za koristi delavnega ljud~ atva v Ameriki
V slogi Je moči
GLASILO SVOBODO MISELNIH SLOViZJVCEV V A M ETUIJI
Od boja do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Štev. 20.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Poet-Offloe at Chicago, III., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 17. maja 1912.
Kdor ne misU svobodno, se ne more boriti sa svobodo!
- I
Razgled po svetu.
Avstro-Ogrsko.
— Dunaj. — Pred sejo avstrijske delegacije se je vršil 30. aprila pri predsedniku Dobernigu posvet avstrijskih delegatov. Mnogi delegati so povdarjali, da ogrska delegacija ni pravilno sestavljena, ker manjka zastopnikov hrvaškega sabora, in da so zŽvoljotega sklepi ogrske delegacije neveljavni. D.r. Šušteršič je vprašal predsednika delegacije, kaj namerava vsled tega narediti. Dobernig je odgovoril, da je zadeva zelo težavna in da mora še premišljevati.
Dunaj. — 'Ogrski ministrski predsednik dr. Lukacs je hud na avstrijskega predsednika dr. Stiirgkha zaradi znane njegove izjave na interpelacijo dr. Šušteršiča v zadevi izjemnega stanja na Hrvaškem. Sturgkh je namreč takoj odgovoril dr. Šušteršiču, da dogodki na Hrvaškem vplivajo na položaj cele države in da jih torej avstrijska vlada ne more mirno gledati. Lukacs je nato v ogrski zobrnici odgovoril, da se naj avstrijska državna polovica nikar ne meša v ogrsko-hrvatske zadeve. Ogrski listi poročajo, da bo Čuvajev komisarja trajal še kak mesec, ker hoče mažarska vlada, da potihnejo prej vsi glasovi iz Avstrije, ker noče, da bi se mislilo, da se je vdala na avstrijski pritisk.
'Ljubljana. — Na Reki je umrl 25. pr. m. Josip Gorup, vitez Slavinski.. Doma iz skromne kmečko 'hišice na Krasu si je s svojo pridnostjo in delom pridobil premože••
Nemčija.
tBerolin. — Proračunski odsek v državnem zboru je odobril od centruma vloženo resolucijo, vsled katere se poživlja ministrskega predsednika dr. pl. Bethmann-Hollweg, da napravi konec dvoboju v armadi, in posebno z ozirom na to, da oseba, ki je bila razžaljena, more žalivea na dvoboj pozvati ali pa izstopiti iz armade. Resoluciji je dodan dodatek, ki zahteva, da se dvobojnika iz armade izključita.
Turčija.
iSmyrna. — Ameriška komisija, sestoječa iz konzula George Hor-jton, kap. Frank B. Upham in Chas. W. Fowler je odšla, da preišče V/irok pogibelj a parnika “Texas”, ki je last “Archipelage-Ameriean Steamship Co.” s katerim vred je 140 ljudi zgubilo življenje.
Italija.
Rim. — Zbornica je sprejela z 391 proti šestim glasovom predlog po katerem bodo imeli volilno pravico vsi nad 30 let stari analfabeti. S tem se bo število volileev pomnožilo za pet milijonov.
Kitajsko.
Peking. — Kitajski finančni mi-nistr je sklenil pogodbo za $50,-000.000 posojila z bankirji, ki zastopajo šest oblasti in sicer Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Zdr. Države in Japonsko.
Mehika.
Chihuahua. — Gonzales C. Em-riler, Orozcosa desna roka in pri-nje več milijonov. A kar je naj- poznani finančni agent mehiban-več vredno: ti milijoni so bili v skih politikarjev, ki stoje za se-pravih rokah. Pokojnik je ustano- danjo revolucijo, je bil 13. t. m.
Leto XI.
vil celo vrsto ustanov, razdal težke stotisočake . a slovensko šol-sivd. Rojen je bil &'■ aprila- 1834. v Slavini pri Postojni. Po maturi je stopil v službo k svojemu stricu Kalistru v Trstu. Zadnja leta je bival na Reki. Bil je vedno zaveden Slovenec.
Budapešt, 15. maja. V Transyi-vaniji je vihar nad 330 hiš popolnoma vničil; veliko mrtvih in škoda velikanska.
Dunaj. — V Velkem Vardinu, na Ogrskem je imel dvoboj osodo-polni izid. Sekundant, ki je poveljeval, se ni brzo umaknil, ko je komandiral začetek dvoboja in sablja ene stranke mu je odsekala roko, v kateri je sam držal svojo sabljo. Dvoboj je bil končan, a nesrečnemu sekundantu nemore dati nobena zdravniška umetnost nazaj roke.
Britanija.
London. — Vlada je vložila predlog v gosposki zbornici, ki i-ma naslov “Ancient Monument Proteetion Bill”, katerega namen
zjutraj z nožem dvakrat zaboden in teško ranjen. Morilci so pobegnili v veri, da so ga usmrtili, tod« zdravniki imajo nado, da ga bodo izleeili. Napad sta izvršila dva neznanca, ki se jih smatra za politična nasprotnika. Emriler je bil brez orožja, a zaboden v prša in med pleči.
Juarec. — Tukaj kroži vest, da je general Orozco mrtev. Poroča se, da je bil od svojih ljudi umorjen. Poročila, ki so 13. t. m. do 10. ure sem došla, so bila podpisana od Orozco, in njegova umoritev še ni potrjena.
Kapitan “Carpathie” v Budapešti.
Budapešt. — Rostrond, kapitan “Carpathie”, ki je pomožno deloval pri “Titanic” katastrofi, je sem prišel z enim njegovih častnikov. Kapitan Rostrond je šel tja na posebno (povabilo ministrskega predsednika Lukacs. Pri prihodu v ogrsko glavno mesto sta bila gosta sprejeta od župana Barczy in drugih oficielnih oseb. Rešilna
je zabraniti nadaljni izvoz zgodo7 akcija “Carpathie” je bila slav-vinskih predmetov iz graščin in ljena v raznih govorih, in časo-zasebnih hiš. Ta predloga je na- pisje je v prisrčnem tonu pisalo o
parjena proti Amerikancem.
London. — K 20,000 stavkujo-čim krojačem na zapadni strani mesta se je sedaj pridružilo na vzhodu 30,000 krojaških delavcev in delavk, vsled česar stoji vsa krojaška obrt. Veliko naročil se ni moglo izvršiti, kar je povzročilo več milijonov škode.
Turčija-Italija.
Rim. — Tukajšnji listi pišejo, da po obsedi otokov Karpatos,
Kaso, Piseopi in Itispro v grškem Arhipelju, ko.t zavzetje turških o-tokov Stampalja in Rodu je egejsko morje popolnoma zaprto. Turčija tedaj nemore ploviti po Sredozemskim morju in tudi trup ali vojnih ladij pošiljati v. Tripolita-nijft.
Tobruk, Tripolitanija. — Trije bataljoni italijanske pehote so pri rekognisciranju v puščavi blizo tega mesta zadeli na važne skupine Beduineev, pod vodstvom turških častnikov, kateri so bili od Itali- ostro izrazil ter ga s “ti” nago-janov poraženi. Arabci imajo 100 voril. Župnik je tožbo vložil, toda mrtvih, med-tem ko imajo Lahi'sodišče je tožbo zavrnilo in stran-sarno 3 mrtve ih tri ranjence. |ki ste se poravnale. ......
prisotnosti gospodov. — “Carpa-thia ’ ’ bo pri prvi plovbi v Ameriko imela na krovu 1200 ogrskih izseljenikov.
Nestrpnost duhovnika.
V Winkl-ju na Nemškem je u-mrl kmet Šefler (Sehaffler) ki je bil skozi celih 18 let župan. Pri nagrobnem govoru je med drugim župnik rekel: “Meni je žal za tebe, brat Jonatan. Posvetnega zdravnika si dal poklicati, toda duševnega, ne. Ko boš nocoj prvo noč tu na pokopališču počival, potrkaj na vzglavju tvoje gomile, tu leži pred leti umrli sovaščan, on ti bo rekel: Jaz sem se pred smrtjo župniku izpovedal. Jaz sem srečen, kajti dobil sem poslednjo tolažbo moje vere. Ali zamoreš ti to o sebi reči? Ubogi Tomaž, smiliš se mi!” Nad tem govorom se je vse ljudstvo zgražalo; brat umrlega se je pa v pismu na župnika, ■zaradi njegovega “gobezdanja”
Razne novice.
Volitev v Texasu.
Iz Dallasa, Tex. poročajo, da v treh distriktih, kjer so bile volitve sta dobila Taft in Roosevelt vsaki po 2 in pol glasu, neodločna sta 2 glasa; v sedmem distriktu je Taft dobil 1 glas, a Roosevelt 3 glasove, neodločen 1 glas in 1 glas ne po-ročan; v desetem distriktu je dobil Taft 4, a Roosevelt 1 glas, eden glas neodločen, v enem distriktu pa ni bilo konvencije.
Upanje na rešitev.
New Orleans. Ker sta dež in veter ponehala, se je situacija v pre-plovljenih krajih dokaj zboljšala in prizadeti ubežniki imajo novo nado. Ako vreme ostane ugodno in da nepride kaj nepredvidnega vmes, se zna kriza smatrati za prestano.
Mlad morilec.
Springfield, 111. — Preddelavec Warren Defrater, ki je bil vpo-slen v eni tukajšnjih tovarn, je bil 11. t. m. od 16 letnega Come-lius-a O’Brien vstreljen. Bilo je to maščevanje, ker je Warren 0’-Briena odslovil iz dela.
Zborovanje prepovedano.
Paterson, N. J. Policijski načelnik Bimson je 11. t. m. izdal prepoved, vsled katere ne smejo Industrial Workers of the World zborovati v mestu Paterson.
Zborovanje v gozdu.
Paterson, N. J. — Ker tukaj ni bilo dobiti hale za zborovanje, so Industrial Workers oí the World zborovali v gozdu izven področja policijske oblasti. Zborovanja se je nad 2000 oseb vdeležilo. Pričakovalo se je, da bo zborovanje za-branil šerif , John Rancier, kar se pa ni zgdilo, toda pričelo je dež-vati, torej je zborovanje le malo časa trajalo.
Dva parnika obtičala.
New York. Po sem došlih poročilih sta parnik “Areadian” in tovorni jtarnik “Metapan” obtičala pri Cartagena, Columbia. Morje je mirno in potniki so še na krovu.
'Tovorni parnik “Zacapa” je na poti h kraju nezgode, da osvobodi “Metapan”.
Curtance, kapitan “Arcandia-na” je brzojavil včeraj večer, da ni nevarnosti in da se nadeja la-di-jo v nekoliko urah sploviti.
Še ena slovenska žrtev katastrofe “Titanic”.
“Glas Naroda” piše: Iz Bazlja, Švica se nam poroča, da je s “Titanio” tudi utonil naš rojak Jakob Pašič, star 21 let, doma iz Štrekljevea pri 'Semiču. Namenjen je bil potovati v Auroro, Minn. Večni mn pokoj!
Penzija za doslužene vojake.
Minuli teden je poslanska zbornica sprejela konferenčno poročilo o penzijskem predlogu, po katerem bodo dobivali po $1.00 na dan vsi veteranci iz civilne in španske vojne. Predlog je bil sprejet z 173 proti 57 glasovi in predsednik ga bo potrdil. 30,000,000 dol. bo več stroškov.
Pravijo, lia je upor.
Helsingfor, Finsko. Pripetil se je upor na ruski vojni ladji “Carević”, ter so zaprli 60 mož posadke. Prinaša se ta dogodek v zvezo z odslovitvijo onih 200 delavcev, ki so bili vposleni v vladni ladjedelnici in so praznovali 1. maj. Ta pokoritev je strahovito razburila organizirano delavstvo.
Eden stavkar ubit.
St. Louis, Mo. Iz Benid, 111. prihaja telefonska vest, da je prišlo do spopada med stavkarji Lake Superior družbe, pri katerem je bil eden ubit, trije pa težko ranjeni. Del stavkar jev je hotelo zopet delati, a drugi so branili, in z revolverji naredili gorenji učinek.
Jekleni trust je vničil knjige in trgovska pisma.
New York. G. Craign, uradnik American Steel & Wire Co., se je izjavil pred komisarjem. Henry Brown, v procesu vlade proti jeklenem trustu, da so bila uničena vse knjige in trgovska pisma o-menjene kompanije že novembra meseca. 1. 1. Vlada je mnenja, da vsled te izjave je v položaju, da ■razpusti trust in da bo z vspehom nadaljevala proees.
Craign obstoji pri tem, da je dobil zgoraj omenjeno povelje od podpredsednika Raakes.
Trenton, N. J. Priziv na tukaj-šno Zvezno-okrožno-sodišče, da bi izdala sodno prepoved, za uničenje knjig in pisem jeklene korporacije, ki bi vladi služile v procesu proti trustu, — je bil soglasno zavrnjen, in sicer po sodnikih: Gray, Buffington in McPherson
Izjemo pri tem tvori American Steel & Wire Co.----------
Naraščaj duševnega proletarca na Francoskem.
'George Deberme slika žalostno podobo o vseučilišni študiji sedanjega časa. Deherme pravi:	Na
francoskih univerzah napravi letno 1300 mladih ljudi svoje pre-skušnje ali izpite, da bi zamogli na višjih šolah službo dobiti; toda prostih prostorov je vsako leto samo 300. Na ljudskih šolah je razmerje še žalostneje ; na 150 prostorov na pariških šolah je povprečno 15,000 čakalcev, tedaj 100 kandidatov na en prostor. Število izvrševalnib zdravnikov se je v šestdesetih letih potrojilo. Polovica od 2500 zdravnikov, ki v Parizu svoj poklic izvršujejo, ne zaslužijo več kot po 8000 frankov na leto, 400 zaslužijo od 5 do 7000 fr. in 800 jih prinese komaj na ■dohodek 2 do 3000 fr. Tudi v krogih uredništva je preobilica strahovita. Leta 1896 je bilo pri prefekturi (županstvu) za 400 z 1800 frankov dotiranih prostorov 2300 čakalcev, od katerih večina je i-mela studije in izpite prestala. Za 60 z 2700 frankov dotiranih služb pri upravi, se je bilo zglasilo 800 prosilcev. Od takrat se niso razmere zboljšale, pač pa so še sla-beje.
Korupcija ruskih uradnikov.
Iz Petrograda se poroča: V dumi je izjavil voditelj kadetov Mi-1 jako v sledeče:	“Nikoli ni bila
■ruska vlada neumnejša, ko v zadevi kievske Obrane. Za časa bivanja carske rodbine v Kievu, je Obrana izdala iz petmilijonskega zaklada 300,000 rubljev, ki jih je general Kurlow, kratkim potom \ svoj žep vtaknil. Od te svote je dobil znani Werigin za varstveno službo, ko je bil car v inozemstvu
52,000	rubljev brez vsake kontro-.e Potrošil je 35,000 .rubljev, od katere svote na kievsko Ohrano dejansko samo 452 rubljev pride Z Ošialim denarjem so se m irali poplačati Kurlowi menjični dolgovi.
Stališča za prodajo časnikov odpravljena.
'Chieaški policaji so dobili povelje, da ne pustijo neke vrste angleških strankarskih časnikov prodajati ob cestnih vogalih pa naj bodo prodajalci stavkokazi ali pa newsboysi, ki so na stavki. Za povod tej odredbe je navedeno, da se ob takih krajih prosti promet ovira in pa, da si nasprotujoči elementi tekmovajo pri prodaji listov, kar bi lahko provzroeilo rabuke.
Med tiskom došla poročila.
Nesreča v rudniku.
Ironwood, Mich., 16. maja. V Norry Mine, se je ob 1412. ure zvečer 2000 čevljev globoko rov podsul. Na 20temu oddelku je delalo 40 delavcev, od katerih je 13 podsutih. Do sedaj so dva mrtva našli. (Kakor iz imen ponesrečenih posnamemo, ni prizadet nobeden rojak. Op. ur.)
ZOPET PRELITJE KRVI.
V Scrantonu je prišlo med stavkarji in policisti do spopada. Policisti so postrelili šest stavkar jev med njimi eno žensko.
Scranton, Pa. Pri Cayuga premogovniku Lackawanna kompanije v North Scranton je prišlo
10.	t. m. do spopada med stavkarji in policisti, pri katerem je bilo 6 oseb ustreljenih in 2 policista lahko poškodovana. Nemir je nastal radi tega, ker se je pri vhodu rova zbralo oboli 2000 stavkarjev, da zabranijo vhod v rov ljudem, ki so hoteli v rov, da zvrše po trebna popravila, a veliko število teh, so stavkarji sumili za skaba in prišlo je do spopada.
Močan oddelek policistov in oddelek milice se je postavil pri vhodu in ko so stavkarji nameravali v rov iti po delavce, ki so delali, so policaji udarili po njih.
Pozneje so prišli ravnatelj za javno varnost 'O’Malley in policijski kapitan Williams na lice mesta in so zopet napravili mir.
7500 tovornih nakladalcev brez posla.
V soboto je minulo teden dni, ka.r so nakladalci na tukajšnih kolodvorih in v skladiščih zastavka-
11.	Število stavkujooih se vedno množi in jih je do sedaj že nad 7500. Vesti, ki so krožile, da se ■železnični ravnatelji pogajajo z delavskimi voditelji, je predsednik
Association of General Managers” odločno zanikal. “Mi nismo bili od pondeljeka z vodji nakladalcev v nobeni zvezi, in po našem mnenju tudi nepride zadeva pred razsodišče, ker za nas je končana. Naši novi vslužbenei (seabi op. ur.) docela izpolnujejo svoje naloge in smo jim tudi obljubili stalno delo. Mi bomo našo obljubo držali in sedanje delavce pridržali, tudi če stari prosijo za zopetni sprejem.”
Premogarska konvencija v Wil-kesbarre.
Wilkesbarre, Pa. Dne 14. t. m. je tukaj pričela konvencija zastopnikov premogarjev treh dis-triktov trdega premoga v Penn-sylvaniji. Konvencija ima razsoditi o novi plačilni pogodbi, ki je bila sklenjena med -pododsekom premogarjev in zastopnikov lastnikov, toda od polnega odbora za-vrjena. Večina delegatov nima tečnih navodil, a vodje zveze “United Mine Workers”, so se izjavili za sprejem pogodbe, in bodo sprejem tudi konvenciji priporočali. Ni dvomiti, da bo sprejeta pogodba, toda boj bo trajal nekaj dni.
Preklic ameriškega domovinstva.
Indianapolis, Ind. — Uradniki nevtralizaeijskega urada v oddelku za trgovino in delo pravijo o preklicu domovinstva socialista Leonhard Olsena, ki ga je izrekel zvezni sodnik C. Hanford v Washington distriktu, da to ni nii posebnega.” Slična -razsodba je bila e popred izrečena in od višjega sodišča potrjena. Vsak kandidat, (prosilec za podeljitev domaćinstva) more sodnika prepričati, da on veruje v konstitucijo Zdr. držav, pripozna vlado Zdr. držav in se s prisego odpove vsaki drugi vladi. 'Če pa kdo izjavi, da priporoča temeljito spremenitev vlade in konstitucije, se mu lahko odreče državljanstvo. Dokazalo se je, da je kandidat pri sprejemu že bil pristaš socialistične stranke in se pozneje prelevil v anarhista. Sodnik Hanford je prav postopal in bo njegova razsodba od najvišjega sodišča tudi potrjena.”
Delegati soc. konvencije so silno razburjeni radi te razsodbe, ter bodo razni voditelji kot, Harri-man iz Los Angeles, poslane Berger, Haywood, Spargo, Hillquit in drugi ukrenili potrebno, da se ta razsodba prekliče in kaj takega v bodoče prepreči.
Politični pregled.
Socialistična konvencija. '
Indianapolis, Ind. Dne 12. t. m. je v Indianapolisu pričela zborovati socialistična narodna konvencija. Navzočih je preko 300 delegatov, ki zastopajo 160,000 članov socialistične stranke. Med temi 300 delegati je 21 odvetnikov, 10 farmerjev, 9 zdravnikov in 5 — duhovnikov. Najmočneje je zastopana država Pennsylvania z 28 delegati, za to New York z 23, O-hio z 21, Californija z 18, Illinois z 16, itd. Zastopane so vse države razven Maryland, kar je zbudilo občno začudenje.
Y posvetovanje pridejo razne in silno važne stvari, n. pr. iztrebljenje soc. stranke, ki bodo vsi a-narhisti in anarhistično misleči iz socialistične stranke vrženi. — S tem namerava soc. stranka dokazati, da ne odobrava anarhističnega programa in da ž njimi sploh nima nobenega stika.
Veliko ogorčenje je med delegati provzročila odredba policijskega načelnika, s katero je prepovedal razviti -rdečo zastavo pri slovesnem sprehodu. Navzoči so bili zastopniki kapitalističnih listov, da vidijo vtis, ki ga bo omenjena prepoved naredila, toda so-drug Berger jim je dobro posvetil, ko je med drugim rekel: “Sodru-gi niso potrti, pač pa presenečeni nad brezmejno neumni in brutalni udare policijskega načelnika ! Recite vašemu policijskemu načelniku, da je veliki norec, in da bodem njega in -župana posetil in njima povedal, da je bilo mesto Milwaukee dve leti pod gospodstvom “r-deče zastave” ter se je pri tem prav dobro imelo.
Zadržani glasovi.
Senator Dixon je izjavil, da bo Rooseveltova stranka protestirala proti sledečim za Tafta poučenim delegacijam : Alabama 20, Arkansas 8, Distrikt Columbia 2, Florida 12, -Georgia 25, Indiana 12, Kentucky 16, Louisiana 20, Michigan 6, Missouri 2, South Carolina Tennessee 14 in Virginia 22. Med 200 delegati, ki bodo voljeni prihodnji teden, so Texas in Californija po 26, Minnesota 24, Wasbington 14, N. Carolina 22 in West Virginia 16; izventega je še vrsta posameznih delegatov po razih državah.
Razdelitev delegatov.
'Poslanec McKinley, voditelj Taf tove volilne bitke, je izračunal, da ima 'Taft na svoji strani 483 delegatov ter pripozna Rooseveltu samo 237. Nasprotno zahteva senator Dixon, vodja Rooseveltove stranke, za svojega kandidata 319 delegatov in pusti Taftu samo 143. Dixon računa, da 114 -delegatov, med -njimi 88 iz New Yorka, ni poučenih in da bo protestiral 164 delegatov. Obedve stranki ste si v tem sporazumni in pripoznati La Folletu 36 in 'Cumminsu 10 delegatov.
Oporekane volitve bodo vzele dva tedna, in dotične spise morejo odvetniki strank vložiti do 29. t.
m.	pri ljudskem odseku.
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poiiljamo:
za $	10.35.............. so	kron,
za $	20.50 ............... 100	kron,
za $	41.00 ............... 200	kron,
za $	102.50 .............. 500	kron,
za S	204.50 .............. 1000	kron,
za Sl020.00 ............. 5000 kron-
Poštarina je všteta pri teh avotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilična je do *50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
nm Saks«» co.
It CsrtUa* M, *•« Vs* tMM.Msli Avs.,	Clseslsad, Okts
Zahodna
Podporna
Bolniška
^ Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vitanoiljena aprUa 25. Ink >rporira,na 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK JERAS, Bix 44, Taylor, Wash. Podpredsednik:	PAVELi KOS, Box 10, Ravensdale, Wash., Box 44.
Tajnik: FRANK TOSTOVRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 8), Enumclaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Isaagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW Seja gl. odbora vsako zadnjo ned eljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos.	Uradno glasilo je Glas Svobode
DRUŠTVENI URADNIKI.
Društvo “Danica” št. 1 v Ravensdale, Wash.: Preds. John Arko; tajnik John Škufca; Frank Maurič, II. tajnik; blagajnik, Anton Logar.
Društvo “Sloboda’’ št. 2 v Cie
I.
Nadaljevanje.
Skrbno kakor punčico svojega očesa je Barba čuvala tajnost o-n$ga večera, še skrbneje je varčevala z novci. Zadnji čas je kazalo, kakor da hoče usoda sama zakriti zadnji sled hudodelstva s spretno napeljano ženitvijo. Kolikor bliže je bil zvršetek popravljanja hiše, toliko živeja je bila nada v Bar-binem srcu, da le ona, samo Gabrijela in noibena druga ni vredna takega stanovanja, tako gosposkega doma. O deževnih večerih sta ugibala z bratom, koliko bi u-tegnila imeti dote, in kdaj bi “naredili”. Josip Korenčan ju ni že popolnoma nič motil v snovanju načrtov o prihodnji sreči, zakaj Barba je bila kakor svojemu možu dobra pomagalka tudi Mateju zanesljiva svetovalka.
Nekega dne je Suhorčev Matej omenil svojo “srčno zadevo “Lesarjevemu Ivanu, ki se je prav srčno smejal in zopet vprašal — kakor je mislil Matej, samega veselja — če bo res. Potem se je pa tudi on pomagal smejati, saj se je njemu tudi sreča smejala.
“Tako bogati kakor Korenčan smo lahko tudi mi,” je dejala Barba bahato, in Matej jo je pogledal začudeno kakor že davno ne. Odkod tako naglo? Tako je hotel vprašati, ali Barba se je ozrla nanj, in on je takoj umel, <Ja misli tukaj sestra njegovo bogastvo. Kar pri srcu ga je nekaj zabolelo, ko se je spomnil, kako silno je posušil nekdaj tako dobro rejeno listnico, vzel je denarje tudi iz hranilnice in jih dal Menign. Hudo mu je bilo, a pomagati si ni mogel, človek ne more vselej “tako” biti. Ali bo pa sedaj zadosti? Sama misel o tem ga je že strašila.
Barbi se niti ni sanjalo, kakšne bolesti prevevajo ta hip Matejevo srce. Rekla je: “Pri nas bode Gabrijela kakor doma.”
“E, bode, bode! Kdo pravi, da ne?” dostavil je kakor navadno še on, in oba sta bila s tem zadovoljna.
Jesen je tu. Lastovke so odletele, vrane se zbirajo ob porobju gozdov, zajec vhaja med korenje na njivo, in oni ženitveželjni ljudje, ki mislijo pred zimo tudi nevesto srečno spraviti pod streho, že hodijo v dolgih haljah zvečer po o-kolici pozvedovat o primerno bogatih nevestah.
Tako sta nameravala tudi v Bistrici oba Korenčana.
Upam, da se bomo lahko sporazumeli, tolažil se je Josip in razlagal očetu: “Ivan Lesar ni napačen človek. IŠirno je njeigovo posestvo. Danes ali 'jutri Ibode moral tudi sam pogledati po nevesti. Gabrijela itak ne more biti vedno v hiši.”
Ponosno in samosvestno je še tem besedam dostavil oče: “Rad sem imel starega Lesarja, zato bi tudi rad videl srečne njegove o-troke. Verjemi, Josip: čudno je moje vedenje včasih, a pod trdo
Elum, Wash.: Preds. Jakob Petkovšek ; tajnik Anton Lučič; blag. Alojz Oman.
Društvo “Planinski raj” št. 3 v Taylor, Wash.: Preds. Martin Mežnar; tajnik Anton Span; blagajnik Frank Muzga.
skorjo bije blago srce. Srečen sem, da se je stvar začela na pravem mestu.”
Oče in sin sta radostno pričakovala trenotka, ko potrkata pri Lesarju.
Poleg ptic selilk so tudi Lahi gotovo znamenje bližajoče se zime. Pri Suhorcu so dovršili delo in sedaj se odpravljajo v domovino. Mojster Menigo je slišal ne-kolikokrati o Korenčanu iz. pogovorov, ki sta jih imela te dni Matej in Barba. Obraz se je Lahu nevoljno namrdnil. Spomnil se je nekdanjih časov. O neki priložnosti je pa vprašal naravnost:
“Ali so dobili onega hudobneža, ki je ubil rajnega Lesarja?”
—	O, saj ga ni ubil, le pobil ga je, rekla je brž ona.
“Vem. 'Ni takoj umrl. A kdo ga je, Bog vedi?”
—	Nikogar niso našli, reče Matej.
“In ga ne bodo”, dostavi ročno Barba.
“Hm, hm!” začudil se je Menigo, rekel pa ni ničesar več. Pre-ziralno je ošinil Mateja, in Barbo s svojimi še vedno ’živahnimi o-čmi, odšel godrnjaje in si mislil: Oj, ko bi vidva tako lahko spravila s poti tega Korenčana, kakor ga spravim jaz, če hočem! Zadenem ga lehko prav v srce, da bi pomnil, kdo je moj Batista.
Za to se mu je kmalu pokazal pravi čas.
Nekaj večerov sta ugibala Matej in Barba na ognjišču, katere može iz vasi naj vzame on v nedeljo zvečer, da pojde ž njimi — ker je že taka navada — k Lesarju vprašat za Gabrijelo. To je vsekako važen korak, ker ni lepo, če je človek sam, posebno ne zato, ker take priložnosti niso brez dobrih založajev, ne brez pijače.
“Zakaj v nedeljo? Tedaj utegne priti Korenčan in ti vse podreti”, pojasnila je Barba bratu nevarnost. “Kdor prej pride, prej melje”.
Tako sta se dogovorila tisti teden — tri dni pred sv. Lukom, in pri tem je ostalo.
Pri Lesarju je bilo tisti čas vedno bolj živahno. Rokodelci so delali za opravo Gabrijeli. Ivan je nekoliko mislil, kako bi bilo z doto, ko bi jo hotel imeti Korenčan takoj, zakaj njegova misel je bila od nekdaj, da je Korenčan v Bistrici sicer bogat, pa vendar ne bode Lesar od Reke še moledoval pri njem za “počakaj”. Nekoliko se bo zaletel, in Gabrijela bo odpravljena. Saj ima Lesarjeva hiša vsega v izobilju, tudi denarja; da, tudi denarja, dasi je bil pokojni gospodar ono noč okraden za kakih osem tisočakov.
V take misli vglobljen spomnil se je Ivan nekega dne Suhorčeve-ga Mateja in njegovega čudnega vedenja. Smešne so se mu zdele njegove besede, še bolj smešen pa Matej sam kot Gabrijelin ženin.
Vendar se mu je stvar zdela premalenkostna, da bi jo bil takoj povedal sestri.
Bilo je tisto soboto popoldne, ko je prišel pozneje snubit — pa zares — Suhorčev Matej. Gabrijela je nekaj pospravljala v Ivanovi spalnici. 'On se je z nasmehom na ustnicah obrnil k njej skozi vrata in ji zaklical:
“Tudi Suhorčev Matej bi te rad, če ga maraš. Oni dan se mi je razodel.”
II.
Kot ptičica sem pevala. Sem sladke sanje sanjala, Oh, zdaj pa nikdar več, Veselje preč je, preč.
Narodna.
'Tisto nedeljo potem ni nikdo videl Suhorčevega Mateja. Glave ni pokazal izpod strehe, tako ga je bilo sram. Oh, oh, pa tako včasih oči varajo človeka! Kdo bi si bil mislil? Vse se mu je zdelo že pripravljeno, Gabrijeli je bral kar z obraza, da komaj čaka njegove snubitve. Kako vestno je hotela vse vedeti, kakšna je hiša, je-li so res tako urejene sobe, ali se rado kadi v kuhinji, in pa če je napravil peč tudi v spalnici. Kdo bi ne bil vesel takih vprašanj, in kdo se jih je bolj veselil kot Matej? Predobro je vedel, zakaj dela ona tako. Vsak človek namreč rad zve naprej, kakšno bode tam, kamor ima priti. 'Celo zastran perila ga je izpraševala.
Oh, oh, sedaj pa taka sramota! Da ni prej vedel, da ni prej del!
Ona je ploskala z rokama in se mu smejala, kakor da posluša če-bularjevega Janeza, kateremu se obračajo v glavi vsa kolesca in menda jedno preveč. Mari je on, bivši postajevodja, zaslužni pen-zijonist in posestnik v Hrastju, Čebularjev Janez? On, Matej Volk, ki je videl mnogo sveta in ga tudi izkusil mnogo, on, da bi prenašal tako ponižanje? Nekaj je zaslužil in nekdaj prihranil. — Tudi najhujši njegov sovražnik mora reči, da je on v Hrastju najbogatejši mož. iPetdesetak nosi lahko noč in dan v žepu, če hoče — njegova sestra Barba. Petdese-tak, to v sedanjih piškavih časih ni malo.
Da, in celo Ivan, ki mu je nekoč sestro že skoro na pol obljubil, smejal se je in ga tolažil, da mu bode pomagal drugod izbrati nevesto, Gabrijela — škoda! — je itak že oddana. To je bilo Mateju tako, kakor bi spustil nanj mrzel curek v najhujši vročini. — Oddana? In vendar niso hoteli povedati: kam. Morda ni on tega vreden ?
Vzprejeli so ga sicer še, kakor se spodobi. Tudi so peljali njega in njegova dva možaka v odlično sobo, kjer mora človek že nekoliko gledati, kam stopa, ali Mateju se je zdela njegova stanica lepša. Seveda, vsakdo hvali svoje. Toda nocoj ni utegnil mnogo primerjati, celo piti se mu ni ljubilo, dasi je rdeča vremščina tako prijetno ščegetala po vonjalu. Urezal si je kruha, del ga nekoliko v usta, naprej ga je spravil le s tdžavo. Vsled presenečenja mu je nedostajalo celo potrebne sline. Možakoma, ki sta prišla ž njim, ni bilo treba dvakrat reči, naj jesta in pijeta. Šlo jima je kakor za stavo. In končni uspeh snubitve smemo napraviti tako, da sta bila onadva še najbolj zadovoljna.
Matej se nikakor ni mogel privaditi misli, da odslej ne bode mogel več smatrati cvetoče Gabrijele kot cvetko, njemu razcvetelo. Oh, to je hudo! Oči so ga varale!
Nedeljo in še dva dni potem ga ni bilo na piano, četrti dan je še le prilezel na hišni prag, in prvi človek, ki ga je pozdravil, bil je Lah Menigo. Vse je bil zvedel o Matejevi nesreči.
“Kako je, kako, šior paron?” vpraša ga in pomežikuje hudomušno.
—	Mnogo bolje bi bilo lahko, vedite mojster!
“Slišal sem že nekaj. Nesreča, kaj, corpo di bacco. Oni Korenčan, maledetto-------”
—	Jaz sam ne vem, kdo je grajal.
“E, čujte, mio caro! Korenčan ga je diavolo, kudič. Poznam ga že več kot dvajset let, la me ca-pissi!”
—	Ko bi ga mogel, jaz bi ga — — rotil se je Matej.
Tedaj stopi Lah bliže njega ter mu pošepne na uho: “če plačate, pa vam pomagam. Midva ga ugonobiva, oba ugonobiva, starega in mladega, potem naj pa imajo ti mangiandi”.
—	Kaj pravite? Kaj? hiti Matej in potegne Laha za seboj v hišo.
“No, no, potrpite malo, šior Mateo! Vse se zmeniva, najprej pa ono, koliko mi boste dali.” >— Šla sta v zgornjo sobo, Matej je ukazal prinesti polič vina in zaklenil duri. Sedla sta k mizi in še menila dolgo dolgo časa. Barba je že godrnjala, češ: Kaj se Lah zopet valja okoli naše hiše! Zaslužil je lepih novcev prošlo poletje, sedaj pa sama ne vem, kaj bi rad. Še h kosilu ga bo treba povabiti. Ti prebiti Menigo! — Tako je vzdihovala, v resnici ji je bilo pa le hudo, ker ni mogla k njima, da bi zvedela, o čem ukrepata.
Dalje prihodnjič.
Dva prijatelja.
Eden najslovečejših španskih generalov devetnajstega stoletja je bil Irec maršal O’Donnell, vojvoda Tetuanski. Ž njim sta tisto-časno v Španijo prišla dva brata, da si svojo srečo naredita. Najmlajši je končal na poseben način, ko je šele pričel svojo vspehe obetajočo življensko pot. Takrat je baš divjala dednavojna med “Christinosi” in “Karlisti”. Naj-ve- mlajši O’Donnell je bil kot častnik pri “ Christinos ”. Pri spopadu je bil od “Karlistov” vjet. Izvedel je, da je nasprotni poveljnik njegov stari prijatelj in sošolc iz vojaške šole, polkovnik Zumala-carraguy, kar ga je zelo razveselilo. No, upal je, da se bo ž njim dobro postopalo; kar je tudi bilo. Svidenje po tolikih letih je zbudilo v obeh prijateljske čute, in karlistični polkovnik je vzel O’-Donnella seboj v svoj šotor kot dragega gosta in kmali sta bila v spominih mladih let.
Zumalacarraguy je tolažil prijatelja: “Brez skrbi, ti ne boš dolgo v jetništvu ostal. Še danes odide “parlamenter” v taborišče Christinos-ev in posreduje za izmenjavo vjetnikov.In tako znaš že jutri prost biti.”
Polkovnik je tedaj najbolje mislil. Toda žal, ko usoda često prekriža najplemenitejše namere, in tudi usoda 0 ’Donnella je drugače določila. General Christinov je bil srborit in sirov patron, ki je brez pomiselka na posledice na Zuma-lacarraguy-evo izmenjalno ponudbo odgovoril s tem, da je dal od njegovih kar del ujete Karfiste, kot puntarje pred očmi parla-menterea postreliti.
Ob sebi umevno, da so bili častniki nad tem početjem skrajno razburjeni ter odločno zahtevali, da se nasprotnikovo nečloveško postopanje z “oko za oko” vrne. Vodju Karlistov ni nič preostaja-lo, kot da pusti ujete Christinose takisto postreljati.
Nastopno jutro je s resnično bolestjo v šotor stopil, ko je baš O’Donnell zadovoljno zajtrkoval. Irec je zmedenost prijatelja takoj zapazil, a je brezslutno stavil nekaj šaljivih vprašanj. Polkovnik se je sprva z odgovorom izogibal, toda konečno ni mogel slabega poročila prijatelju zamolčati.
“Ti sprevidiš,” je končal svoje poročilo, “da jaz kot vojak, kot vodja, ki mora pravičen in nepristranski biti, kakor žal mi je ne-morem s teboj izjemo delati. Jaz moram tebe z drugimi vred v eni uri ustreliti.”
“Moj bog,” reče mirno O’Donnell, “to je vendar samoumevno. Ne delaj si skrbi zaradi tega; na tvojem mestu bi jaz takisto postopal. Bodi vljuden, ter mi prinesi par svalčic in papirja. Ti priskrbiš moje poslovne pozdrave na mojega brata — kaj ne?” Zumalacarraguy je to obljubil, O’Donnell je pismo pisal na svojega brata, pri tem mirno pušil svalčice in se dal potem takisto mirno po vojakih odvesti.
Nekoliko minut kasneje ga ni bilo več.
Zadnji teden je vmrla 10 let stara Frančiška Metelko, hči g. Josipa Metelko, člana S. S. P. D. št. 1, v Chicago, 111.. Žalujočemu očetu izrekamo naše sočutje nad zgubo edinega otroka, kateri bi mu bil dobra podpora na stara leta.
Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim potujo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobro urejen
West Roundup Saloon.
Samo /4 milje zahodno od postaL. Vedno sveže pivo. — Postre žba solidna. Domača vina.
Josip Cerovšek
lastnik.
r

Edino pristni
Električni Obliž
(Plaster)
izdeluje in prodaja
LOUIS SCHEFFEL, lekarnar
vogal 20 etata in Bine Ieland ulica.
Ni boljšega sredstva proti bolečini. Poskusite ga!
Vsak slovenski delavec in napredno misleč človek bi moral brati “Gla* Svobode” in te nanj naročiti.
-1-
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 			 K 50
$20.50 		
$30.85 			 K. 150
$41.00 			 K. 200
$61.50 			 K. 300
$102.50 			 K. 500
$204.50 		
$1020.00 			 K. 5000
'S temi cenami so vračunjeni vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v domovino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
! Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave., Chicago, Hit
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe^ *td.	Telefon Canal 1101.
102i;Blue Island Ave.,
Chicago, III-
Vaštrdo-lesen pod ostane svital, če rabite naš
Se posuši čez noč in ostane lep, svi-tel. Se ne odrgne in ne premoči.
PERMANENT FLOOR FINISH
Ena ioc ročka (kanta) našega “IDEAL WALL PAPER CLEANER’ očisti stenski papir v jedni sobi. Čudovito sredstvo.
CHAS. NOVAK & SON
barve, steklo, čopiči in stenski papir 1652-1664 Blue Island Ave.,
blizu 18 ceste.
Telefon Canal 732
VINO.	Pristno vino iz Missouri.	VINO.
Rojak ne zabavljaj ko prideš v saloon ali naročiš vino, pa dobiš mlako, jesih ali mešano brlozgo. Zahtevaj in naroči
■VI1TO I ZAIISSOTJPtI
Ki je pristno, garantirano in narejeno iz najboljšega grozdja. — Missourska vina so dobila leta 1900 prvo nagrado namiznega vina na svetovni razstavi v Parizu. To ni vsakemu znano a je resnica.
Vsa vina, ki jih imam jaz na prodaj pridejo iz državnih trtnic in so iz čistega grozdja.
Bela vina :	Cena gal.
Elvira ............... 60c
Riesling...............70c
Marshala.............. 75c
Dry Hill Beaty......$1.00
Rdeča vina:	Cena gal.
Concord................50c
Claret ............... 50c
Ives Seedling......... 65c
Norton Virg. Seedlg. $1.00
Pri naročilih po 50 gal in več, dam sode prosto; pri manjših pošiljatvah in sicer od 5 do 50 gal., priložiti ie $1.00 za sod.
Trgovcem s vini, ki imajo dobre reference, nudim kredit, vsim drugim naročilom je pridjati denar ali ček.
Nad 100 pohvalnih pisem vsakemu na razpolago. Tisti, ki niso zadovoljni z vinom, dobe denar nazaj.
F. GRAM, Naylor Mo.
Opomba. Jaz osebno nisem v vinski trgovini temveč se bavim z kupčijo zemljišč, a državna trtnica mi je iz prijaznosti prepustila večjo množimo tega vina, da se dokaže kako blago rodi trta v Missouri.
ViNO.	VINO.
NAZNANILO!
Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega domačega vina. Cena belemu vinu 45c gail. Cena črnemu vinu 35*© gaL z posodo vred. Manjših naročil od 28 galonov ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča
FRANK STEFAN1CH,
lastnik G. State Winery,
R. R. No. 7 Box 124	Fresno, Cal.

Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: ||250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111,
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio.
JOHN BATICH, Box 4S7, Claridge, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHO&IK. 1346 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341— 6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
NAKLJUČJE.
Nekje v Californiji je bilo, daleč gori v gorovju. Obsežna živinorejska farma, z veliko še ne dodelano hišo. Gospodarju iste je bilo ime William Stefanez. Stefan-zu je rojilo nekaj po glavi in za-zdehal je iz globočine svojega srca. Zaželel si je ženske, ki bi poleg gospodinjstva razveseljevala tudi moževo srce — in zopet je zazdehal.
'Vedel je dobro, da tam gori ne dobi nikdar gospodinje, kakoršno bi in rad, in kakoršno si je sam želel. Stefanez je bil visok in raven kot jelka, bil je tudi lep, a grozno sramežljiv. V onem kraju je bilo malo žensk. In kedar se je Stefanzu nudila prilika priti s kako žensko v pogovor, pa mu je radi sramežljivosti spodletelo, ker ni odprl ust pravočasno.
Nekoč, ko je sedel zamišljen na verandi pred hišo in se jezil sam nad seboj in nad svojimi nevspe-hi, zasliši, da nekdo odpira vrata ograje. Ozrl se je in videl žensko, ki je prihajala od vrat ograje naravnost proti hiši. Bila je lepa, mlada ženska. Poln začudenja je vstal, ženska pa je obstala pri stopnicah.
“Dobro jutro,” ga je nagovorila. “Želim vedeti če bi me poročili?”
Položivši roko na čelo, je omahnil in se skoraj nezavesten zgrudil na stol. Ženska je pa zopet ponovila svoje prvotno vprašanje.
“Gospod, vprašala sem vas če bi me poročili?”
Mučil se je, da bi govoril. “Toda — toda — gos—gospa, jaz vas ne poznam — še nikdar vas nisem videl — jaz —”
“Well,” prestrigla mu je besedo z 'blaženim nasmehom, “sedaj me vidite.” Stefanez je postal rdeč, kot kuhan rak in skušal d odgovoriti: “Ye-e-s”.
“Torej me poročite — da ali ne?” In zacepetala je z nogo po stopnici.
Možak se je ojunačil, odprl oči na stežaj in gledal srepo v nje mičen obraz in lepo stas. Opazil je tudi vso njeno graeijoznost in naposled spregovoril:
“Pa naj bo!” ji je rekel. “Poročim vas, in še polovico svoje farme vam dam, da ne boste nehvaležna. ’ ’
Sedaj je ženski šinila kri v glavo in iznenađena je vprašala. — “Poročite me — in pol svojega premoženja mi daste ! Ali me niste prav razumeli, ali kaj. Mislila sem, da ste — duhoven ter upala, da poročite mene in fanta, ki drži konje pred ograjo.”
“Oh, je vzdihnil ves pobit. “Zakaj niste tega prej povedali?” jo je otožno vprašal. “Zakaj ste prišli ravno sem in ne kam drugam, da ste mi dušo tako potrli?!”
Vsmilil se je menda tej mladi ženski, ko je videla kako je potrt in nesrečen. Pomilovalno je gle-
dala sedaj njega, sedaj lepo vre-jeno farmo, polno vsakovrstne živine.
“Ali mi hočete natveziti, da farma kot je ta nima gospodinje?” je vprašala razburjeno.
“Kar sem rekel, sem rekel,” je odgovoril on.
“In tako lep mož kot ste vi pa še nima žene?”
“Če sem oženjen, o tem jaz ničesar nevem.” Ji je zopet odgovoril on.
Ženska je zopet pomišljujoče zastopicala z nogo. “Ali bi me sedaj poročili tako, kot ste me v začetku razumeli?” ga je končno vprašala.
“Samo ko bi imel priložnost,” ji je odgovoril.
“Dobro, tu imate priliko. Ker dopadete se mi vi in vaša lepa farma tudi — Tomaž Williamson, s katerim sem prišla k vam z namenom, da se poročiva pa lahko gre, ker ga i tako nemaram.”
Čez petnajst minut sta William Stefanez in gča. Letty 'Lee že imela dovoljenje in zvezal ju je mirovni sodnik Spicer. In ko sta se roko v roki vračala na farmo sta na potu zadela na človeka, ki je še vedno držal konje in čakal pred ograjo . . .
“ Good-by, Tomaž,” rekla je o-na. “Našla sem boljšega moža, a oprosti, ko sem te pustila toliko časa čakati.”
“Hudič!” je zaklel oni, “če bi mi bila to prej povedala, bi bil ‘sedaj že v Perry ville. ” Tn pognal je vranca.
Onadva pa sta še vedno roko v roki nadaljevala pot na farmo in prišedša domov nista zgubila nobenega časa na verandi, temveč smuknila v hišo, koje Stene so neprozorne in molče o tem, kar se je zgodilo kasneje.	Človek.
ZA KRATEK ČAS.
Brzojavke trgovca z živino drugemu trgovcu z živino: “Jutri vsi prešiči na kolodvor! Vas tudi pričakujem. Jaz pridem šele. jutri, ker osebni vlak ne sprejema telet. — Kupčija gre slabo; če potrebujete bike, mislite na me.”
* # #
Polizobražen gospod, ki je silno ljubil tuje besede, se je oglasil pri zdravniku:
— Ah, gospod doktor, enkrat vas moram pa res insultirati — v glavi imam strašne konfekcije
— Potem je odgovoril hudomušni zdravnik: Pojdite v hipoteko in si kupite za dvajset vinarjev rinocerosolja, pa vam bo kmalu pomagano.
# # *
Kuharica: Fant, fant — ne vem, če me imaš še tako rad kakor nekdaj.
Korporal: Imam te ravno tako rad. A kako si prišla na to misel?
Kuharica: Vidiš, kadar sz* v začetku najinega znanstva sedela v gostilni, si ti plačal za naju o-ba; pozneje si ti plačal zase, jaz
pa zase, no, in zdaj moram jaz
plačati za oba . . .
• • *
Odkar sta se, Teddy in Teffy sporekla, smo se tudi mi drugi veliko od nju naučili, ker slišali smo že res veliko in še več se nam o-beta. — Pomislimo.
Taft pravi Rooseveltu slepar — prevaricator — in zaščitnik iru-stov. Roosevelt pa Taftu — iažnik
in-----osel — jackass, bedak itd.
Go ahead, gentlemen; we believe you both.
* # #
Fajmošter Jaka je razkazoval družbi odličnih tujcev svojo cerkev in ji je pokazal tudi kapelo, kjer se vrše poroke.
—	To je torej tisti prostor, kjer se zgode največ je neumnosti na svetu — je zaklical eden tujcev.
Fajmošter Jaka je malo pome-žikal, potem je pa sramežljivo iz javil:
—	0, ne — tisti prostor je pa
moja pisarna v farovžu.
# * *
Velik podjetnik je prišel nadzorovat eno svojih stavb in je zagledal med delavci človeka, ki je držal roke v žepu in gledal, kako drugi garajo. Podjetnika je prevzela jeza.
—	Slišite vi, je zakričal na moža, zdaj sem vas pol ure opazoval in zdaj mi je vašega lenuštva dovolj. Tu imate deset kron — nič ne ugovarjajte — spravite se, in če vam ni prav, pojdite me tožit.
Ko je mož z denarjem odšel, je podjetnik povedal polirju, kaj se je zgodilo.
—	Ali, gospod, je dejal polic, saj ta človek ni bil še najet, ampak je prišel le vprašat za delo.
* * *
0 beri je neki kaplan prosjačil s cerkovnikom po hišah, jezike, jajca je nabiral in kar je mogel dobiti. Takemu pride vse prav. — Ko pride v neko hišo, opazi drog klobas, med tistimi še eno večjo kakor šalam. “Ta bode zame!” Ženica, meneča, da je ne bode mogel kaplan doseči, mu odgovori: “Vejo kaj, gospod. Ako jo dosežete brez nobene podlage, bode vaša.” Kaplan hitro sleče suknjo, dene dežnik ob zid ter začne skakati na klobaso. Pri dvakratnem skoku se mu ni posrečilo jo doseči. A ker je videl, da se je klobasa pri vsakem skoku zajugala, ne odjenja. Hop! v tretjič močno počene ter plane z vso silo na klobaso, jo strastno odtrga in meni nič tebi nič dene v svoj nenasitni koš.
# * *
Ste že kedaj videli psa brez bolh? Ako ste, potem ste videli res srečnega in veselega psa; psa ležečega v senci, kjer sanja o pečeni svinjini, o zajkah — Anici —
in bojih z drugimi------------. —
Pomislimo, če damo takemu zadovoljnemu psu — a handfull —-bolh, pa se bo njegova pasja narava takoj zopet spremenila. Namesto sanj o pečenki, kako bi o-nega tam za hribom premikastil in o — bedreah; vtaknil bo melanholično spet svoj mrzel nos v kodre ter s zobmi hrestal po bolhah — se zopet vsedel — zravnal po koncu, stegnil vrat in za lajal parkrat krepko v luno; nato privzdignil nogo in — čavs zopet po bolhah. Tako je dobil — Josip, sin gvardijana Stanislava in ljubček zale Anice — zopet delo, in zelo koristno je delo, dokler mu ne sede zopet muha na njegov mrzel nos in mu pokaže pot v pokoj, kot je to storil pokojni urednik Slovenca v Žolet. Potem bo pa zopet — naprednjak, svobodomislec, socialist in še celo anarhist.
Naznanje.
Naš zastopnik, Peter Kurnik, prej bivajoč v Oregon City, Ore. je sedaj na potu za delom. Rojakom ga priporočamo. On je še vedno naš zastopnik in kot tak sme pobirati naročnino in drugo za Glas Svobode.
Telefon: Canal 3014	#
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno či§ča. Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARTIN POTOKAR
162S S«. Center Atl, Chicago, DL
J KMETIJSTVO. |
Namig za vrtove.
V 18. štev. našega lista smo pisali o gnojitvi mladim rastlinam ter povdarjali, kake važnosti je za vspevanje mladih setvin, enakomerno in zadostno gnojenje v neposredni bližini malih korenine, in da podorani gnoj tem zahtevam ne more zadostiti, ker redil-' ne o-rgane ne doseže. Kar kdo ne more doseči, zanj ne obstoji; gla-dujoči ne bo od tega sit, če pred pekarno stoji in gleda kruh v. o-knu po takem obedu ne potrebuje zobotrebnika. Živalim v hlevu ne stori dobro, če so jasli prazne, a na podu nad njimi je obilo sena. Mladim rastlinam na njivi kot na vrtu začetkoma malo koristi, ko šest palcev pod njimi gnoj leži. — To je nesmisel, kadar se gre za vsakdanji kruh, za ¡redilna sredstva, tedaj moramo skrbeti, da pridejo neposredno v korist svojemu namenu.
'Tudi vemo, da vsako življensko bitje, naj si ima dve, štiri, šest nog, ali pa samo korenine, potrebuje baš v prvi mladosti ne samo posebno oskrbo, marveč tudi zadostno in prikladno hrano, če hočemo da vspeva in svoj namen izvrši. Mlada žival najsibo žrebe, tele, prešički ali jančki, katerega koj v začetku tečno hranimo, se vrlo razvija, če je pa žival zanemarjena v prvih tednih, potem ne bo nič ž njo. Baš isto je z mladimi na polju kot v gredah na vrtu.
Mnogokratne tožbe: “Setvine v mojem vrtu nočejo naprej, vzlie temu, da sem obilo pognojil,” najdejo v gorenjih vrsticah svojo rešitev. Mi moremo, ko hitro mlada zelišča iz zemlje poženejo, skrbeti za hrano, za lahko sprejemljive snovi, kar se lahko stori s škropenjem gnojnice. Razkroji kurji-ali kravji gnoj v vodi in ga pusti stati več dni na solncu, kolikor starejša gnojnica, tem boljša je. Pri škropljenju je treba paziti, da pride voda tik zelišč, a ne na perje. V mestih, kjer se takova gnojila težko dobijo, kupite v cvetličnih in semenskih prodajalnah v malih zavojih umetno gnojilo, kateremu je že priloženo navodilo, v koliko vode se snov raztopi. Najbolje je, da se spomladi po dnevu škropi in potem okoplje, da se ne naredi skorja na površju.
Po lastni moči.
Pred malo časom je bilo iz Kansasa prav ugodno poroeano o dveh farmerskih dekletih, ki sti z neprestanim delom farmo njih o-četa, dolgov oprostil. Ko je nju o-če pred dvemi leti umrl, mislil bi človek, da je zapustil farmo v u-godnim položaju, in da je vzorno vzgojil otroke. Skupno z enim mlajšim bratom so podedovali farmo, katera je bila zadolžena, kakor se je pozneje izkazalo. Starejša sestra je bila takrat zaročena, toda branila se je poročiti predno je farma čista, brez dolga. Mlajšega brata- je poslala v šolo, medtem ko je samo s mlajšo sestro obdelovala 320 akrov obsežno farmo.
Dekleti sti delali na polju, debelili živino, konečno sti dosegle dobro letino in po preteku dveh let ste imeli dolga prosto in $30,-000 vredno farmo.
Baš, ko se je zaznalo o nju prosperiteti bile ste takorekoč pre-plovljeni z ženitnimi ponudbami. Starejša, ki je .pokazala svoje vzorno gospodinstvo, se bo z svojim zaroeencom to pomlad poročila. Tudi v banki je toliko denarja, da je priskrbljeno za bodočnost malega brata in za drugo sestro.
Ta način samsebe kviško spraviti, je vreden vpoštevanja in to temveč, ker je nasproten splošni navadi; mirno sedeti in roke viti; in vrhu tega je odločno koristen.
Samotvorni najditelj vode.
Še ni dolgo tega, ko so se ljudje pri iskanju vode in raznih rudnin posluževali takozvane čarodejne šibice ali bajanice (Wünschelrute). V nekterih krajih je to v navadi še danes; toda neka nova čudovita iznajdba je odpravila ba-janico ter jo nadomestuje sigur-nejši in zelo preprosti aparat. Delavnost tega inštrumenta obstoji v tem, da meri moč električnega toka, ki plovi med zemljo in ozračjem. Navadno so električni toki najmočnejši v bližini podzemeljskih vodnih tokov, ki so do gotove stopinje napolnjeni z elektriko. Aparat predstavlja obliko skrinjice, stoječe na trinogu in opremljeno s eifrenico (Zifferblatt), koje kazalo — igla — služi v to, da naznanja če se v bližini nahaja voda. Ostane igla mirno na ničli ali pa še nižje na razdeljeni cifre-nici, tedaj je dokazano, da v obliž-ju ni ne vode, ne studenca; kraj pa, kjer igla kaže najmočnejši odmah, je gotovo blizo voda in se
zamore brezskrbno vrtati za vodnjak.
Ta aparat je iznašel neki Liverpoolčan in učenjaki zatrjujejo, da je zanesljiv.
Ponarejalec v ječi.
Vilijam Fink iz Brooklyn, N. Y. je bil obsojen na 4 mesece ječe, poostrene s trdim delom, zaradi ponareditve varstvene znamke zelo oglašenih pilulov. Godnik je izrekel obsodbo, ne samo radi pravilnega kaznovanja Finka samega, temveč v svarilo drugim, da se takega ponarejenja v bodoče varujejo. Naše čitatelje smo pred tem že večkrat opozorili pred navadno goljufijo ponaredkov starih in dobrih domačih zdravil, ki silijo ljudstvu svoje nič vredne predmete. Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino ima mnogo ponaredkov to pa zato, ker isto se je izkazalo vseh zadevah povoljno. Isto se naj bi rabilo za vse bolezni želodca, jeter in črev; isto o-zdravi vsako ¡zaprtje, glavobol, slabino, nervoznost in zgubo apetita. 'V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., 'Chicago, 111..
NAŠIM DOPISNIKOM!
Poročajte kratko in jedrnato. Nekteri dopisnik pošlje res tolik dopis, da je naravnost za obujati. Želimo ponovno, DA SE PIŠE KRATKO, JEDRNATO IN VEČKRAT
RODOVITNA ZEMLJA.
Ako nameravate kupiti kmetijo, kupite jo tam, kjer je zemlja najbolj rodovitna in se vam že v prvem letu splača.
Dokazano je, da v Marinette Co. Wiseonsin, šenica, rž, ajda, ječmen, oves, koruza, krompir, mrva, sadje in posebno jabolka za najmanj 30% boljše obrodi kod v drugih državah Amerike. Tudi za živinorejo je ta kraj na jako dobrem glasu, radi dobrega zraka, pitne vode in tečne mrve.
'Farme so oddaljene 3 do 10 milj od mesta Crivitz in leže ob deželni cesti blizu železniške postaje. Letos lahko zemljo še jako poceni in pod zelo ugodnimi pogoji kupiti.
Za nadaljna pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na ADOLF MANTEL,
1836 Blue Island Ave. Chicago.
Print^pc
OLJ VET*
Typ6Wri<fžr
Edini pisalni stroj na svetu, ki vspešno tiska črke.
17 CENTOV NA DAN.
Printype Oliver pisalni stroj, ki je oviral napredete desetletja v pisalnih strojih je kar naenkrat skočil v ospredje in ga sedaj mudimo občinstvu za 17 centov na dan!
Dobite ga za isto ceno kot navaden stroj in to za — par centov na dan.
Važnost tiskane črke je povsod priznana.Kdo ne razvidi, kaj pomeni svetu velikanski kup tiskovine, ki je tako razločno tiskana kot časopisi ali magazini.
Printype Oliver pisalni stroj ima lepe črnke take kot jih rabijo v svetovnih tiskarnah.
Printype (tiskana črka) se odlikuje radi jasnosti in lepote. Ista odstrani vsako napenjanje oči. kar je nekaj navadnega pri starih outline črkah. Printype je nekaj novega, modernega za korespondenco. Isti tiska vsako črko, vsako številko in znamenje “popolnoma razločno”.
Popolna zgodovina “Printypa” še ni bila nikoli objavljena. Tukaj je:
PRAVA ZGODOVINA PRINTYPA
Ideja, ki je rodila “Printype” je rezultat vspeha naših zvedencev črk.'ki so opremili pisalni stroj za naše urade, da so pisali “The Oliver Typewriter” z našimi svetovno znanimi varstvenimi črkami, kakor so na imenu na stroju in na vseh “Oliver” tiskovinah.
Lepota in jasnost naših “ebony trade mark” črk je mas dovedla do tega, da smo opremili Oliver pisalne stroje s črkami, s katerimi se da cela angleška abeceda natisniti v tiskani obliki to je debelimi In tenkimi potezami!
Delali smo leta in leta na načrtu in konečno se nam je posrečilo zdelati izključno za Oliver pisalne stroje, lepe tiskane črke znane po celem svetu kot “Printype”.
LJUDSKA SODBA
Da je ljudstvo zavzeto za Printype kaže sledeči fakt:
Nad 75 odstotkov vsega izdelka Oliver pisalnih strojev imajo “Printype”.
Občinstvo zahteva “Printype” in zapušča stare črke.
V teku enega leta. kakor sedaj kaže, bo 90 procentov prodanih pisalnih strojev opremljenih s “Printype”.
Tako je Oliver pisalni stroj, ki je prvi vspešno prinesel vidno pisavo, zopet v ospredju z drugim revolucij on arn im zboljšanjem, s — Printype, črka ki tiska tisk!
KORPORACIJAM:
Oliver pisalni stroj rabijo velike tvrdke po celem svetu. Naš “17-cen-tov—nadan” načrt je zato, da pomaga onemu velikemu razredu kupovalcev pisalnih strojev, ki si žele isti stroj kot ga imajo velike korporacije in se jim bolj prilaga lahki način za nakup.
Ljudstvo zahteva Oliver pisalne stroje zato ker isti dobro prestaja skušnje največjih korporacij.
Oglejte si "PRINTYPE” — Oblika se vam bo dopala
Pišite po “Specimen Letter and 17-Cents-a-Day” Plan.
Spoznajte se s Printype, kraljujočo ljubljenko pisalnega strojstva. Zahtevajte odgovor, pisan na Printype Oliver pisalni stroj, da se seznanite s temi lepimi, novimi črkami. Na zahtevo Vam radevolje pošljemo naš “17-centov-na-dan” načrt. Naslovite: Sales Department.
OLIVER TYPEWRITER BLDG.. CHICAGO.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
weekly
Pnbliahed by M V. KONDA <& CO. 1809-1815 Loomis Street CtUcago, IHInoU.
Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.____________________
»Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
—-------------- in velja ——----------------
1A AMERIKO:
Za celo leto......
za pol leta....
1A EVROPO:
Za celo leto......
za pol leta....
...........12.00
...........11.00
12.50 tl .25
Naslov za dopise in poSiljatte je
GLAS SVOBODE
1809-1813 LOONIS STR.	CHICAGO, IH
Pri spremembi bivaliSča prosimo naročnik ia nam natanino naznanijo poleg Novega tud Bvabi naslov.
beguncev. Med njimi so bili prišli Sehurz, Sigel in Hecker in veliko stotisočev, ki so pomagali končati bratomorno vojno. Politični povodi so bili podlaga nemškemu naseljevanju koncem sedemdesetega in osemdesetega leta. Povzročeno je bilo po anti-socialističnem izjemnem zakonu. Irsko naseljevanje osemdesetega leta je bilo résultat preganjanja deželne zveze po angleški vladi. Tisti znak ima pričeto priseljevanje ruskih podanikov z leta 1883. Preganjani Judi in druga plemena so prišli v to deželo, da si poiščejo zavetja in nove domovine.
“Vprašanje mehikanskih vbež-nikov ni baš tisto, ker le-ti begunci ne mislijo ostati v tej deželi. — Toda čisto naravno je vprašanje za politično zaščito, ki velja za
til
ZAVETIŠČNO PRAVO.
Da tu v Ameriki dirjamo s sedem miljskimi čevlji v temno nazaduj aštvo, to vidi vsaki kdor le oči ima in če ga ni bog ustvaril v svoji najhujši “sveti jezi”. Vse kar vzamemo v roke, vse kar čitamo, vse vpije : Nazaj, nazaj v srednji vek in še dalje nazaj !
Da pri bogu! zakaj nazaj in ne naprej ? !
Odgovor je enostaven: Kapitalisti, ki so v Ameriki edini posta-vodajalci in vladarji, se bojé raznih unij in pa — socializma. Anarhizem je samo pretveza. O anarhizmu ne čujemo nič, tedaj ga tu sploh ni ali pa je v tako neznatni manjšini, da ni vredno govoriti o njem.
Toda kapitalisti in njih klečeplazci morajo imeti izgovor, pretvezo, da dosežejo svoj namen, in naj se poslužujejo sredstev kakor-šnih hočejo, samo da so njim v korist. ‘Namen posvečuje sredstva,’ je temeljni uk jezuitov, in ameriški kapitalisti si tudi ne delajo sivih las ipri izberi sredstev, kar nam kaže sledeče:
Senator Root — new yorski zadružni odvetnik —, je vložil dodatek k naselniškemu predlogu, ki zabranuje bivanje v Zđr. državah vsakemu političnemu revolucijo-narcu. Toda socialistični poslane Berger je v komiteju temeljito posvetil dodatku kakor tudi Rootu ter dodatek označil za kršitev vseh tradicij dežele.
Iz Bergerjevega govora posnamemo in podamo našim cen j. čitateljem sledeče:
“Romarji iz Massachusetts, so bili beguni,” je rekel Berger, “ki so bežali pred političnem in religioznem preganjanjem v svoji domovini. Nekoliko pozneje so angleški katoliški beguni vstanovili Baltimore. Le-ti so iz tistega povoda, kot prvo imenovani, ostavili rodno zemljo. Hugenoti, francoski ubežniki v Južni Carolini in Hu-siti ter moravski brati v Severni Carolini, so mnogo pripomogli k ustanovitvi teh občin; takisto Wm. Penn in kvekarji (vrsta verske sekte) v Pennsylvaniji. In vsi ti ljudje so bili religiozni in politični beguni. Naseljevanje iz Nemčije pod Daniel Pastoriusom, kateri je ustanovil Germantown, ki tvori del Pennsylvanije, in drugi vsi so bili beguni, ki so važno u-logo igrali pri razvoju te dežele.
“Beguni so tudi bili zavezniki in kraljevi morilci, kateri so o-stavili Anglijo, ko so Stuarti pod Karlom II. zopet prišli na krmilo. Ti poraženi uporniki so se naselili ob Atlantičnem obrežju in osobito v Virginiji. Rodbine Fairfax, Washington in Groff so bili eni izmed teh beguncev.
“Znameniti nemški priseljenci iz leta 1833 so se naselili v sred-njenC Zapadu in Texasu radi agitacija za večje politične svobode in r'eakcije liberalnih teženj v Nemčiji. Le-ti emigranti bili so begunci, in večina od njih visoko izobraženi možje — nek eminenten jurist je bil tudi med njimi — in še danes govorijo stari naselni-ki v Painesville, pri Milwaukee, o “Latein-Farmern” — latinski farmerji — iz tistih dnov, ker so več razumeli o Juliju Ceasar in Horaziu, kot o poljedelstvu.
Priseljevanje Ircev leta 1847 je imelo tolik résultat Daniel 0’Con-nell-jeve agitacije, kot posledica slabe letine krompirja.
‘ ‘Prav močno priseljevanje Nemcev po letu 1849 je bilo brez-dvomno naseljevanje političnih
vzneseno dolžnost že izza pradavnih časov proti državljanom sosednih dežel. Mimogrede rečeno, da revolucije ne bodo nikdar nehale v Mehiki, in nikoli ne bo tam pametne podlage, dokler ne bo rešeno zemljiščno vprašanje in dokler ne bodo poljedelci faktično lastili’ zemljo, katero samo sedaj obdeljujejo.
“In "zakaj naj bi se bojevali naši prijatelji v Texasu, proti zaščitnemu pravu političnih begunov? Obsežna država Texas se i-ina zahvaliti za svojo ustanovitev revoluciji v Mehiki, baš slični oni, ki jo sedaj vodi general Orozco v 'Chihuahua in edino s to razliko, da “¡Sam Houston”—prosi “¡Strica Sama” zaščite, — ki jo bo tudi dobil.”
Berger razmotriva potem komiteju dogodek Martina Kosta iz leta 1851, ko je vlada ‘Zdr. držav poslala vojno ladjo za varstvo o-grskega begunca, ker se je izjavil da postane Američan. “Ob sebi umevno, avstrijska vlada je bila vložila protest”, nadaljuje Berger, “ali vlada v Washingtonu je dala takoj resolutno ipripoznanje o postopanju kapitana Imgraham in državni tajnik Wm. L. Marcy je izdal okrožnico, katero naj senator Root študira v lastno korist.
Ingraham je bil nekaj časa sloveč junak in kongres mu je s podelitvijo svetinje (medalijo) plačal trud, ker je ogrske begune ščitil proti avstrijski vladi. Od takrat,” povdarja Berger, “so naši državniki, republikanci kot demokrati, na obžalovanje vredni način spreobrnili svoje naziranje o svobodi in ljudskem pravu. Poglavitne ideale naših sedanjih demokratičnih politikarjev, so menda podedovali po Marcy, katerega geslo se glasi: “Zmagovalčev je plen.”
Toda še hujši kot lov na javne urade je duh, ki je povzročil Roo-tov dodatek. To je v najhujšem zmislu reakcionarni povratek, k tiranstvu starih časov in pripo-znanje politike absolutne monarhije novejšega časa.” —
Še nekaj o potopljenem parniku “Titanic”.
V Washingtonu je 20 rešenih čakalo, da pridejo na vrsto pred “Titanic” preiskovalni komite, ki je priče zaslišaval o grozni pomorski tragediji. Bili -so žalostni in molčeči možje, ki jih je na povod trdovratne White Star Co., cela tropa detektivov neprestano stražila. Niso se smeli pritoževati proti temu nezaslišanemu nasil-stvu ali protestirati proti odredbi, ki je krutost napram vsakemu plemenitemu človeškemu čutu.
Tudi ni izključeno, da ako bi bili protestirali, zaznamovani bi bili na vragsigavedi kolikih črnih listih.
Koneeno se je posrečilo nekemu časnikarskemu poročevalcu, da je enega čakajočih (bil je na “Titanic” za strežaja) dobil, ki se je ž njim podal v razgovor ter ga iz natlačeno polne dvorane od-vel. Ko se je časnikar kot socialist legitimiral, pridobil si je zaupanje strežaja, in pričela sta nastopni razgovor, kakor pravi časnikar :
“Jaz mu pokažem mojo strankarsko legitimacijo in izkaznico kot član “International Typographical Union”, in mu rečem, da bi rad izvedel o “ Titanic dogodbi, kar bi za socialistično časopisje rabil.”
“Dobro, brat, odvrne, “jaz tudi pripadam h uniji in sicer k Independent Labor Party.”
“Nekolikokrat se je nervozno ozrl, da se overi, da nas nihče ne zasleduje ter sem mu moral obljubiti, da ne izdam njegovega i-mena, ker sicer nikdar več posla ne. dobi.”
“Presenetilo me je, ko je rekel, da od 900 vposlenoev na “Tita-nic” je bilo samo 75 izve'žbanih pomorščakov. Ostali so bili stevardi, porterji, kuhi, natakarji — ljudje kakoršni delajo po velikih hotelih. Veliko teh so prvič popotovali. ’ ’
“Meni je žal, da je naših ljudi tako malo rešenih”, reče stevard. “Smrt bogatih pomeni več denarja za sorodnike, toda mi reveži ne dobimo ničesar in kaj dobe revni otroci, kedar zgube reditelja? E-den mojih vrstnikov, ki je vtonil zapušča ženo in šest otrok in staro mater. Kdo bo za nje skrbel?
Ameriški bogatinci.so odgovorni za pomankanje rešilnih čolnov itd. Mi vboge pare smo morali stanovati stlačeni kot slaniki, med tem, ko oni imajo salone, plesne in biljardne dvorane itd.. Zakaj mora moštvo za pomankanje rešilnih čolnov plačati in vto-niti?
Meni je žal, ko niso eni naših ljudi, potem ko so bile ženske in otroci odpravljeni, silnejše poskusili rešiti se. Tisti, ki v Wash-in^tonu, kot priče izpovedo, najbrže pri Int. Marine Co. ne bodo več vposleni. — Ti ljudje morajo napram J. Bruce Ismay in Franklinu izpovedati obtežilno,.
Naša edina nada je v tem, da spravimo več delavcev v poslansko zbornico, in da se potem iz-premenijo zakoni o stavkah pomorščakov, rešilnih napravah itd. Potem bomo tudi gosposko zbornico odpravili.
# # *
Dostavljamo še, da po informaciji nekega angleškega lista, je bilo v medkrovju “Titanic” 711 potnikov, in sicer 456 moških, 179 žensk in 76 otrok, od katerih je bilo skupno baje samo 176 rešenih. —
KRŠČANSTVO IN SUŽNOST.
Angleški duhovnik Harris, 'ki je šel po naročilu družbe za odpravo robstva in obrambo domorodcev, v 'Zapadno Afriko, da preišče tamkajšne razmere, osobito pa v Kongo-državi ter portugiš-kih posestvih, je silno neugodno poročal o postopanju z zamorci. Dognal je zboljšanje položaja vsled prizadevanja portugiške vlade z ozirom “novačenje”, (to se reče ropanje) delavcev na deželi (Angola). “'Toda položaj sužnjev na otokih (osobito Sao Tho-me, kjer jih v kakavnih nasadih vposljujejo) — je v protislovju z dostojnimi delavskimi pogodbami — in pogoji za njih osvojitev dajo resno misliti. Jaz ne vidim nika-koršnega izhoda, kot portugalsko vlado na to siliti, da osvobodi vsih 30 do 40,000 .robov v kakavnih nasadih v teku določenega časa.
Vzlic vsemu trudu človekoljubnih, in osobito naših belgiških so-drugov, vladajo žalostne razmere v Kongo-državi. Tu so domačini pravili, da je praksa uprave še vedno ista, kot je bila za časa raz-
bojniškega kapitana Leopolda II. Obtožbe napram postajam so sko-roda splošne ter zadevajo vsakovrstna tiranstva. Proti neki postaji se sedaj vrši preiskava, zaradi dosmrtnega bičanja nekega domačina. Dva mlada moška sta me prosila za mojo pomoč napram enemu, ki je njih očeta nabodel, toda bala sta se toliko, da se nista upala, mene spremiti do bližnje oblasti. Neki poglavar je rekel, da belgiška uprava hodi po isti poti, kot je hodila stara Kon-go-država. “:S prva malo gumija, potem polne koše — nasprotno pa bič in ječa! Sedaj se reče:	1%
franka davka (davek se z gumijem odplača), potem 6, in sedaj 9 frankov. Kmalu bodemo morad prinesti polne koše frankov — a-ko ne, dobili bomo bič in kaznilnico.” Vže beseda “gumi” zadostuje, da opaziš grozo na obličju domačinov.
Harris priporoča za odpomoč in za vstanovitev družbenih organizacij in zastopstev v posameznih misijonskih družbah. Toliko časa da komite nima zastopno-pravo, ne bo mogoče dati vspešne pomoči. Razven tega priporoča razširjanje krščanstva. A pri tem je vendar znano, da se katoliški kon-gomisjoni in vlada prav izvrstno razumejo.
*
Da vidimo kako postopa kapital s delavcem nam pač ni treba iti v Kongo — Afriko. Lepe vzglede imamo tu v svobodni Ameriki. Res je, da se slaba godi zamorcem v državi Kongo, da jih bičajo in pretepajo in vganjajo prav nečloveško s temi stvori in ali se morda svobodnemu (!) delavcu v A-meriki kaj bolje godi? Prav nič. Tovarne, plantaže in stroje lasti kapital, delavec pa pridne roke. Če kapital zahteva, da delavec da poslednjo kapljo krvi ali moči, pa jo mora dati.
Oni bori zaslužek, ki mu ga da kapital kot plačo, mora delavec dati zopet nazaj kapitalu. Plačati mora najemnino, plačati mora za jestvine, plačati mora za lastni izdelek.
Delavec plača kapitalu veli-kansk davek vsaki dan. Predno se zbudi narastel je rent kar čez noč do 50e, ko zakuri peč j’e že začel prispevati premogarskemu trustu in predno je pojedel zajtrk ima že nad $1.00 stroškov, a zaslužil ni še centa. Ko gre na delo plača street karo; zopet taksa železni* škemu trustu, in tako se nabira in ipobira davek od delavca celi dan, celi teden, vsih 365 dni v letu.
In kaj ima delavec od tega? — Nič. Trudne roke, vtrujeno glavo — izčrpan je, onemogel — pripravljen plačati zadnji davek pogrebniku in duhovnu.
Kaj koristi prazno besedičenje mirovnih delegatov, takih kot je
n.	pr. filantropist (!) Andrew Carnegie, miljonar in lastnik jeklarn, železnic, premogovnikov in rudnikov. Na eni strani izda milj one za filantropiene namene na drugi strani pa izžema slabotne delavce. Ko bi že dal svoje miljo-ne nazaj delavcem, bilo bi pravično, a tako pa kot on dela, ni nobeno pravično dobro delo. Za delavca bi bilo boljše, ko bi Carnegie obdržal darove za se in ne sle-
pil in mamil delavstvo s svojo farizejsko filantropijo.
Na eni strani se pogaja za mir, na drugi strani pa drži delavca privezanega pri delu — da se ne more ganiti. To ni filantropija, to je farizejstvo.
Preračunjeno je, da Carnegije-vi delavci povprečno zaslužijo o-koli $1.75 na dan (12 urno delo), to še ni toliko, da bi mogli dostojno živeti in svojo družino prehraniti. Kdor dela 12 ur na dan ali 84 ur na teden, ta pač nima časa posedati pri knjigah in pohajkovati po zavodih, katere je ustanovil filantropist Carnegie. Oče, ki zasluži $1.75 na dvanajst ur ni nikakor vstanu, da bi dal študirati svojih sinov in hčera v Camegije-ve ali Rockefellerjeve zavode. — Tak človek — delavec komaj čaka, da mu hčer ali sin odraste, da ga spravi v delo in da s par tolarji na teden pomaga — za potrebščine.
Iz tega je razvidno, da vsi mi-ljoni, katere je potrošil Carnegie ali kateri drugi filantropist, niso namenjeni za delavce in njih o-troke.
Ta filantropična dela in ti zavodi, sezidani od takih filantro-pistov so za otroke bogatinov, to je bodoče delodajalce. In v teh zavodih se mladima uči izkoriščanja svojega bližnjega.
UPRAVNIŠKI PREDAL.
Pri pregledovanju knjig smo o-pazili, da je mnogim naročnikom potekla naročnina in da je še nekaj takih naročnikov, katerim smo pošiljali list, ne da bi se isti zmenili za poravnavo naročnine. Poštni zakon pravi, da vsi tisti, ka terim je naročnina potekla in izdajatelja ali upravitelja lista ne obvestijo, da jim ni treba več lista pošiljati, se smatrajo za nadaljne naročnike in jim sme upravnik pošiljati list za nadaljne leto ter i-ma tudi vso pravico zahtevati naročnino. Ravno isti zakon pa prepoveduje izdajateljem listov pošiljati list takim naročnikom, ki dolgujejo na naročnini nad eno leto.
Ker ne želimo priti v navskrižje s naročniki in poštno upravo sedaj zadnjič opomnimo vse tiste naročnike, ki dolgujejo na naročnini, da isto poravnajo še ta teden, ker drugače jim bomo (dasi ne radi) list s prihodnjo številko vstavili.
Mnogim smo poslali opomine in pisali pisma zastopnikom tako, da ne bo noben mogel potem reči, da smo mu list vstavili predno smo ga posvarili.
Ne vemo zakaj naj bi ravno slovenski listi morali brezplačno prihajati na domovanja rojakov, ko vendar nima noben list takega kapitala, da bi mogel izhajati, brez vsake podpore.
Tisti, ki ne bodo lista Glas Svobode prejeli prihodnji teden, si lahko mislijo zakaj smo jim list vstavili.
Mnogekrati se pripeti, da nekateri naročniki ne dobe Glas Svobode redno in se pritožujejo na u-pravništvo radi te nerednosti. — Največ je vzrok te nerednosti naročnik sam in to radi tega, ker nam ni poslal popolnega naslova, ali je izpustil boxno številko ali.
Delavec plača kapitalu velikanske davke, najveeji izmed tehje .življenje. Mirovni delegati darujejo miljone, ki so jih izprešaliiz delavstva, da ohranijo mir, to jeda delavca obdrže v temi in zmoti.
je napačno zapisal hišno številko-ali kaj druzega. Vsak naročnik,, ki to-le čita naj obrne list na prvo stran in si ogleda, če je naslov prav napravljen. Če najde kako napako nam naj to takoj sporoči.
Pošta nam je že v tretjič vrnila list naslovljen na A. Prangeš,, Milwaukee. Seveda lista ne dobiva in se menda na tihem jezi, češ,, denar so pobrali, lista pa ne pošiljajo.
Takih je več slučajev in kdor lista redno ne dobiva naj pošlje pravi naslov.
Nek rojak nas vprašuje, če res mislimo list dvakrat na teden izdajati ali samo “blufamo”. V odgovor na to rečemo, da list bomo izdajali še to leto dvakrat na teden in za isto že pripravljamo. — Ravno kedaj bo izšel dvakrat na teden pa še sami za gotovo ne vemo, ker baš ne znamo kako hitro bomo v stanu sezidati lastni dom in tiskarno. Načrte in drugo imamo že vse v redu edino kar nas najbolj skrbi je fakt, bomo-li v stanu izdajati list, če ne dobimo onih obljubljenih 2000 NOVIH naročnikov. Zanašamo se na zveste naročnike, da bodo po svoji moči agitirali za list in pridobili nove naročnike, ter nam tako zagotovili obstoj. Na noge toraj! A-gitirajte za Glas Svobode!
Ko bi imeli povsod take zastopnike, kot je Lenko v Milwaukee, Judnič v Ely, Senuškar v Witt, Zajc v Arkansas, ¡Pogačnik v E-veleth, Praček v Claridge, Skubic v Chicago, Kranjc v W. Va. Smuk v Clevelandu in še par drugih, pa si bi upali list izdajati ne samo dvakrat na teden, ampak vsak dan. Gori navedeni zastopniki rimajo ta rekord, da imajo skoro do cela vse naročnine pobrane, da se skoro vsak teden zglasijo z novimi naročniki in da takoj, ko e-nemu naročniku poteče naročnina, dotičnega obiščejo in ga na novo naroče.
Dobro idejo ima zastopnik I.. Smuk v Clevelandu, ko namerava to največjo slov. naselbino preploviti z zastopniki Glas Svobode. Po njegovem načrtu, bi bilo več zastopnikov in vsak bi imel svoj okoliš, kjer bi nabiral naročnike itd. To je dobra ideja in se s tem strinjamo, ter priporočamo rojakom po drugih večjih naselbinah, da isto store. En sam zastopnik v taki naselbini kot je Cleveland, Joliet, Calumet itd. ni kos ogromnemu delu, posebno, če ima poleg tega kaka druga opravila, kot ravno Smuk, ki drži baje sedem društvenih uradov, poleg tega pa je zelo aktiven na odru, pri igrah vprizorjenih od društva Lunder-Adamič.
V slogi in sporazumu se največ; napravi. Kedar zastopniki delujejo v sporazumu s upravnikom, tedaj gre delo z veseljem od rok. — Vsak rad stori svoj delež in se ne vstraši dela.
Književnost.
“Slovenski Ilustrovani Tednik”’ se je tako spopolnil in razširil, da smo lahko ponosni, da imamo Slovenci, čeprav smo 'majhen narod,, takšen list. Priobčil je že toliko, slik in primernega čtiva n. pr. o “Glasbeni Matici”, o amerikan-skih Slovencih, o slov. pisateljih Cankarju, Finžgarju, Turnerju,, Funteku itd., da mu pač nikdo ne more odrekati velikega narodno-kulturnega pomena. Priobčuje pa tudi slike o aktuelnih dogodkih n. pr. o potopljenem parniku “Ti-tanicu”, o nesreči na Stolu, o avtomobilski nezgodi pri Ljubljani itd., da je za v sakogar zanimiv. “Slov. Ilustr. Tednik” je gotovo» najbolj primeren in važen slovenski časopis, da razširja prosveto v najširše sloje naroda. Slov. Ilustr. Tednik zasluži torej najizdatnejšo podporo in pozivamo vse zavedne Slovence: Naročite si “Slovenski Ilustrovani Tednik” in razširjajte ga! Celoletna naročnina za Ameriko stane $3. Naslov: “Slovenski Ilustr. Tednik”, Frančiškanska ul. št. 12 'Ljubljana, Kranjsko — Austria.
— Prijeli smo drugo, to je maj-nikovo številko “Naš Gospodar”, ki obsega 32 strani raznovrstne in koristne vsebine. “Naš Gospodar’' je edini slovenski list v Ameriki, ki se izključno bavi z gospodarskimi in gospodinjskimi predmeti. Stane na leto $1.00 in se naroči: Naš Gospodar, 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
Ustanov. 21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVINI ODBOR:
PKEDBEEHNIM: Jos. Ha/uiptmnn, Darraghi, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
PAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
RAPMN/EKAR: Ivan Flere, Adam ¿burg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTPON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
«LA± ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
O«. GEORGE BOEHM, Aroma, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
EGIPTOVSKI JOŽEF.
Vsi se še dobro spominjamo pravljice iz zgodb starega pisma o Egiptovskem Jožefu, kako so ga bratje najprvo radi tega, ko ga je imel oče najraje vrgli v vodnjak, ko pa so tuji kupci tam mimo prišli, so ga iz vodnjaka potegnili in istim prodali. Kako je prišel Jožef v Faraonovo deželo, in kako ga je Faraon predsé poklical, da mu je razlagal sanje in ga potem postavil za svojega hišnika. Kako je Jožef v rodovitnih sedmih letih spravljal pridelke v shrambe za poznejših sedem suhih in nerodovitnih let, ki so po sedem rodovitnih nastopile itd.
Odtod naša povest.
*
Gospod bog se je v nebesih po trudapolnem delu vsedel v svoj kraljevski stol in trdno zaspal. — Nadangel Mihael je s mečem v roki stal v njegovi bližini in odganjal male poredne angelne od prestola, da bi ne zbudili gospoda boga s svojim blebetanjem. Na enkrat pa se začuje velikanski ropot.
“To je dolj na zemlji,” pravi sv. iPeter.
“Herr Gott! ’’ zaupije nadangel Mihael. “Če mi le boga ne zbudijo.”
Ropot pa ni hotel ponehati, o-bratno je postajal vedno močneji in silneji.
Naposled se gospod bog, po par letnem spanju res zbudi, si poma-ne oči in reče: “Kaka molitev pa je vendar to, in zakaj se gre?”
In Peter je odgovoril: “To vender ni molitev gospod bog temveč upor.”
“Upor?” je začudeno vprašal bog. “In zakaj?” Nato pa se mu je potemnil obraz.
Med tem je sv. Peter pazno poslušal, in ko je spoznal, za kaj se gre, je odgovoril: “Ne, lačni so, zato tako upijejo. Vse je tako grozno drago, oni na zemlji pa nimajo, da bi se do sitega najedli, da si je vsega dovolj; in to je grdo, in mislim, da gospod bog bi naj v tem oziru nekaj ukrenil, ali naj pa pošlje grom in strele, da jim usía zamaši.”
Bog se je razsrdil nad Petrom in mu ukazal: “Poberi se k vratom ti stari grešnik ti, in ne vtikaj se v moje stvari ter vedi, da le jaz sem gospod bog. Ako pa oni spodaj nimajo kaj jesti, potem se jim mora pomagati, ker kaj taeega ne trpim pa tudi ne sme biti, dokler pustim da zemlja toliko rodi, da si nekteri nimajo nikdar dovolj.” Nato se je obrnil gospod bog na Petra mu s prstom požugal in rekel: “¡Sedaj pojdi, poišči Jožefa in ga v mojem imenu pošlji na svet, da zadevo uredi, ker le on razume take stvari. Reci mu tudi, da se požuri in zadevo čim prej v red spravi. Pomanjkanje naj odpravi drugači mu pokažem, da bo pomnil. Takih dogodljajev ne maram, ker sem pravičen, v ostalem me pa pustite v miru. Jaz želim in hočem mir”.
In sv. Peter je šel, da poišče Jožefa. In ko je hitrih korakov stopal po ulici devetih nebes, kjer je stal božji tron za one revčke ki nimajo smrtnega greha pa vendar ne morajo v prva nebesa, koga sreča? Nikogar drugega ko hudiča samega.
“Dobro jutro gospod sveti Peter! Kam pa tako naglo, kam?” Ga je ogovoril hudič ter se nasmejal, kot bi bil najboljši Petrov prijatelj.
Toda Peter se ga je ognil daleč stran ter ob enim upil nad
njim:	“Mar je to tvoja stvar?
Poberi se od tod satan peklenski, pa hitro!”
“Nikar tako robato sveti Peter! Pusti revnemu vragu, ki i tako v nebesa ne more, da se na-vžije malo čistega zraka! In, kam pa je sveti Peter vendar namenjen tako brzo če smem vprašati?”
“Herr Gott! Prav gotovo po tvoji krivdi, ti peklenski vrag ti!” je še vedno rentačil Peter nad njim. “Ti si kriv, kadar ljudstvo na zemlji pomanjkanje trpi, koder ima zopet vsega dovolj pa namesto, da bi molilo in boga očeta hvalilo pa preklinja! Pa plačal boš ti vrag peklenski to, le dobro si zapomni. Sedaj grem, da poiščem Jožefa, da stvar uredi in odstrani pomanjkanje.”
“Krivico mi delaš, velikansko krivico sveti Peter!” Odgovoril je vrag Petru na njegova sumničenja, “Toda dragi, ti greš po Jožefa, da ga pošlješ da odstrani pomanjkanje? Čudno, zelo čudno! Ali pa je gospod bog povedal, katerega Jožefa, da pošli? Dobro vem, da je več tucatov Jožefov v nebesih.”
Sveti Peter začuvši to hudičevo razlaganje se je z dlanjo roke vdaril po čelu ter rekel: “Ježeš Marija! Prav imaš, pozabil sem vprašati boga, katerega Jožefa je mislil, in sedaj, kaj naj storim?”
“Čuj!” Reče vrag z nasmehom obrnjen proti sv. Petru. “Katerega Jožefa naj je gospod bog mislil je pač lahko vganiti, to ni noben drug kot Egiptovski Jožef. Le on mora to biti, ker le on je, ko je bilo pomanjkanje na zemlji, dal Faraonu tak dober svet, da je kralj spravljal vsa žita po deželi; je toraj gospod bog gotovo mislil Egiptovskega Jožefa.”
“Gotovo, gotovo!” Je ponavljal sv. Peter ves razveseljen, ko mu je vrag tako drage volje pomagal iz zagate.
“Bistre glavice si,” reče Peter vragu s nasmehom. “Hvala ti toraj moj dragi beleebub, zapomnil si bom tudi, da ti še kedaj povrnem uslugo za uslugo. O prvi priliki ti pošljem tolsto dušo za pečenko.” In šel je. Našel je Egiptovskega Jožefa in ga poslal na zemljo sam pa se vrnil v gornja nebesa nazaj.
Jožef se je podal na zemljo. — Njegovi rojaki so ga sprejeli z velikanskim pompom, in tako je postal Egiptovski Jožef eden naj imovitejših gentlemenov v Egiptu, ker je spravil vse pod svojo oblast in okrilje. Sv. Peter je pa postajal z ene noge na drugo, ko je videl, da upitje ne poneha marveč narašča vedno večje in večje. Zamahnil je z dolgo svojo suho roko in zavpil doli na zemljo: “tiho, tiho!” pa tudi to ni pomagalo, in ker je bil “šunder” vedno večji in večji se je gospod bog zopet prebudil ter rekel: “Kaj pa je vendar to, da nimam miru, ali res ne bo več nobenega miru? In ti stari Peter, si li morda pozabil sv. Jožefa poslati na zemljo, da stvar uredi.”
Peter se je ves zelen od jeze popraskal po goli glavi, obraz mu je postal bled, oči so se mu vdrle še globje ter po dolgem odmoru jecljaje odgovoril: “Sveti Jožef, ali si rekel, gospod bog, sv. Jožef? Povem ti, da nisi imenoval sv. Jožefa, gospod bog, in tako sem si mislil, da si — ti sam mislil Egiptovskega Jožefa ...”, in glas ga je zapustil.
“Ti osel!” zrohnel je gospod bog nad Petrom.” Ali si poslal Egiptovskega Jožefa? Sam vrag
ti je moral vdahniti to misel v tvojo neumno glavo! Kako vendar si mogel misliti kaj takega, ti butec neumni prismuknjeni, da bom vdaril revno ljudstvo z onim zvitim Židom, ki nežna drugega kot pod ceno vse pokupiti in potem drago za velikanski dobiček prodajati, in ki je vboge Egipčane do kosti odrl za svojega lakomnega Faraona? Poslati bi i-mel mojega očma, razumiš, mojega očma, kateri je bil sam reven, ko je bil še med ljudstvom, in toraj ve kako se imajo, kaj zahtevajo in kako jim je pomagati! Takoj pritiraj Egiptovskega Žida nazaj, ker lopov je dovolj navihan, da mi proda cel svet vragu če se mu splača. Sedaj hiti, in ne pridi mi pred obličje predno zakleneš Žida v deveta nebesa, kjer je najbolj varen kraj zanj.”
Tako je govoril gospod bog, Peter pa je dirjal, da vjame Žida Egiptovskega Jožefa pa bilo je že — prepozno.
Peter je preletel že ves svet pa Jožefa le ni mogel dohiteti. Čez dolgo časa ga je vendar iztaknil in mu ukazal, da mora takoj nazaj, toda Judi so se vprli rekoč: “To ne gre. Egiptovski Jožef nam je dal toliko naročil, katera se je zavezal držati. To ne gre! — Če ga pa gospod bog le vzame, prelomi stem postavo.”
In Egiptovski Jožef je še danes med nami.
CLEVELANDSKA KRONIKA.
Že par tednov imamo v Clevelandu spomlad. In ti pomladni dnevi so tako lepi, da jih je vse veselo. In kot praktični amerikan-ci gledamo, da to lepo pomlad izrabimo v priljubljeni šport. Šport nam odžene dnevne skrbi, razvedri duh in telo pokrepča. Dandanašnje ni shajati brez športa. — Šport je tista kulturna zadača vseh narodov, ki hočejo med svetom imeti kaj veljave in veljati kot narod kulture. Seveda se športi dele v vsakovrstne dele in čase; je kohjski šport, ki je menda vedno v modi; je drsalni šport, ki se proizvaja menda le pozimi, torej je zimski šport. Najnovejši šport, ki ga je izumela človeška duša pa je pomladanski šport, kateremu prorokujemo tudi poletno sezono in to je:
V boj za muhe.
Taka je najnovejša parola današnjega športa, ki je objednem modern in dobičkanosen. In vse povsodi je videti lopatce, Sabljiče, tomahavke, puške, pičefajle, ki vse te ostro brušene ostrine obljubljajo boj muham, tem priljubljenim človeškim tovarišicam v toplih dnevih. Vse vpije in kriči: smrt muham, percat muhe, kakor avstrijskim državnim poslancem pred volitvijo. Pereat muhe, to se tako sliši kot nekdanji pozdrav: servus kolega, ki se je odzvajal, sergus in tudi v bobnečem basu je donelo vse vprek servus, pa tudi v piskajočem tenorju se je pelo slavo serbusu, ki se je odzvajal v tenkem: ser—us!! Taka je pa danes z mušjim pozdravom:	smrt
muham, pereat muhe, o ti nedolžne živalce, kdo bi si kedaj mislil, da bo razsvetljeni človeški orjak napovedoval smrt s takim bojnim klicem tako majhnemu muhastemu nasprotniku.
Šport je šport, denar je pa denar, ki dandanašnje nebo oblači, strelo napravlja, da svet trepeče v njegovi moči, in končno ta denar napoveduje smrt muham. Premislite, kdor bo več muhastih src spravil pod zemljo, ta bo imel večjo denarno nagrado. Take nagrade me spominjajo onih šolskih let, ko so na Kranjskem napovedovali boj kebrom in smo tudi kričali : smrt kebrom, ker so nam ob-ljubljevali za kebrove glave de-narca. Pa smo lezli na vse zgodej v hrastove gozde kjer je največ tega zaroda, oboroženi seveda z rjuhami, vrečami, vrvmi, pipci in grabljami; nežni spol, naše šolske tovarišice so imele seboj poleg objokanih oči, pa ne vsled sočutja nad kebrovo zadnjo uro, ampak hm, ker so morale tako zgodno u-ro iz topi j e postelje, te so imele seboj še igle in šivanke in druge bodice, da bi kakemu puntarskemu kebru, ki bi nameraval vprizoriti revolucijo spustile revolucijonar-ško kri. No in nabrali smo jih cele vreče in jih prinesli v šolsko sobo, pa učitelj je nagloma po o-pravkih odpotoval, ni imel torej kdo meriti isti dan naše kebre in nam odšteti tiste nagrade. Pustili smo torej vreče in kebre prenočiti v šolskem poslopju, tolažeč se, da drugi dan bo prišel dan plačila.
Drugi dan v jutro, o joj, vreče so bile prazne, kebri so pa lezli in lezli povsod, cela črna vojska jih je bila in frčali so nad nami, da se nam je kar v glavah mešalo. — Mesto nagrad smo dobili pa grde očitke, da kakšni junaki smo, ko še kebrov nemoremo strahovati. In letošnje muhe, pravzaprav jih še ni, manjše so kot kebri, kdo zna, če ne bodo katero zagodle, da nam bo ostalo živo v spominu, kedaj smo klicali pereat muhe!
Konkurenca se bliža.
Komaj in še komaj je naš mestni svet, zavzel za vse modro in dobro, razglasil muhaste nagrade, že so se pojavili na solnčnem o-zorju krivo gledi konkurentje, ne-vošljivci v pravem pomenu. Mi se še z orožjem nismo dobro pripravili, muhe še nas niso počastile s svojim posetom, že se je dobil nekak predsednik, vrag ve, če je res in kak je, toliko je pa res, da je to domišljevano človeče sklicalo vse izkuharje, izkuhe in izkuhar-ce, kuharce in vse take ljudi, ki se jim lahko na konci pritakne kak, uhe in uharce. Sklical jih je pravim na nekak miteng in jih tam, seveda ko so se vsi že zbrali in so glasnejši jeli klicati_kaj pre-zident misli ali kaj de!a, takrat se je prezidentovska krota dvignila in začelo skozi nos pihati, škileč prav hudo na obe očesi:
Žlahtni izkuharji, izkuharce in sploh vsi!
Letos se začenja nov šport, ki nam bo kolikor toliko škodil nam in naši obrti. Da pa ta udarec namenjen nam, odbijemo in naj ga dobi kdor ga hoče, to je naša dolžnost in tudi namen današnjega veličastnega shoda. (V sredini se sliši odobravanje, pa med klicatelj ima polne usta fižola, zato tepta samo z nogami). 'Šport se je pričel in naši, nam vedno nasprotni mestni očetje že sede za mizami, na katerih so polne vreče denarja, ki ga bodo dobili oni mu-hoborci, ki bodo največ muh pokončali. (Medklici: sramota). — Premislite, za deset muh» ali muhic bode mestni blagajničar splačal #0.01 iz mestne blagajne (klici: to je švindelj, lumparija). Za vse se mestni očetje menijo samo za nas nimajo pametnega predloga. Vprašam vas, ljubi tovariši, kdo je tisti, ki sv. pisemsko vrši dolžnost — lačne nasitit, žejne napojit. Kje pa je pisano pobijajte in lovite muhe, muholovcem pa dajte nagrade. (Klici: na vislice ž njimi. To je banda!) Sedaj pa poglejmo kako bodo naši gosti vsled naših zaslug bogateli in se redili in vse to na naš račun. Kje se več muh najlažje ulovi brez truda kot v naših izkuhih. Še predno donesemo gostu juho na mizo že krili pet do šest muh v njej, mimogrede uskočijo tri ali štiri, in gospoda moja, gost ima dovolj število muhic, da mu mesto kot muš-jemu junaku prizna nagrado. — (Klici po vsej dvorani lumpje, tatovi, ti kradejo naše zaklade). — Gospoda, prosim mir, najbritkejše še le pride. Saj sem že rekel, že v župi ima priliko do lepe mestne nagrade, in kaj mu je treba narediti drugega nego prestrašene muhe pobrati iz župe predno je užije in že ima nagrado v žepu. Lepi časi se bližajo za naše goste, a lepi, če pomislimo, da že župea da priliko za jedno nagrado, kje so pa druge drobnarije. V mleku se muhe rade zbirajo in samo jeden-kratni mahljaj in že je v mleku dovolj lepih, rejenih muh za nagrado, v kavi istotako, v prikuhah istotako, kaj pa šele i\a maslu tam se pa dobe dve tri ali štiri nagrade. (Klici: tudi deset nagrad se dobi v dobri letni.) In kaj imamo, častiti zborovalci mi od teh nagrad, nič in zopet nič k večjem kako grdo nehvaležnost od tistih gostov, ki nežna j o še ceniti rejenih domačih živalc na krožniku. (To so patentirani filistri, pesimisti, in brbasti pesniki). Jaz pa pravim, častiti kolegi, naša zasluga je, če plavajo muhce v žup-ci, naša zasluga če zbrenče živalce na maslo in mleko itd. zato hočemo nagrade tudi za nas. (Klici : za pošteno delo, pošteno plačilo. Živela pravica!) Ker pa mi nimamo pravic do nagrad, postanimo revolueijonarji in se oškodujmo sami. Zvišajmo ceno jedilom in tako imamo nagrade. (Grenetično več minut trajajoče ploskanje in oduševljeno pozdravljanje. Hrup se ne da poleči). Shod je predsednik ob splošnem navdušenju zaklučil in sedaj imamo pri nas 5c dražje kosilo, 5c dražjo večerjo in 5c dražje vsak lunch! O, ti vražje muhe muhaste!
,	Veseli Urban.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
v
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORK A:
Kaiser Franz Josef I. 15. junija 1912. Deviika(prva) vožnja iz New Yorka-
Oceania	22. maja	I
Martha Washington 25. maja Laura	1, juuija 1912
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanita ih s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu.
°^mljah S0	i» imenovana pristanita
SLO VENSKEM ^JEZIKU	^ “ priljudna PO^režb«; občuje se v
Bush’
Phelp’s Bros. Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
QL A V NI ZA8TOP ZA
AMERIKO
Noyé pomladne in poletne.
modne obleke za može in
v^Dixe za naj nižjo ceno, óe kupite pri
JELINEK in MAYER, Imitelja.
Vogal Blue Island Avene in 18ta cesta,
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure.
Odprto v nedeljo dopoludne.
M. A. WEISSKOPF, M. D.
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK --
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—-10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od 1. —3. uro popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
ATLAS BREIVTNG CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER
MAGNET
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA Aim; RIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. _
Zahteva in iztirja, odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. _ Iz-
tirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa ▼ notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne
IMIeitiiei Skender
5241 Butler Str., Pittsbnr*, Pa. Beu Phone 7-r Pisk.
*
si
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo ćez Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivaj« brezplačno hrane na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna meni jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio.uri zjutrajs S. S. France 'nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavnizatopna 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZMIRSXl.
glavni zastopnik za zapaiu, 139 N. Dearborn St. Chicaga, III
DOPISI.
Oonemaugh, Pa.
Prosim dovolite mi nekoliko prostora v listu “Glas Svobode”, katerega prav pridno prečitam vsako izdajo. Toraj kot delavec moram prvo omeniti tukajšne delavske razmere; žal ko se nič kaj nemorem z njimi pohvaliti; seveda tega smo si sami krivi. Dela se tukaj 4 do 5 dni na teden in zasluži se kakor prostor kdo dobi. Splošno je tukaj slabo, to pa za to, ker je preveč ljudi, tako da kar bi imel eden zaslužiti, zaslužijo dva ali trije; torej ne svetujem nikomur hoditi semkaj za delom.
Na društvenem polju pa prav dobro napredujemo, imamo vsakovrstna društva in tudi Jednote in Zveze, ki tudi vrlo napredujejo. Društvo “Delavec” št. 59 S. S. P. Z. je sklenilo na redni mesečni seji, da priredi svoj letni Pic-nic v prid ruštvene blagajne. Pic-nic se vrši dne 19. maja t. 1. na ,prijaznem hribčku “Wood-•vvalle Heights”. Vstopnina za moške $1.00, dame so vstopnine proste.
Vršile se bodo razne zabave in pripravljalni odbor bo kupil tudi močno vrv, ki jo bodo vlekli na e-nem koncu fantje, a na drugem pa možje, ter dobi močnejša stranka sodček pive. Poleg tega •nam je obljubilo Slov. Del. Pevsko dr. “Bled”, da pripomore k zabavi z lepimi slovenskimi pesmi, pod vodstvom g. V. Novin-šek-a.
Vljudno vabimo vse rojake tukaj in v okolici, da se tega Pic-nic-a vdeležiti blagovolijo. Opomba: Pic-nic se vsled slabega deževnega vremena preloži na pn-ihodno nedeljo, to je 26. maja t. 1. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike.
Frank Dremelj, preds.
Chicago, 111.
V št. 16 “Glas Svobode” t. 1. sem zapazil pod opombo uredništva, da mene, to je Anton Anži-ček-a ¡preklicujete kot zastopnika, dokler se sam ne javim v uprav-ništvu.
Kaj je vzrok temu mi je znan.», ker je “Proletarec” natisnil, da sem se po francosko poslovil od svojega društva, kar pa resuici ne odgovarja. Res je, da sem bil šel iz Chieage, toda društvu sem naznanil celo zadevo, in naj mi bo .dovoljeno da pojasnim, da nisem odšel iz Chieage za to, da bi dra-št veni denar poneveril, ali kaj sličnega storil. Odšel sem za to, ker me je sila v to prignala, ko nisem mogel tukaj dela nikakor dobiti. Žal, ker tudi tam nisem dela dobiti mogel, torej sem se v Chicago nazaj vrnil in takoj v delo stopil.
iZa danes naj zadostuje, prihodnjič kaj več. Pozdrav
Anton Anžiček, 334 S. Canal St.
(Opomba upr. Gorenji dopis pove dovolj kaj se lahko človeku pripeti, če se take nečuvene stvari pišejo čez rojaka, kot se je to zgodilo od strani nekega slov. časopisa. Veseli nas, da ni res, kar se je čez Anžička pisalo. G. Anžiček ima vso ¡pravico pobirati na-Točnino za Glas Svobode in ga rojakom priporočamo.)
■— ..
Washoe, Mont.
?	~ Rudarska.
Globoko pod zemeljsko plastjo, kjer škripi je j o podstave, poka strop nad glovo, tam žrelo je nenasite jame!
Brivec v podobi plina, smrt že tisočerim bil, ko razstrelila se mina, kožo dostim je obril.
V žrelo pekla proletarec je brez-veljave,
dokler moloh na krmilu je, in dela moloh ti postave, zatoraj proletarec, zdrami se!
Čas se bliža hitrih nog, ko moloh laskal se ti bode, da trobiš za v njegov rog da te še bolj izkoriščal bode.
Zatorej proletarec prebudi se iz spanja! Ne poslušaj sladkih besed kompanista, vsako pomoč ti odklanja; za to .pa voli svojega sovrstnika Socialista.
Dela se od 4—6 dni na teden, po drugih rovih pa od 1—4 dni, to je Bearcreek, Smith, International in Bro£fy-rov. Zasluži se pri nas
na “Washoe” od $3.50 do $6.00 na kontrakt; kompanijska plača je pa $3.25, 3.50 in 3.80; zadnje velja za premokope v vsej Montani. Seveda, kar pa je dražega dela na prostem, so pa tudi manje plače. Zato pa tudi vse pod zemljo sili in nihče ne gleda na nevarnost, koja ga čaka.
'Tu okoli so tudi farme, ampak Slovenca jaz nobenega ne poznam, da bi imel svojo lastno, razun par delavcev, ki delajo za druge.
Zemlja je dobra kar je .po dolinah, kar je pa valote ni pa za nič; samo kraj je jako mrzel, zato pa tudi vsaka stvar ne dozori. Toda vseeno je boljše, kakor pa delati za nenasitno malho moloha.
E — u.
Washoe, Mont.
Živimo v jako mrzlem pasu, v arktični zoni, nekoliko nižje od Severnega tečaja; upajoč, da sploh na zadnje imenovanem ne razsaja toliko gospod mraz, nego pri nas. Hribovi te obdajajo na desno in levo, spred in zad, vsi molijo svoje snežnobele glave v nebo, proseč kraljevega solnea za njegovo prevročo ljubezen. Njegovo veličanstvo pa se ne zmeni za take starce; isti ostanejo sivi na večne čase.
Izraelski prebivalci, potujoči skozi puščavo so molili k bogu, da jim pošle mane! — Nam tega ni potreba. Mesto dežja pada sneg, mesto babjega pšena, pada sneg, mesto burje pada sneg, vse, vse se spremeni v belo sneženo odejo. — Vesna s svojimi pisanimi cvetlicami, krilatimi pevci, raznovrstnimi žuželkami, nas ne bo nikoli razveselila, to smo brez skrbi in lah ko spavamo. — Zima nam ne da slova, premoga se potrebuje. Koplje se črni diamant dan na dan, teden na teden in zasluži se kolikor vozov .kedo dobi. Z besedo rečeno, da se nezasluži preslabo. Delavnih rok je tudi vedno na razpolago, če jih gospodje potrebujejo ; svetovati ni nikomur, da bi sem za trdi kruh hodil. — Preko oceanski parnik “Titanic” je vzel iz tega sveta slovo in z njim dva-tisoč človeških bitji. Ves svet si je bil v svesti, da orjak ni potop-ijiv, da ga ne zdrobi nobena masa. Pa prišlo je drugače. Velikan je zdrobljen, stvarnikova bitja so dobila hladen grob pod njim. Srce človeško se stiska misleč na tako katastrofo. Razposajeni morski valovi naj jim prepevajo svoje čarobne melodije! Pozdrav!
R. — v,
Bagaley, Pa.
Pošiljam Vam kot novi naročnik $2.00 za celoletno naročnino na Vaš izvrsten list “Glas Svobode”, ter hočem pri tej priliki naznaniti rojakom, kako se nam tukaj godi. Tu so samo premogovniki, kjer smo vposleni Slovenci in nas je nekaj družin in nekoliko samcev, ki se prav dobro sporazumemo. Na društvenem polju smo tudi pri dobrem stanju; imamo dve društvi, namreč sv. Alojzija št. 13 J. S. K. J. in pa društvo “Večernica” št. 13 S. D. P. Z., ki dobro napredujeti. Delavske razmere so »redne, dela se vsaki dan, a zasluži se kakor ima kedo prostor. Ali, vozovi so pa že tako veliki, kot v starem kraju skedenj. Seveda, družbeni baroni računajo te vozove po 45 pušljev, a koklja me naj bacne, če ne držijo po 75 pušljev, plačajo pa le po 65 centov. No pa hvala bogu, da smo le zdravi, vsejedno toliko zaslužimo, da se pošteno preživimo in tudi toliko ostane, da si včasih privoščimo sodček pive, ter se malo razveselimo in zakrožimo kako kranjsko: “če imam đ’narca pijem pivo, če nimam đ’narca pa vodo. Men’ vse jedno je, imam d’narca al’ pa ne.”
Tedaj rojaki, kdor ne dela, tukaj ga lahko dobi vsaki čas.
Pozdrav vsim rojakom, Tebi vrli list “Glas Svobode” pa želim obilo naročnikov in predplačnikov, da bi kmalu po dvakrat na teden izhajal!	Ivan Arh.
ki zelo zanimajo za slovenščino; a mislim, da v par letih ne bo več Taylor spadal pod angleže, marveč ga bodo v roke -dobili Nemci (?). Zadnjič sem čital v G. N. dopis iz Taylor j a, Wash., ki se tiče Nemcev in menda je nemčurjem prešinil živce; ko bi se telički nemčurski toliko brigali za napredno stranko, kakor se za nemški jezik, bilo bi boljše za nas vse, — vse drugo velja, samo ¡Slovenec ne. A Slovenec pazi; bolj ko se boš bodel z bikom, tembolj boš os ... .
Omenim naj še, da nas je obiskal zastopnik 01. Malerike Mr. Rudolf Perdan, ki je agitiral za list, pa mislim da je imel slabo žetev na Taylorju.
Pozdrav vsem naprednim Slovencem in Nemcem, Tebi vrli list Glas Svobode pa veliko vspeha.
Poročevalec.
Bishop, Pa.
Rojakom naznanjam, da se tukaj v okraju Pittsburg bolj slabo dela, posebno pa tukaj na Bishop, Pa. Naš premogovnik je več zaprt, kakor pa dela, kar je vzrok da ne moremo napredovati in pa tudi ker je v tej okolici malo Slovencev. Ne svetujem, da bi rojaki sem hodili radi dela.
Našim sobratom društva št. 30 naznanjam, da bo prihodnja seja 2. junija 1912, to je prvo nedeljo meseca junija, popoldan ob 2. uri. Tako je bilo sklenjeno na seji 5. maja. Vabim vse sobrate, da se polnoštevilno vdeležijo seje. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam. Andrej Renko, tajnik.
govori so nam dali potrebnih informacij, kako se ravnati. Toraj, lepa hvala še enkrat rojakom iz Franklin in Lloydell, Pa. za njih poset.
Dne 29. maja 1.1. zvečer ob 6. u-ri bode skupna veselica v korist doma, ki se bo vršila pri Ambrož Zalarju (Mautenhaus). Vstopnina za moške $1.00; piva prosto. Dame dobro došle.
S tem kar najvljudneje vabimo vse rojake in rojakinje, da blagovolijo posetiti veselico ter pripomorejo k boljšemu vspehu. (Potrebovalo se bode precejšna svota denarja predno bode izgotovljen naš načrt.
Torej pridite, da s tem pokaže-fe, da je tudi Vam ljubo napredovanje rojakov, po kojem hrepenimo, mislim po vseh naselbinah širom Amerike.
Na svidenje označenega dne.
Odbor.
Taylor, Wash.
Malokeđaj se čita kak dopis iz države Washington, zato hočem jaz nekoliko omeniti o tukajšnih razmerah. Dela se tukaj še precej stalno, a vseeno ne svetujem rojakom, da bi za delom sem hodili, ker ga je težko dobiti. Tudi moram omeniti, da ae tukajšni roja-
Alix, Ark.
Jako pazno čitamo naš delavski list “Glas Svobode”, kot napredek naših Slovencev. Najbolj pa me zanimajo dopisi in poročila o kmetijstvu, in to ker sem tudi jaz eden tistih, ki si želim priti sčasoma do kmetije v Ameriki.
V to svrho vam hočem nakratko omeniti moje potovanje za nakup farme. Lansko leto 1911 meseca septembra se podava jaz in nek moj prijatelj v državo Michigan, da si tam zemljo ogledava. In to na priporočilo rojaka J. O. iz Ravene, Mich.. On je tamošnjo zemljo hvalil in kako je poceni Tja dospevša, sva našla sledeče:
Res je, da je nekaj dobre zemlje, a največ pa slabe; katera je dobra je pa tudi slana, in pa dobre zemlje sploh na prodaj ni. — Zemlja v okraju Muskegon, je večina sam pesek, in za to se nama ni dopadla ter tudi nisva nič ku pila. Spotoma sva se vstavila pri rojaku F. Gramu v Naylor, Mo. On nama je ves svet, ki ga on prodaja razkazal prijazno in pravično, ter sva tudi od njega kupila.
Toliko rečem, kateri Slovenci i mate veselje do kmetij in da si želite zemljo kupiti, obrnite se do g. Grama. On ima na prodaj dobro in pošteno zemljo.
Res sem slišal rojaka, ki je rekel: “Od agenta ne kupim zemljo, so sami goljufi”. Pa to ni tako. Človek se more popred prepričati, predno kaj izreče.
Tudi eden naših slovenskih listov prav naširoko nasprotuje napredku našega naroda ; s takim o-brekljivimi besedami je prišel na dan, da joj! Toda nič straha; pogum in volja veljaj in držimo se cilja, kateri nam bode zboljšal naše slabe razmere!
Frank Krefel.
Dunlo, Pa.
Po dolgi, neprenehoma mrzli zimi, nastopila je zelena vigred, katero z veseljem pozdravljamo, posebno trpini, delavci, koji imamo letovišča le pod prostim nebom in smo brez milijonarskih vil.
Z zeleno vigredjo porodila se je tudi krasna misel tukajšnih, napredka želečih rojakov, namreč graditi si lastni dom. Malo nas je tukaj po številu, ali započeta ideja se uresničuje z vsakim dnem.
Dne 21. aprila je bil sklican prvi shod v ta namen, da se nekoliko posvetujemo glede tega.
Na ta shod povabljeni so bili rojaki iz Franklin in Lloydell, Pa.
Rojakom iz Franklina se toplo zahvaljujemo za njih spodbudpe govore, koje so imeli na shodu in tako pripomogli k takoj pričetemu delu. (Rojaki v Franklin i-majo namreč svoj dom, ki je ponos tam živečim Slovencem.) Z
Darragh, Pa.
Ker se že skoraj iz vsake naselbine čita o napredku; tedaj tudi jaz poročam o lepem napredku našega Sl. Del. Podp. in Penz. društva, ki se je ustanovilo tukaj na Madison in se prav lepo razcvita.
Jaz kot član tega društva sem bil v rovu pobit in hitro mi je pomoč prišla od društva ter me še vedno podpira; že je minulo sedem mesecev odkar delati nemorem, toda pomoč dobivam redno, za kar se toplo zahvaljujem.
Torej rojaki Slovenci, pristopajte k našemu društvu dokler ste še zdravi, ker nobeden ne ve dneva, ko ga zadene nesreča. — Marsikteri je že rekel: “Naj še bo en mesec, potem se pa bodem vpisal”. Ali nesreča morabiti niti en dan ni čakala in on je ostal brez pomoči. Zjutraj gre zdrav na delo, a nazaj ga ni več. Tako se je meni zgodilo; šel sem zarano vesel na delo, a tisti dan se nisem vrnil, odpeljali so me v bolnišnico.
Iz tega razloga, vam kličem še enkrat:	Rojaki Slovenci pristo-
pajte k društvu! Človek v tem kraju brez podpornega društva, je jednak tiču brez ,perot; dokler je zdrav lahko dela, se že živi, a ko ga zadene neizprosna nesreča, kaj pa potem? Če človek samo misli in odklada, ter ne stori, kar mu je neobhodno potreba, taki skoraj bi rekel, da ni usmiljenja vreden! — Pozdravljam vse društvene sobrate.
član penz. dr. št. 1.
Zahvala.
Vsem c. obiskovalcem, sosebno pa bližnim sl. pevskim zborom, kateri so nas posetili dne 4. t. m. na naši veselici, se tem potom izreka najtopljeja zahvala.
Posebno zahvalo se pa izreka slov. rojakoma trgovcema s zlatnino gg. John in Jack Stonich-ema za darovano zlato uro in prstan, katera darova sta donesla društvu v obliki “kontesta” svoto $140.00; objednim pa tudi zahvala vsem, kateri so v “kontest” s večjimi a-li manjimi svotami prispevali. Živeli !
V So. Chicago, 111., 6. maja 1912.
Odbor pev. dr. “Slovaan”.
OBVESTILO IN PROŠNJA.
Iz poročil v Glas Svobode in Glasila S. N. P. Jednote je bilo razvidno, da me je na potovanju po zapadu pred približno enim mesecom zadela huda nesreča — mrtvouid. Ker mi torej ni mogoče več podati se na pot, prosim vse one rojake, kateri mi kaj dolgujejo, poslati dolgovano svoto naravnost na moj dom. Za uslugo se vsem že vnaprej najtopleje zahvaljujem ter ostajam in bilježim s prijateljskim pozdravom.
John Stonich,
(trgovec z zlatnino.)
2622 S. Homan Ave. Chicago, 111..
JOHN WEIS,
233 Hopkins St., Brooklyn, N. Y.,
izdeluje najboljše in glasne harmonike po starokrajskem načinu in obenem tudi sprejema harmonike v popravilo. V zalogi ima tudi že izdelane harmonike.
)5—0(
It doesn’t pay to neglect your Health
če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER G) CO., 215 Pearl St.. New York, N.Y.
t	Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščia.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbnvec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co.
1622 Arapahoe St. Denver, Colo.
Dobra Unijska Gostilna,
dobi
ÏSSS ios. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
velikd Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
eor. 19. Plača.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mh in npoiMne olrnie.
trgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejSe kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Drugavrata od KasparjeveBaak.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM 0F MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
it
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vina in Btnodka.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni Milili Bioe Island Av.iizap. 18.il.
The Komad Schielet Co.
Sheboygan WIs.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
G. L DeWllde & Sons.
Zaloga importiranega vina in žganja ter najbjljšega brinovca.
Sheboygan,	Wls
ODVETNIK
PATENTI
GARL STR0VER
(Sobestev 1009)
133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tel, 388« MAIN
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in najrti vžitka za par centov s biljardni mizo na razpolago. Vse to ae dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, DL
Telefon Canal 1439.
“The Roosevelt Saloon”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
la trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
''Slovenian Clor Saloon
V STRINGTOWN,
Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za ni irano in stanovanje.
JOE LANTCH, lastnik.
Slovenska gostilna
1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Colt
Tu dobiš vedno sveže Waliterjev pivo, ohioška vina, dobro domač žganj© in najboljše smotike.
Slovenci obiskujte nas.
J. GABER in F. TURK, lastnik.
Dr. J. H. ROTH
zdravnik in ranocelnik.
1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av.
vogal 18 cesta	blizu 26 ceste
od 9 do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., 6 30 do 8 pop.
Tel. Canal 85.
v j utro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer.
Tel. Lawndale 3470.
AKO ŠE NISTE, NAROČNINO.
POŠLJITE
RAZNO IN DRUGO
1
Kranjsko.
Smrtina nesreča. Pretekli petek se je v Butajnovi, občina Št. Jošt ponesrečil pri delu tesar Martin Dormiš iz Stare Vrhnike. Zavalili so se nanj blodi in ga tako poškodovali, da je na mestu obležal mrtev.
Potres v Mokronogu. Dne 20. a-
prila 1912 ob 2. uri jutraj so čutili iprecej močna dva sunka potresa, ki sta trajala do dve sekundi. Bila sta nato še dva manjša sunka. Tudi dne 19. aprila 1912 ob pol 10. dopoldne čutili so enaki potres. — Hujšega se ni zgodilo.
Smrt pod vozom. Dne 23. apr. popoldne je prevažal 651etni Andrej Berlič, posestnik v Žapužah, štev. 3 s hriba steljo domov, krog
3.	popoldne se mu je voz na klancu močno nagnil in je bil v nevarnosti, da se prevrne. Berlič je hotel to preprečiti, pa mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da mu je šlo kolo čez glavo. Bil je takoj mrtev.
Dne 22. m. m. popoldne je na Ježici pri Ljubljani nenadoma izbruhnil silen požar. Ker je brila zelo močna burja, se je požar v par minutah silno razširil. Domače gasilno društvo je bilo takoj na licu mesta. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Stožie, Garnel j, Ljubljane in Vižmarjev. Iz Ljubljane je prišel tudi oddelek topničarjev in potem še drugi vojaki. Orožniki iz Ljubljane, Šiške in Št. Vida so oskrbeli vzoren red. Na lice mesta je prišel tudi okrajni glavar g. vladni svetnik dr. pl. Cron z okrajnim komisarjem. — Gasilci, vojaki, mnogi domači in tuji civilisti so z največjim naporom požar omejili in preprečili še večjo nesrečo.
V Štrekljevcu na Belokranjskem so trije klerikalni junaki iz Črešnjevca zvečer napadli Antona Kofolta, njegovo ženo in Ano Simonič. Antonu Kofoltu so prizadejali 20 ran, da so ga morali smrtnonevarno ranjenega prepeljati v bolnico v Kandijo. Značilno je, da je šla Ana Simončič klicat na pomoč Martina Drganea, čegar hiša stoji v bližini, ta pa ji je pokazal vrata, češ, kaj ga briga, ako se drugi ubijejo. Ali ni to krščanski mož in usmiljen Samaritan ?!
Kajn in Abel. V Petševcih pri Banjaluki je sredi minolega meseca zmanjkalo Mirka Buniča, ki je stanoval pri svojem mlajšem o-ženjenem bratu Šimu. Ljudem ki so spraševali za Mirkom, sta za konca Bunič — oba še ne 20 let stara — odgovarjala, da je za ne kaj časa odpotoval. Sosedom se to ni nič posebnega zdelo, ker so vedeli, da ima Mirko denar. Sedaj so pa Mirkovo truplo našli v reki Vrbas; naglavi je imel veliko rano. Preiskava je dognala, da je Simo Bunič s pomočjo svoje žene speče ga brata s sekiro ubil in oropal, truplo pa vrgel v Vrbas. Mlada zločinca so zaprli.
Denar in dušo! Na Hrušici pri Jesenicah so “šolski bratje” iz Dunaja kupili Schreyevo vilo “Jasno selo” za 70,000 K. Klo-šterska zalega se je zadnji čas po Kranjskem močno razpasla in človeku, ki opazuje to večno priseljevanje samostanov v našo deželo, se zdi, da so klerikalci prav sistematično organizirali import ku-tarjev in da hočejo polagoma zapresti vse naše kraje v strupeno samostansko pajčevino. Ni jim dovolj, da lomijo siromašnemu ljudstvu kosti z deželnimi davki in z občinskimi dokladami in nakladami, s kloštri, ki jih vabijo v deželo, mu nalagajo nov davek in no vo breme na ramo, hujše od vseh drugih, če bo ta redovna invazija kaj časa trajala, bodo vkratkem pri nas zavladale španske razmere in v kratkem ne bo več ne vasi ne sela brez roparskega gnezda, iz katerega se bodo strupenejši od kuge in škodljivejši od kobilic u-sipali celi roji kutarjev plenit in pustošit naše prebivalstvo. Dušo mu mamijo, da mu izmikajo mošnjo. Navadnega roparja se odkri-žaš z denarjem ali z življenjem, s kuto našemljen rokovnjač terja o boje.
Primorsko.
Zastrupljeno mašno vino. — V
Reggio di 'Calabria se je zaključil zanimiv proces proti katoliškemu duhovniku Naso, ki je zastrupi) svojemu dekanu Albanesi vino v mašnem kelihu. Dekan je obležal pred alt ar jem mrtev. Ostanek zastrupljenega vina je izpil mežnar, ko je videl nesrečo, in sicer iz strahu, da bi ne prijeli njega kot krivca. Tudi mežnar je obležal mrtev. Naso je izvršil zločin iz maščevanja. — Proces je trajal skoraj eno leto. — Duhovnik Naso je bil obsojen na 30 let težke ječe.
Maščevalec svoje sestre. Pred 14. dnevi se je zastrupila v Trstu 221etna Antonija Giacomini, ker so ji starši vedno očitali razmerje z nekim oženjenim uradnikom. — Srečal je njen brat ljubimca od svoje sestre na obrežju Grumula in ga je napadel z nožem. Z vso silo so ga odtrgali tovariši od svoje 'žrtve. Napadeni je dobil le lahko poškodbo. Prijatelji mu svetujejo, naj zapusti Trst.
V Trstu je prišel v nedeljo 22. m. m. popoldne g. Levi v ulici del-la Stazione v svojo pisarno po neka pisma. V skladišču je bilo nekam vse narobe. Komaj se malo obrne, stopita pred njega dva moža, izmed katerih mu eden takoj pomoli revolver pod nos, drugi ga pa sune z velikim nožem v truplo, da mu prebode vranico. G. Levi se komaj privleče do bližnje žga-njarne. Tu zapazi prodajalka, da ima Levi še nož zasajen v truplu. — Sprva se je mislilo, da podleže rani, a sedaj mu gre na bolje. — V skladišču so bili štirje tatovi. Enega so že vjeli na Reki. Upanje je, da vjamejo še druge tri. Vjeti je 271etni N. R., Srb.
Razjarjen vol. Josip Marinič iz Šmartna je oral na polju. Nakrat se je vol vznemiril in je Mariniča, ki ga je hotel prijeti, nabodel na rog ter ga vrgel v zrak. Mariniča so težko bolnega prepeljali v gori-ško bolnišnico usmiljenih bratov.
Nesreča v ladjedelnici v Tržiču. Delavec Ludvik Berčon iz Trsta je pleskal steno novega parnika ‘Austro-Amerikane”, “Cesar Franc Josip I.” V roki je držal gorečo svečo. Na zgornjem krovu nad njim pa je delal neki drugi delavec z bencinom. Vsled neprevidnosti se je posoda z bencinom polila in oblila spodaj nahajajočega se Berčona. Bencin ga je polil po celem telesu in se je izžgal, tako da je obvisel Berčon kot goreča baklja na steni. V par minutah je popolnoma zgorel.
Štajersko.
Iz Celja. Klerikalci se trudijo tu ustanoviti lastno tiskarno, da bi kolikor mogoče oškodovali že obstoječe slovensko tiskarsko podjetje (“Zvezno tiskarno”) in da bi eventualno izdajali za Celje in Savinsko dolino poseben klerikalni časopis. Uvideli so, da s “Slov. Gosp.” in “Stražo” ne opravijo veliko v Celju in po Savinski dolini. V ta namen se trudijo dobiti sem brežiškega tiskarja Šeka. — Celjski občinski svet pa je Šeko-vo prošnjo zavrnil, češ, da ni za novo tiskarno v Celju lokalne potrebe. — Kakor čujemo, še tudi mariborski klerikalni krogi z ozirom na Cirilovo tiskarno in njene liste nič kaj ne strinjajo z dr. Benkovičevimi tiskarniškimi načrti v Celju. Sedaj imajo svoje štajerske liste in razne politične koritarje popolnoma v oblasti — kako bi pa bilo lahko kdaj v Celju, se še nič ne ve.
Iz Celja. Prihodnje zasedanje tukajšnjega porotnega sodišča se prične dne 20. maja. Ker pride na vrsto znana Kregar JŠtefetova afera glede sleparij pri predzadnjih volitvah v kranjsko trgovsko-o-brtniško zbornico, vlada seveda za to porotno zasedanje že sedaj veliko zanimanje.
Gospodar je ubil hlapca. Med posestnikom Alojzom Fakinom in njegovim hlapcem Jakobom Romihom v Sevnici je nastal prepir. Romih je obdolžil gospodarja, da mu je premetal in preiskal njegov kovčeg. Iz prepira je nastal pretep in gospodar je zgrabil ročico na vozu in ž njo udaril hlapca po glavi. Vsled udarca se je Romiha strla lobanja in smrtno poškodovan se je zgrudil na tla.
Krava jo je usmrtila. Te dni je pasla v Šikoljah pri Pragerskem |76 letna pastarica Apolonija Kop
fova kravo kočarja Lepe j a. Hotela jo je s šibo zavrniti. Pri tem pa jo je krava tako močno sunila z rogovi, da se je nezavestna zgrudila na tla in umrla.
Z nožem. Enega zadnjih večerov so fantje popivali v gostilni v Orehovi vasi. Proti 10. so odšli trije izmed njih, med temi Anton Razboršek iz Frama, Franc Lorbek in Janez Štern v Otiško vas vasovat. Med potjo proti domu so se sprli. Lorbek in Štern sta se vrgla na Razborška in ga obdelavala z noži. Dva vbodljaja, katera sta zadela Razborška, sta bila smrtna. Ranjeni je šel petdeset korakov dalje, na kar se je zgrudil. Zjutraj so ga našli mrtvega. Sum u-mora je takoj padel na Lorbeka in Šterna, ki so ju orožniki aretirali in izročili okrožni sodniji v Mariboru.
S patrono se je igral. Martin Cilenšek v Lendorfu pri Celju je 19. m. m. našel nabito patrono in se je z njo tako neprevidno igral, da je eksplodirala in dečka na levem stegnu tako težko poškodovala, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnico.
Razno.
Grozne posledice obsodbe. — V
Szatmarju na Ogrskem je žena posestnika Szekelyja bila zaradi nekega malega prestopka obsojena na 3 dni zapora. Ko se je žena poslavljala, da bi nastopila kazen, je kap zadela njenega moža. Sina je stvar tako razburila, da si je prerezal žile in da so ga prenesli umirajočega v bolnišnico. Obupana žena se je nato obesila.
Pijača na “kredo”. V Budimpešti je izdal mestni magistrat u-kaz, glasom katerega ne sme noben gostilničar in kavarnar dajati “na puf” gostu na pijači več kakor za 4 K. Kdor bi ravnal proti tej odredbi, kaznovan bo z globo 100 K.
Milijonsko darilo v češke narodne svrhe. V Nizzi je umrl Čeh Peter Houska, ki je zapustil v češke narodne namene več nego milijon K. Med drugimi dobi šolsko društvo Komensky na Dunaju
10.000	K.
Prebivalstvo Tripolitanije. — V
arhivu bivše turške vlade v Tripolisu so našli popis prebivalstva Tripolitanije iz leta 1911. Popis obsega vse provincije, izvzemši Fezzan. Najbolj obljudena je pokrajina Nanahi Arba. Ta pokrajina šteje 52,325 prebivalcev. Najmanj obljudena je pokrajina Ul-zda. Musulmanskega prebivalstva je v Tripolitaniji 508,521; moških 261,327, ženskih 237,154. Muzul-manov je 508,521, Židov 14,282, kristjanov 274.
Papež proti politiku j očim duhovnikom v Nemčiji. “Berliner Tagblatt” poroča, da papež izda v kratkem motu proprio, ki prepove vsem svetnim duhovnikom in menihom imeti govore na političnih shodih ter se sploh udeleževati takih shodov. Kdor bi se ne ravnal po tem, zapade strogi cerkveni kazni. Tak papežev dekret je vzročila vedno večja nesloga v nemškem centrumu. Tak motu proprio bi bil potreben tudi za Avstrijo, zlasti za slovenske dežele !
Razredna loterija v Avstriji. —
Razni avstrijski funkcionarji so poslani v Berolin, Hamburg in v Draždane, da proučijo na podlagi tam dobljenih izkušenj razredno loterijo ter sestavijo po tem načrte za uvedbo razredne loterije v vstriji
“Eden manj, ki se da izkoriš čati!” Izven postaje Sankt An-dra-W6rdem na Nižjeavstrijskem so v noči med 21. in 22. m. m. našli na tiru truplo moža, ki je bilo strašno razmesarjeno. Našli so pri njem vozni listek cestne železnice na listek z besedami: “Eden manj, ki se da izkoriščati!” — Mnogo poljubčkov mojim ljubim otrokom!” Samomorilec, ki mora imeti kakih 30 do 40 let, ni i mel nikakšnih dokumentov pri se
bi. —
Poroka in promocija na smrtni postelji. Nedavno je umrl v Gradcu vseučiliški asistent na kliniki prof. Prausnitza, dr. Maks Huli er, v starosti 26 let. Pred tremi tedni je z odliko absolviral svoje rigoroze in je imel biti sub auspi ciis imperatoris promoviran. Naenkrat je zbolel. Pred tremi tedni je bil na bolniški postelji s svojo nevesto poročen. V pondeljek pa je bil malo časa pred svojo smrt jo promoviran.
ZAST
50.000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Fvoto Knjižica je -Vredna £10.00 -VsaKemu bolnemu člo-VeKu.
Mi želimo, da vsiki bolni Cio rek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjiiica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slab Jtni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite «i, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš.ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 FifthAve., Chicaga 111.
tako poštite M<me Zanima Ponudba> s k°j° pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vai prosim, da mi jo Ime.
TUJA SLABOST.
Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, v slabi krvi in nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh prebavnih organih, in ki
IZČISTI CELO TELO,
DA ZDRAVO KRI,
VREDI PREBAVO.
Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabe ga počutja, je veleznano:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino-
■irnriiMiii ■!!■«■■■ n i mimivii i hime——m—mt hi ht—■■ utm \ laBsan—M	——im
To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih želišč in rdečega vina, ima velik delokrog, zato ker tako uspesno deluje v vseh neprilikah prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral hi rabiti to zdravilo v
boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil,	B ■
ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov
»-.«'i
W in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptoni slabosti. V lekarnah.
I JOS; TRINER
j® 1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
«##•# s«®«®# •
Uspešna obramba.
Neko južno-afrikansko pleme, si z najboljšim uspehom poslužuje, najboljšega sredstva za pre-prečenje dolgočasnega blebetanja. Sredstvo za molk je sledeče: To pleme smatra ljudi, ki veliko govorijo, škodljive za govornika samega in za poslušalce, in zato imajo nek nezapisani zakon, po kterem (javni govornik med svojem predavanjem, sme samo na eni nogi stati; kakorhitro se z drugo nogo dotakne tal, more takoj svoj govor zaključit.
To naj hi tudi veljalo za marsi-kterega blebetavega poslanca in “would he” govornika.
$25.00
ZASTONJ
$25.00
10
8
Ako hočete imeti dobro 14k pozlačeno uro z napisanim jamstvom tovarne za 20 let, jo lahko dobite od nas na lahke obroke, mesto od trgovcev, ki računajo dvakrat toliko. Postavite številke zgoraj tako, da bodo na vse strani seštele na 18, vam pošljemo certifikat za $25 kredita z eno naših ur in verižic; tudi pošljemo naš katalog, da si izberete uro, verižico i ove-sek. Pošljite znamke za pošto in pišite na: LENOX WATCH CO., 32 Union Square, Dept. 14, New York.
Posvetujte se z našimi specijalisti
Možj<
je m žene
Za nasvet vam nič ne računimo in tuđi ne za X—ray preiskavo.
Bolezni» kijih vspešno ozdravimo.
Se počutite vtrujene, ko vstanete? Ste vrtoglavi? Se vam mrači pred očmi ? Ali imate bolečine v hrbtenici? Ali vam srce neredno vtrip-ije in imate glavobol? Ali ne morete -spati? Ali ste potrti? Ali trpite na baki kronični bolezni bot n. .pr. zastrupljen ju krvi imate škrofelne, rane, srab, bilo, trpite na želodcu, jetrih, obistih ali mehurju, ste zaprti, imate insomnijo ali kako drugo -tako bolezen? Zglasite ise’pri' Hot S pr: n gs Medical Institutu bi vas z X—-ray-om preišče zastonj
NAŠE GESLO:
če ste bolni, mi vas ozdravimo; in če niste vam bomo resnico poli edali. Imamo specijalista za vsako 'bolezen in, najmodernejše metode v medicini, ranocelstvu in elektroterapiji. Ne obupajte, če so vam drugi zdravniki rekli, da ste neozdravljivi. Ne odlašajte,' pridite takoj in mi vas gotovo ozdravimo. Ne rabite iti v Hot Spring, Ark., da bi vas tam .zdravili, toda predite k Hot Springs Medial Institutu, kjer rabimo iste metode.
VSAK PACIENT ZADOVOLJEN
Z dovoljenjem Vas obračamo na stotine pacientov tu v Chicago, katere smo vspešno ozdravili in vsak vam bo povedal, 'da je z nami zadovoljen. Mi ne garantiramo samo, da Vas ozdravimo ampak da tudi ostanete zdravi, ali Vam pa vrnemo sleherni cent, ki ste ga nam plačali, Plačujete lahko na obroke.
HOT SPRINGS MEDICAL INSTITUTE, 115-112 S. Slate St, Chicago, III.
Nad Orpheum gledališčem.
URADNE URE: Dnevno od 9 do 9 večer. Govorimo v vseh jezikih.
V nedljah od 9 do 4 pop.
Tel. Randolph 5541
SALOON
z lepo urejenim ke gl iščem in sveže Seboedhofen pivo priporoča ANTON MLADtô,
flOAO m— T.l.nt An
NAJEMNIK & YANA, Izdelovalca
aodovioe mineralne rode in dragih neopojnih pijač.
82—84 Fisk Si, Tel. Gnal 1406

Največja Slovanska trgovina * glasbenimi Instrumenti v Ameriki.
Fonografi, slovenski rekordi, im-portirane; harmonike.«; gosli, tamburice, itd..
Glasovi rji - (piano) po najnižjih cenah, kakor tudi vsi drugi v glazbeno stroko spadajoči predmeti.
J osip Jiran
IZDELOVALEC IN TRGOVEC 1333 W. 18th Str. blizu Blue Island Ave.	Chicago, III.
Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč
STEVE JAKŠE,
izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Box 657	Crockett, Cal.
MILAOiD EitiiEE BUR
2245 Larimer St. Denver, Colo.
Slovencem se priporočava kot dobra domača salunarja.
Louis Prosek in Joe Fischlin
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB,
redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
“NARODNA DVORANA” in NARODNI SLOVANSKI SALOON
4837-43 Washington St., DENVER, COLO.
Vedno domače dobro vino, likerji i cigare.
Vsi Slovani se zbirajo v tem saiunn!
Za obisk se priporoča
JOHN PREDOVICH, lastnik
HEa.ll Bar
215 East Northern ave._ Pueblo, Colo. Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne smotke. Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER
& JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika.
Rojakom v San Francisco, Cal., in slovenskim potnikom se priporoča
(LAIBACH
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, Cal.
Telef Douglas 5049 Telef. Home J2436
0000000000000000000000
¡LOUIS ROBSELl
0	O
q	Slovensko-hrvaški	o
1	SALOON	I
O	o
O Vedno sveže pivo, izvrstno O
O žganje in pristno domača vina. 5 O	O
O	460 Grand ave.	O
§	KENOSHA, WIS.	§
O	Telefon 1199	O
O	O
0000000000000000000000
TAM IRA.
kraljica Madagasov.
Spisal L. M.
% na 3. svobodni
Znanje in skušnja
Za izdelanje slik je treba poleg kamere in iense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo.
Fotograf
1439 W. 18. St.
* vogal Albert St.
Dne 7. oktobra m. 1. popoldan je v tržaški luki parnik “Martha Washington” v tretje zatulil; znamenje za odhod. In res, parnik se je pričel takoj od kraja odmikati, in hajdi v daljni svet.
V	prvem in drugem •razredu in v medkrovju nas je bilo vkrcanih okolo 1500 potnikov, vsi, razen šestih, namenjeni v svobodni in “z zlatom potreseni svet” v — Ameriko.
Morje je bilo mirno, toraj vožnja prijetna. 7. okt. smo dospeli v Patras, na Grškem, kjer so se o-menjeni 6 popotniki izkrcali, a vkrcalo se pa je okolo 300 'Grkov, večinoma z družino. ¡Smrad na parniku se je pričel.
11. okt. na vsezgodej prišli smo v Palermo, v Siciliji, in smo tam bili do 7. ure zvečer, ne da bi smel kdo na kopno. Eni so trdili, da ni v mestu več kolere, a zopet drugi so pravili, da umrje za kolero samo v Palermi do 60 ljudi vsak dan. Kdo je prav imel nevena; toda videl sem koliko opravila je imel vsaki potnik, predno je smel na parnik. In vkrcalo se je zopet okolo 500 ljudi, veliko z družinami.
To je bil pravcati Babilon. — Vrag naj vzame tako popotovanje.
Tukaj naj še omenim, da v palermskem pristanišču ni bilo, razen dveh drž. poštnih parnikov, nobenega italijanskega parobroda za ljudi prevažovati, vsi so bili od vlade v Tripolitanijo poslani. To je bilo vzrok, da se je toliko število na naš parnik vkrcalo, in še je čez 200 potnikov zaostalo, ker ni bilo prostora.
13. oktobra smo prišli v Algir, v Afriki, kjer je “Martha Washington” vzela premog, a nekteri nas, smo si afrikansko mesto o-gledali, katero je silno lepo. Zvečer smo odrinili in 12 dni vozarili po oceanu ter prav slabo vožnjo imeli.
Cenjeni čitatelj bo .rekel da o afrikanski kraljici Tamira še nič ni čital; toda mislil sem, da je potrebno poprej nekoliko opisati vožnjo, ker na širokem morju sem se še-le seznanil z onim, ki mi je .pravil svoj doživljaj v Osrednji Afriki.
V	Palermi sta se vkrcala poleg drugih tudi dva Nemška Afrikanca. Bila sta rodom Hamburžana, a živela sta v Johanesburgu, kjer živijo slavni Buri. Eden teh dveh gospodov je bil trgovec z nojevim perjem ter je obhodil vže veliko sveta. Drugi je bil tovarnar. Oba sta v New York potovala, kjer i-ma trgovec ženo in otroke.
Trgovec je bil vljuden človek in rad pravil o njegovih vojaških in drugih dogodkih. Bil je v mladosti pomorski častnik.
Nekega dne vprašam trgovca, če se mu je kaj izvanrednega v Afriki pripetilo? On pravi: “Da! Ako imate potrpljenje, hočem Yam povedati o mojem poslanstvu 'h kraljici Tamira v Madaga-su. 'Povem pa Vam, da bo dogodka obširna.” Jaz odvrnem: “Le na plan, časa imamo več kot preveč.” Gospod reče na to: “Pa naj bo.”
In pričel je:
“Vnela se je4-bila vojna med Angleži in Francijo. Vsi v Vzhodni Indiji živeči Angleži so bili o-sutpli, in posebno tisti, ki so imeli na morju bogato naložene ladije, kajti Indijski ocean je kar mrgolel francoskih brodolovcev, ki so na bogate Indijske brode prežali in jih smatrali za dobro zajetje.
Tudi jaz sem se pod poveljstvom slavnega kapitana Ripeau (Ripo) udeležil več bitk, in mars-kteri dober lov naredil. V zadnji bitki sem bil ranjen, toda neznatno, odnesli so me in moral sem nekaj tednov na otoku. Isle de France čuvati postel.
Med mojo boleznijo, ktero sem vsled moje močne narave lahko in srečno prestal, posetil me je pogostoma kapitan Montalan, vseskozi jak in izkušen pomorščak. Neko jutro na vsezgodaj me je poklical k sebi in mi takoj reče, ko v sobo stopim:
“Povedati Vam imam dobro poročilo, moj dragi. V nekoliko dneh zopet odidete na morje. Sicer ste-li.že o kraljici . Bombetok kdaj kaj slišali? Jaz bi si potem obširno pojasnilo prihranil.”
“Da, prav mnogokrat. Vsakte-ri na Isle de France zna, da države te kraljice zavzemajo veči del Zapadnega Madagaskarja; toda nihče ne ve veliko natančnega. Pripovedujejo neverojetne stvari o njej.”
“No, Vi bodete brž ko ne kmalu seznali, kaj je o stvari. Trgovci našega otoka so se zjedinili, eno ladjo natovoriti in v ono, malo poznato vodovje poslati; namen te ekspedicije je, ako možno, da se s kraljico trgovske pogodbe sklenejo. Governer otoka Isle de France, kteri sprevidi, koliko koristnega bi bilo za kolonijo tako podjetje, ter je dal na račun vlade znaten prispevek za opremo broda in meni izročil poveljstvo.”
To poročilo me je dokaj razve selilo, in to tem več, ker je moj denar, kterega sem si bil pod ka pitanom Ripo pri zajetjih kot delež prihranil, pošel in moja ‘blagajna je bila takorekoč — prazna; vrhutega sem bil pa tudi željan zopet svež morski zrak vdihavati.
“Dragi prijatelj,” je nadaljeval kapitan Montalant, “ne .radujte se prezgodaj. Potovanje, ktero imamo storiti, ni sicer dolgo, toda je precej nevarno, ker moramo v zaliv Mozambika pri-pljuti. Sicer bo Vam to vse jedno, kakor je meni; to ni poglavitna stvar. Pri tem je neprijetno, da je podnebje v Bombetoku tako nezdravo, da najmočnejši pomorščak v nekoliko urah obnemare. Solčnarica je tam za Evropejca nevarnejša, kot strel iz puške, kajti rana krogle včasih ozdravi, a po solčnarici pa nikoli. Druga neprilika je ta, da tisti, ki mrzlici in vročini vkljubujejo, nemorajo vselej nočno roso prenašati, in deset proti eni je staviti, da ko se povrnemo na Isle de France, bo manjkalo polovica moštva. Ja, ni drugače, kot da imam čast, Vam povedati: zvečer ser oči zatisnejo, da bi sipali, a v jutro se nemore spregledati. Kakor vidite, stvar ne trpi dolgo. Če Vam te malenkostne neprilike, katere nas na poto vanju lahko doletijo, razodevam, nemislite si, da Vam hočem odsvetovati z nami iti; nikakor ne. Vi se meni dopadete in Vas vzamem tako rad za poročnika, kakor koga druzega; Vi ste mi celo ljubši, ker Vas kapitan Ripo ceni, in kdor je pri njemu dobro zapisan, mora to zaslužiti. In potem ste se že z Angleži vrlo tepli. Lah ko se primeri, in to je skoraj gotovo, da bomo z domačini plese i-meli, in ljudje, ki so nevarnostim že vajeni, so mi ljubši kakor taki, ki nič ne vedo, kot edino ladje o-skrbovat.”
“Zahvaljujem se Vam za dobro mnenje, katero o meni imate, gospod kapitan, in bom vse storil, da v me stavljeno zaupanje tudi opravičim.”
“In za to Vam ne bo manjkalo prilik, kajti jaz Vam še nisem povedal, da mislim poslati baš Vas, kot odposlanca k skrivnostni kraljici.”
Za to čast sem Vam še posebno hvaležen, gospod kapitan.” “Vi nimate prav, ljubi prijatelj : jaz nisem mislil poveriti Vam poslanstvo, da bi Vam prednost dajal. Vzrok je sledeči:
Mi smo edino trije častniki na krovu, jaz, moj prvi poročnik in Vi, in ker Vi iz med nas treh najmanj razumete naš manever, mi je ljubše, ako na tej misiji stane odposlanca življenje, kot pa katerega druzega nas, ker Vi na Matminn, (tako se kliče ladija) sploh niste za nobeno korist, ker Vas nimamo kaj rabiti. Ali me razumete?”
“Popolnoma, gospod kapitan.” Osem dni po tej razpravi je u-darila ura vkrcavanja, Naš odhod je bil že nekak dogode^, kajti vsi stanovalci otoka, radovedni vsled izvanrednih pripovedk, ki so krožile o bombetoški kraljici, so željno pričakovali na rešitev zagonetke. Kdo zna, če nima pri tej trgovinski ekspediciji, h kateri vlada polovico stroškov prispeva, radovednost največ deleža.
Maturin, dober jadernik in izvrstno plovilo, katerega je sicer
ugoden veter gnal, obnašal se je prav izvrstno. Po precej kratki in hitri vožnji, smo vozili s polnimi jadri-v obšifen ■ Mfebetoški zatoki
To je bilo proti peti uri zvečer. -----
Vas Macangaj, ktera leži severno ob velikanskem pristanišču, je z Arabci obljudena, kar se iz pritličnih in trdnih stavb razvidi, in katerih belenje, v okvirju bogate vegetacije privlačuje že od daleč pogled.
Lega te vasi je zavarovana pred silnimi viharji, ki so v teh vodah pogostoma, kar je bilo za nas velike koristi.
'Naslonili smo se na ograjo, od koder smo imeli lep razgled. — H krati smo opazili veliko pirogo, ki je k nam pljula.
“Tu pride neki ¡vaški odličnjak, koji nas brezdvomno pose-ti,” reče kapitan; “mi ga moramo z največjo uljudnostjo sprejeti, da si njegovo prijateljstvo pridobimo. Prinesi dve steklenici a-raka (silno močno žganje),” veli mornarskemu mladenču, stoječe mu v bližini.
Baš ko je izgovoril, se je piro ga priklopila Maturinu, bila je z bogato rezbo okrašena, in na kateri je bilo okoli 15 veslačev.
Dva moška, katera zaslužita kratek opis, sta izstopila in prišla na naš krov.
Prvi in prav čudak imel je 35 do 40 let; lasi so mu bili svedrasti, barva obraza bakreno-rjava, stas srednji a dobro razvit. Njegova obleka je sestojala iz dveh kosov tkanin, od kojih eden mu je v številnih gubah ovijal lednje, a drugi bil okolo glave omotan.
'Ostali del njegovega telesa je bil do cela nag, razen desnega kolena, okolo katerega je bila, neka vrvica ovita, raz katerih končnic sta benglala dva čopa ob bedrih
Drugi je bil gotovo najsmešnej ša oseba, kakoršnjo si moremo misliti. Na gornem delu njegovega čezmerno dolgega in slokega telesa, kateremu ni bilo konca ne kraja, je čepela mala, skoraj do cela plešasta, glava, zelo podobna petelinovi. Na tej je paradiral trio-glati klobuk, sicer pok večen, zato pa s tri čevlji vosoko pernato štulo okrašen. Čez prvo krilo, ktero mu je služilo za spodnjo suknjo, in čez drugo, katero je imel, kot plašč ogrnjeno, nosil je star frak obšit s pramati. Ob popolnoma golih nogah je mahljala nožnica s starim, smešnim mečem, kateri je vedno kviško zdigoval škrice fra ka in to na tak komičen način, da si sploh misliti ne moremo.
Kot znak njegove najvišje giz-davosti, je imel na golih petah dvojne ogromne ostroge iz medenine, ktere so bile brž ko ne še izza časov roparskih vitezov. Toliko, da se nismo vsi do enega v smeh zagnali pri prvem pogledu na tega čudaka.
¡Sel je, z ostrogi žvenketaje, k kapitanu Montelandu, in vkloniv-ši hrbet do en čevelj od krova je rekel v slabi francoščini:
Gospod kapitan, jaz sem plemenit Portugalec; moje ime je Carvalho.”
Kakor težko razumna je bila francoščina plemenitega Portugalca, smo jo vendar zelo radi čuli, bila je zadostna, da se z Madaga-si s porazumimo.
Sennor Carvalho je nato s pošt-ljivo gesto na svojega sodruga pokazal, priklonil se zopet malo bolj globje kot prvič, in reče:
Tu Vam predstavim naj višjega uradnika kraljice bombetoške, le-ta mož je podkralj v Maeanga-
ji-”
“Ako je ta gospod visoki uradnik krone in vrhutega pa še podkralj, potem mu hočem moje spoštovanje izkazati,” odvrne kapitan.
'Na to se je približal visoki osebi; ter mu ponudil obedve steklenici araka.
“Izvoljiti Vaše Veličanstvo?” Iz vneme, s katero se je polastil podkralj steklenic, bilo bi sklepati, da je prav dobro francoski razumel.
Ali se Vaše Veličanstvu ne boji, da pride v nepravilen položaj ? ’ ’ pra'ša kapitan^ ko vidi, kako hlastno podkralj pije.
“Silno sem žejen, gospod kapitan,” reče plemeniti Portugalec z žalostnim in prosečim glasom.
“Vse v redu, tukaj je še ena steklenica; vzemite.”
Dalje prihodnji'?.	,
NIZKE CENE
- '--1: Fioor	'ur iiiiiifimffr t * II. Fioor	lil. Fioor
Volneno blago	Ženske suknje	Pohištvo
Svila Trakovi	Ženske obleke	Peči
Kaliiko Uzor U	Ženske vestje	Kovčegl
Flanela Čevlji	Ženske kiklje	Preproge
Platno Obleki	Ženska kožuhovina	Zastori
Zastori	Ženske jopici	Otročji go-carts
Belo blago	Otročje obleke	in vožički
Spodnje perilo	Otročje sulknje	Pokrivala
Moško perilo	Otročje pokrivala	Podobe
Robčki	Muslinovo spodnjo pe-	Refrigeratorjl
Rokovice	rilo	Kofri
Mošnje	Robci	Grocerila
Perfume	Naprsniki	Mesnica
Zlatnina	Albuni itd.	
Všitja	Ženski klobuki	
Okraski	Muzikalije	
Mešano blago		
hJ -L...	' Basement
Glažuta	Pisalni papir	Igrače
Porcelan	Pleskarsko	blago	Bicikll
Svetilke	Importlrana glažuta in Tricikli
Lesena roba	namizno	posodje	Sanke
Noži	Srebrnina
Hranite naše Trading stamps.
Iste lahko zamenlte v kateremkoli departmentu za katerikoli predmet v vrednosti do $3.00.
Zdravljenje v 5 dneh
VARICOCELE HYDROCELE
BREZ NOŽA
____________________[N BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuiri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočich se moških.
Popravite Vaše zdravje.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
ZGUBA NAGONA, BOLEZ-IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglosti; slabost, na. por, zastrupljenje In zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis. srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
ZASTRUPLJENJE KRVI
ln vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lueije, onemoglost Itd. ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje brezplačne. Govorimo slovensko.
DR. ZINS, 183	Chicago
Odprto od 8 dutraj do 8 zvečer Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop.
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS, FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chlcage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r'-’-t'-'.rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
petini pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji oeni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
64* BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 2127,
» Pijte najboljše pivo
S
»
$
jg Peter Schoenhofen Brewing Co. 5
8	:--------K
M	PHONE: CANAL 9	CHICAGO, ILL.
Gotov denar
Hranilna vloga v tej banki je varno uložen denar, ki nosi 3% obresti ni ga lahko dvignete kedar hočete.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete.
Safety Deposit predali po Í3.00 na leto.
22 let v biznesu*