Stev. 25. V Trsim v torek 25. januarja 1916. Letnik XLI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredi, i* va: Ulici Sv. Frančiška Asiikega it 20. L n«ttr. — V* dopisi r.aj se poSiljajo uredtuSivu Ilfta. Nefnnkirant pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vraža jo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsor«(| Hsta .Edino« \ — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrage s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega St 20. Telefon uredništva in uprave itev. 11*57. Naročnina znala: Za celo leto...... Za p^l leta ............... za tri mesece............... za nedeljsko izdej.se celo let. .... . za pol leta............... K 24.- ■ l2-r l 5.20 . uso Poaamezae Iterlike .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarje?, zastarele Itevilke po 10 vinarjev. Oglasi se računafo na milimetre v flrokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za« vodov ............. . mm po 20 vin Oglasi v tekstu Usta do pet vrst..........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: ... , 1—► Mali oglasi po 4 vinarje beaeda. najman| pa 40 vinarje* Oglase sprejema in se rat nt oddelek .Edinost;-. Narofcnfr* la reklamacije se pošiljajo upravi Usti. Plačuje se Izključno 1« upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inaeratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fran&Sk« AsiSkega AL 20. — PoštnohraallnlČni račun It £41.65? mM najnovejših dogodkov. Balkansko bojišče. — Naše čete zajedle Skader in prodirajo proti Draču, *jer zbira čete Esad paša. Avstro - bolgarske sile zasedle Berat, Bolgari prod«-ajo proti VaJoni. Naša armada dospela v sikšič, Danilograd in Podgorico. Raz-->rože\ .tnje Črnogorcev se gladko nadaljuje. Napad sovražnega letalskega bro-dovja na Bitolj. Rusko bojišče. — Nič novega. Pri Dvinsku uničen en ruski vlak. Italijansko bojišče. — Na vsej ironti no-ocnih posebnih dogodkov. Zapadno bojišče. — Živahno topovsko in letalsko delovanje. Nemški letalski napad na Dover. Turška bojišča. — Na kavkaski fronti brezpomemben topovski ogeni. Sicer nič važnega. Razno. — Peter Carp na Dunaju. Ministrske konference v Rimu. — Poslanci srbske skupščine v Rimu.___ BaiktinsKo isojitte. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se objavlja: 24. januarja 1916, opoldne. Včeraj zvečer smo zasedli Skader. Par tisoč Srbov, ki so tvorili posadko, se je brez boja umaknilo proti jugu. Vrh tega so vkorakale naše čete tekom včerajšnjega dne v Vikšič, Danilovgrad in Podgorico. Razorozevanje se je vršilo dosedaj brez soopadov. Na posameznih točkah črnogorski oddeiki sploh niso čakali na prihod naših čet. ampak so že prej sam; odložili orožje, da se zamorejo vrniti domov. Po drugih krajih si je veliki del raz-oroženih izbral raje vojno ujetništvo kakor dovoljeni povratek v domovino. Prebivalstvo ie sprejelo naše čete povsod prijazno, ne redkokrat slovesno. Izgredi, kakor so se dogodili n. pr. v Podso-ici so prenehali, kakor hitro so se pojavili naM oddelki Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini. BERLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. januarja 1916. Sovražno letalsko brodovje, ki se je dvignilo na grških tleh, ie obmetalo Bitolj 7 bombami. Več nrebivalcev ie bili nbitih ali ranjenih. Vrhovno armadno vodstvo. SOLUN, 23. (Kor.) Francosko letalsko brodovje, obstoječe iz 45 letal, je bombardiralo zjutraj Bitolj in povzročilo znatno škodo na kolodvoru, v vojašnicah, železniških tirih in municijskih skladiščih. Avstroogrske in bolgarske čete so zasedle Berat. Bolgari korakajo proti Va-loni, avstroogrske čete proti Draču, kjer zbira čete Esad paša. Izgredi v Podgorici. — Smrt Ise Boljetlnca. DUNAJ, 24. (Kor.) Poročilo našega generalnega štaba z dne 24. t. m. omenja na koncu sporočil o Crnigori, da je prišlo v Podgorici do izgredov, ki so prenehali, kakor hitro so se pojavile prve avstro -ogrske čete. Kolikor se je doznalo do sedaj, so obstojali ti izgredi v krvavem spopadu med Črnogorci in pri Podgorici bivajočimi Albanci, ki je znanega albanskega voditelja Isa Boljetinca in njegovega sina stal življenje. Vzrok temu spopadu še ni pojasnjen. — Razni črnogorski funkciionarji so hiteli naproti prodirajo-čim avstro - ogrskim četam ter so prosili njihovega poveljnika, da bi čete čim prej vkorakale v Podgorico, da se preprečijo huji dogodki. Ko smo vkorakali v Podgorico, je bilo mesto že mirno. Bolgarski kralj — avstro - ogrski feldmaršal. DUNAJ, 24. 'Kor.) Povodom podelitv dostojanstva avstro-ogrskega feldmaršala l antriiii-jtiadeia kp. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se objavlja: 24. januarja 1916, opoldne. Približevalni poizkusi sovražnika v oddelku Lafraima m zopet en napad italijanskega oddelka na pobočju Rombona, so bili odbiti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. 12.000 lir nagrade za uničenje kakega našega pod vodnika. RIM, 23. (Kor.) List »Marina Mercan-tile Italiana« je dobil že 12.000 lir kot prispevke zbirke za nagrado posadki onega italijanskega trgovskega parnika, ki bi prvi potopil kak sovražen podvodnik. Do-jreske je podpiralo več paroplovnih družb. Državni tajnik mornariškega ministrstva je privolil v to patrijotično inicijativo. Padli, odstavljeni in aretirani višji italijanski oficirji. LUG ANO, 23. (Kor.) Generallajtnant Luigi Geran in polkovnik Anselmo Pozzi sta umrla. Generalmajorji Fioretta, Mar-ro in Rotandi so bili odstavljeni. Major Zinnamosca, milansko vojaško skladišče, je bi! vsled goljufije aretiran. z igpodiitiii neiifčn. BERLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. januarja 1916. Živahno topovsko in letalsko delovanje na obeh straneh. Sovražno letalsko brodovje je metalo bombe na Metz; po ena 1 ie padia na škofijsko poslopje in na eno ] Inzaretno dvorišče. Dve civilni osebi ste LONDON, 23. (Kor.) Evening Post i bili ubiti, 8 ranjenih. Eno letalo je bilo v poroča iz Aten: Angleški m francoski po-; jYatmm j>oju sestreljeno. Letalca sta bila slanik sta pOsetila mmfstrs,:ega predle-, u;ctil> Naši letalci so metali bombe na ko- kralju Bolgarjev je le-ta poslal cesarju Francu Jožefu brzojavko, v katerem prosi, naj cesar za ta novi popolnoma nezasluženi dokaz cesarskega priznanja sprejme izraz največje hvaležnosti, in pravi, da ista čustva, ki so pred petintridesetimi leti navdajala tedaj po cesarju za poročnika imenovanega mladeniča, navdajajo tudi še sedaj njegovi posvečeni cesarjevi osebi v otroški zvestobi vdano srce, ki bije sedaj še navdušeneje, ko mu je njegov nekdanji vojni gospod in sedanji zaveznik podelil najvišje vojaško dostojanstvo svoje slavne armade. — Cesar j-rane Jožef je odgovoril, da se čuti srečen, da je kralj to znamenje njegovega zvestega prijateljstva in iskrenega občudovanja za veznega najvišjega gospoda slavne bolgarske armade sprejel tako radostno, in se najprisrčneje zahvaljuje na zagotovilu od mladosti ohranjene ljubeznive vdanosti cesarju Francu Jožefu in njegovi armadi. Ministrske konference v Rimu. RIM, 23. (Kor.) Minister za vnanje zadeve Sonnino je imel včeraj konferenco z vojnim ministrom, ki ga je spremljal neki polkovnik, ki so mu vsled večletnih neposrednih študij albanske razmere dobro znane, nakar je dolgo konteriral v družbi vojnega in mornariškega ministra z ministrskim predsednikom Salandro. Konferenci je prisostvoval tudi Cadorna. iz namigavanj listov je mogoče domnevati, da se je razpravljalo o italijanskih četah v Albaniji in zahtevah glede njihovega varstva. _____ Francoski in angleški posianlk pri Skuludtsu. dnika Skuluclisa in skienila ž njim zadovoljiv dogovor glede Krta. Srbi na Kn-i. j LONDON, 23. (Kor.) »Daiiy Cronideo poroča iz Krfa: Srbska vlada se nastani 1 na Krfu. V gradu Achttleon stanujeta kralj Peter ali prestolonaslednik. Vsak , d:n je izkrcaniii mnogo Srbov. Franco-! !.d 'Medicinska komisija ie preiskala že ! sa tisoče Srbov, ki trpe predvsem vsled izmučen ja. 20 Srbov je umrlo vsled pomanjkanja. Francozi oskrbujejo Srbe, kakor hitro se oromorejo od naporov, z novimi opremnimi predmeti. Zaplenjena grška parnika. SIRAKUZE, 23. (Kor.) Grška parnika »Christrhoros« in »Athanasia« sla bila ustavljena in prepeljana semkaj. »Atha-nas-ia je peljala iz Ne\vyorka v Pirej 3300 ton krušnega žita. P O D L ; ' T E K GRESNICE. Roman. — francoski spisal Xavior do Montipla — Gospod, — je jecljala Leontina, hitro si devajoč klobuk na glavo in ogr-nivši si šal okoli ram, — nočem vam jemati vašega voza. Mauricov sluga mi oskrbi voz. — Gospića, mislim, da ne boste nasprotovala moji ponudbi. — Zakaj ne? — Ponavljam vam, da oni dobri ljudje, ki so vzeli k sebi vašega očeta, stanujejo v majhni hišici na deželi. Ker ta hišica nima niti Številke niti ulične označbe, pač lahko primite, da bi mi bilo popolnoma nemogoče, da bi vam dal natančen naslov, in vi sama ne bi mogla najti te hišice. Moj kočijaž pa, ki me že cel teden vozi vsak dan tja. pa dobro ve za hišico. — Sprejemam torej, — ga je prekinila Leontina, ki v svojem duševnem nemiru ni mogla pojmiti vztrajne zdravnikove zahteve, — sprejemam in se vam zahvaljujem. Peter Carp na Dunaju. DUNAJ, 24. (Kor.) Bivši rumunski ministrski predsednik Peter Carp je prispel na Dunaj. ___ Naknadne volitve na Rumunskem. BUKAREST, 23. (Kor.) Za danes odrejene ožje volitve v Oalacu in Caracalu, kjer sta kandidata Lukaci in Goga odstopila, se niso vršile, ker sta odstopila tudi marghilomanistična kandidata in sta ~o zakonu dobila s tem zborniški mandat vladna kandidata brez ožje volitve. Eli'RO M\tU. DUNAJ, 24. (Ker.) Uradno se objavlja: 24. januarja 1916, opoldue. Nič novega. - Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, mi L BERLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. januarja 1916. Severno Dvinska je naša artiljerija u-ničila en ruski vlak. Vrhovno armadno vodstvo. — Torej pojdiva, gospodična, če vam je drago. — Takoj, gospod. Leontina je pozvonila. — Josip, — je rekla slugi, ki je vstopil, — odhajam z doma. — Ce se gospodična ne vrnete prej kot pa gospod, kaj naj mu povem? — Napišem mu par vrstic. Leontina je vzela list papirja in hitro napisala nanj naslednje vrstice: »Dragi prijatej! # Moj oče umira; kesa se in me kliče k sebi. Storim, kar bi mi svetoval Vi sam, da storim: ustrežem njegovi zadnji prošnji. Leontinino srce ostane pri Vas.« Leontina je zapečatila to pisemce, kar je zdravnik gledal s slabo prikritim obžalovanjem, in ga potem izročila Josipu. — Pripravljena sem, gospod, — je rekla potem. Zdravnik jej je hitro ponudil roko, da bi jo spremil po stopnjicah. Občutila ni nemira, niti bojazni, niti nezaupanja. V duhu je videla samo svojega očeta, ki je bil morda prav sedaj v zadnjih izdihljajih in sedaj zastonj kliče svojo hčer. Vse slabo, kar jej je storil kot otroku, vse nesramnosti, ki jih ji le prizadel kot iodvore ia vojaške naprave za sovražno i roni o in zmagali pri tej priliki v vrsti bojev v zraku. Vrhovno armadno vodstvo. Hcrnški letalski napad na Dover. BERLIN, 24. (Kor.) \Volffov urad javlja : V noči od 22. na 23. t. m. je eno nn-šift povodnih letal metalo bombe na kolodvor, vojašnice in doke v mestu Dover. Vrh te~a ste dne 23. januarja dve naši povodni letali metali bombe na zrakopiov.ij lope v Honghamu (zapadno Dovra). -Konstatirani so bili močni požari. Šef admirainega štaba mornarice. LONDON, 23. ;;i službo na fronti sposobni c kmeti. i. ki se bodo mesto sta- re cruovojmsk!;! n a fn-iuo. nbvezancev poslali dekletu, so jej izginile iz spomina, ne da bi bil ostal kak sled za njimi. Čutila je, da mora storiti, kar jej nalaga otroška dolžnost, in storiti je tudi hotela to brez vsakega pridržk^. Sicer je pa treba priznati, da je bila za tako nežno, plemenito, pošteno dokle, kot je bila Leontina, past nastavljena res spretno in da je ravno preprosti način, kakor so ji jo nastavili, jamčH, da se posreči lopovski naklep. Ko je Leontina s svojim spremljevalcem prišla na ulico, je le-ta sam odprl vrata kočije. — Vstopite, gospodična, — je dejal. Nato je zaprl vratca za Leontino in dejal kočijažu: — V Neuilly in ne štedite konja. Ostanite na razpolago gospodični za povratek v Pariz. Voz se je hitro odpeljal. — Ujeli smo jo! — je zamrmral dozdevni zdravnik, ko Je voz zavil v Pigalsko ulico in se skril za vogalom. Rekši te besede, |e tako pouličnjaško nakremžil obraz, da se pač ta njegov izraz ni čisto nič strinjal z njegovo doktorsko obleko. — Sedal, — le pričel zopet in vzel iz Položaj, 24. januarja. Naj zabeležimo tudi en turški gias o pomen.u kapit; lacije Crnegore. Neki ugleden carigrajski iist izvaja tako-le: Sedaj je '*a avstrijske čete odprta pot v Albanijo in k Adriji od severa ucii. Povsem gotovo je, da se avstrijska vojska združi z bol-g irsko, ki prodira od juga. V Albanijo po-nezadostne italijanske čete in ostan-•v; rbske vojske bo Jo kmalu uničeni. Avstrija ho odslej gosj.-odarica nad vzhodnim obrežjem A J. rije. Kar ps menja veliko ne-varn >>i za I alijane in njihove zaveznike. S tem bo namreč četam četverosporažurna. ki strie pred Solunom, oirezan vsak s ; -: po k os nem in ji ostane pot odprta le po morju. Isreclna važn st te'Corriere della Sera« bi pač ne bil pisal tako, če bi mu bilo znano dejstvo, ki ga javlja današnje poročilo našega generalnega štaba, da so namreč naši zasedli Skadar in da se je par tisoč Srbov, ki so bili kot posadka v mestu, umeknilo brez boja proti jugu. Naše čete so torej zasedle že skoraj vso Crnogoro, prekoračile celo mejo nekdanje samostojne Albanije ter tako dejanski posegle že tjakaj, kjer gre Italiji za njene najvažneje življenjske interese. Od Skadra do Drača ni uaieč, in kakor vse kaže, tudi ni več daleč čas, ko bodo Italijani imeli priliko, da bodo morali braniti svojo »nadvlado nad Adrijo« proti zma-g- >L( -vini našim četam na albanskih tleli. S kakim uspehom? No, o tem pač ni dvoma. Ne verjamemo, da bi bil »Corriere Jeila Sera« tudi še potem mnenja, da se usoda Balkana odloči edino le v dolini Vardarja. Skoro mučen vtis napravlja spričo teh dogodkov omahovanje merodajnih faktorjev v GrškL V nekem razgovoru, kr ga je imel s poročevalcem amerikanske ko-. rcspondence »Associated Press«, je ubiral kralj Konstantin strune, ki so zvenele kakor nekaka grožnja proti četverospora-zitinu. Rekel je, da se ententa igra s simpatijami Grkov. Začetkom vojne da je bilo najmanje oO odstotkov Grkov rra nje strani, danes pa da ne bi niti 20 odstotkov iztegnilo roke da bi jej pomagali. Grška da ne more razorožiti tako dolgo, dokler ne bo določena usoda Crnegore. Kakor je četverosporazum po enem letu izpraznil Gal i polj, utegne tudi glede Soluna izpre-meniti svoj načrt. Potem bo to mesto odrto vsakomur, ki bi hotel priti! Vedno ista stara metoda. Nekaj, kar naj bi bilo podobno ognju ogorčenja, a potem zopet — voda. Kralj pravi najprej, da ententa izgublja simpatije Grkov, ne govori pa niti besede o kakem dejanju, s katerim bi si-Grška zagotovila simpatije in — pomoč centralnih vlasti. Podobno se vede tudi grška vlada. Go-v-.ri besede ogorčenja, in povdarja nevtralnost Grške nasproti obema skupinama ter da si hoče rezervirati svojo vojsko za končno likvidacijo svetovne vojne. V tem pa grška vlada konferira dalje z diplomati entente. Iz Aten in Rima javljajo hkratu, da sta imela poslanika Anglije in Francije konference s Skuludisom, ki jim atenski listi pripisujejo veliko važnost. »Gior-:iale d' Itaiia« hoče vedeti, da sta rečena poslanika priobčila Skuludisu, da ste njiju vladi pripravljeni dovoliti Grški veiike gospodarske koncesije. Uprav klasična je izjava kralja glede Soluna. slabo! — je odgovorila sovodnica ravno iako veselo. — In odkod pa prihajate? — Imela sem svoje opravke, ljubi moj gospod Tircis. — In kako ste opravila? Ali ste zadovoljna? — Tako, tako! Se precej! Moj Bog, ne inorem se pritoževati. Človek se mora na tem svetu pač znati zadovoljevati z malim. In jaz sem, na svojo vero, zadovoljna z najmanjšim. — No, torej, tem bolje! — Zelo prijazen ste. — Ne, na mojo čast, spoštujem vas. Vrag naj me vzame, če vem, zakaj. — Dobri moj Tircis! — Ljuba prijateljica! Kaj ne, sedaj greste naravnost domov? — O ne, dragi moj! Ravno nasprotno, grem nrav daleč, na drugo stran reke. — Ali smem vedeti, kam? — O, zakaj ne! Grem v justično palačo. Pot je torej zelo vabljiva, kakor vidite. — V justično palačo! — je ponovil Tircis. — Ali imate morda kake nevšečnosti s cesarskim prokuratorjem? Ali ste morda dobila kako povabilo za šesto sobo? (Dalje.) Sfran f!. .EDINOST* štev. 25. ▼ Trsto, dne 25. januar)« f010# Tu je treba že priznati trancoskemu generalu Sarrailu v Solunu večjo resolutnost. Baje mu ni več v prvi vrsti do tega, kako se Grška odloči, prisiliti pa jo hoče, da se odloči na eno ali drugo stran. Če se postavi na stran centralnih vlasti — tako računajo baje Angleži in Francozi — bodo imeli izgovor, da zasedejo vse otoke. Ce se odloči za entento, potem tem bolje zanjo. Tudi Italija igra nadalje svojo mizerno ulogo. Ne morejo prikrivati svoje konsternacije radi kapitulacije Crnegore in se znašajo nad — Srbi, ki iim celo odrekajo gostoljubnost, kakršna se spodobi napram prijateljem. Vsi — srbski ministri, ranjenci. begunci, častniki — beže iz Italije v Švico in na Francosko. Tako imenitno so poskrbeli Italijani za te reveže. Francoski listi vidijo v tem znake trajnega sovražnega vedenja Italijanov nasproti Slovanom. Niti sam ministrski predsednik Salandra ne more tajiti tega dejstva, tako značilnega, za italijansko gostoljubje in za italijansko lojalnost. Izgovarja pa se, da je izdal stroge odredbe, ki pa da jih niso — izvajali! Mille grazie! In če že ni tu sovraštvo. pa je — sacro ?goismo. Tudi v nenadnem prihodu kralja od fronte v Rim je baje viden znak konsternacije vsled kapitulacije Crnegore. Vse da je bilo iznenađeno, spominiajoč se kraljeve izjave povodom novoletnega sprejemanja na fronti, da se le kot zmagovalec povrne v Kvirinal. Pri vsem res ne moremo drugače, nego da se s sočutjem spominjamo italijanske kraljice, soproge kralja Viktorja Emanuela in hčere kralja črnogorskega. Mislimo da preživlja čase, kakršnih nje življenje ni poznalo doslej. Tudi iz turških poročil sledi, da so Rusi v Kavkazu začeli z ofenzivo. Namen te ofenzive bi bil — glasom teh poročil — ta, da žnjo paralizirajo veliki vtis, ki ga turške zmage v Mezopotamiji napravljajo v Perziji. Turška poročila javljajo tudi, da so došla v Irak angleško - indijska oja-čenja. Kakor angleški neuspeh proti Bagdadu, pričajo tudi ti ruski napori v Kavkazu radi razpoloženja v Perziji, da bo tudi skrajno zapadna Azija, važno bojišče v tej svetovni vojni. Severna Amerika pa se lepo smeje v eno pest na račun Evropejcev, z drugo pa spravlja ogromne dobičke. To je odkrito povedal republikanec Kummangi v senatu Zedinjenih držav, ko je predlagal, naj država odkupi vse privatne obrate, ki izdelujejo municijo in orožje, da bo potem ona spravljala ogromne dobičke v svoje blagajne. V 14 mesecih so ti obrati izdelali municije za 161,964.000 dolarjev. Za tako ceno se že dobro izplačuje laviranje med dobavljanjem municije in orožja in — nevtralnostjo, tudi če je treba pri tem pisati diplomatske note. Iz predzgodoulne s^toune vojne. Berolinska »Norddeutsche Allgemeine Zeitung«, ki je, kakor znano, v najožjih stikih z nemškim državnim uradom za vnanje stvari, razpravlja v zvezi s kapitulacijo Crnegore tudi o ulogi, ki jo je igrala ta mala balkanska država v dogodkih evropske politike, ki so končno do-vedli do sedanie vojne, in izvaja, da je nameravano združenje Srbije in Crnegore pod ruskim protektoratom, z ostjo proti integriteti Avstro - Ogrske, v veliki meri ogroževalo evropski mir. Ti dogodki da kažejo, da bi bilo usodepolno delovanje ruske diplomacije na Balkanu, ko bi agresivni ruski panslavizem že sedaj ne bil zanetil vojne, neodvrnljivo v nekaterih letih povzročilo vojno. j-Norddeutsche Allgemeine Zeitung« meni, da mora ugotavljati to dejstvo, ker je ruski minister zunanjih stvari, Sazo-nov, predstavitej te nevarne politike, pred kratkim napram zastopniku nekega angleškega lista silovito napadal Nemčijo in propovedoval križarsko vojno krščanskih narodov proti »protikrščanskim, kulturi sovražnim nemškim barbarom«, ki da so že leta in leta delovali na zanetitev vojne,. Sazonov ve in je sam priznal večkrat, da je bila Nemčija 44 let zavetišče evropskega miru in da ga je več kot enkrat rešila s svojim umerjenim postopanjem. Toda v svrho pobuditve in vzdr-žavanja ruskega vojnega razpoloženja se je razširjala bajka, da je Nemčija že zdavnaj nameravala in pripravljala napad na nič hudega slutečo Rusijo. Olede te bajke bi apelirali ira spomin Sazonovega, ki pozna prijazno postopanje Nemčije napram Rusiji tekom japonske vojne in usluge cesarja Viljelma carju, ko je Rusiji šlo za to, da se častno reši iz mandžurske aere, ki je stala deželo o-gromne človeške in denarne žrtve. Sazo-no ven m mora biti znano, da je smatrala Nemčija po portsmoutskem miru, da je prišel trenutek* da bi v svojih od rusko-turške vojne sem v berolinskent kongresu skaljenih odnošajih napram Rusiji odprla novo stran in jiii postavila na podlago iskrenega medsebojnega prijateljstva. Od Rusije je bilo odvisno, da bi bila prejela za prijateljsko roko, ki se jej je nudila. Toda Rusija se je rajši približala Angleški in sovražnemu obroču okoli Nemčije dodala nov član. Priključitev k Angleški je spravila rusko politiko na opolzlo pot, na kateri je morala čim dalje tem nevarnejša postajni za evr i mir. Spoznalo se je krra- Iu, da so bili večinoma notranjepolitični vplivi, da se je Rusija priključila proti Nemčiji naperjeni angleški politiki. 2e od starine Nemcem sovražna nacijOr nalistična smer v Rusiji je po japonski vojni in po revoluciji prihajala do vedno večje veljave. Vlada je mislila, da bo imela s podpiranjem te smeri sredstva za boj proti revolucionarni propagandi, ter je trpela najgorostasnejše laži o postopanju Nemčije tekom vojne in revolucije, in te laži so se ukoreninjale v ljudstvu. Tako naj bi bil cesar Viljelm tekom revolucije leta 1905. storil vse, da bi bil carja odvrnil od podelitve ustave. Komur so znani dejanski dogodki, ve, da je bil v resnici ravno cesar Viljelm, ki je opozarjal carja na nevarnosti, ki so pretile njegovi dinastiji, ko bi se trajno upiral željam naroda po uvedbi parlamentarnega zastopstva. Dovajalo bi predaleč, ko bi se hoteli baviti s podrobnostmi tripelententne politike tekom naslednjih let. Da je Angleška z vsemi sredstvi delovala na to, da zaneti sovraštvo med Rusijo in centralnima vlastima, je kazala angleška politika tekom bosenske krize. Angeški zastopnik v Petrogradu, Nicolson, se ni bal pomladi leta 1909. jasno izraziti* svojega razočaranja, da se je spor zaradi Bosne in Hercegovine rešil mirno. Že tedaj je ruska vlada izvedela iz Londona, da bi v slučaju vojne s centralnima vlastima imela Rusija Angleško na svoji strani. Politika sir Edvarda Greya v bosenski krizi je tvorila poleg postopanja v maroškem vprašanju leta 1911. najpomembnejšo etapo na poti do svetovne vojne. Car Nikolaj je tudi tokrat preziral svarila svojega cesarskega prijatelja. Tako se je porušilo na tradiciji enega stoletja osnovano nem-ško-rusko prijateljstvo, poguba Srbije in Crnegore pa je zapečatila usodo politike, ki je povzročila to dejstvo. tomlt vesti. C. kr. avstrijski vojaški fond za podporo vdov in sirot pod protektoratom Nj. Veličanstva nam je doposlal svoje poročilo za prvo leto svojega obstanka, iz katerega je razvidno, da je bilo delovanje društva -- ki se je, prvotno omejeno na Dunaj, pozneje razširilo na vso Avstrijo — kajti nabralo je velikih svot v svoj plemeniti namen. Vse prizadevanje društva je naperjeno v to, da s podporo sodržavljanov sirote in vdove po umrlih vojakih dobe podporo oziroma oskrbo, ne da bi pri tem trpela skrb za tiste otroke, ki niso, ali ne postanejo sirote. Trajno pre-skrbovanje teh otrok — tako naglasa tozadevni, poročilu priključeni oklic — je sicer državi v sveto dolžnost, ali do nastopa te državne pomoči bo trajalo precej časa, v katerem bi bile rodbine, ki so izgubile svojega hranitelja, izročene skrbi, ako jim ne pomore usmiljenje sodržavljanov. Zato se odbor, ki je pod protektoratom Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvode Leopolda Salvatorja in nje c. in kr. Visokosti nadvojvodinje Blanke, obrača s prošnjo za pravočasno in izdatno podporo vdov in sirot skunne oborožene sile. Občni zbor se bo vršil dne 1. februarja 1916 na Dunaju, v c. in kr. vojaškem kazinu, I. Sch\varzenbergplatz 1 (dvorana deckega). Samostojne predloge je vložiti osem dni poprej predsedniku, generalu infanterije Schonaichu. Vprašanje oskrbovanja z žitom. Sosve-tovalstvo zavoda za promet z vojnim žitom je imelo dne 20. t. m. na Dunaju svoje tretje posvetovanje, ki so se ga udeležili tudi členi: dr. Matko Laginja, gorriški deželni glavar Faidutti in istrski deželni glavar dr. RlzzL Poslednji je poročal kot predstojnik statistične komisije. Na razpravi o poslovanju Žitne centrale se je u-deležil razgovora o preskrbovanju s koruzo tudi dr. Laginja, dočim je deželni glavar dr. Faidutti razpravljal o aprovi-zacijskih razmerah na Goriško-Gradi-ščanskem, v Istri in na južnem Tirolskem. in ga je podpiral tudi dr. Laginja, na kar je bila sprejeta resolucija, ki naproša vlado, naj aprovizacijsko akcijo v teh krajih čim najbolje izpopolni. V plenarni seji je predlagal referent dr. Hoto-wetz resolucijo, ki 1) jemlje z zadovoljstvom na znanje sporočilo o poslovanju zavoda za promet z vojnim žitom, 2) izreka pričakovanje, da rečeni zavod popolnoma izvede ne le pogodbe, sklenjene z inozemstvom, ampak tudi one z Ogrsko, ki jim je namen, da se Avstrija zadostno preskrbi z žitom, in 3) smatra za potrebno, da se v svrho enakomernosti in pravične izmenjave med obema polovicama monarhije in v svrho ugotovitve medsebojnih prebitkov, enotno uravna poraba žita. Sosvetovalstvo prosi vlado, naj z vsemi sredstvi deluje na to, da se ustanovite taka enotna uravnava in nje izdatna kontrola. Debate, ki je sledila tej resoluciji, se je udeležil tudi dr. Laginja. Resolucija je bila sprejeta z vsemi proti štirim glasom. Isto-tako sta se naš istrski zastopnik in dr. Faidutti udeležila debate o poročilu glede mletja koruze in so bili sprejeti predlogi odbora. »Centralno društvo časniškili podjetij« razglaša: »Tudi izdajateljem časnikov in časopisov nalaga svetovna vojna izredno težke naloge. Vsi dohodki se neprestano zmanjšujejo, vsi izdatki pa stalno naraščajo. Poleg tega pa je še velik del uredniškega in tiskarniškega osobja na bojišču in se tudi zelo težko nabavlja za izdela-vanje papirja in za tiskalniški obrat najpotrebnejša tvarina. Tudi tu mora vsak posameznik natančno računati in gospodariti z onim, kar je na razpolago, če se hočejo varovati koristi sploftiosti. Centralno društvo časniških podjetij v Avstriji je sklenilo zato, da naprosi svoje člane, da naj v bodoče skrčijo obseg svojih tiskovin na najpotrebnejše. Društvo smatra tako skrčenje za patrijotično dolžnost, da se more vzdržati tako tudi na tem polju in se bo mogoče izogniti resnemu oškodovanju gospodarskega življenja. Smatra pa tudi za patrijotično dolžnost občinstva, da vpošteva težave teh razmer in ostane zvesto svojim časnikom in časopisom, četudi bodo v bodoče izhajali v manjšem obsegu, ter da se kolikor le mogoče odreka sprejemanju zasebnih vesti v uredniškem delu.« C. kr. pomorska oblast v Trstu sporoča: Voditelj c. kr. pomorske oblasti, dvorni svetnik grof Attems - tleiligen-kreuz, se mudi sedaj v Trstu in uraduje v perdsedništvu c. kr. pomorske oblasti. Za spomladno obdelovanje polja. Od tiskovnega oddelka v ministrskem predsedstvu smo prejeli: Pred kratkim se je vršilo na Dunaju pod predsedstvom ministra za poljedelstvo Zenkerja posvetovanje večine glavnih poljedelskih korpo-racij Avstrije in nekaterih zadružnih zvez. Temu posvetovanju je bil namen, da dobi min. za poljedelstvo od predsednikov poljedelskih glavnih korporacij informacije glede tistih odredb, ki so potrebne, da se v posameznih deželah zagotovi popolno spomladno obdelovanje polja. Najprej je referent ministrstva za poljedelstvo podal podroben opis vseh tistih odredb, ki jih je centrala že ukrenila, ali jih še ukrene, da se zagotove potrebne delavne moči, vprege, nabave umetnih gnojil in semena. Zborovalci so vzeli to sporočilo hvaležno na znanje in so izražali nado, da bo s temi ukrepi na najbolji način ustreženo potrebam spomladnega ob-delanja polja. Na to so zastopniki poljedelstva podali izpopolnilnih nasvetov in je g. minister obljubil, da jih bo uvaževal. Pravne terjatve v Srbiji. V smislu obvestila s kompetentne strani je zagrebška trgovska in obrtna zbornica opozorila denarne zavode, obrtna podjetja, trgovce in druge upnike, ki so interesiram pri obrtnih podjetjih v Srbiji, naj nemudoma z dokumenti dokažejo pri etapnem poveljstvu tretje vojske ekzistenco svojih zahtev, oziroma, naj pošljejo v Srbijo svoje pooblaščence v svrho varovanja svojih materijalnih interesov, ker se ne morejo jemati v obzir zahteve, ki ne bodo dokazane po verodostojnih listinah. Zavod sv. Nikolaja vabi vse svoje udi-nje k občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo ob 4 popoldne. Slovenska dekleta, ki vam je na srcu vaše zavetišče, udeležite se zborovanja v velikem številu. Pridite, da slišite poročilo o njegovem delovanju, da mu daste nasvetov, da izrazite svoje želje. Hude čase mora preživeti zavod v sedanjih težkih dneh, zato pa pridite, da mu vsaj s svojo udeležbo nokažete ono ljubezen in naklonjenost, ki io zasluži vsled svojega prekoristnega namena in delovanja. Tržaški odbor za dobrodelne prireditve naznanja, da priredi v torek, 1. februarja t. L, v gledališču »Fenice« dobrodelno prireditev, katere Čisti dobiček je namenjen vojakom na soški fronti. Prisrčne pozdrave iz gorate Koroške pošiljajo tržaškim in okoliškim Slovencem vojaki pri težkih havbicah. Posebno jim je govoril z srca članek pod naslovom »Na stražo« v nedeljski številki dne 16. t. m. Dragi rojaki! Branite to našo važno postojanko ob morju, ki je nedogledne važnosti za ves naš narod. In uverjeni smo tudi mi, da ostane naša, če jo bomo branili vsi z vsemi združenimi močmi. Na zdar m na veselo, čim skorajšnje svidenje. V imenu drugih: Lorenc Brce, predsednik društva »Slovanska straža« v Gropadi. Srčne pozdrave pošiljajo s severovzhodne fronte svojim tovarišem na kraški planoti, želeČ, da še nadalje tako hrabro odbijajo zemlje lačnega Laha, ki nam hoče vzeti našo lepo domovino, naslednji pripadniki nekega strojnopušknega oddelka: Josip Fonda iz Lokve, Mihael 2agar, Avguštin Grgič, Anton Marc, Josip Marc, Anton KrižmanČiČ, Franc Križmančič iz Bazovice, Andrej Mozeli iz Košane. Vesti iz Gorlibe. Iz Nabrežine. Kdor pozna naš Kras, ve, da s svojimi pridtlki ne more niti pol leta prehraniti svojega prebivalstva. Kraševci se bavijo doma največ z vinogradništvom in živinorejo, poleg tega pa zahajajo iskat zaslužka, da si morejo nakupovat potrebnega živeža. Poleg mest pa je tudi Nabre-žina, ki s svojo kamnoseško industrijo daja zaslužka mnogim družinam kraških domačinov, pa tudi takim iz Fulanije — Nabrežina je obrten kraj m je zato nai-huje pizadeta po sedanji vojni. Čim je zmanjkala obrt — kar se je sedaj faktično zgodilo — je Nabrežina izgubila takore-koč vse. V Nabrežini je navadno delalo nad 2000 delavcev. Sedaj pa se sploh ne dela. Vsled tega mora mnogo družin trpeti veliko revščino. Priznano bodi, da je občina nabrežinska vse storila, da vsaj nekoliko ublaži ta žajostni položaj. Dobili smo potom c. kr. okrajnega glavarstva od vlade 1000 K v svrho blaženja bede in sedaj smo dobili sporočilo, da vlada vsled posredovanja deželnega odbora nakaže vsem občinam na Goriškem kot predujme denarja za najnujnejše potrebe in opravila, da si vsaj nekoliko olajšamo težko stanje. Zato bodi vsem, ki so sodelovali pri tej samaritanski akciji, izrečena srčna zahvala. V tem času je za Nabre-žino in za ves okraj velikega pomena a-provizacijski odbor za sežanski okraj v Sežani. Pridobil si je res velikih zaslug za ljudstvo na Krasu in v Nabrežini še posebno. Temu odboru načeluje voditelj o-krajnega glavarstva, g. Vlček, ki se trudi, da — kolikor je pač v njegovih močeh —, da dobivamo Kraševci živeža. Tu velja pač slovenski pregovor: Prijatelja iz-poznaš v sili in potrebi. V dolžnost nam je torej, da aprovizacijskemu odboru in njega načelniku izrazimo svojo hvaležnost. I. Caharija. Razne uestl. Botaniška posebnost. Po brzojavnih, telefonskih in razsvetljavnih žicah v Por-toricu se opaža, da se razvija na njih nepoznana rastlina. Ta rastlina nima korenin in se hrani samo z zrakom. Električni tok jo še pospešuje. Oddaleč izgleda žica, kakor bi bilo po nji obešeno zelenje in cvetje. Poslali so proučevat botanike, a so se vrnili, ne da bi bili opravili kaj, tako da se nahaja znanost še vedno pred zastavico. Priprava za spuščanje pšic z letal. Pri letalih je glavna stvar ta, da razne pri prave letalo čim manj otežujejo in da jih more letalec avtomatično obvladati. V tem smislu je zgrajena tudi priprava za spuščanje pšic. Ta priprava sestoji iz omare, ki je vdelana v aparat blizu vodi-teljeveea sedeža. V omari so v vodoravni legi naložene pšice. Dno omare je s posebno pripravo zvezano z letalčevim podnožjem; pritisk z nogo povzroči, da se dno omare odpre in iz odprtine začno leteti pšice. Množina naenkrat vsipajočih se pšic se ravna po večjem ali manjšem pri tisku z nogo. Ko pšica pade iz omare, se po lastni teži (na zgornjem koncu je votla in narezana) obrne z ostro konico navpično navzdol. CESKO - BUDJEV15KA RESTAVRACIJA (Bosžkova uzorna češka gostilna v, Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Oalatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ■ a ca MALI OGLASI:: □c □C "i te raiunajo po 4 sto t. benedo. ■J Mastno tiskane besede se r&iu-najo enkrat veS. — Najmanjia J : pristojbina znaša 40 ttotink. : □□ □□ tfnilfn soPrc£a vpoklicanega črnovojnika iz« ijlvlIJUf deluje ženske in otročke obleke zelo okusno. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 29 Stan ceni. ftdffllTO