Posamezna številka 40 vinarjev. šiev. m. v LjnDM v cen dne 15. moja 1919. »SLOVENEC« velja po pdttl na Ti« strani Jug o- ■lavila ia t L]nbl|aal: aa oalo leto naprej.. E 84*— ia pol leta „ .. „ 42-— ia četn leta „ .. „ 21-— saeamesae , .. „ 7-— Za laoinostro oeloletao K 95 — m Sobotna izdala: e* X« oem lete . . ae lnoiemstra. MT Uredništvo !e v Kopitarjevi ollol Itev. 6/111. Sonoplal ee se vitčajo; neiranklrana pisma ee ne sprejemalo. Telefona itev. SO. LEIO Mil. Inseratl: Enostolpna petitvrsta (59 mm žiroka In 3 mm visoka aH n|e prostor) sa enkrat . , . i'0 5 1-20 Pri naročilu nad 10 objav pojnst. Najmanjši ogles - 9/9 nn K 4"— Poslano:------rs Enostolpna petltvrata K 3-— Izhaja vsai dan tzvissmšt po-"otoliek in dan po nrizuUo. ob S. url zjutraj. Uprava je v Kopitarjevi al. 8. — Radon poštne bran. ljubljanske št. 650 ia naročnino tn St. 349 za oglase, avstr. ln čeSke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-tiero. 7563. DrZatva is Ijndstuo. ffplzi V ljudstvu, navajenem doslej, da je znavalo pojem države le na davčnih opbminib, na razglasih političnih uradov ter v »pikelhavbah« orožnikov, se je po zaslugi avstrijskega sistema utrdila zavest, da je država nekaj, kar je izven ljudstva, nekaj hudega in zločestega, čemur se je treba pokoriti in je ubogati. Tudi splošna in enaJca volilna pravica, ki jc bila uvedena v Avstriji zadnja leta, tega ljudskega prepričanja ni mogla omajati. Avstrijski parlament namreč nikdar ni mogel in ni hotel biti repiczentant ljudske volje. Ko je prišel čas, da se parlament odloči za ljudstvo aH za višje interese, je večina parlamenta navadno potegnila z onimi, ki so gledali navzgor. In nada ter vera ljudstva v svoje zastopstvo je bila še bolj omajana. Danes imamo svojo državo, svobodno in neodvisno od tujega jarma. Vidimo pa, da se ljudstvo še ni moglo otresti liste moreče misli, da je država krivičen jerob, ki davi in stiska, ki lc zapira in dela silo. Ne čudimo se tem pojavom v ljudstvu. Prevečkrat je bilo žc osleparjeno za svojo pravico in premnogo obljub je že doživelo neizpolnjenih. Kar je morda stoletja živelo v ljudstvu, ki mu fe bilo usojeno tlačaniti v tuji državi, to se ne da odpraviti z enim manifestacijskim shodom. Ob slovesnih prilikah morda bukne na dan zatirana, svobode željna narava, da drugi dan ob običajnem pritisku odzgoraj zopet zapade mrtvilu in resignariji. Ljudsko du-So je treba pravilno spoznavati in le kdor jo pozna, jo bo znal voditi v pravo smer, da se zave in notranje osvobodi. Kdor prav umeva demokratično načelo, ki naj bi ne bilo le ime, marveč jedro političnega dela med ljudstvom, bo uvidel, da je demokracija mogoča le v popolnem-sodelovanju ljudstva pri državnih poslih. Tega doslej pri nas ni. Narodno predstavništvo ne more nadomestiti popolnoma zastopstva, izvoljenega od ljudstva. Še manj pa današnje razmere odgovarjajo demokratičnemu pojmovanju v Švici in Ameriki, kje£ vlada pri vsakem važnejšem zakonu ne vpraša le poslancev, marveč se obrne na ljudstvo samo, ki z ljudskim glasovanjem odloča, naj se li uvede kak zakon ali ne. To je vlada ljudstva, demokracija! Pri nas seveda še nismo tako daleč, ker jc to za sedaj še nemogoče. Komaj pol leta je stara naša svoboda in meje naše države niso še določene, vsled česar si moramo f>omagati s tem, kar imamo: mesto izvo-jenega parlamenta imamo začasno narodno predstavništvo. Toda podlaga naše države nc more biti drugačna ko demokratična in od ljudstva samega je odvisno, naj li država uživa od strani ljudstva zaupanje ali nezaupanje. V naših masah, vzgojenih v duhu podlož-nikov, naj se dvigne zavest državljanstva. Stari Rimljan je s ponosom poudarjal: »Civis Romanus sum — Rimski državljan sem«! Anglež, Američan, Švicar, Francoz se samozavestno udari po prsih in pove, kateri državljan je. Vsi ti demokratični narodi so preželi duha, da je ljudstvo država in vsak posameznik izmed naroda je sestavni del države, na katere nesreči je prav tako interesiran kakor na njenem prospehu. To je duh svobodnih demokratičnih ljudstev! Sužnji tega duha nimajo. In zato prav posebno v teh dneh prav razumevamo dr. Krekovo besedo: Suženjstvo je veleizdaja! V ljudstvo duha prave državljanske svobode! Izganjajmo ostanke suženjskega duhal S tem pozivom se obracanjo na naše politične in izobraževalne organizacije, naj začno v tem oziru resno in temeljito delo v naših društvih, Zanesimo med ljudstvo zavest, da je ono in nihče drugi nositelj državne misli, da je dolžnost ljudstva tudi udejstvovanje njegovih državljanskih pravic. Bila bi največja nesreča za nas, ko bi naša svobodna država hirala in životarila le vsled pomanjkljive državljanske zavesti ljudstva, ki tvori državo. Izobraževalno in politično delo je v tem oziru danes eminentno važno in odločilno za usodo države in ljudstva. Na delo! agitaciji od strani nekrščanskih struj, naprošamo vse naše organizacije, da se po svojih zastopnikih in če le mogoče kor-porativno udeleže srebrnega jubileja našega katoliškega delavstva in tako oso-kolijo naše delavstvo v nadaljnjem njegovem težavnem boju za naše najsvetejše verske in narodne svetinje. Spored našega srebrnega delavskega dne se je določil tako-le: Na Šmarni Gori: a) Ob pol 9. uri dopoldne slovesno cerkvsno opravilo. b) Po sv, maši prvi slovesni tabor pred cerkvijo na Šmarni gori. c) Izredni občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze za delegate organizacij JSZ v mežnariji, II. nadstropje. Popoldne: Slavnostni ljudski tabor in veselica i na vrtu gostilne pri Žibertu pod Goro. Spominu dr. Kreka smo dolžni, da J slovesno proslavimo 251etnico slovenskega krščanskosocialnega delavstva! Jugoslovanski krščanski delavski pozdrav! Predsedstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani. boditvi Slovencev izpod ponižujočega nemškega jarma podpira na ta način, da se vsa koroška dežela, ki je bila prvotno popolnoma slovenska in ki je danes le umetno germanizirana, prisodi združenemu kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Boji z Menici. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 14. maja opoldne iz uradnega vira: Dne 13, maja so Nemci nadaljevali napad v smeri proti Slov. Gradcu, Zavzeli so Št. Janž, V Dravski dolini jfe položaj neizpre-menjen. Kaj bo z m£d meto djaltiefffl delaoifM. Dne 15. junija 1919 bo praznovalo slovensko krščansko-socialno delavstvo pel-indvajsetletnico svoje ustanovitve. Zgodovinski dogodek se je zgodil tako-le: Dr. Kreka, ki je bil takrat stolni vikar, jc naprosilo delavstvo ljubljanske predilnice, da je mašwal na Šmarni Gori. Po cerkvenem opravilu se je zbralo delavstvo na vrtu gostilne pri Žibertu pocl Goro, kjer je dr. Krek vprašal delavstvo, če bi ne bilo v Ljubljani mo/ioče Katoliško delavsko društvo. Gostinčar je odgovoril: »Da, gospod doktor!« — Čez nekaj dni se je naša organizacija Ustanovila in se je po njej izvedlo demokratiziranje našega ljudstva po načelih krščanske pravice. Sklenili smo, da se srebrni jubilej organizacije katoliške delavske demokracije 15. junija 1919 slovesno praznuje. — Ker je naše delavstvo izpostavljeno največjemu nasiistvu in LDU Praga, 13. maja. (ČTU) V včerajšnji seji narodne skupščine so poslanci dr. Franta in tovariši vložili predlog, ki se glasi med drugim: Edina dežela bivše Avstro-Ogrske monarhije, kjer Nemci še vedno tlačijo Slovence, je Koroška. Slovensko prebivalsvo te dežele je bilo že od nekdaj izpostavljeno najhujšemu narodnemu zatiranju. Nemški šovenizem ni bil nikjer tako brezobziren kakor v tej deželi. Dasi jo na Koroškem obstojala demarkacijska črta, se Nemci z njo niso zadovoljili in so začeli ofenzivo. Iz te nesrečne dežele prihajajo obupna poročila o nemškem nasiistvu. Begunci prihajajo na Kranjsko in pripovedujejo o grozovi-tostili nemške šoldateske. Tirolski in štajerski prostovoljci ubijajo slovenske ujetnike. Nemški listi priobčujejo članke, kjer proslavljajo čiščenje in osvobo- ! jenje koroške dežele. Interpelanti so vložili nastopni nujni predlog: Vlada naj se takoj obrne do prijateljskih ententnih vlad, da nastopijo čim strožje zoper nemško nasilstvo. Vlada naj upravičene zahteve Jugoslovanov po osvo- »Temps« od 12. t. m, poroča: Svet petorice jc včeraj odobnl sklepe teritori-jalne komisije glede italijanskih in jugoslovanskih mej proti Nemški Avstriji, Italijanska meja bo šla najbrže. po gorovju južno od Trbiža, Želcznica Trst—Beljak bo prideljena skoro gotovo cela Italiji. V okolici Celovca bo odločeval plebiscit — Poročilo glede italijanske meje je zelo nejasno, Odstavek glede železnice je istotako nejasen, Najbrže je tu mišljena projektirana proga Sv. Lucija — Bovec — Trbiž — Beljak. Četudi poročilo ne poroča nič natančneje o naših sev, mejah, vendar poročilo izrecno navaja, da se bo plebiscit vršil samo v celovški okolici, iz česar bi sledilo, da so drugod meje na severu končnoveljavno določene. Z LDU, Amsterdam, 13. maja. (DKU.) > Algemeen Handelsblad« javlja iz Pariza: Preliminarije z Avstrijo bodo baje vsebovale isto formulo, kot mirovna pogodba z Nemčijo, namreč da mora Avstrija sprejeti posebne rešitve, ki se bodo kasneje ugodile za nove sosednje države Avstrije. LDU, Dunaj, 14. maja. (DKU.) Razpravljajoč še nepotrjene vesti pariških listov o mirovnih pogojih, ki se bodo stavili Nemški Avstriji, poudarjajo listi, da je bila bojazen, s katero se je pričakovalo predloge entente, upravičena, če so te vesti resnične. Mir, ki ga ententa namerava vsiliti Nemški Avstriji in Ogrski, ima isto obliko, kakor mir z Nemčijo, in bo na vsak način mir uničenja, ki ga Nemška Avstrija ne more podpisati. LISTEK Dr. Jos S-č. Stična, (Dalje.) Vsa ta dejstva označujejo tudi stiški samostan, »Moli in delaj!« — s tem geslom sv, Benedikta so cistercijanski menihi nastopili ter pričeli slovenskemu ljudstvu na sedanjem Kranjskem dciiti kiuha višje kulture. Po redovnih pravilih so rao. rah i sami delati; vsi brez izjeme od opata do bratov. Dr. Jos. Gruden poudarja, da je stiški samostan pospešil in povzdignil kmetijstvo v deželi zlasti v dvojnem oziru: menihi so sekali gozde ter tako pridobivali zemljo za kulturne nasade; šc shranjene listine izkazujejo tako delo za okraje pri Tržiču in ob Krki. Potem so tehnično dvignili kmetijstvo, ker so uvcJ-li železen plug in sploh boljše poljedelsko orodje. Tudi so prinesli seboj nove sadeže in nove žitne vrste. Cerkev jc poljedelstvo povsod rada pospeševala ter s tem dvigala kulturo ljudstva. Prav tako izkazujejo listine iz počet-ka 13. stoletja, kako je srtški samostan cestc zida! n. pr. pri Ljublju in Tržiču svoia posestva je imel tudi ob trgovski cesti, ki jc vodila iz Ljubljane in Kranja v dolino Kokre in po njej ob zaprdnem v/.nožju Grintovca v ekilino Bele in Drave do Velikovca na Koroškem, ter samopose-biumevno skrbel za ohranitev ceste same. Samostan je dalje na korist ljudstva potom trgovine posredoval blagovno izmenjavo med Kranjsko in Furlanijo, Dobil je v ta namen posebne ugodnosti, n. pr. carine prost prehod v Ljubljani, ob Uniči, v Senožečah, v Postojni, v Trstu itd. Služil je tudi potnikom kot gostišče in zavetišče, saj sc jc nahajal nedaleč od trgovske cestc, ki ic vodila iz Ljubljane na Hrvaško v Sisek in dalje. Celo križarji so sc i tukaj radi vstavljali. L. 1261 sd dobili stiški menihi Tržič s pogojem, da priredijo tukaj gostišče za uboge. Sploh je bilo spiejemanje potnikov v oskrbo in prenočišči; dolžnost, ki jo je samostan žc po pravilih svojega reda imel, Rad jo je sicer izvajal, toda v gotovih časih je zahtevala od njega zelo velikih žrtev. Velika dobrota za naše ljudstvo ;e samostan postal ob času prevratov in ho-niatij v 13. stoletju, Friderik II, se za red v območju nemške vlasti sploh ni brigal, ker je vedno begal za svojimi brezplodnimi načrti v Italiji; po njegovi smrti leta 1250 sc je nered še povečal. Moč pesti je pričela vladati. Jasno je, da ie ljudstvo pri tem največ trpelo. Gotovo ljudstvu v korist pa jc že i. 1239 Gregor IX. dal oglejskemu patriarhu pravico, da sme vsakega izobčili, ki bi kakorkoli preganjal Stično in ljudi, ki so bivali na njenih posestvih. L. 1256 je Aleksander IV. dovolil samostanu samemu, da sme uporabljati to sredstvo proti svojim nasilnim sosedom, Še isto leto je dobil tedanji opat pravico pravosodstva in uprave nad vsemi samostanskimi podaniki; pozneje, 1, 1319 so njegovo sodno oblast raztegnili na prav vse slučaje, celo one, ki so se tikali smrtnih kazni, Lov na divjačino, gozdne pravice, ribolov je tudi njemu pripadal. Že sto let poprej pa je samostanu Inocenc III, podelil privilegij azila, ki je jamčil var-svo in življenje vsem, tudi zločincem, ako so pri samostanu iskali pravice in zaščite pred nasilniki ali prcganjavci. Predoči-mo si vse to in ljudstvo v tedanji brezpravni dobi in vsak bo spoznal, koliko sreča je bil samostan za domače prebivalstvo. Tu je bilo varno; tu se mu je dobro godi!o. Moč pesti ni segala oz. sc ni upala segati do njega; in če je bila kedaj navzlic temu tako predrzna, je bila s cerkvenimi kaznimi občutno zadeta. Samostan je po svoji avtoriteti, po svojih pravicah in po svoji moči daleč naokrog zaslovel, Velikaši so iskali prijateljstva z njim; papeži in kralji so ga obsipali z dokazi svoje naklonjenosti. Voj-vodinja Viridis si je po smrti svojega soproga avstr. vojvode Leopolda III 1. 1286. izbrala bližino uprav našega samostana, da jc tu skoraj 30 let prebivala, Stanovala je v samotnem gozdu tik cerkvico sv. Lamberta za Pristavo, poldrugo uro peS-hcjc severno od Stične, Sedaj se komaj poznajo razvaline nekdanjega njenega gradu. Pokopana je bila v samostanski cerkvi, kakor jc bila to njena izrecna želja, Tekom časa je prišlo v cerkvenoprav-no odvisnost od samostana vsaj 34 župnij in vikariatov, raztresenih po sedanjem Kranjskem in drugod, Stiški opat je bil kakor škof, V deželi ni bilo cerkvenega dostojanstvenika, ki bi se mogel ž njim primerjati. Škofija v Ljubljani je bila namreč ustanovljena šele 1. 1461, 330 let po početku našega samostana. Prestopki in pregreški proti redovni disciplini so sc morda pokazali sempatja tudi v življeniu družine stiških menihov — katera človeška ustanova je brez njih? _ toda v celotni sliki dolgih 800 let služijo le bolj namenu, da more vsakdo ob njih -ena mnogo lažje zaznati in vživati lepoto Stične. L. 1454 n. pr. jo oglejski patriarh Ludovik tako-le pri .papežu Nikolaju V. opisuje: ?vTu cvete rodovna disciplina; zgledi, ki jih dajala življenje in nravnost v samostanu, vplivata čudovito prijetno daleč naokoli; čednosti se z vso vestnostjo goj ijo in dobrodc'nc\st se neprestano izvršuje; gostoljubnost j? velika; ljudstvo se pri vsaki priliki navaja k pobožnosti; čast božja se goreče neguje.« — Te besede kramo dokazujejo, da jc bil samostan navzlic svojemu svojskentu namenu vedno le v s p 1 o š n o ljudsko korist. (Dalje.) Jugoslovanska »alluta. Ustanovitev emisijske banke. LDU. Belgrad, 13. maja. Finančni minister dr. Momčilon Ninčift je podal o valutnem vprašanju nastopno izjavo: Bliža se trenutek, da sc ro&i valutno vprasapje, zakaj načrti klišejev in bankovcev bo že izdelani. Te dni bo v Parizu dotiskan naS donar dinarskega tečaja in ne banjo dolgo čakali, da razpolagamo z zadostnim količinam, ki jih hočemo v gotovem roku zamenitl za krone, ki so sedaj Se v prometu v našem ozemlju. Pripravljajo se tudi tehnični detajli izmenjave, a razmerje med dinarji samimi se ugotovi, ko bo čas za to, za sedaj morem toliko reci, da je ministrski svet odločil, da se lastnikom državnih bonov, kolikor jih bodo vpisali do prvega junija 1.1., izplača o priliki izmenjave na vsakih sto kron pet dinarjev več, kakor ostalim. Razumljivo je, da favorizira naša drž&va zlasti svoje papirje, kar so delali tudi drugod. Predhodna pogodba o izpeljavi valutne reforme se pripravlja. Osnavlja se že tudi emisijska banka, ki se spoji s sedanjo privilegirano narodno banko kraljevine Srbije. Na-3JiPlWVft tedaj ustanoviti za vse naše ona privilegirana emisijska banka na delniški podlagi, tedaj ne dr-tavna, ki bo izdajala denar in povlekla krone iz prometa. Minister za trgovino ho Stavil predlog za osnovanje nove emisijske banke najbrž meseca junija narodnemu predstavništvu v rešitev. Jaz sam se bavim z vprašanjem, kako naj se ustvari valuti podlaga in na kateri osnovi naj se denar izda. (Upam, da dovedejo moja nadaljna pogajanja do povoljnih zaključkov. Verjetno je, da. bodo služile gotove mnogo vredne državne domene kot posebna garancija za izdane bankovce. Priprave za rešitev valutnega vprašanja so obsežne in je treba za to časa ln smotrenega dela. Poleg tega se mora počakati na trenutek, cla se naše gospodarske, prometne in druge razmere urede, da bo čim mani nereda, ki je v gotovi meri povsod neizogiben firupadla sšran& v narodnem predstavništvi!. (Izvirno poroiilo »Slovencu«.) a Belgrad, 14. marca. Dane« popoldne ima narodno predstavništvo svojo sejo. Na dnevnem redu je poročilo verifi-kacijskega odbora. Pri tej priliki utegne priti do prvega bojnega glasovanja. Že včeraj je Jugoslovanski klub glasoval z radikalnimi srbskimi poslanci v zadevi volitve organov v glavno kontrolo, Prišlo je do kompromisa. Nekateri sodijo, da sc v tem kažejo že glavni obrisi novega bloka. Toda včerajšnje glasovanje samo, ki se je naposled moralo končati s kompromisom, kaže, da 10 razmere še vedno nejasne in da skoro ni mogoče še govorili o novih blokih, To bo mogoče šele, ko se strankarske razmere popolnoma razbistre, To pa se doslej še ni zgodilo. Mernik® nasilje na Ko so nemški vojaki - divjaki vdrli i v Pobrlavag, so v tamošnji proštniji , vse oplenili in pokradli, mnogo pred- j metov skozi okna na cesto zmetali, po- | sebno uradne in druge knjige. Pri tem so sodelovali tudi nekateri domači i jiemčurji, posebno Rok Lesjak, pdm. Matajdl, ki je z vozom odvažal iz prošt-nije. Ravnotako so tudi vse pokradli in pobili slov. gostilničarju in zidarskemu mojstru Jožefu Vedeniku, ki so ga baje tudi pretepli in zaprli. Njegova hčerka Marija je zbežala na Jezersko; kam so odgnali očeta, oziroma ali je živ ali mrtcnyi oplenjcno. Plenilvc so se udeleicvali tudi nekateri nemški in nen^nški železničarji in kmetje, posebno tudi kmet veleposestnik Karel Oraš. katere nu : pa pozneje nemški vojaki tudi v vzeli Znani nemško-narijonalni hujskač, gozdarski mojster kneza Rosenberga na Zeneku v Št. Lipšu pri Pobrlivisi, J. Hey, ki ga je na nujno zahtevo pod-junskih občin in narodnih svetov ter vojaške oblasti, deželna vlada v Ljubljani izgnala, je osebno vodil tolpe k slov. narodnjakom. Prišli so k kmetu Ant. Gril, pdm. Jehartu na Plazniei. Posestnika ni bilo več doma, ker je jo previdno s svojim bratom potegnil. Zahtevali 30 od njegove žene ves denar, okoli 13.000 K. Vzeli govejo živino in konje ter mnogo živeža. Gospodinja jim je morala celo večerjo skuhati. Tolpe imajo vse izrazite narodnjake zapisane; tam plenijo in ropajo. Pri trgovcu Jožefu Rutarju, najemniku »Narodnega doma« v Zitari vasi so vse razbili, oeiroma na dražbi prodali, podrli, oziroma zmetalj, na cesti so tudi peči in štedilniki, celo okna so odnepli. V hiši ni ostalo toliko blaga, oziroma predmetov, da bi bilo vse skupaj vredno 20 K. Njegovega očeta, načelnika slovenske hranilnice in posojilnice v Sinči vasi, ki je tudi pobegnil, eo prišli vojaki štirikrat iskat na dom v Malča-pe, da bi dobili pri njem posojilniški denar. Ko ga niso dobili, so odnesli živež in odpeljali. Mož se je skrival v gorah, ponoči prihajal domov in šele minuli četrtek pobegnil in prišel v Ljubljano. Nemške vojake, med katerimi se nahajajo tudi nekateri nemČurski fa-kini, skrbijo posebno cerkvene in po-sojilniške blagajne, te najprej iščejo. V župnišču v Žitari vasi so odnesli srebrne svetinje Marijine družbe in so ž njimi norčevali.- Neki vojak je kazal v Malčapah magaein patronov rekoč: »To je rožni venec za Št. Vidskega faj-moštra.;< Nemški vojaki so popolnoma oplenili župnišče v Škocijanu. v Št. Viau in Globasnici. Tudi pri kmetu II u ter ju v Globasnci so odgnali večji del živine. To vse pripovedujejo begunci, ki so ravnokar šele dospeli v Ljubljano, ki so deloma še sami videli in katerim se je potem posrečilo pobegniti črez gore. Domače prebivalstvo je silno ogorčeno na nemške divjake. Hribovski kmetje se hočejo vsak čas vzdigniti z orožjem zoper tolpe. Najbolj so razburjeni zavoljo tega, ker nemški vojaki pokradejo tudi v cerkvah cerkveno perilo in trgajo mašna oblačila. 11 Globasnlce na Koroškem. Nemški vojaki so pod vodstvom nekega častnika iz sorodstva gostilničarja P. Cenklna vrdli v cerkev v Globasnici iu tam ukradli monštranco, kelihe in druge srebrne predmete. Nato so šli v gostilno in tam iz kelihov pili vino. V župnišču so vse oropali, nato šli v hišo občinkega tajnika Za-laznika, potem k posestniku P. Huterju, odličnemu narodnjaku, k posestniku F. Hrastu pdm. Hamriču, k županu F. Kraigherju v Štebnu, k J. .Teklenu pdm. Sorgo v Podjuni — povsod so plenili in ropali in odgnali živino. Vojaki imajo pri sebi natančen seznani vseh uglednih narodnjakov, pri katerih naj plenijo, oziroma katero naj peljejo v zapor in katere naj pretepajo. Nemški odgovor. LDU. Versailles, 13. maja. (DKU.) Drž. minister grof Brockdorff-Rantsuau je odposlal danes predsedniku mirovne konference Clemenceauju tri spomenice. Prva vsebuje poročilo narodnogospodarske komisije, ki ima nalogo proučiti posledice mirovne -»ogodbe za položaj nemškega naroda. Konec se glasi nastopno: Ako s.-< mirovni pogoji izvedejo, znači to enostavno pojzln veliko milijonov ljudi v Nemil i. Ta proces bi se razvil jako hitro, ker je po vojni blokadi in njeni poostritvi med premirjem zastrupljeno l judsko zdravje. Nobeno pomožno delo ne bi moa.lo ustaviti tega strašnega umiranja. Mir bi zahteval od Ncmclie več človeških žrtev, kakor jih je zahtevala š ti viln polletna vojna. Mi ne. vemo in skoro bi na tem dvomili, da so si delegati ali-iranih in asociiranih držav v svesti konsekvenc, ki bi nedvomno nastopile, ako bi Nemčija, do sedaj gosto naseljena, z vsem svetovnim gospodarstvom spojena in od uvoza surovin in živil odvisna jndustrijalna država, naenkrtt bi bila pomaknjena na tako stopnjo 1 ofcvoj 1. ki je tu trda odgovarjala njeni ekonom ni konstrukciji in njenemu Številu prebivalce^ pred polstoletjem. Kdor podpiše to niifovno iroilbo, iz-rekf obenem smrtno obsodbo nad mnogo milijonov nemških mož, žen in pa otrok. LDU. Versailles, 13. maja. (DKU.) ' Druga spomenica grofa Brockdorff-j Rantzrtuu, ki ee peča 7. vprašanjem povračila škode, izvaja: Nemčija se je | zavezala povrniti škodo. Nemška delegacija ne more pripoznuii pravice ali rnhtevka uliiranih in asor.lirnnih držav I povrnitvi škode, ki je vsled vojne na-j stala. Nemško ljudstvo ni hotelo vojne I in ne bi nikdar začelo napadalne vojne. 1 .V. 7aave3ti nemškega naroda ie bila ta vojna vedno samo obrambna vojna. Nem&ka delegacija so tudi ne strinja z naziranjem alilranih in asociiranih vlad o krivcu te vojne; tudi ne more bivSi nemški vladi ppdtikati edine in glavne krivde vojne. Nemški delegati prosijo radi tega za •vročitev izjave komisije, ki so jo alilrane in asocijrape vlade imenovale v proučitev odgovornosti krivcev vojne. LDU, ParU, 14. maja. (Brezžično) Grof Brockdorff-Rantzau je v torek zvečer izročil polkovniku Henryju novo noto namenjeno načelniku alUranih vlad. V svrho sprejema te note se je pripeljal z avtomobilom uradnik ministrstva za zunanje stvari v Versailles. Nemčija protestira. LDU Berlin, 14. maja. (DunKU.) Meščanski svet v Veleberlinu in hansaška zveza sta priredili protestno zborovanje. Zborovalci so sprejeli sklep, ki zahteva od vlade, da nikakor ne privoli v sramoten mir. Po končanem zborovanju je množica demonstrirala po Vjljepum cesti, Pred Fialačo državnega kanclerja je zahtevalo judstvo, da nastppi zastopnik vlade. J^Ja-to je prišel k oknu ministrski predsdnik Scheidcmann in je izjavil, da ukrene vlada vse potrebno, da. se omogoči mir, ki bo dal Nemčiji živeti in delovati. Ko jc omcpil Scheulemann 14 Wilsonovi'n ločk, so se culi klici --Dol z Wilscnoni\ Ministrski predsednik je množico prosil in svaril, naj vede razsodno, zakaj posamezne osebe žaliti ne bi imelo smisla. Svoj govor je zaključil s »Hoch« klicem na pravični mir, ki bi zagotovil Nemčiji življenje, in na nemško domovino, — Neodvisna socialno demokratska stranka je priredila v Vsleberlinu kakih 90 shodov, na katerih so govorili znani strankini voditelji o mirovni pogodbi. LDU. Berlin. 14. maja. (DKU.) Na Konigsplatzu je bilo včeraj velikansko protestno zborovanje proti nasilnemu miru. Nad vse pričakovanja dobr« obiskano zborovanje jc sprejelo resolucijo, kjer se pozivlje proletarijat vseh dežel, naj sodeluje v boju proti imperialističnim nasilnim politikom enlenlc ter za trajen pravičen mir- LDU Versailles, 14. maja. (DunKU,) Državni minister grof Brockdnrff-Rant-zau je sporočil snoči v ^Hotelu Reservoir« celokupni delegaciji tri note, ki jih je naslovil danes na predsednika mirovne konference, Clemenceauja, Po nekaterih uvodnih opombah je groi Brockdorff-Rantzau povdaril, da je mirovna nota v sedanji obliki za Nemčijo nesprejemljiva in da je Nemci ne morejo podpisati, ker je ni mogoče izpolniti. Delegacija da se bo potrudila pogodbo tako zboljšati, da bo podpis mogoč. On da računa, da ga bo delegacija z vsemi močmi podpirala. Ministrova izvajanja 50 bila sprejeta s sploS-iiim odobravanjem. švicarske žene proti nasilnemu miru, LDU Curih, 14. maja, (DunKU,) V torkovi seji konference ženstva je bila sprejeta resolucija, v kateri izreka obžalovanje nad pariškim nasilnim mirom, ki nasprotuje Wilsonovim načelom. Če Nemčija ne sprejme. LDU. Pariz, 13. maja, (DKU,) Agence Havas: Najvišji gospodarski svet je razpravljal danes o gospodarskih odredbah, ki bi se morale ukreniti za primer, da bi Nemčija mirovne pogodbe ne hotela podpisati, Pristojni odsek je po navedbi sveta izdelal načrt, v katerem sc predvideva upostftvHev etroge blokade, o katere udej-slvitvl bi sklenil svet četvorice, Svet se je nadalje pečal s prehranjevalnimi razmerami v baltiških provincah. Romunija in mirovni pogoji Nemčiji. LDU. Lyon, 14, maja. (Brezžično.) Iz Bukarešte se poroča: Romunsko časopisje smatra mirovne pogoje, ki so bili stavljeni Nemčiji, kot zelo stroge, pa tudi pravične in gotovo vsekakor manj stroge, kot one, ki so bili svoje dni orl Nemčije stavljeni Romuniji. Čehi in mirovna pogodba. LDU. Lyon, 14. maja. (Brezžično.) Iz Prage se poroča preko Bazla, da komentira tamošnje časopisje mirovno pogodbo z vsem zadovoljstvom, posebno kar se tiče izročitve šlezijskega ozemlja čehoslovaški državi, ki bo s tem obsegala skupno 130.000 kvadratnih kilometrov s 15 milijoni prebivalcev. Spomenica Nemški Avstri :. LDU. Pariz, li. maja 1919. i,.)K\J.) »Agence Havas« poroča: Broekdorff-H&ntzau je sestavil s svojimi 50 sotrud-niki spomenico na Nemško Avstrijo, ki jo odpošlje potom kurirja nemško-avstrijski dolegaciji. Avstrijska delegacija. I.DU. Lyon, 13. maja. (Brezžično.) V St. Germainu pričakujejo avstrijske, delegacijo v sredo zjutraj. Overovljenje poob- lastil bo trajalo nekoliko dni, oficielna razglasitev mirovne pogodbe pa f>e bo vršila nnjbrže že prihodnji teden. Seznam držav, ki bodo pri tej ceremoniji v St. germain-skem gradu zbrane, še ni povsem gotov. Na vsak način pa bodo prisostovale ceremoniji vse one države, s katerimi jc svoje-časno Nemčija prekinila zveze. LDU. Lyon, 14. maja, (Brezžično.) Z Dunaja se poroča preko Bazla: Državni kancelar dr. Renncr je preteklo nedeljo sprejel poverjenike Anglije, Zedinjenih držav, Italije in Francije ter z njimi razpravljal o predmetu mirovnih pogajanj. Poverjenik Francije Mr, Allije je obljubil, da bo avstrijskim delegatom, ki potujejo v Pariz, ublažil pot. Spremljal jih bo v imenu francoske misije Mr. Pinant. Tudi general Alberti od italijanske misije bo Šel v Pariz. Angleški proiektorat nad Egiptom. LDU, Pariz, 14. maja. (DKU.) Agence Havas poroča: Oficijclno se potrjuje, da je amerlkanska vlada priznala angleški protektorat nad Egiptom. Rusija odklonila pogoje. LDU. Pari?, 14. maja. (DKU.) Agence Havas poroča: Po »Journalu« je Čičerin v brezžični brzojavki na Napsena, Iti je predlagal preskrbitev Rusije z živili po«, tom entente. odklonil ki ijh <š\W"- lja ententa sa uslavHev $>azna poročila. Poljska. LDU. Moravska Gstrava, 14 maja. (ČTU.) Varšavski listi poročajo« V bližW dunajskega kolodvora v Varšavj sp v gostoto aretirali clvo osebi, ki sta na vogalu Maršalovske ulicc, ko se je ravno iz Pa1 riza se vračajoči Paderewski mimo peljal v avtomobilu, klicali: -Proč s Pad«rew-skiml« Nnožica je oba možakarja pre-tepla. Kakor sa domneva, je glo tqka| za napad na Paderev/skega. LDU. Moravska Ostrava, 14. maja« (ČTU.) Varšavski Kurjer Pozpanski« po* roča iz Pariza, du je poljski delegat na mirovni konferenci Dmov/fki od generalnega tajnika mirovne konference Pata$te prejel obvestilo, da bi :^popnd poljske armad« z litvansko po mnenju komisije trojice £*lo škodoval poljski stari. Mirovna konferenca da enostavno ne bo p.ripoztmla vojaSkUi razprav. Neodvisnost Finske. LDU. London, 12. maja. (ČTU.) R*u-terjev urad poroča: Vlada Zsdinjenih držav severoameriških je sklenila pjfcnaU npodvicnost Finske, Boji v Neapolju. LDU. Lugano, 14, maja. (ČTU.) V Neapolju so, kakor se šele zdaj radi cenzure doznava, izbruhnili veliki nemiri, V notranjem delu mesta je nastal boj med odpuščenimi vojaki in redarstvom, pri čemer so celo napadalne čete z revolverji in bodali napadale redarstvo. Prisilili so re-darstvo do umika v vojašnico, katerp ao potem ljudstvp in vojaki oblegali, Oddali so baje več kot 2000 strelov. Naposled je vojaštvo izpraznilo del mesta, hoteč upostaviti mir. Približno 150 vojakov napadalnih čet so aretirali. Patrulje so korakale po mestu, V Neaplju bivajoče častnike in 4000 dijakov so uvrstili v nekako meščansko gardo, ki mora biti vsak tr«» nutek pripravljena posegati v boj. Števil© ranjencev znaša 15, Id pa vsekakor ni 04» govnrja dejatvu, Prevoa trupsl Barajsvskih earotnlka?, LDU. Praga, 13. maja. (ČTU.) Dne 8. in 9. junija bodo v Terezinu izkopali trupla udeležencev sarajevskega umora. Zem-ske ostanke bodo ob obletnici atentata, t. j. dne 28. junija, svečanostno prepeljali v Sarajevo. Nov kredit Franciji. LDU. Washingion, 14; maja. (Brezžično.) Državni urad ?a finance poroča, da se je dovolil Franciji nov kredit v znesku 50 milijonov dolarjev. Celokupni kredit, ki ga je Francija dobila od Zedinjenih držav, znaša trenotno 2.802,477.000 dolarjev; skupno so dobili aliiranci od Zedinjenih dr?av 9.228,829.000 dolarjev posojila. Pomanjkanje papirja. LDU. Budimpešta, H. maja. (Brezžično.) Vsled pomanjkanja papirja je sklenila vlada začasno ustavitev več dnevnikov. Od danes naprej izhajajo samo še dnevniki »Nepszavn«, >Volksstimme« in »Vilagos Szabadsag* ter večerni listi ■Voros ljjsag< in -Pesti Hirlap«. Vsi so-trudniki listov dobivajo še nadalje vse prejemke. Razno, LDU. Pariz, 14. maja, (Brezžično,) Predsednik republike je sprejel v ofici-ielni avdijenci izrednega in pooblaščenega ministra Mehike, Panija, ki mu je izročil svoje poverilne dokumente, Pani je bil sprejet v Elyseeju z vsemi ceremonijami, ki so običajne pri takih sprejemih. LDU. Pariz, 14, maja, (Brrezžično.) Iz Metza se poroča: Prvi francoski par-nik »La Ville dc Lille« je dospel v Metz ? 150 sodi vina, ki ja namenjeno v oskrbo okupiranega ozemlja. LDU. Pariz, 14. maja. (Brezžično.) Iz Toulona se poroča: Oklopna križarka »Jules Ferry« je dospela iz Bizerte v Tou-lon s 1000 vojaki na krovu, ki se vrnejo v domovino. Politične novice. 4- Koprivnik v Bohinju. Dne 11. maja je tukaj ustanovila podružnica Kmet-ske zveze za Bohinj, V načelstvo so izvoljeni sledeči člani: France Zupane, načelniki France Beznik, namestnik; France ISteržaj, tajnik; Anton Beznik, blagajnik; Janez Korošec, France Korošec, Blaž Medja, France Strgar, Jakob Korošec in Janez Beznik, odborniki. Sestavili in podpisali so vsi člani prošnjo za novo občinsko pot na Koprivnik in Gorjušo, ter prošnjo za ustanovitev samostojne županije za Koprivnik in Gorjuše, Soglašajo z vsemi, do sedaj po Kmetski zvezi predlaganimi resolucijami. 4- Proti plebiscitu v okolici Celovca. V »Journalu des Dčbats« od 12. maja piše Auguste Gauvain z ozirom na bodoče meje Nemške Avstrije'- Zdi se, da marljivo rešujejo to vprašanje, vendar je ne rešujejo vedno dobro! Vse kaže, da so se odločili na slovensko-koroški meji v okolici Celovca za plebiscit, ki bo težko pravičen, če bo pri Ojem sodelovalo birokratično habsbur-lansko osobje. Ne sme se pozabiti, da ^e je v tej pokrajini kakor v mnogih (Jrugih delih nekdanjega gospodstva Habsburžanov in Iiohenzollercev vršila potom birokracije germanizacija., katero bi se podprlo, ako se pripozna status tjuo. 4- Zveza med Bolgari in Mažari. »Lc iTemps« poroča iz Sofije, da ni več dvoma, da imajo uradni bolgarski krogi najožje stike z mažarskimi voditelji. Pred nekaj tedni je bila sklenjena med obema vladama zveza, ki ima namen, da se skupno postavijo proti rumunskim zahtevam in da se v to svrho ustvari posebna propagandna agitacija po vseh deželah entente. Središča te propagande, ki je dobro plačana, so v Parizu, Bernu, Lausan-nu, Londonu in Ženevi. r-f- Tudi Čehi proti Židom, Praški »Lid« prinaša o Židih daljši članek, v katerem pravi med drugim: »Vojska je bila zanje zlati dol, zaradi njih bi mogla trajati tudi 30 let, Med tem ko so naši sinovi in bratje umirali v jarkih, so se valjali oni v pisarnah, uradih in etapah. Naše žene so stale na cestah cele noči, a njihove so se zabavale v polnih salonih. Naši legijonarji so se bili za svojo svobodo in oni so pri vojaških sodiščih jemaii podpoio njihovim ženam in njih same po-šiliali na vislice, Z nami niso nikdar govorili češki; svoje otroke so pošiljali v nemške šole, a med seboj so nemškutarili; samo s trgovcem so govorili češko. Vedno sp šli z vladajočimi, nikdar se niso zavzeli za zatirane. Privedli so do propada Rusijo in zasejali kal boljševizma. Kljub temu je vojska izpadla proti njim. Tiho so sc prilagodili, sneli nemške napise in postali podoprni člani »Sokola Dosegli smo svobodo brez njih in proti njim, a vendar nas oni še danes izrabljajo in iz-žepiajo naš mozeg. Češka, kdaj spregledaš in najdeš svojega večnega zahrbtnega sovražnika?« Hrvatska, kedaj pa spregledaš ti? In Sloveniji sudi veljajo te besede, saj ta židovska nevarnost prihaja tudi k nam! 4- Samo še čast. Rimski poročevalec »Temps« poroča svojemu listu, da je prve dni po povratku Orlanda in Sonni-na v Pariz prevladoval v Rimu optimizem, ki se je pa kmalu spremenil v neko nemirnost. Sedaj upajo samo šc, da se bo rešilo vprašanje Reke s francosko pomočjo le bolj v čast kot pa korist Italije, !4- Smrlna kazen za verižnike. Pri zadnjem zasedanju poljskega državnega zbora je večina glasovala za nujnost predloga, da se verižniki kaznujejo s telesnimi kaznimi in v gotovih slučajih tudi s smrtjo. Dnevne novice. — čč. sobratom koroškim duhovnikom, ki še niso prejeli svojih duhovniških plač, naznanjam tem potom, da jih dobe takoj pri meni, Poljanska ccsta 4, kamor naj vpošljejo čimprej naslov svojega seda-pjega bivališča. Dr. I. Arnejc. — Za koroške begunce so darovali: Prof. dr. Iv. Svetina, 20 K; Jurij Pevec, 40 K; Alojzij Huter, Sv. Trojica, 100 K; Štefan Rihar, Dob, 30 K; Iv. Ogrin, I.a-verca, 100 K; neimenovan, Škofja Loka, 20 K; Lovro Marolt, Studenice, 72 K; Makso Fock, Kranj, 50 K; dr. A. Levič-nik, Ljubljana, 40 K; prof, Gasparin, Ma- ribor, 40 K; Franc Remšar, Češnjica, 200 kron; Zadruga za vnovčevanje, Češnjica, 1000 K; Ana Leskovec, Skofja Loka, 15 kron; Ferdo Palovcc, zobotehnik, 20 K; Župni urad Dramlje, 39 K; Antonija Kavčič, Št. Jurij ob. juž. žel.; 25 K; Župni urad Umberg, Ptuj, 25 K; I. Langus, Šoštanj, 40 K; skupaj 1876 K. Srčna zahvala vsem rodoljubnim darovalcem, — Odbor koroških beguncev. — Delavsko zavarovanje. Iz Belgrada poročajo: Minister za socialno politiko Jos, Gostinčar je poslal vsem ministrom v presojo zakonski načrt o delavskem zavarovanju, — Organizacija okrožnih zdravnikov v Sloveniji ima v nedeljo 18. t. m. ob 14. uri v Celju v Narodnem domu svoj izredni občni zbor. Ker so na dnevnem redu zelo važne točke, vabi k obilni udeležbi odbor. — V Brežicah se vrši v »Narodnem domu« v nedeljo, dne 18. maja 1919 ob 11. uri dopoldne protestni shod zaradi nečloveškega postopanja nemških tolp nasproti slov. prebivalstvu na Koroškem in ob štajerski meji. •— V Krškem priredi dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Gregorič tamošnji orkester-koncert v prid akademski menzi v Zagrebu s tem vsporedom: 1. Dvorak: Slovanski ples št. 4, orkester; 2. Zaje: na gondoli in Pavčič: Uspavanka, poje gdč. R. Miheličeva; 3. Čajkovski}; Velika fantazija iz opere :>Zrinski«, orkester; 4. Zaje: Romanca iz opere »Zrinjski« in Brahras; Podoknica, poje gdč, R. Miheličeva; 5. Ofenbach; Uvertura »Orfej v peklu«, orkester. Zanimanje za ta konccrt je zelo veliko in je pričakovati, da bo koncert v vsakem oziru dobro uspel, — »Slov. trg. društvo v Celju« ima dne 18. t, m. ob 9. uri dop. v mali dvorani »Narodnega doma« v Celju svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Z ozirom na to, da občni zbor za dne 4. t, m. ni bil sklepčen, sklepa ta občni zbor veljavno ob vsakem številu članov, — Ribnica. Izredni občni zbor »Glasbenega društva« v Ribnici se vrši 17. maja ob 8, uri zvečer v drušvenem lokalu. — Vpokojeni častniki — prijava. Na temelju naredbe ministrskega sveta v Belgradu se poživljajo vsi vpokojeni čast» niki, ki stanujejo v področju ozemlja Slovenije, da javijo najkasneje do 20, maja t. 1. komandi dravske divizijske oblasti pismeno sledeče podatke: 1. Čin. 2. Ime in priimek. 3. Ime starišev. 4. Rojstno leto. 5. Rojstni kraj. 6. Katere civilne in vojaške šole je dokončal. 7, Kedaj je dobil poedine šarže. 8, Je-li služil za čas okupacije v Srbiji ali Črni gori ter v kakem poklicu. 9. Sedanje in izbrano mesto bivališča. 10. Zakaj in kedaj je bil vpoko-jen. 11, Znanje srbo - hrvatskega ali slovenskega jezika v koliki meri in eventu-elno pripombo. — Opozarjajo se vsi častniki in vojaški uradniki, da se do omenjenega roka gotovo javijo, ker je sicer možno, da se jim pokojnina ustavi, — Za območje komande mesta Ljubljane se odreja, da označeni častniki in uradniki najkasneje do 18. t, m. vlože te prijave osebno pri komandi in vsi drugi izven območja komande mesta Ljubljane neposredno komandi dravske divizijske oblasti, kot je zgoraj odrejeno. Komanda mesta Ljubljane, — Službo okrožnesia zdravnika za zdravstveno okrožje Žalec, kateremu pripadajo občine Žalec, Št. Peter v Savinjski dolini, Griže, Gotovljc, Petrov-če in Velika Pirešica, razpisuje dežel, vlada v Ljubljani. S to službo je spojena osnovna plača letnih 1200 K in pravica do sest petletnic po 100 K. Glasom naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo št. 467 z dne 29. aprila 1919 je dalje okrožnim zdravnikom do preklica dovoljena draginjska doklada v izmeri 100% vseh službenih prejemkov. Prošnje, opremljene s potrebnimi svedočbami naj se vlože do clno 1. junija 1919 pri zdravstvenem oddelku dež. vlade v Ljubljani. — Služba sekumlarija na inSer-nem oddelku obče javne bolnišnice v Celju je razpisana. S službo so zvezani sledeči prejemki: letni adjutum 1400 kron, prosto stanovanje in hrana I. razreda v zavodu, pravica do pet petletnic po 200 K in izjemna draginjska doklada letnih 600 K. Služba je pyovizorična in velja obojestranska trimesečna odpoved. Pravilno kolekovane prošnje, ki jim je priložiti krstni in domovinski list, diplom doktorja vsega zdravilstva in eventuelna dokazila o dosedanjem službovanju, naj se vlože do 1. junija 1919 pri zdravstvenem oddelku dežel, vlade v Ljubljani. — Mizarji pozorl Uradno pohištvo potrebuje nujno poštno ministrstvo za svoje lastne urade, pa tudi za urade poštnih in brzojavnih ravnateljstev v Belgradu, Nišu, Skoplju, Cetinju, Splitu in Ljubljani. Pojasnila se dobijo v uradnih urah pri poštnem komisarju dr. Janžekoviču, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 7/II, telefonska št. 139. HaSnoveiie, STARČEVIČANCI ZDRUŽENI Z NAPREDNJAKI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 14. maja. Starčevičanska stranka, napredna demokratska stranka ter Hrvatski kolo v Osjeku so sklenili, da ujedinijo svoje politično delovanje na enotni podlagi pod eno firmo. Lorkovičev list »Novo Vrijeme« preneha izhajati, »Hrvat« pa postane skupno glasilo. RAZDOR V SRBSKEM LIBERALNIM KLUBU. (Izvirno poročilo »Slovencu.) Zagreb, 14. maja. »Narodna Politika« poroča iz Belgrada, da je v srbskem liberalnem klubu, kateremu pripada minister Veljkovič, prišlo do razdora, ker se nekateri člani upirajo vstopiti v Demokratski klub. DEMOKRATI PROTI RADIKALCEM. flrvirno poročilo »Slovencu..) Novi Sad, 14. maja. »Jedinstvo« očita srbskim radikalcem, da se niso iskreno izjavili za narodno edinstvo, ampak za to, ker so se morali. Taka politika je dvorezna, ker se za njo čisto jasno skrivajo težnje za srbsko hegemonijo, PRIJETI BOLJŠEVIKI. flzvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 14. maja. Iz Osjeka so odvedli v Zagreb 20 osjeških boljševikov, ki so pripravljali državni prevrat ob priliki generalne stavke. Postavljeni bodo pred sodišče, RAD! POM\N.T*MWJA PAPTRJA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Split, 14. maja. Uradni list dalmatinske deželne vlade »Dalmatinski Glasnik« jc radi pomanjkanja papirja začasno prenehal izhajati. POGAJANJA Z NEMČIJO IN AVSTRIJO LOČENA. LDU Berlin, 14. maja. (DunKU.) »Lo-kalanzeiger« javlja iz Ženeve: Poučeni krogi smatrajo, da je težko izvedljivo, da bi se popolnoma ločila pogajanja z zastopniki Nemčije v Versaillesu in pogaia-nja z zastopniki Nemške Avstrije v £t, Germainu. Taka ločitev bi pomenih samo nepc trebno izgubo časa. Domneva se, da bodo dopustili pod gotovimi pogoji pismeno zvezo grofa Brockdortfa z dr. Ren-nerjem, dasiravno se je Clemenceau še prejšnji teden izjavil proti temu. MAŽARI SE OPRAVIČUJEJO. LDU. Budimpešta, 14. maja. (DKU.) OKU. javlja: Naša akcija proti čehoslovaški m četam nima agresivnega značaja. Nima namena, da bi zavzemala z orožjem pokrajine, ki so jih zasedli Čehoslovaki, marveč hoče samo zabra-niti, da bi nam Čehoslovaki odvzeli kraje, ki smo jih prvotno zasedli. NEMŠKO-AVSTRIJSKA USTAVA. LPU, Dunaj, 14. maja. (DKU.) Narodna skupščina. Krščanski .socialisti so vložili proidleg o glavnih načrtih nemško-av-strijske ustave. Sprejet je bil zakon o prepovedi nočnega dela za ženske in mladino v obrtih, nakar je bila seja prekinjena do jutri. FRANCOSKE ČETE NA RUSKO. LDU. Berlin, 14, maja. (DKU.) »B. Z. am Mittag« javlja iz Bukarešte: Kakor poroča »Adeverul«, bodo odšli te dni večji transporti francoskih čet iz Male Azije in Besarabije v ojačenje na rusko fronto. ProsveSa. pr Lepa Vida. Pesem, pesem, pesem, ki se ne da niti igrati ne govoriti, ker je breztelesnost njeno bistvo. Izčrpala bi jo samo glasba; govoriti se da le na način, kakor je Ivan Cankar sam recitiral narodno pesem s prstom ob ustnah komaj slišno in z bolestno tresočim glasom. »Lepa Vir da« je pesem študenta, Dioniza malega v našem kulturnem življenju, pesem študenta, ki jo edini more prav doumeti v dnevih bolestno mladostnega, vse obsegajočega koprnenja. V igri so jo doumeli trije: Pe jc prehitro dvignila in huškajoče sence so pokvarile razpoloženje. Glede igre bi omenil, da se je i^iala neslišno, drvgi akt je bil v primeri s prvim manj naštudiran; pričakoval sem v njem drugačnega tempa ia kontrasti prvemu. Tako je bila igra preveč zasukana po Poljančevi deklamaciji. — kar je bilo v krivico Dolinarju in Mileni, otrokoma naravne solčne luči iu brezskrbnega življenja. Mene je frevzela igra in melodija Cankarjeve besede, ki jo <4 govoril žtu* dent študentu, N. V. UubUanske novice. lj Štiridesetletnica Danila. G. Danilo praznuje v letošnji sezoni štiriaesetletnico 6vojega nepretrganega umetniškega delovanja na slovenskem gledališču. To je menda prvo slavje, katero se v našem gledališču slavi. Slavnostna predstava se vrši dne 23. maja, in sicer v opernem gledališču z igro »Zemlja«. lj Begunci! V nedeljo, dne 18, maja t, 1. se vrši v veliki dvorani hotela Union ob 10. uri dopoldne sestanek vseh beguncev. Ker se bo razpravljalo o važnih ber gunskih zadevah, udelžite sc tega sestanka polnoštevilno- — Begunski ccjsvgt v Ljub«-ljani, lj šentjakobsko prosvetno društvo vabi vse svoje člane in članice ter prijatelje društva, da pohite v soboto zjutraj, dne 17. maja, na Rožnik k dru-štveui sv. maši, ki se prične ob pol 6. url. Pri sv. masi po.ie društveni pevski zbor. lj Socialno zavarovanje. V petek zvečer, dne 16. t. m., ob pol osmih se vrši v »Ljudskem domu« razgovor o zakonski predlogi ministrstva za socialno politiko o socialnem zavarovanju. lj Iz gledališke pisarne. V dramskem gledališču se uprizori v nedeljo, dne 18. t. m- popoldne Finžgarjeva »VERIGA«, ljudska zgodba v treh dejanjih po znižanih cenah. Predstava je namenjena v prvi vrsti ljubiteljem slovenske drame iz dežele, ki do sedaj še niso imeli prilike, videti to prekrasno slovenskp delo na odru našega narodnega gledališča. lj Invalidi bodo morali na Grad. Narod je 13. t. m, objavil notico, v kateri se protivi temu, da bi, kakor se sliši, premestili invalide iz obrtne šole na Grad. Nato piše: »Grad je pa primeren za razne hujskače, če tudi imajo cilinder ali kolar.« Če se invalidi jeze zaradi premestitve \t obrtne šole na Grad, je to reč, ki je um-ljiva, toda Narod ni storil prav, ker je to notico objavil, ker je bil ljubljanski občinski svetovalec Franchettj tisti, kj je v ljubljanskem občinskem svetu zahteval, naj invalidi zapuste obrtno šolo. Sicer pa pristaši Slov. Naroda v seji ljubljanskega občinskega sveta dne 13. t. m. niso čisto nič ugovarjali, ko je gospod župan dr. Tavčar oficielno naznanil, da se bodo invalidi izselili iz obrtne šole na Grad. Tudi mi smo mnenja, da Grad ni primeren za invalide. V Ljubljani in po deželi je vendarle dobiti še dosti poslopij, ki bi lahko boljše služila ubogim invalidom. Zato upamo, da ni izrečena o tem zadnja beseda. Na Grad pa poleg raznih hujska-čev spadajo brez dvoma razni vojni oderuhi in dobičkarji, ker le ti pripravljajo hujskačem še le ugoden tpren za njihovo razdirajoče delo. lj Ukraden sladkor. Policija je pre-tečene dni aretirala poslovodjo Vojne zveze Žalcrja ter skladiščnika Bovho, ki sta za Vojno zvezo namenjeni sladkor spravila za se in ga potom verižne kupčije prodajala po ogromnih cenah do 22 kron kilogram. Ljudstvo je trpelo na pomanjkanju sladkorja, medtem ko sta ga ta dva »poštenjaka« cele vagone prodajala po verižnih borzah in denar spravljala v svoj žep. Samo pri enem vagonu sta napravila 190.000 K dobička. — Med g. Antonom Kristanom, ki je načelnik Vojne zveze, ter med »Slov. Narodom« se je radi te afere razpletla ostra polemika. O stvari bomo še poročali. lj Pristna kava se toči od danes naprej v kavarni »Union«. lj Uvoz piva Ker so 6e razmere glede uvoza piva vsled upostavitve carinske meje in vsled razvoja domačih pivovarn bistveno izpremenile, se vabijo vsi tisti, ki imajo v zalogi pivo nemško-avstrijskih pivovarn, da se udeleže razgovora, ki se bo vrSil v tej zadevi v torek, dne 20. t, m„ v Deželnem dvorcu, v sobi St. 77. lj »Glasbena Matica«. Danes, v Četrtek, ob ~0. uri važna pevska vaja za moški zbor. Vsi! lj Zveza trgov, nastavljencev poziva vse Člane ter tudi nečlane trgov, nastavljencev, da naj pole, katere so jim bile poslano od »Zveze« v izpolnitev do soboto, clnc 17. maja sigurno po zaupnikih ali po pošti dopošljejo odboru. Na vprašanje glesde plačevanja Članarino sporoča odbor, da se naj po firmah pobere članarina za maj ter ob uradnih urah oclda v društveni pisarni. Narodno glediSfe. Dramsko fjledallšče. 15. maja, četrtek: »Smrt Majke«. C 54. 16. maja, petek: »Smrt Majke/«, B 54. 17. maja, sobota popoldne; »Krojaček junaček«. B 2/52. 17. maja, sobota zvečer: »Moj Bcbi«. C 51. Operno gledališče. 15. maja, četrtek: Baletni večer (javna produkcija baletne šole). Abonma B 53. 16. maja, petek: Zaprto. 17. maja, sobota: »Madamc Favart«, A 56. a Aprovizac-ljevo št 8, Ljubljana. 3066 plm^: v hiši. Plača po dogovoru. Zglasiti se je pri vratarju mestne pristave:' Cesta na Kodeljevo St 8- 5067 se odda SluzUo orpisla-cerkveoika v župni ji na Dolenjskem. S čednim stanovanjem je združeno zemljišče, - ki vzdržuje par govedi in par prešičev. Blre do 1200 kg v žitu in par sto kron v denarju ter štola. Nastop čimpreje. Naslov pove uprava lista pod št, 3005. Cnhn išče gospod s 16. majem v bli-duUU žini Mestnega doma. Za event. hrano na stanovanju bi preskrbol živež sam. Cenjene ponudbe na: Traiika, Ambrožev trg Stev. 3. 3031 flPPVfl in ca 120 m2 bulsovih " 'K ili deščic se proda pri Robertu Smielowskemu, mestnemu stavbeniku, Rimska cesta štev. 'i. 3036 9 hroii cuiilii sta naPr°daj eventu-L 111 Oja Ollll/i elno se zamenjati tudi za molzno kravo. Več Poljanska c. 62. PfiP knni zel° leP|h- težkih, 16 pesti Iu! liUIlJ visokih, svetlo rujave barve je naprodaj pri ivan Graiser, Pr.m-skovo pri Kranja. starejših let, popolnoma zanesljivo, iščem takoj. Lepo ravnanje in dobra oskrba. Imam deklico, ki že hodi in v juliju pričakujemo novorojenca. — Ponudbe pod naslov »Dobra služba 3055« na upravništvo „Slovcnca", kjer se izve tudi raslov. za mlinske naprave spreime Kollnska tovarna v Ljubljani. tistemu, ki mi pomaga dobiti takoj • a (majhno posestvo, vilo ali podobno) za dve leti ali tudi več ali manj, primeren mojim potrebam. Pogoji: Dom bi moral imeti vsaj neobhodno pohištvo, ležati blizu gozda iu ne več kot kakih 20 km od Ljubljane. Ponudbe podnaslovom »Zanesljivost« na upravništvo Slovenca. Nova dvonaoslropDti tia vS; v Sp. Šiški, v legi na zelo prometnem kraju primernem za trgovino i. t. d. se zamenja z malo hišo kjo v bližini Ljubljane. Ugodna prilika „iz malega na veliko" z denarnim sredstvom. Več se izve v gostilni pri »Zvezdi-« v Sp. Šiški. 3019 Čevljarski in krojaški siroji s°elr kakor tudi večja pošiljatev gorilcev za karbidne svetilke. Jos. Peteline, LJubljana, Sv. Petra nasip štev. 7. Kupujem efnrnj/ni/ jop ,eikov, nrastov iSHlllilUJ ŽCJ ;n bukov bodisi okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon naj sc naznanijo na V. Scagnetti, parna žaga za državnim kolodvorom, Ljubljana. PROBA Si : po ugodn; ceni: lepa prostorna, velika, ol krita, lep dvovprežna Ifo IS B S W 9 moOan ^©^•iSjf^l&SI močna, nova nfočna Pilita 6X5 m velikosti, ter izborno lep krasen -lisiak za vprego in ježo. E&tSrHBJ Prekupcem se ne oddaja. Ogled v skladiščih Toinažlč, Marije Terezije cesta št. 2, Ljubljana. Gospodarska pisarna m mu ceknc Liubliana, KlkloSICeva cesta 3*. 6. Bančna komisija, trg. informacije, realitete, posojila, nasveti in posredovanja v vseh gospodarskih zadevah. 8-V1,3.5. Tel. 37. se dobi pri BREZNIK & FRITSCH, irgovina z železnlno v LJubljani, Sv. Petra cesta Stev. 17. 5183 KUPI se dobro ohranjen sistem Remington ali Oliver. Ponudbe naj so pošljejo na upraviteljstvo Ken. dovia posestev, Bled. Iščem kot zastopnika v Kozjem (Spod. štajersko) 2899 doktorja vsega zdravilstva (Jugoslovana) za dobo moje odsotnosti. Pogoji pismeno. — Ponudbe na: Dr. Franc Jankovič. podpredsednik narodn. predstavništva, Beograd. Nudim staro in novo po dnevnih cenah* IVAN OGHIN, Laverca pri LJubljani Sprejmem za takoj več zidarlov in delavcev ozir. zid. akordanta za dela v Ljubljani ali Trbovljah. Zglasiti so je osebno ali pismeno pri stavbeni tvrdkl IVAN OGRIN, LJubljana, Gruberjevo na> brežje St. 8. Dva kurjača izprašana, sprejme takoj proti dobri plači v trajno delo Delniška pivovarna v Laškem trgu, Štajersko. Tesarji in konjski hlapci! V trajno delo se takoj vzame več tesarjev za Ljubljano, Trbovlje ali Kočevje, kakorturii hlapec h konjem. — i j Nastop takoj pri tvrdki Franc Marti-\ nec. mestni tesarski mojster, Ljubljana, Prule 8. Plača po dogovoru. naprodaj. Velika, obsežna trgovina z mnogovrstnim blagom v nekem južnem Štajerskem mestu ob železnici je naprodaj. Prijazne ponudbe pod naslovom: „5®3aŽšSo zmožsto 3063" je nasloviti na upravo lista. Prodam več vagonov zdravega Nudim brezobvezno, dokler zaloga: I i Ia. 66% jedrnato milo v kosih po 500 gr. ; K 8-20 za komad, I.a 66% milo za ' britje v kosih po 100 gr., komad 2 K, I.a 50% toaletno milo v kosih po 100 gr. komad 2 K. Naročila od 5 kg naprej po povzetju ali predplačilu sprejema FRANC OSET, veletrgovec, Vransko pri Celju. 3053(6) Sprejme se na posestvo blizu Ljubljane poStena ne premlada, ki bi vodila gospodinjstvo hiSe s poljem, vrtom itd. Znati bi morala kuhati za družino, oskrbovati vrtove in kuretino. One, ki znajo tudi bolišo kuho in likati perilo, imajo prednost. Naslov, v upravništvu lista pod št. 3065. II HiH&iransStl okolici najprimerneje nekje med Skofjo Loko, Kamnikom, Litijo ali Šmarjem na Dolenjskem li čem tafooa o nagem majhno hišo ali oiBo aH maSo posestno s poftištoom v prešanem stanju. Tozadevna vprašanja je nasloviti na FRANC OSET, veletrgovina, Vransko pri Celju. ($> Ljubljana Wo5fova ul. 3. # J? f J.0- : i Za grajščino (fidejkomis) išče se z gozdno akademično izobrazbo. Biti mora Jugoslovan ali vsaj Slovan. Nastop službe čim prej, drugo po dogovoru. Prednost večletna praksa. Ponudbe ojiremljene s prepisi spričeval poslati je pod »Nadzornik 3007» na upravn. tega lista. Kmmmmanmmmmmmanammoa na dve leti eventuelno tudi na več alt manj časa. Neobhodno potrebno, da bi bil blizu velik gozd. — Ponudbe pod naslovom »Solidni najemnik* na upravništvo Slovenca. Kleparji pozor I Imam za prodati (dvoj. Abkantmaschine in Sikenmaschine) VINKO B3LEG, klepar, Kranf. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odtfovorni urednik Mihael Moškerc v Liubliani. lugosiovcns l tiskarna v Ljubliani, 05874459