroke v svetu in domači- mi dosežki oblikuje svoje standarde. V Republiki Sloveniji so takšno pooblastilo za razvoj strokovnih standardov nadaljevali Zakon o gospodarskih družbah in Zakon o revidiranju ter drugi zakoni, ki se sklicujejo nanju (SRS 2024, 2023, str. 3). SRS ne smejo biti v nasprotju z Zakonom o gospodarskih družbah, povzemati morajo vsebino Direktive 2013/34/EU in v zasnovi ne smejo biti v nasprotju z med- narodnimi standardi računovodskega poročanja. SRS in pojasnila SRS tako določijo podrobnejša pravila o računovodenju (ZGD-1, 2009, čl. 54). SRS se nanašajo predvsem na gospodarske družbe, uporabljajo pa jih tudi dru- ge organizacije, samostojni podjetniki posamezniki, zavodi, društva, agencije in celo državne organizacije, če to posebej določajo področni predpisi. Zato se v prenovlje- nih SRS uporablja izraz organizacija kot najširši pojem za vse uporabnike SRS (SRS 2024, 2023, str. 4). Slovenija je imela med prvimi državami v letu 2019 urejeno raču- novodenje kriptovalut s Pojasnilom 1 k SRS 11 ‒ Časovne razmejitve v okviru SRS 2016. Pojasnilo z naslovom Računovodsko izkazovanje žetonov začetne ponudbe ure- ja vrednotenje kriptosredstev pri imetnikih in obveznosti pri izdajateljih (Pojasnilo 1 k SRS 11, 2018). Pojasnilo 1 k SRS 11 (2018) v zvezi z razvrščanjem določa, da organizacija sredstva, ki jih vplača v kriptovalute, izkazuje kot posebno vrsto finančnih sredstev. Finančna sredstva razvrsti po ročnosti: če jih namerava odtujiti v kratkem roku, jih razvrsti med kratkoročna, sicer med dolgoročna. Kriptovalute bo razvrstila med krat- koročna sredstva običajno le, če z njimi aktivno trguje. V nasprotnem primeru jih bo razvrstila med dolgoročna sredstva. Kriptovalut pa podobno kot vrednostnih papirjev, če jih je ob začetnem pripoznanju razvrstila med dolgoročna sredstva, na bilančni pre- sečni datum ne prerazvršča med kratkoročne finančne naložbe, čeprav jih ima morda namen odtujiti. Po splošnem pravilu SRS 3.7. (2015) organizacija naložbo ob zače- tnem pripoznanju razvrsti glede na namen in vrsto finančne naložbe, in sicer med: □ finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida; □ finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo; 56 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2024) □ finančne naložbe v posojila ali □ za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Finančne naložbe so finančna sredstva, ki jih ima organizacija naložbenica, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečevala svoje finančne prihodke. Ti se razlikujejo od poslovnih prihodkov, ki izhajajo iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev v okviru njenega rednega poslovanja (SRS 3.1., 2023, str. 52). Finančne naložbe so večinoma naložbe v kapital drugih organizacij ali v finančne dolgove drugih organizacij, države, območja in občine ali drugih izdajateljev (finančne naložbe v posojila), pojavljajo pa se tudi kot finančna sredstva drugačne narave, ki niso vezana na proizvajanje in opra- vljanje storitev v proučevani organizaciji. Poslovne in finančne terjatve se ne štejejo kot finančne naložbe, razen tistih, ki so v posesti za trgovanje (SRS 3.2., 2023, str. 52). Kriptovalut že po osnovnem pravilu ni mogoče razvrstiti v drugo in tretjo skupino – kriptovalute namreč nimajo roka zapadlosti, kot denimo velja za dana posojila in de- pozite. Zato jih organizacija skladno s splošnim pravilom SRS 3 (2015) razvrsti zgolj v prvo ali četrto skupino, torej med finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ali za prodajo razpoložljiva finančna sredstva (Bajuk Mušič, 2021). SRS 2024 (SRS 3.6., 2023, str. 52‒53) so razčlenili finančne naložbe v kapital in finančne naložbe v posojila na tiste, ki se nanašajo na odvisne organizacije v skupi- ni, pridružene organizacije in skupne podvige ter druge. Druge finančne naložbe se ob začetnem pripoznanju razvrsti med finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, finančna sredstva, izmerjena po odplačni vrednosti, ali finanč- na sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek kapitala (SRS 3.7., 2023, str. 53). Merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida predstavlja glede na SRS 3.7. (2015) in tudi SRS 3.7. (2023) prvo skupino. Pojasnilo pa ne dopušča, da bi organiza- cija kriptovalute merila po pošteni vrednosti prek kapitala. Ne more jih torej razvrstiti v skupino za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in jih meriti po pošteni vred- nosti, učinek spremembe pa prikazovati prek kapitala (oziroma drugega vseobsegajo- čega donosa). SRS 3.21. (2015) pa določa, da organizacija finančne naložbe meri po nabavni vrednosti tudi v vseh tistih primerih, kjer njihove poštene vrednosti ne more zanesljivo ugotoviti. Ker so kriptovalute pogosto špekulativne, njihova vrednost pa podvržena volatilnosti, kar posledično vpliva na volatilnost prihodkov in odhodkov v izkazu poslovnega izida, se lahko organizacija odloči, da kriptovalute meri po nabavni vrednosti (Bajuk Mušič, 2021). Merjenje po začetnem pripoznanju kriptovalut je, skladno s Pojasnilom 1 k SRS 11, odvisno od izbrane metode: po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali po nabavni vrednosti. Organizacija lahko za različne kriptovalute izbere različne metode merjenja (npr. kriptovaluto A meri po nabavni vrednosti, kriptovaluto B pa po pošteni vrednosti). Ko je metoda določena, je ni dovoljeno spreminjati vse do odprave pri- poznanja kriptovalute. Pojasnila 1 k SRS 11 ne morejo uporabiti tiste organizacije, ki računovodijo po MSRP. Kot navaja Bajuk Mušič (2021), organizacije, ki računovod- ske izkaze sestavljajo po MSRP, pri sestavi računovodskih izkazov upoštevajo le pra- vila, ki jih določajo MSRP. Nikakor za opredelitev ne smejo uporabljati določb, ki jih MSRP ne vsebujejo, ali opredelitev, ki so morda vsebovane v nacionalni zakonodaji, 57 Anita Blažič : Računovodenje kriptovalut v Sloveniji a je ta v nasprotju z opredelitvijo v MSRP. Organizacija takih računovodskih izkazov ne sme opisovati kot skladnih z MSRP. Mnoge organizacije so Slovenskemu inštitutu za revizijo očitale, da je računo- vodska obravnava kriptovalut napačno umeščena v standard, ki sicer obravnava raz- mejitve, in da bi bila smiselna uvrščenost pod SRS 3 – Finančne naložbe (Bajuk Mu- šič, 2021). Očitane pomanjkljivosti ureditve so odpravili. V predlogu novega SRS 3.40 (2023) je namreč Slovenski inštitut za revizijo omogočil, da organizacije med finančne naložbe lahko razvrstijo tudi plemenite kovine, kriptovalute in druga po- dobna sredstva, katerih namen je ohranjanje vrednosti (Mušič, 2023). Druge finančne naložbe, med katere so bile uvrščene kriptovalute že v okviru Pojasnila 1 k SRS 11, so torej tudi s SRS 2024 (SRS 3.40., 2023, str. 62) dobile svojo obravnavo. Te posebne vrste naložb organizacija po začetnem pripoznanju lahko meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali po nabavni vrednosti. Tovrstna usmeritev merjenja je bila, kot smo že omenili, prav tako že vsebovana tudi v Pojasnilu 1 k SRS 11. Organizacije torej obravnavajo kriptovalute kot posebno vrsto finančnih sredstev, za katera lahko uporabijo dve metodi merjenja: po nabavni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Pri vrednotenju po pošteni vrednosti je pomembno, da se učinki sprememb vrednosti prikažejo izključno prek poslovnega izida, saj vred- notenje prek kapitala (konta 95) ni dovoljeno. Računovodski izzivi so najbolj izraziti pri uporabi modela nabavne vrednosti, še posebej pri upravljanju zalog kriptovalut. Pogosto se pojavijo vprašanja, kako tehnično voditi zalogo v primerih, ko podjetje izvaja pogoste nakupe in prodaje, pri čemer so količine in cene transakcij različne. Ker nobeni računovodski standardi ne predpisujejo natančnih postopkov za zmanjša- nje zaloge ob delnih odtujitvah, morajo organizacije z internimi akti opredeliti lastne usmeritve za spremljanje zalog in poenostavitev tega procesa. Merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida pa je enostavnejše, saj se vrednost kriptovalut na dan bilance stanja vedno prilagodi na njihovo pošteno vrednost. Vsi učinki sprememb, ne glede na vmesne transakcije, so samodejno vključeni v poslovni izid na kumulativni ravni. Zato je ta metoda posebej primerna za organizacije z velikim številom transak- cij. V skladu z zahtevo SRS 3.40 organizacije ne smejo spreminjati izbrane računo- vodske usmeritve za vrednotenje kriptovalut vse do odprave njihovega pripoznanja (Vuković in Kermat, 2024). 2.3 Nakup in prodaja kriptovalut Glede na SRS 3.39 se za običajen nakup ali običajno prodajo šteje nakup ali pro- daja finančnega sredstva po pogodbi, katere določbe zahtevajo izročitev tega sredstva v roku, ki ga na splošno določajo predpisi ali dogovor na zadevnem trgu (SRS, 2023, str. 62). Eden izmed ponudnikov prodaje in nakupa kriptovalut je podjetje Kriptova- lute, d. o. o., ki v okviru spletne platforme Kriptomat omogoča poceni, hiter, varen in enostaven nakup, menjavo ter prodajo več kot 300 kriptovalut v lokalnem jeziku in z lokalno podporo. Za koriščenje storitev spletne platforme je potrebno ustvariti upo- rabniški račun, ki omogoča vpogled v stanje kripto in fiat valut. Kriptovalute lahko kadar koli kupite, prodate, prejmete ali pošljete. Hrani se jih v zaščiteni centralni de- 58 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2024) narnici ponudnika, zato za varnost ključev in gesel ni potrebno skrbeti (Kriptovalute. si, b. d.). Sam postopek nakupa prve kriptovalute za začetnike po mnenju Kriptocoin. Si (b. d.) ni zapleten, če sledite priporočilu naslednjih petih korakov. □ Registracija na borzi kriptovalut Začetnik mora najprej opraviti registracijo na eni od borz kriptovalut. Registracija vključuje vpis podatkov: ime, naslov, e-poštni naslov, telefonska številka in geslo. □ Opravite KYC Po registraciji na borzi je potrebno opraviti tudi KYC ali Know Your Customer zahteve, ki vključujejo vpis osebnih podatkov in s telefonom fotografiran osebni do- kument, ki je lahko potni list ali osebna izkaznica. Opraviti je potrebno tudi fotografijo obraza. □ Pregled verifikacije Borza običajno potrebuje od enega do treh dni, da podatke pregleda in jih potrdi, o čemer pošlje elektronsko sporočilo. Če je sporočeno, da je bil pregled uspešen, se lahko opravi nakup. □ Nakazilo denarja na borzo kriptovalut Plačila so možna v okviru SEPA plačila, s kreditno kartico in PayPalom. □ Nakup kriptovalute Poišče in izbere se eno izmed kriptovalut med razpoložljivimi kovanci. Kot vidimo iz zgornjih korakov, se nakup kriptovalute začne z registracijo na bor- zi in preverjanjem identitete. Po potrditvi podatkov sledita nakazilo denarja na lasten račun in izbira želene kriptovalute. S temi preprostimi koraki se opravi nakup kripto- valute, s čimer se ustvari tudi podlaga za njihovo menjavo ali prodajo in s tem potrebo po računovodski pripoznavi v poslovnih knjigah uporabnikov. 3 Metodologija 3.1 Namen in cilji raziskave Namen raziskave je prikazati kriptovalute kot sredstvo, ki je predmet obravnave v okviru SRS. Cilj raziskave je predstaviti kriptovalute in način njihove računovodske obravnave v Sloveniji, glede na ureditev SRS, v primeru njihovega nakupa in prodaje. 3.2 Raziskovalno vprašanje Glede na namen in cilje raziskave smo zastavili raziskovalno vprašanje, in sicer: RV 1: Ima Slovenija ustrezno računovodsko ureditev, ki omogoča računovodsko obravnavo v primeru nakupa in prodaje kriptovalute? 3.3 Metode in tehnike zbiranja podatkov Tekom raziskovanja so bile uporabljene metode družboslovnega raziskovanja. Raziskovanje se je pričelo z metodo zbiranja, s pomočjo katere je bila pregledana 59 Anita Blažič : Računovodenje kriptovalut v Sloveniji obstoječa literatura na temo kriptovalut s pomočjo svetovnega spleta, baze Cobiss in dLib. V nadaljevanju je bila za njihovo kratko predstavitev uporabljena zgodovinska metoda in za proučitev pravnih podlag in strokovne literature metoda deskriptivne analize. Citati stališč avtorjev so bili obravnavani v okviru metode kompilacije. V okviru kvalitativne analize smo opravili pregled in analizo računovodskih standardov ter praktičnih primerov, interpretirali vsebino računovodskih standardov ter njihovo uporabo na praktičnem primeru nakupa in prodaje kriptovalute. 3.4 Opis instrumenta Podatke knjižb smo oblikovali v tabelah na podlagi določil računovodske obrav- nave kriptovalut po SRS 2024 in strokovnega članka, iz katerega izhaja prikaz osnov- ne knjižbe prodaje in nakupa kriptovalute za podjetja. 3.5 Opis vzorca Osnovno množico predstavljajo vse organizacije, ki računovodijo v skladu s SRS. 3.6 Opis zbiranja in obdelave podatkov Za namen prikaza knjiženja nakupa in prodaje kriptovalute smo glede na teoretič- ni izhodišči, iz katerih izhaja, da organizacije o začetni pripoznavi kriptovalute le-to lahko merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali po nabavni vrednosti in te računovodske usmeritve ne smejo spreminjati vse do odprave pripoznanja takšne naložbe, podatke nakupa in prodaje kriptovalute prikazali v okviru knjiženja za oba primera računovodske usmeritve. Rezultati so tabelarično in opisno prikazani v nada- ljevanju. 3.7 Rezultati raziskave V nadaljevanju prispevka so prikazani rezultati raziskave. Za namen prikaza knji- ženja nakupa in prodaje kriptovalut v okviru računovodske obravnave, kot jo določajo SRS 2024, podatke prikazujemo na primeru organizacije, ki opravi nakup kriptovalute v višini 50.000 EUR in zanjo plača še posredniško provizijo v višini 2 %, ki znaša 1.000 EUR. Nakup kriptovalute se lahko poknjiži na dva načina, ki ju prikazujemo v tabeli 1 in 2. Po določenem času se organizacija odloči, da bo kriptovalute, ki jih ima izkazane po knjigovodski vrednosti 50.000 EUR, prodala za 55.000 EUR. Prodajo lahko poknjiži na dva načina, kot ju prikazujemo v tabeli 3 in 4. Tabela 1 Knjiženje nakupa kriptovalut po pošteni vrednosti preko poslovnega izida Zap. št. Oznaka dok. Znesek v EUR V breme V dobro 1. PRAČ 50.000 067 ali 177 220 1.000 415 220 Prirejeno po Vuković in Kermat. (2024). Kriptovalute (primeri knjiženja po SRS 2024). Pri nakupu kriptovalut, ki se jih vrednoti po pošteni vrednosti, organizacija zabe- leži nabavno vrednost kriptovalut na konto 067 ‒ druge dolgoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ali konto 177 60 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2024) ‒ druge kratkoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, odvisno od vrste transakcije, v višini 50.000 EUR. Če obstaja- jo povezani stroški nakupa (npr. provizije ali drugi stroški), se te knjiži na konto 415 – stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški poslov in zavarovalne premije, kar pomeni dodatni strošek v višini 1.000 EUR. Pri tem načinu knjiženja se spremembe vrednosti kriptovalut obravnava kot poslovni izid, saj se poštena vrednost lahko spreminja glede na tržne razmere. Tabela 2 Knjiženje nakupa kriptovalut po nabavni vrednosti Zap. št. Oznaka dok. Znesek v EUR V breme V dobro 1. PRAČ 50.000 066 220 1.000 066 220 Prirejeno po Vuković in Kermat. (2024). Kriptovalute (primeri knjiženja po SRS 2024). V tem primeru, ki ga prikazujemo v tabeli 2, se kriptovalute obravnava po nabavni vrednosti. Organizacija ob nakupu zabeleži vrednost kriptovalut na konto 066 – druge dolgoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti, v višini 50.000 EUR. Če obstajajo dodatni stroški nakupa, se tudi te knjiži na isti konto, saj se vrednost kriptovalut obravnava po nabavni vrednosti in ni potrebna prilagoditev zaradi sprememb po pošteni vrednosti. Tabela 3 Knjiženje prodaje kriptovalut po pošteni vrednosti preko poslovnega izida Zap. št. Oznaka dok. Znesek v EUR V breme V dobro 1. IRAČ 55.000 155 50.000 067 ali 177 5.000 778 Prirejeno po Vuković in Kermat. (2024). Kriptovalute (primeri knjiženja po SRS 2024). Ko organizacija proda kriptovalute za 55.000 EUR, prihodke iz prodaje knjiži na konto 155 – druge kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki. Ker so krip- tovalute sprva knjižene po pošteni vrednosti, se ob prodaji izkaže dobiček ali izguba. V tem primeru je prodajna cena 55.000 EUR, medtem ko je knjigovodska vrednost 50.000 EUR, kar pomeni, da je dobiček v višini 5.000 EUR knjižen na konto 778 – finančni prihodki iz finančnih sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek po- slovnega izida. Ta dobiček predstavlja razliko med prodajno ceno in knjigovodsko vrednostjo ob prodaji. Tabela 4 Knjiženje prodaje kriptovalut po nabavni vrednosti Zap. št. Oznaka dok. Znesek v EUR V breme V dobro 1. IRAČ 55.000 155 50.000 067 ali 177 5.000 773 Prirejeno po Vuković in Kermat. (2024). Kriptovalute (primeri knjiženja po SRS 2024). 61 Anita Blažič : Računovodenje kriptovalut v Sloveniji Pri prodaji kriptovalut, ki so bile prvotno knjižene po nabavni vrednosti, orga- nizacija proda kriptovalute za 55.000 EUR. Prihodke od prodaje se knjiži na konto 155 ‒ druge kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki. Ker je knjigovod- ska vrednost kriptovalut 50.000 EUR, organizacija ob prodaji izkaže dobiček v višini 5.000 EUR. V tem primeru se dobiček knjiži na konto 773 – finančni prihodki iz drugih naložb, ker je bil nakup opravljen po nabavni vrednosti brez prilagoditev po pošteni vrednosti. 4 Razprava V okviru razprave opravljene raziskave podajamo odgovor na raziskovalno vpra- šanje, ki se glasi: RV 1: Ima Slovenija ustrezno računovodsko ureditev, ki omogoča računovodsko obravnavo v primeru nakupa in prodaje kriptovalute? Pridobljene kriptovalute začetno pripoznamo po nakupni vrednosti. Eventualne stroške posla (provizije posrednikom) se izkaže neposredno med stroški. Na vsak dan bilance stanja se vrednost kriptovalut ponovno izmeri (po borznem tečaju) in razliko v vrednosti neposredno pripiše nakupni vrednosti oziroma se le-ta ustrezno zmanjša, protiknjižba pa so vsakokrat finančni prihodki ali finančni odhodki v izkazu poslovne- ga izida (konto 77 oziroma 74). Tudi razliko, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo pripoznanih kriptovalut in prodajno vrednostjo, se ob njihovi odtujitvi izkaže kot fi- nančni prihodek oziroma odhodek. Če smo za držanje pridobljene kriptovalute izbrali model nabavne vrednosti, tak način merjenja pomeni, da bomo kriptovalute začetno pripoznali po nakupni vrednosti, v katero bomo všteli tudi eventualne neposredne odvisne stroške pridobitve, to je stroške posla (provizije posrednikom). Na vsak dan bilance stanja bomo sicer preverjali njihovo pošteno vrednost, a je v primeru rasti ne bomo knjižili, v primeru padca pa preverjali še druge znake. Le če bi ugotovili, da gre za trajno oslabljenost naložb, bi jih slabili in izkazali prevrednotovalne finančne odhodke. Ob prodaji kriptovalut bomo razliko med prodajno vrednostjo in njihovo knjigovodsko vrednostjo vključili med finančne prihodke oziroma odhodek v izkazu poslovnega izida (konto 74 ali 77) (Vuković in Kermat, 2024). V obeh primerih nakupa (tako po pošteni vrednosti kot po nabavni vrednosti) or- ganizacija izkaže naložbo na kontu drugih finančnih naložb. Medtem ko stroške pro- vizije pri modelu poštene vrednosti prek poslovnega izida izkaže ločeno, na kontu stroškov, pri modelu nabavne vrednosti pa stroške provizije izkazuje skupaj z naložbo na kontu drugih finančnih naložb. V obeh primerih prodaje (tako po pošteni vrednosti kot po nabavni vrednosti) organizacija izkaže dobiček zaradi razlike med prodajno ceno in knjigovodsko vrednostjo. Razlika med metodama je v tem, da se pri prodaji po pošteni vrednosti dobiček knjiži na konto 778, medtem ko se pri prodaji po nabavni vrednosti dobiček knjiži na konto 773, saj ni bilo prilagoditev vrednosti kriptovalut na tržno vrednost. Pri knjiženju kriptovalut je zato izredno pomembno, da je računovodja 62 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2024) v prvi vrsti dobro seznanjen z vsebino posameznega dogodka, da ga lahko pravilno uvrsti v računovodske standarde in zanj določi pravilno računovodsko obravnavo. Čeprav SRS 2024 prinašajo določene smernice za računovodsko obravnavo krip- tovalut, ostaja praksa zaradi omejenega obsega teh standardov kompleksna in pogosto zahteva prilagoditve. Ključna vprašanja, s katerimi se srečujejo uporabniki, vključu- jejo pravilno pripoznavanje in merjenje vrednosti kriptovalut ter poročanje o njih v skladu z obstoječimi računovodskimi standardi. Na podlagi SRS 3 – finančne naložbe smo v analizi predstavili dva načina knjiženja nakupa in prodaje kriptovalut, in sicer z uporabo metode merjenja po nabavni vrednosti ali metode merjenja po pošteni vred- nosti prek poslovnega izida. Prva metoda omogoča stabilnost in preglednost v računo- vodskih izkazih, vendar ne odraža trenutne tržne vrednosti kriptovalut, kar lahko vodi do pomanjkanja relevantnih informacij za uporabnike računovodskih poročil. Druga metoda, ki temelji na pošteni vrednosti prek poslovnega izida, sicer bolj natančno od- raža trenutne tržne razmere, vendar prinaša večjo volatilnost, kar lahko oteži analizo dolgoročnih finančnih rezultatov in poveča računovodsko kompleksnost. Slabost tre- nutnega računovodskega pristopa je predvsem pomanjkanje enotnih smernic, kar vodi v različne interpretacije in neenotno obravnavo poslovanja s kriptovalutami. Prav tako veljavni standardi ne zajemajo vseh specifik poslovanja, kot so vprašanja, povezana s hrambo, zamenjavami kriptovalut ali njihovim evidentiranjem pri decentraliziranih finančnih operacijah, ki se odvijajo v okviru DeFi aplikacij, kot so na primer posojanje in izposojanje valut in menjalnica za avtomatizirano izmenjavo žetonov. To povečuje potrebo po prilagoditvah in dodatnih računovodskih razlagah, kar predvsem za raču- novodje in organizacije predstavlja dodaten izziv. Za enostaven primer nakupa in prodaje kriptovalute s strani uporabnika smo na- kup in prodajo ustrezno prikazali v okviru računovodske obravnave, kot je določena s SRS 3, s čimer lahko pritrdilno odgovorimo na zastavljeno raziskovalno vprašanje. 5 Sklep Računovodenje kriptovalut v Sloveniji se sooča s številnimi izzivi, ki izvirajo iz pomanjkanja specifične zakonodaje in jasnih rešitev. Glede na strmo rast obsega in razvoj področja kriptovalut bi bilo nujno razviti bolj specifične in celovite rešitve, ki bi zajele vse ključne vidike poslovanja s kriptovalutami, od njihovega pripoznavanja in merjenja do poročanja. Hkrati bi bilo smiselno zagotoviti usmerjena izobraževanja za računovodje, da bi bolje razumeli obstoječe standarde in jih pravilno uporabili v praksi. Učinkovito bi bilo tudi spremljanje mednarodnih praks in standardov v tistih delih, kjer so morda bolj napredni, ter jih prilagoditi slovenskim razmeram. To bi lahko zagotovilo večjo usklajenost in enotnost v računovodski obravnavi kriptovalut ter zmanjšalo razhajanja v njihovi interpretaciji. Navsezadnje bi bile koristne, če ne celo nujne, tudi prilagoditve zakonodajnega okvira, ki bi vključeval specifične davčne smernice za kriptovalute s povezavo na računovodsko obravnavo. Učinkovita regu- lacija bi lahko prispevala k boljši preglednosti in večjemu zaupanju uporabnikov v 63 Anita Blažič : Računovodenje kriptovalut v Sloveniji poslovanje s kriptovalutami, hkrati pa računovodjem v vsebinskem delu ponudila jas- nejši pogled na področje računovodenja kriptovalut. Čeprav smo nakup in prodajo kriptovalute lahko ustrezno prikazali v okviru ra- čunovodske obravnave, pa zaključujemo, da so kriptovalute zaradi svoje unikatne na- rave in dinamičnega trga v Sloveniji še vedno predmet številnih nejasnosti in izzivov tudi v računovodski obravnavi. Čeprav ureditev v SRS 2024 pomeni pomemben korak naprej in jo kot tako v računovodskem smislu pozdravljamo, je za zagotavljanje eno- tnosti in zanesljivosti v prihodnje nujno zagotoviti bolj specifične in celovite smernice ter krepiti usposabljanja računovodskih strokovnjakov. S tem bi se povečala skladnost v računovodskih praksah, izboljšala preglednost in omogočila bolj zanesljiva ter celo- vitejša obravnava kriptovalut v slovenskem poslovnem okolju. Anita Blažič Accounting of Cryptocurrencies in Slovenia Cryptocurrencies have emerged as a response to the shortcomings of the traditio- nal financial systems, making them one of the most innovative and controversial topics in the modern financial world. Their development was driven by various deficiencies in the existing financial systems, such as centralization, long transaction execution times, intermediary costs, and a lack of transparency and privacy. The first concept of digital currency was introduced by David Chaum in 1989, presenting the idea of digital money based on cryptographic protection that enabled private transactions without intermediaries. However, the real breakthrough in the history of cryptocurren- cies came in 2008, when the pseudonymous author Satoshi Nakamoto published the Bitcoin white paper. Bitcoin was designed as a decentralized electronic cash system based on blockchain technology. Thus, Bitcoin became the first practical example of a digital currency that allows direct value exchange between users without intermedi- aries, such as banks or other financial institutions. Through this decentralized model, the need for a central authority to regulate and verify transactions was eliminated. As a result, Bitcoin has received both enthusiastic and skeptical reactions since its inception. Its value was initially highly volatile, but over time, it gained popularity among users and investors. This interest led to the expansion of new digital currencies and cryptocurrencies, whose number and types have significantly increased over time. However, cryptocurrencies have also introduced numerous challenges and issues, particularly in the legal, regulatory, and accounting domains. Cryptocurrencies are not recognized as legal tender in many countries, including the European Union, whe- re they have been primarily regarded as exchange assets. The European Central Bank has emphasized that cryptocurrencies do not represent a legally recognized means of payment but merely a way to exchange value between parties. This classification has influenced the accounting treatment of cryptocurrencies, necessitating the deve- 64 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2024) lopment of appropriate guidelines to address these assets, which do not fall under traditional monetary instruments. In Slovenia, the accounting treatment of cryptocurrencies has raised several qu- estions and dilemmas. Legally, cryptocurrencies are not officially classified as mone- tary assets, but can be treated as inventory, intangible assets, or even financial assets, depending on the circumstances. This has led to various interpretations in practice since the Slovenian Accounting Standards (SRS) are not directly adapted to the tre- atment of cryptocurrencies, whose nature and market behaviour differ significantly from the traditional financial assets. The first attempt at accounting regulation appe- ared with Interpretation 1 to SRS 11, which classified cryptocurrencies as financial assets. The Slovenian Accounting Standards 2024 (SRS 2024) now allow them to be treated as financial investments, meaning that companies can measure them either at acquisition cost or at fair value through profit or loss. However, the standards do not cover all the specifics of cryptocurrency transactions, leading to inconsistencies in practice. Based on these changes, companies have gained greater flexibility in accounting for cryptocurrencies in the financial statements. However, in the broader context of accounting treatment, regulation remains incomplete. Cryptocurrencies can be acco- unted for in various ways, often requiring companies to adopt internal guidelines and practices, which can lead to inconsistencies in general accounting practices. Crypto- currencies are highly volatile, and their value fluctuates rapidly, leading companies to choose between two main methods for accounting for them: fair value measurement through profit or loss or acquisition cost measurement. Fair value measurement means that the value of cryptocurrencies is regularly adjusted according to the market conditions. This allows for a more accurate tracking of the real value of cryptocurrencies in a company's portfolio, but also introduces a greater volatility in the financial statements. In cases of high cryptocurrency market fluctuations, a company's financial results can vary significantly, requiring a precise strategy to manage these changes. On the other hand, acquisition cost measurement means that cryptocurrencies are recorded at their initial purchase price, with adju- stments made only in the event of a permanent impairment of their value. While this method provides a greater stability in the financial statements, it can create discrepan- cies between the book value and actual market value, especially in cases of long-term cryptocurrency holdings. This approach to typical cryptocurrency purchases, sales, and treatment as financial investments is consistent with SRS 3.39. Companies must choose one method and cannot change it until the recognition of the cryptocurrency is terminated. In Slovenia, in addition to the two most common approaches mentioned in the previous paragraph, other methods are also used for recording cryptocurrencies, as there are no unified guidelines that clearly define how to treat cryptocurrencies in all possible situations. Companies often encounter difficulties in handling specific tran- sactions, such as cryptocurrency exchanges or payments made with cryptocurrencies, which are not directly covered in the accounting standards. Additional challenges ari- 65 Anita Blažič : Računovodenje kriptovalut v Sloveniji se in dealing with decentralized financial products, which are becoming increasingly popular and require specific accounting practices that current standards do not pro- vide. The lack of clear guidelines also means that companies and accountants often rely on their own interpretations, leading to varying accounting practices. This can create difficulties in comparing the financial statements between different companies, as different approaches and methodologies are applied. Given this issue, the research focused on the key challenge of whether Slovenia provides an adequate accounting framework for correctly recording cryptocurrency purchases and sales, considering the growing use of these assets in economic tran- sactions. Accordingly, the research conducted a thorough analysis of the applicable Slovenian Accounting Standards, particularly the Slovenian Accounting Standards (SRS 2024), which aim to ensure appropriate treatment of both new and traditional financial instruments. The general accounting principles and specific provisions re- lated to cryptocurrencies were considered, including their treatment in companies dealing with digital assets as part of their operations or whose main business involves digital assets. Various methodologies were used in the analysis, with descriptive analysis and compilation prevailing. The descriptive analysis enabled an in-depth understanding of the current state of the accounting practices in Slovenia, particularly in the context of cryptocurrency accounting, while the compilation facilitated the comparison of diffe- rent approaches to maintaining cryptocurrency accounting records. The research exa- mined concrete practical examples of bookkeeping, highlighting the key differences in how cryptocurrencies are accounted for in Slovenian companies regarding purchases, sales, and changes in their value. The analysis of specific bookkeeping cases revealed that Slovenian companies pri- marily use two main measurement methods for cryptocurrencies: fair value through profit or loss and acquisition cost. Each of these methods presents specific challenges in the accounting for cryptocurrency value changes. The first method allows for a more dynamic and market-aligned valuation, while the second provides stability in long-term asset review. However, both approaches involve uncertainties in recording specific transactions, such as cryptocurrency exchanges, payments made with these assets, or the inclusion of decentralized financial products in the financial statements. The analysis of these cases also helped determine how cryptocurrency value changes impact company financial statements and how these changes are reflected in balance sheets and income statements. In this context, the research focused on whether the current accounting framework ensures compliance with the recommendations that help companies achieve greater transparency and consistency in the cryptocurrency accounting within their financial statements. The analysis concluded that despite the use of SRS 2024 for cryptocurrency acco- unting, Slovenian companies still face challenges due to the lack of clear guidelines for specific types of transactions, such as cross-border transactions, decentralized fi- nance, trading fees, and transaction costs. The absence of precise guidelines for these special cases can lead to inconsistencies in recording business events among different 66 Revija za ekonomske in poslovne vede (2, 2024) companies and make financial statement comparisons more difficult. This is a key factor affecting transparency and trust in the financial statements of companies dealing with cryptocurrencies. This research contributed to a better understanding of the current state in Slovenia and highlighted the need for additional clarifications, harmonization of accounting stan - dards, and education of professionals to ensure a greater consistency and compliance in the cryptocurrency accounting in the future. Based on the research, it can be concluded that Slovenia has established certain acco - unting frameworks for recording cryptocurrencies, but they are not sufficient for a com - prehensive and unified treatment of all aspects of cryptocurrency transactions. Companies and accountants are thus left to their own interpretations and adaptations, increasing the risk of inconsistent accounting practices. In the future, it will be necessary to provide the conditions for further professional training and upgrade the accounting rules to ensure a greater consistency and transparency in the cryptocurrency accounting in Slovenia. Clear and well-defined accounting standards not only reduce the risk of inconsistencies but also minimize opportunities for misuse and fraudulent financial reporting. When accounting guidelines are precise, the accuracy of financial statements improves, reducing the likeli - hood of tax evasion or hidden transactions. This, in turn, facilitates the work of superviso - ry authorities, ensuring a better oversight and compliance with the financial regulations. LITERATURA 1. Bajuk Mušič, A. (2021). Razvrščanje in merjenje kriptovalut po SRS. Pridobljeno s https://www. revijaiks.si/2021/05/Racunovodstvo/clanek/5822282/razvrscanje-in-merjenje-kriptovalut-po- srs?h=pojasnilo%201%20k%20srs%2011 2. Chaum, D., Fiat, A. in Naor, M. (1990). Untraceable electronic cash. V S. Goldwasser (ur.), Advances in Cryptology - CRYPTO'88. CRYPTO 1988. Lecture Notes in Computer Science (str. 319-327). Springer. 3. Kriptoban. (b. d.). Kaj so decentralizirane finance - DeFi? https://kriptoban.si/kaj-so- decentralizirane-finance-defi/ 4. Kriptocoin.si. (b. d.). Kriptovalute za začetnike - popoln vodič. https://kriptocoin.si/kriptovalute- za-zacetnike/ 5. Kriptovalute.si. (b. d.). Kupi, prodaj, menjaj in hrani kriptovalute. https://kriptovalute.si/kupi- prodaj-hrani-kriptovalute/ 6. Mušič, A. (2023). Predlagane spremembe SRS 3 (2024). https://www.revijaiks.si/2023/11/ Racunovodstvo/clanek/6195126/predlagane-spremembe-srs-3-2024 7. Owolabi, S. A. in Osanyinbi, T. G. (2023). The historical evolution, developments and accounting implications of cryptocurrency operations. European Journal of Accounting, Auditing and Finance Research, 11(10), 55–72. https://eajournals.org/ejaafr/vol11-issue10-2023/the-historical- evolution-developments-and-accounting-implications-of-cryptocurrency-operations/ https://doi. org/10.37745/ejaafr.2013/vol11n105572 8. Pojasnilo 1 k SRS 11 (2016). (2018). Uradni list RS, št. 81/2018. https://si-revizija.si/standardi/ slovenski-racunovodski-standardi-2016 9. Pravila skrbnega računovodenja (PSR 2016). (2015). https://si-revizija.si/komisija-za-srs/srs-2024 10. Slovenski računovodski standardi (SRS 2016). (2015). Uradni list RS, št. 95/15, 74/16 - popr., 23/17, 57/18, 81/18 in 129/23. https://si-revizija.si/standardi/slovenski-racunovodski-standardi-201 67 Anita Blažič : Računovodenje kriptovalut v Sloveniji 11. Slovenski računovodski standardi (SRS 2024). (2023). Uradni list RS, št. 129/23. https://si- revizija.si/komisija-za-srs/srs-2024 12. Solodan, K. (2019). Legal regulation of cryptocurrency taxation in European countries. European Journal of Law and Public Administration, 6(1), 64–74. 13. Sudra, R. (2024). Crypto currency and digital coins overtaking the traditional banking sector. Journal of Economics & Management Research, 1-8. https://www.onlinescientificresearch.com/ articles/crypto-currency-and-digital-coins-overtaking-the-traditional-banking-sector.pdf https:// doi.org/10.47363/JESMR/2024(5)238 14. Švagan, B., Godec, T. in Beznec, H. (2022). Centralnobančne digitalne valute in primer Kitajske. Management, 17(1), 27–32. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC- T8CQZDE0/2bc208e6-9c4d-4fc9-888b-144d2ebce6ae/PDF 15. Vukovič, K. in Kermat, S. (2024). Kriptovalute (primeri knjiženja po SRS 2024). Pridobljeno s https://onbkaz.dashofer.si/onb/33/kriptovalute-primeri-knjizenja-po-srs-2024-uniqueidmRRWSb k196EAafnF40AQgLgX4F61gYtFHZxeFmrCRC4hB0ms5jd7Lw/ 16. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). (2009). Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23 in 102/24. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 Anita Blažič, predavateljica na Fakulteti za ekonomijo in informatiko Univerze v Novem mestu, Slovenija E-naslov: anita.blazic@uni-nm.si