informator
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—St.11,— Leto XVIII.—Titovo Velenje, 17.3.1983
GORENJE TGO
INFORMACIJA o stanju izgub na zasedanju OBČINSKE SKUPŠČINE
Čeprav je osrednja točka dnevnega reda torkovega zasedanja skupščine občine Velenje bila obravnava in sprejem resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981 — 1985 v letu 1983, je bila podana v imenu delavcev Gorenje TGO tudi informacija o spremembah finančnega rezultata tozdov Gorenja TGO. In to iz dveh razlogov: prvič za to, ker bodo oziroma so pogoji gospodarjenja v letošnjem letu odvisni tudi od reproduktivne sposobnosti TOZD, na katero vplivajo izgube iz poslovanja v letu 1982, in drugič, zaradi pravilnega in objektivnega informiranja celotne ožje in širše družbenopolitične skupnosti o spremembah izkazovanja končnega poslovnega rezultata po zaključnih računihza leto 1982. Informacijo v celoti objavljamo:
V DO Gorenje TGO so lansko leto zaključile z izgubo iz lastnega poslovanja štiri temeljne organizacije: Štedilniki, Hladilna tehnika. Zamrzovalniki in Elektronika, v skupni višini 676.952 tisoč din. Del te izgube v višini 320.862 tisoč din s° pokrile ostale temeljne organizacije, tako da je edino TOZD Elektronika ostala z nekrito izgubo v višini 356.089 tisoč din. Pri tem je treba poudariti, da omenjene temeljne organizacije niso uporabile možnosti, da izgubo zmanjšajo za samo 50 %-no obračunano amortizacijo, ker so ocenjevali, da bi minimalna amortizacija še otežkočala posodabljanje opreme. V skladu z zakonskimi predpisi so morali tozdi v Gorenju TGO prevzeti oziroma prikazati v svojih poslovnih rezultatih tudi izgubo Gorenja Koerting Electronic (GKE). po usklajevanju z republiškimi organi je bi|0 sprejeto stališče, da pri prikazovanju izgube GKE uporabijo vse zakonske možnosti in sicer tako, da TOZD prikažejo izgubo GKE, nastalo iz poslovanja v letu 1981, še neprevzete obveznosti do leta 1981, tečajne razlike in predvideno izgubo za leto 1982. Glede na sprejem likvidacije GKE je prevlada-' lo stališče, da je treba naenkrat prikazati celotne obveznosti, ki izvirajo iz naslova GKE, in izgube, ki so nastale v lastnem poslovanju v preteklem letu. Tako je izguba GKE, ki so jo TOZD prevzele, dosegla višino 3.355.026 tisoč din, nepokrita izguba iz lastnega poslovanja 356.089 tisoč din, kar je skupaj 3.710.115 tisoč din. Takšne poslovne rezultate so obravnavali in sprejeli delavci v TOZD Gorenje TGO in o takšnih rezultatih so bili informirani vsi-organi in tudi širša javnost.
Izguba v Gorenju TGO, izkazana v zaključnih računih tozdov v letu 1982, je največja med OZD v Sloveniji (izgube gospodarstva v Sloveniji znašajo okoli 9 milijard din) in so največje doslej. Finančni viri za pokrivanje izgub OZD v Sloveniji so, upoštevajoč težke pogoje gospodarjenja, zelo omejeni, zato je postalo vprašanje pokrivanja izgub gospodarstva resen problem, kajti vsaka nepokrita izguba pomeni v skladu z zakonskimi določili stečaj OZD. Republiški organi so, ocenjujoč možne vire za pokrivanje izgub, podali sugestije tozdom v Gorenju TGO, da uporabijo možnosti, ki jih omogočajo zakonski predpisi in popravijo zaključne račune in sicer:
—	da TOZD v zaključnih računih ne upošteva prevzete predvidene izgube GKE iz leta 1982;
—	da popravijo napačen izračun tečajnih razlik — tečajne razlike se v skladu z zakonom obračunavajo na srednji tečaj na dan 31. 12. 1982, in ne 22. 2. 1983, kot smo to storili v Gorenju;
—	za pokrivanje izgube namenijo TOZD 50 % obračunane amortizacije, kar je v skladu s spremembami zakona o amortizaciji.
Tudi SDK, podružnica Titovo Velenje, je ob pregledu zaključnih računov opozorila na nekatere nejasnosti in predlagala, da se ponovno preverijo nekatere postavke in opravijo morebitni popravki podatkov v zaključnih računih. Temeljne organizacije v Gorenju TGO so upoštevale omejene sugestije in predloge. Tako so se bistveno spremenili podatki o izgubi štirih tozdov, tako da je izguba zmanjšana skupno 1,955.866.391 din in sicer znaša v
TOZD
Štedilniki Hladilna tehnika Zamrzovalniki Elektronika
Izguba din (prej iz naslova GKE)
480.947.545
433.028.819
361.116.122
674.773.905
(842.755.356)
(742.581.683)
(623.550.957)
(1.157.139.479)
Prejšnja izguba 3.354.026.000 din je zmanjšana za 963.653.008 din zaradi neprevzete izgube GKE za leto 1982, pravilno obračunanih tečajnih razlik za 224.453.693 din, zaradi obračunane samo 50 %-ne amortizacije je lastna nekrita izguba manjša za 74.101.000 din, tako da znaša nekrita izguba sedaj 281,988.000 din. Skupna izguba TOZD (izguba iz lastnega poslovanja in prevzete izgube GKE) znaša 2.237.854,000 din.
Popravki zaključnih računov sicer trenutno pomenijo prikazano manjšo izgubo, vendar je opozoriti, da bo izgubo GKE za leto 1982, ki bo znana konec meseca, potrebno prikazati v bilanci uspeha v polletnih obračunih. Z upoštevanjem sugestije in- predlogov bo z zmanjšanjem izgub TOZD pokrivanje izgub gospodarstva Slovenije nekoliko lažje . Tudi-
vse ostale izgube v Sloveniji, ki so v zaključnem računu izkazale izgubo, so oziroma še bodo uporabile vse zakonske možnosti (predvsem v znižanju amortizacije), da se njihova nekrita izguba zmanjša. Prav tako je treba upoštevati, da bodo tako skladi kot banke in druge OZD, ki bodo prispevale sredstva za pokrivanje izgub TOZD Gorenje TGO, ob obravnavi naših zahtev vsekakor preverjale, kako smo uporabili vse zakonske možnosti, da bi bila nekrita izguba čim manjša. S sprejetjem sugestij in predlogov bodo naše nadaljnje aktivnosti imele polno podporo vseh organov in organizacij, kar bo vsekakor olajšalo naša prizadevanja, da bomo z izvajanjem predvsem izvoznih ciljev podprli prizadevanja celotne družbenopolitične skupnosti za stabilizacijo gospodarstva.
Nov dosežek Gorenja
ZACELI SMO PRODAJATI E KG ANALIZATOR
V	Informatorju smo že nekajkrat pisali o EKG analizatorju MAE 101. Doslej smo vas seznanjali, kako poteka njegov razvoj, sedaj pa obeležujemo še pomembnejši dogodek: v preteklem tednu smo iz redne proizvodnje odpremili tri aparate. Prvega smo odpeljali v Splošno bolnico „Dj. Jovanovič" v Zrenjanin, naslednja dva pa poslali naročniku na Dunaj.
Pa poglejmo, kakšno pot je bilo treba prehoditi, da smo v Gorenju razvili in osvojili nov izdelek, ki je plod izključno domačega znanja.
V	letu 1979 se je začelo v zvezi z razvojem EKG analizatorja sodelovanje med Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani in Gorenjem. Sredi leta 1980 smo že imeli prvi delujoči prototip, ki pa se je tako po funkcijah, kakor tudi po zgradbi in obliki še precej razlikoval od današnje naprave. Sledila so prva klinična testiranja ter funkcionalna dopolnjevanja. V začetku leta 1981 smo začeli snovati dokončno podobo analizatorja. Uspelo nam je, da smo že junija 1981 na jugoslovanskem kardiološkem kongresu razstavili oblikovno in materialno skoraj dokončno verzijo. Potem smo izdelali ničelno serijo, manjše konstrukcijske spremembe in dopolnitve pa smo opravljali vzporedno z
E KG analizatorji za prve kupce.
detajlnim kliničnim preizkušanjem vse do junija 1982, ko smo EKG analizator razstavljali na svetovni razstavi kardiološke opreme v Moskvi. Takoj po vrnitvi iz Moskve smo se začeli pripravljati na redno proizvodnjo, ki je stekla že konec lanskega leta. No, v prvih dveh mesecih letošnjega leta smo opravili še zadnje formalnosti in testiranja, ki smo jih bili dolžni izvesti, predno smo začeli aparate prodajati.
Poudariti je treba, da smo pri razvoju EKG analizatorja na vseh področjih orali ledino, predvsem seveda na področju mikroračunalništva in medicinske informatike. Prav bo, da se še enkrat spomnimo, kakšen je bil odziv strokovnjakov, ki so našo napravo ocenjevali na različnih razstavah in kongresih. Na Reki na „RAST YU 81" je EKG analizator dobil zlato medaljo, njegovim avtorjem so lani podelili Kidričevo nagrado, na svetovnem kardiološkem kongresu v Moskvi pa smo prejeli dve diplomi. To je gotovo dokaz, da predstavlja naprava velik razvojni dosežek ne samo v domačem, ampak tudi v mednarodnem merilu.
Želimo si, da bi lahko proizvodnja in prodaja EKG analizatorjev nemoteno tekli in da bi kupci z našimi napravami bili zadovoljni. Tako se bomo še z večjo vnemo lotevali novih raziskovalno—razvojnih nalog, saj sta trdo delo ter uveljavitev lastnega znanja in sposobnosti edina garancija za boljše gospodarjenje v prihodnosti.
29.marca-volitve in referendum
Delavci temeljne organizacije združenega dela v j sestavu delovne organizacije Gorenje TGO bomo 29. marca na referendumu:
1.	sprejemali spremembe in dopolnitve sporazuma o združitvi v DO in statuta DO Gorenje TGO.
2.	Istega dne bomo volili tudi nadomestne delegate v skupno disciplinsko komisijo iz liste DPS ter
3.	delegate v delavski svet Gorenje SOZD, delegat za odbor samoupravne delavske kontrole Gorenje SOZD.
Dokončni predlog sprememb in dopolnitev sporazuma in statuta je delavski svet DO Gorenje TGO že določil 28. 2. 1983 ter ga posredoval v obravnavo in potrditev DS TOZD oziroma delavcev po samoupravnih skupinah.
Izvršni odbor K 00 ZSS Gorenje TGO pa je tudi že pričel s postopki evidentiranja ter oblikovanja skupne liste za izvolitev nadomestnih članov v skupno disciplinsko komisijo, delegatov v delavski svet Gorenje SOZD in samoupravne delavske kontrole SOZD. Kandidacijske konference, ki bodo potekale po sindikalnih in samoupravnih skupinah in bodo končane do 18. 3. 1983.
Volitve in glasovanje pa bodo izvedle stalne volilne komisije v temeljnih organizacijah združenega dela.
I. S
Delo invalidov
Razstava o življenju in delu grge jankesa
Koliko strahu in zanosa je užil, koliko porazov je doživel in koliko zmag je izbojeval, koliko usod se /e križalo z njegovo usodo.
Koliko življenja je užil in koliko ga je dal. Kajti, sa-1710 kdor veliko sprejme, lahko veliko da..."
Tako je zapisano v biltenu, ki ga je izdal Aktiv invalidov Gorenja ob postavitvi razstave o življenju in delu narodnega heroja Grge Jankesa.
Otvoritev te razstave, posvečene mednarodnemu dnevu invalidov, bo 19. marca 1983 ob 10.30, v avli osnovne šole Anton Aškerc v Titovem Velenju. Ro otvoritvi bo tudi finalna tekma turnirja v sedeči odbojki.
Orga Jankes je bil član Centralnega odbora ZZB NOV Jugoslavije in eden od iniciatorjev ustanovit-Ve Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavi-Je ter njen predsednik do svoje smrti, 11. novembra 1974.
Rojen je bil 12. marca 1906 v Ivanjski pri Bjelovaru 'n se je že od vsega začetka zanimal za šport. Leta 1§27 je bil eden od ustanoviteljev delavskega športnega društva "Mladi radnik". Aktiven pa je bil tudi v političnem življenju in zaradi tega je bil 1929 P° Zakonu o zaščiti države obsojen na 6 let zapora. Po prestani zaporni kazni je preko Francije od-s®l v Španijo, kjer se je priključil borcem internacionalnih brigad. Ob začetku 2. svetovne vojne se Je preko okupirane Evrope vrnil v Zagreb in tu po-stal komandant III. operativne cone glavnega štaba NOV Hrvaške. 1943 je napredoval v sekretarja Obustnega komiteja KPH za Bjelovar, kasneje, 1944. 'eta- pa je postal sekretar Oblastnega komiteja KPH Za Zagrebško oblast in bil istega leta ranjen. Zdravil je v južni Italiji, po ozdravitvi pa je prevzel dolžnost v Vrhovnem štabu NOV in POJ, na Visu in kasneje sodeloval tudi v bojih za osvoboditev Beograda.
Ro osvoboditvi je opravljal številne naloge v Zvezi sindikatov Jugoslavije in Zvezni skupščini in bil 24. Julija 1953 proglašen za narodnega heroja.
Romana Cafuta
Letovanje invalidov
Obveščamo vse invalide, da smo organizirali zelo u9odno letovanje v Medulinu v hotelih B kategori-K Be/vedere, Medu!in in MutHa, v katerih imajo vse s°be tudi tuš in stranišče.
Oena polnega penziona v dvoposteljnih sobah je: v luniju 470 dinarjev za osebo in v juliju, sobe so proste samo do 10. 7. 1983, 570 dinarjev. Otroci do 7 let imajo 30 % popusta, če koristijo dodatno ležišče v dvoposteljnih sobah.
Vsi imate tudi možnosti šestmesečnega odplačeva-n/a. Če bi radi preživeli prijeten oddih ob morju, Pokličite Danico Dobnik, interna 453, in se prija-v'te. Rok prijav je četrtek, 31. marec 1983.
LETNE KARTE ZA BAZEN
Vsi invalidi lahko dobite tudi letne karte za kopanje v bazenih Titovo Velenje. Cena letne karte za invalide je 100 dinarjev. Oglasite se v službi za rekreativno m kulturno dejavnost in prinesite s seboj tudi svojo fotografijo (3,5x4,5 cm).
V Gorenju
INFORMATIVNI DAN OSMOŠOLCEV
Informativni dnevi potekajo vsako leto. Tako se lahko šolarji seznanijo s poklicem, ki jih veseli in bi ga radi opravljali. Nekaj let so prihajali na te dneve tudi učenci drugih šol, zadnja leta pa le učenci osmih razredov osnovne šole Miha Pintar— Toledo, nad katero ima Gorenje TGO tudi patronat. Včasih so ti dnevi potekali ves dan, zdaj pa zaradi večjega števila tistih, ki opravljajo proizvodno prakso, le dopoldne.
35 učencev osmih razredov osnovne šole Miha Pintar — Toledo se je zbralo ob 7. uri v Gorenju. Najprej so jim na splošno predstavili Gorenje TGO ter proizvodni program. Predavanje so opremili s tonskim filmom in jih seznanili tudi z možnostmi štipendije. Najbolj deficitarni so poklici višje in visoke kovinarsko strojne in elektro usmeritve, pa tudi 4. stopnje. Po predavanju so učenci odšli na malico, potem pa so se razdelili po interesnih področjih. Največ učencev je odšlo v Orodjarno, kjer je zaposlenih tudi največ kovinarjev in strugarjev. Tam so si ogledali stroje, naprave, delovna mesta, seznanili pa so se tudi z možnostjo zaposlitve, z osebnimi dohodki.
Druga skupina je bila skupina elektro usmeritve, razdeljena na usmeritvi jaki in šibki tok. Učenci, ki jih zanima računalništvo, so bili na centru za elektronsko obdelavo podatkov. Tudi tu so se seznanili z vsem, kar jih je zanimalo. Delavci so jim predstavili več področij, kjer se uporablja računalništvo, in tako so dobili celovit pregled nad industrijsko elektroniko in računalništvom. Nekaj udeležencev informativnega dne se je zanimalo tudi za ekonomsko usmeritev. Ogledali so si delo v računovodstvu, predvsem delo in naloge ekonomskega tehnika.
Druga skupina se je seznanila s poklicem pravnika v službi za samoupravne zadeve. Nekaj pa jih je odšlo tudi v kemijski laboratorij, kjer so spoznavali poklic in delo kemika. Največ zanimanja je bilo za elektroniko in računovodstvo, pa tudi za kovinarsko usmeritev, manj pa za družboslovje.
Učenci so se po ogledu različnih delovnih področij zbrali v jedilnici, kjer so se pogovorili o svojih vtisih. V razgovoru so sodelovali tudi tisti, ki so jih spremljali pri ogledu posameznih delovnih področij. Odziv šolarjev na ta informativni dan je bil dober in seveda bo Gorenje TGO z njimi nadaljevalo še naprej. Veliko uspeha tudi pri nadaljnjem delu!
Romana Cafuta
USMERJENO
IZOBRAŽEVANJE
DELOVNA PRAKSA -VI IN Ml
Vse lahko izgubiš, le tega, kar veš in znaš, ti nihče ne more vzeti!
Leto naokoli in lanska novost je letos stalna spremljevalka. Usmerjeno izobraževanje je v svoje tokove zajelo že drugo generacijo. Ponovna delovna praksa v TGO Gorenje, na Vegradu, v Rudarskem šolskem centru .. . in drugje. Učenci drugih letnikov se v TGO Gorenje srečujemo predvsem z delom v DSSS. Leto dni mlajši pa prestajaj a tisti prvi ognjeni krst, ki smo ga prebrodili mi, generacije pred nami. Začaran krog, prvih preizkušenj o proizvodnem delu, se vrti dalje.
Mirko, Ljubo, Igor in Matej so se odločili za družboslovni program. Ne iz kakšne posebne želje, ampak v večini zato, ker je nastopil čas odločitve pri izbiri poklica.
BOGDANA KOVAČ živi v Šmartnem ob Paki in obiskuje 1. letnik strojne tehnične šole v Celju.
„Prakso opravljam v TGO Gorenje, kjer imam tudi štipendijo. Želim se izučiti za strojnega tehnika. To delo opravlja že moj brat in morda je tudi v tem kanček prispevka pri poklicni izbiri. Organiziranost prakse je zelo dobra. Seznanili so nas o varstvu pri delu, o organizaciji Gorenja; organizatorji so nam razkazali obrate in nas razvrstili po tozdih. Delo je zame zanimivo, ker spoznavam različne ljudi in življenje v tovarni. Tu počitek in pričetek dela naznanja sirena, v šoli zvonec, vendar sedaj sem ustrujena fizično, iz šole pa prihajam s „težko" glavo.
Včasih se pojavi enoličnost, enaki gibi . . . Vendar tudi za to je poskrbljeno. Delovne prakse ne opravljamo le na enem delovnem mestu, ampak nas prestavljajo na druga mesta; to pa pomeni tudi pestrost in večje znanje!"
LJUBO ŠTICA je prav tako zadovoljen.
„Prvič sem opravljal delo na vakuumi ra n ju. Sodelavec mi je razložil potek dela, čeravno nisem bil tako spreten kot on, mi je šlo delo dobro od rok. Na tej praksi sem tudi praktično pričel spoznavati razne proizvodne procese. O našem delu moramo napisati tudi tri dnevnike. Moram — nič kaj prijetna beseda. In še s tehnično pisavo; vendar več ostane v spominu in bolj uporabno je, če naredimo zapiske. In kaj je lažje: fizično ali umsko delo? Ja, delo na traku je težje. Fizično je napornejše. Ampak tudi učenje je delo in brez dela se ne dosegajo cilji in uspehi."
IGOR JUKIČ pravi, da ima praksa velik pomen. Zakaj? Na to so odgovorili že njegovi sošolci.
„Praksa kot majhne počitnice — vendar veliko se tudi naučimo," pravi Igor, „ čeravno manjša, nezahtevna dela, pa vendarle koristna. Včasih osem ur kar prepočasi mineva, ampak nisem še pomislil, da bi bile te ure v proizvodnji nekoristne."
MATEJ KOLAR pa misli drugače. „Ni mi všeč. Zakaj? Delavci dobro opravljajo svoje delo in neumno se počutim med ljudmi, ki toliko znajo jaz pa ne. Seveda ne morem reči, da mi ni ničesar všeč, ker je vedno tudi nekaj dobrega. Za varstvo pri delu je poskrbljeno; vso potrebno zaščito pri delu dobimo. Vendar ne vidim odgovora, zakaj bi bila potrebna praksa v proizvodnji, ko pa tega dela verjetno ne bom nikoli opravljaI."
MIRKO BRLOŽNIK:
„Zelo me veselita zgodovina in' zemljepis in se bom odločil za študij, kjer bosta prisotna ta dva predmeta. A tudi praksa se mi zdi izredno primerna in potrebna. Spoznavam delo, ki mi je bilo tuje, vidim delavca, ki hiti in streže traku in ugotovil sem, da to fizično delo sploh ni tako enostavno, kot sem včasih mislil. Na praksi nam ne dajejo težkega dela in domov ne prihajam utrujen. Delavci nas sprejemajo prijazno, nam pokažejo in razložijo, kar nam je tuje, kot je komu tuja fizika, zgodovina.
Na delo se vozim z avtobusom, zato uro prej vstanem. Vendar me to ne moti, grem pa malo prej k počitku. Prepričan sem, da mi bo praksa koristila, in da bom, morda kot zgodovinar, razumel napore fizičnega dela in utrujenost delavca po opravljenem delu."
Ti učenci opravljajo prakso v tozdu Zamrzovalniki, kjer je zaposlen tudi Adi Čas. Je obratovodja montaže in mentor mladim praktikantom. Razume jih, jim svetuje in kot večina želi vse dobro. O praksi je ADI ČAS povedal: „Vsi učenci, ki so do sedaj delali pri nas, so
Adi C as
*e/o pridni in poslušni. V primeru Pomanjkanja delovne site (bol-niška, dopusti), jih lahko vključimo v redni proizvodni proces. Prepričan sem, da je to delo mladim
v korist, navsezadnje se kaže v njem veliko bodočih življenjskih izkušenj. Kajti pri nas se srečujejo s tistimi osnovnimi predmeti, ki jim bodo ob pravilni uporabi v življenju koristili.
Dan ni enak dnevu. In tudi človek človeku ne. Morda kritične oči mladih opazijo tudi kakšen nepravilen odnos do soljudi in družbene lastnine, vendar kritika naj ne bo preostra. Predvsem želim mladim praktikantom, da v dneh prakse ne bi odnesli le treh dnevnikov, ampak tudi nekaj več znanja in delovnih izkušenj."
FRANC PRISLAN opravlja delo analitika študija dela. Njegova misel o proizvodnem delu: „Učenci se po opravljanju proizvodne prakse bo-
jijo fizičnega dela. Mislim, da je to slaba stran te oblike seznanjanja mladine s proizvodnjo."
In če napravimo zaključek — ne le trije, štirje, ampak vsi: vi in mi, praktikantke, delavci in vsi, ki ste na tem področju prisotni:
Mnenja anketiranih so si podobna, a se tudi razlikujejo. Vsakdo ima pravico do svojega mišljenja in v vsej raznolikosti je ponovno neka podobnost. Morda bodo Matej in še nekateri drugi spoznali smisel proizvodnega dela, v očeh marsikoga pravilno izraža svojo misel tudi Franc Prislan . . . Nekdo pa nemara misli spet tako kot Mirko.
Mišljenja so različna, kaj mislite vi?
Biserka Povše
OSNUTEK ZAKONA
0 POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM
zavarovanju
2 objavo osnutka zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Skupščinskem poročevalcu se pri nas zače-nia javna razprava o novem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, katere nosilec in organizator je Socialistična zveza v sodelovanju z Zvezo sindikatov.
1' junija 1983 začne namreč veljati nov zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bil sprejet aprila lani. Sprejem novega zakona na tem področju narekuje tudi izdajo novega republiške-9a zakona. Spremembo predpisov na tem področju je narekovala potreba po uskladitvi sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ustavo in zakonom o združe-nem delu oziroma z novim samoupravnim in družbenoekonomskim položajem delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi.
Osnutek zakona je pripravljen na podlagi sprejetega predla za izdajo zakona in s tem sprejetih sistemskih rešitev 'n temeljnih izhodišč, pripomb in predlogov. Besedilo os-nutka pa je določila Komisija izvršnega sveta za izdelavo zasnove novega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, januarja 1983.
^ splošnih določbah so poudarjene le načelne novosti zvez-ne9a zakona in tiste, ki jih prenaša nov republiški zakon. Temeljne pravice iz tega zavarovanja, pogoje za njihovo Pridobitev ter osnovo sistema namreč določa že zvezni ^akon. V osnutku republiškega zakona je poudarjeno na-^do, ki opredeljuje naravo pokojnine kot pravice iz minu-le9a dela, načelo enotnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev in drugih delovnih ljudi, ker so v si-stem vključeni tudi kmetje. V osnutku pa je poudarjeno tud' načelo o prevenciji invalidnosti oziroma dolžnosti
organizacij združenega dela pri preprečevanju invalidnosti.
Y Poglavju o zavarovancih so novosti na področju pokoj-n'nskega in invalidskega zavarovanja oseb, ki opravljajo sa-rpostojne dejavnosti in sledijo izenačitvi položaja, pravic
in obveznosti te kategorije delovnih ljudi z delavci v združenem delu. S predlaganim novim načinom urejanja zavarovanja teh oseb odpade sedanji način urejanja na podlagi pogodb zlasti pa bi odpadel kot pogoj za zavarovanje pripadnost posamezni poklicni strokovni organizaciji.
Novost je tudi možnost dokupa let, ki naj bi bil omogočen vsem zavarovancem, ki opravljajo samostojno dejavnost vključno s kmetijsko dejavnostjo, ne glede na to, če so zavarovani iz naslova delovnega razmerja ali iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti.
Novosti so tudi obvezno zavarovanje vrhunsk;h športnikov in obvezno pokojninsko invalidsko zavarovanje kmetov in s tem graditev enotnega sistema na tem področju. Predviden je tudi prehoden sistem za uživalce kmečkih pokojnin, ki jim je dana možnost, da se vključijo v pokojninsko invalidsko zavarovanje kmetov in pridobijo ali ostanejo zavarovani v starostnem zavarovanju in pridobijo pravico do kmečke starostne pokojnine.
Novost je tudi uvedba pravice do zajamčene pokojnine. Določitev zneska je prepuščena skupnosti. Z zakonom pa je določena le omejitev, da zajamčena pokojnina ne more biti nižja od 55 % povprečnega nominalnega osebnega dohodka zaposlenih v Sloveniji.
Najnižja oziroma minimalna pokojnina pa predstavlja izpeljavo načela o zajamčeni pokojnini za vse upokojence. Pomeni podlago za postopno uveljavitev takšne ravni pokojnine, ki bo odvisna od razvoja družbene skupnosti kot celote, za minimalno dobo pa nudila upravičencu socialno varnost.
Pomeni, da se zavarovancem, ki so uveljavili pokojnino s krajšo dobo od polne pokojninske dobe, pokojnina odmeri najmanj od pokojninske osnove 64,70 % povprečnega nominalnega osebnega odhodka vseh delavcev v Sloveniji doseženega v preteklem letu. Tako bi na primer od 1. januarja 1983 znašala pokojninska osnova 9.150,28 din, od tega pa se nato v % odvisno od pokojninske dobe odmeri najnižja pokojnina.
Predlagana je ponovna uvedba pravice do predčasne pokojnine. V osnutku je predvidena možnost predčasne upokojitve z znižanjem pokojnine, odmerjene glede na pokojninsko dobo. Za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj se zniža za 1,5 % oziroma v varianti za 2 %.
Osnutek republiškega zakona sledi novostim v zveznem zakonu in določa porast pokojnin med letom na račun rasti nominalnih osebnih dohodkov v tem letu, v višini 90 %, kar predstavlja spodnjo mejo za obvezno uskladitev pokojnin med letom.
V	poglavju o pravicah zavarovancev, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti ali spremenjena delovna zmožnost, sta v osnutku zakona podrobnejši definiciji obeh navedenih pojmov in predvidena obveznost razporeditve na ustrezna dela oziroma naloge. Zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo uresničujejo na podlagi preostale delovne zmožnosti pravico neposredno v organizacijah združenega dela. To pa predstavlja, da organizacije združenega dela zagotavljajo tudi potrebna sredstva za uresničevanje teh pravic. Določeni pa so tudi nekateri objetkivni razlogi, ki naj bi omogočili organizacijam združenega dela, da bi bile oproščene teh obveznosti.
V	skladu z zveznim zakonom je predvideno pooblastilo skupnosti, da s svojim samoupravnim splošnim aktom določi merila in način za odmero denarnega nadomestila za telesno okvaro in način usklajevanja. V poglavju o pogojih za pridobitev in odmero družinske pokojnine so novosti zlasti v širitvi kroga zavarovanih družinskih članov.
Pravico pridobijo tudi bratje in sestre ter otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal ter oseba, ki je z zavarovancem živela v življenjski skupnosti po zakonu izenačeni z zakonsko.
V	poglavju o uživanju in izgubi pravic so pomembnejše novosti zlasti tiste, ki urejajo uživanje in izgubo pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti. Predvideno je, da delovni invalid izgubi oziroma ne uživa ustreznih denarnih nadomestil, če brez opravičljivega razloga onemogoča prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo, ustrezno zaposlitev ali razporeditev. Enako velja tudi za invalida, ki onemogoča ponovno oceno preostale delovne zmožnosti oziroma invalidnosti, če je ta potrebna.
V	poglavju o pokojninski dobi so v osnutku zakona določena obdobja, ki štejejo v zavarovalno in s tem v pokojninsko dobo. Tako je predlagana prekvalifikacija posebne dobe v zavarovalno dobo za člane kmetijskih delovnih zadrug v obdobje od 15. 5. 1945 do 31. 12. 1959.
V	poglavju o zagotavljanju sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sta zaradi vključitve kmetov v enoten sistem predvidena dva nova vira sredstev. Poseben prispevek iz dohodka od zemlje in gozda naj bi plačevali vsi lastniki zemljišč oziroma zavezanci za davek od dohodka zemljišč in od gozda. Vir teh sredstev pa je tudi prispevek od katastrskega dohodka ob prenosu kmetijskega zemljišča s kmeta zavarovanca po tem zakonu na drugo fizično osebo, ki ni zavarovanec, če se spremeni namembnost zemljišča.
Postopek za uveljavljanje pravic in sodno varstvo je tako kot doslej v pristojnosti skupnoti.
Ob mednarodnem prazniku žensk so v Gorenju nastopiti učenci OŠ Miha Pintar Toledo, ki so razveselili svoje mamice.
Vabimo
V SOBOTO V DOMU KULTURE V TITOVEM VELENJU
„MAMA, Sl VIDELA MRTVEGA PSA V TRAVI?'
Mama, si videla mrtvega psa v travi? Vprašanje s ceste? Ne, to je vodilna misel gledališkega recitala z izraznim plesom. Skupina mladih velenjskih kulturnikov je posegla na področje, ki se ga umetniki le delno dotikajo in, ki se ga v javnem življenju izogibamo. Predstavo si bomo lahko ogledali v soboto, 19. marca 1983, ob 19.30 v Domu kulture. Vlado Repnik, ki pripravlja to delo kot scenarist, dramaturg in režiser, je vsebino v kratkem predstavil: „To je drama o nenavadni družini, ki pa jih je danes pravzaprav veliko. Med seboj se vsi poznajo: mati, oče in sin. Vendar v tem skupnem življenju živijo odtujeno, vsak zase, vsakdo v svoji kletki . . . Mati zrelih let z mladostniškimi ideali, mrtev oče kot žrtev alkohola, sin delikvent kot posledica razmer hodijo drug mimo drugega, živijo skupaj, v bistvu pa tujci. Prisotna je še četrta oseba, smrt."
Pesmi so prispevali mladi literati, ki objavljajo v reviji Hotenja (Rozika Čanč, Franjo Frančič, Zdena Gajser, Hinko Jerčič, Ana Job, Boris Kumer — Božo, Niko Pav-dler, Nada Planinšec, Peter Rezman, Boris Salobir, Ivo Stropnik, Mojca Svoljšak, Maja Vidmar). Nalogo koreografa je prevzela Sonja Lubej, Jana Tajnik in Alenka Košir pa bosta vsebino podkrepili z izraznim plesom. Za ton in luč bosta skrbela Dušan Brešar in Darko Vidmar. Šepe-talka bo Alojzija Mihalinec. Igrali in recitirali bodo Irena Krivec, Miran Rihtar, Janez Skela, Helena Hliš.
Vsi, ki se boste odločili za sobotni ogled predstave v Domu kulture, lahko vstopnice kupite že v predprodaji in uro pred predstavo.
TEDEN DRAME
Odbor za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje pripravlja v naslednjih dneh
Teden drame. Predstavili se vam bodo: v torek, 22. marca 1983, Amatersko gledališče Velenje, z dvema enodejankama Medved inSnu-bač,
v sredo, 23. marca 1983, Kulturno umetniško društvo Lipa s Konovega s komedijo Poročil se bom s svojo ženo,
v petek, 25. marca 1983, Gledališče pod kozolcem z Linhartovo komedijo Županova Micka, v soboto, 26. marca 1983, Amatersko gledališče Velenje z dramo Zgodba o živalskem vrtu.
Vse predstave bodo ob 19.30, vstopnina zanje pa je 30 dinarjev.
Razpis šolnin
DO GORENJE TGO TOZD KUHALNI APARATI
Program kovinar-strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	1
—	preoblikovalec kovin IV. stopnja	2
Program trgovinska dejavnost (SR)
—	blagovni manipulant IV. stopnja	1
—	finančni manipulant IV. stopnja	2
Program elektro-energetik (SR)
—	električar energetik IV. stopnja	2
TOZD ELEKTRONIKA PTUJ
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	industrijska elektronika VI. stopnja	1
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka VI. stopnja	1
Program elektronike (SR)
—	elektrotehnik elektronik V. stopnja	1
—	TV mehanik IV. stopnja	5
Program kovinar-strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	1
—	preoblikovalec kovin IV. stopnja	5
—	delovodska strojna V. stopnja	5
TOZD PRALNA TEHNIKA
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka VII. stopnja	1
Program kovinar-strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	1
—	preoblikovalec kovin IV. stopnja	6
—	obdelovalec kovin II. stopnja	6
Program elektro-energetik (SR)
—	elektrikar energetik IV. stopnja	6
tozd zamrzovalniki
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka VI. stopnja	1
Program kovinar-strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	2
—	preoblikovalec kovin IV. stopnja	3
Program elektro-energetik
—	elektrikar energetik IV. stopnja	3
TOZD MGA NAZARJE
Delovodska strojna V. stopnja	2
Delovodska elektro V. stopnja	1
Program kovinar-strojnik (SR)
—	preoblikovalec kovin IV. stopnja	2
tozd plastika
Program kovinar-strojnik (SR)
-	strojni tehnik V. stopnja	2
—	preoblikovalec kovin IV. stopnja	2
tozd kondenzatorji
Višja pravna šola VI. stopnja	1
Program kovinar-strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	2
TOZD VZDRŽEVANJE
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	ind. elektronika VI. stopnja	3
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	konstrukcija VI. stopnja	2
Program elektro-energetik (SR)
—	elektrotehnik energetik V. stopnja	4
Program elektronike (SR)
—	elektrotehnik elektronik V. stopnja	2
Program kovinar-strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	5
TOZD ORODJARNA
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	industrijska elektronika VI. stopnja	1
—	energetika VI. stopnja	•	1
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka VI. stopnja	1
—	konstrukcija VI. stopnja	1
VŠOD — računalništvo VI. stopnja	1
Pedagoška akademija
—	proizv. teh. vzgoja — smer kovinarska VI. St.	1
Program elektro-energetik (SR)
—	elektrotehnik energetik V. stopnja	1
Program kovinar-strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	2
Program poslovno finančna dejavnost (SR)
—	ekonomski tehnik V. stopnja	1
DSSS TGO GORENJE
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	računalništvo in informatika VI. stopnja	1
—	energetika VII. stopnja	1
—	energetika VI. stopnja	2
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka VI. stopnja	4
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
—	Kemijska tehnologija VI. stopnja	1
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
—	lesarstvo VI. stopnja	1
Visoka šola za organizacijo dela
—	kontrola kakovosti VI. stopnja	2
—	računalništvo VI. stopnja	1
—	proizvodno organizacijska VI. stopnja	1
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	plansko analitska VII. stopnja	1
Višja upravna šola	1
Program elektro-energetik (SR)
—	elektrotehnik energetik V. stopnja	5
PROGRAM računalništva (SR)
—	računalniški tehnik V. stopnja	3
Program kovinar-strojnik (SR)
—	preoblikovalec kovin IV. stopnja	1
Program administrativna dejavnost (SR)
—	administrator IV. stopnja	1
e
DO GORENJE PROMET SERVIS
DSSS GRS
—	notranja trgovina VI. stopnja	1
—	plansko analitska VI. stopnja	1
TOZD PROMET
Ekonomska fakulteta
—	zunanja trgovina VII. stopnja	2
—	zunanja trgovina VI. stopnja	2
—	notranja trgovina VII. stopnja	1
—	notranja trgovina VI. stopnja	2
TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	industrijska elektronika VII. stopnja	1
—	industrijska elektronika VI. stopnja	4
DO RAZISKAVE IN RAZVOJ
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	ind. elektronika VII. stopnja	1
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	podiplomski Vlil. stopnja	1
DSSS GORENJE SOZD Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	org. združenega dela VI. stopnja	1
Visoka šola za organizacijo dela
—	proizvodno organizacijska IV. stopnja	1
Prijavi se lahko delavka ali delavec Gorenja, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je vpisan v šolo oziroma izpolnjuje pogoje za vpis izbrane smeri,
—	da ima 3 leta delovne dobe v Gorenju,
—	da je smer in stopnja šolanja, za katero se prijavlja, razpisana,
—	da ni kandidat na stroške podjetja že obiskoval šolo iste stopnje,
—	moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok.
Se pred obravnavo vlog s strani pristojnega organa morajo kandidati za šolnine opraviti psihološki test.
Prednost pri podelitvi šolnin bodo imeli delavke-ci, ki:
—	so uspešno opravili psihološki test,
—	se posebno odlikujejo pri opravljanju del in nalog, za katere so zadolženi (oceno uspešnosti poda pristojni vodja),
—	so izbrali študijsko usmeritev skladno z deli in nalogami, ki jih opravljajo,
—	ob izenačenih ostalih pogojih tisti, ki imajo daljši delovni staž v Gorenju.
Kandidati za šolnino izpolnijo prijavo na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v izobraževalnem centru (kadrovski sektor), soba št. 2, pri tov. Podhovnikovi. Rok za projavo je 30 dni po objavi v Informatorju.
Delavci, ki se že izobražujejo morajo k prijavi priložiti še potrdilo o vpisu in opravljenih izpitih za tekoče šolsko leto. Z rezultati razpisa bomo kandidate seznanili najkasneje do 30. 6. 1983.
Izbrani kandidati bodo v Izobraževalnem centru sklenili pogodbo o medsebojnih obveznostih v času šolanja z TOZD (DSSS), ki je razpisala šolnino.
Razpis štipendij
DO GORENJE TGO TOZD KUHALNI APARATI
Program kovinar-strojnik (SR)
— strojni tehnik V. stopnja	1
TOZD ŠTEDILNIKI
Visoka šola za organizacijo dela
—	organizacijsko proizvodna VI. stopnja	1
Program elektro-energetik (SR)
■ — elektrotehnik-energetik V. stopnja	2
Program kovinar-strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	2
TOZD ELEKTRONIKA PTUJ
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	industrijska elektronika VII. stopnja	1
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka smer VII. stopnja	1
Program računalništva (SR)
—	računalniški tehnik V. stopnja	3
Program kovinar-strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	2
TOZD POHIŠTVO
Program lesar (SR)
—	lesar širokega profila IV. stopnja-mizar	2
—	lesar, strojni mizar III. stopnja	2
TOZD PRALNA TEHNIKA
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka smer (VII. stopnja)	2
Program elektro-energetik SR
—	elektrikar energetik IV. stopnja	4
Program kovinar-strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	, 1
—	preoblikovalec kovin IV. stopnja	2
—	obdelovalec kovin SK 11. stopnja	4
TOZD ZAMRZOVALNIKI
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka smer (VI. stopnja)	1
Program kovinar-strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	2
—	preoblikovalec kovin IV. stopnja	3
—	vzdrževalec in upravljalec strojev	10
SKR, II. stopnja
—	spajalec in rezalec kovin SKR II. stopnja	10
Program elektro-energetik SR
—	elektrikar energetik IV. stopnja	3
TOZD MALI GOSPODINJSKI APARATI (Nazarje)
Program elektro-energetik SR
—	elektrotehnik energetikV. stopnja	2
—	elektrikar-energetik IV. stopnja	1
Program elektronike SR
—	elektrotehnik-elektronik V. stopnja	1
Program kovinar-strojnik SR
—	strojni tehnik V. stopnja	3
—	preoblikovalec kovin IV. stopnja	2
—	oblikovalec kovin IV. stopnja	2
tozd galvana
Program poslovno finančna dejavnost (SR)
—	ekonomski tehnik V. stopnja	1
Program poslovno finančna dejavnost (SR)
—	ekonomski tehnik V. stopnja	1
tozd embalažnica
Program lesarstvo (SR)
-	lesar širokega profila IV. stopnja	2
—	lesar III. stopnja, strojni mizar lil. stopnja	2
tozd plastika
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka VI. stopnja	1
Program elektro-energetik (SR)
-elektrotehnik energetik V. stopnja	1
Program kovinar-strojnik (SR)
-	strojni tehnik V. stopnja	1
—	preoblikovalec kovin IV. stopnja	1
Program za kemika (SR)
-	kemijski procesničar IV. stopnja	1
TOZD KONDENZATORJI ROGATEC
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	plansko analitska VI. stopnja	1
Program elektro-energetik (SR)
—	elektrikar energetik IV. stopnja	1
Program kovinar strojnik (SR)
—	Preoblikovalec kovin IV. stopnja	2
tozd vzdrževanje
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	energetika VII. stopnja	1
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka VII. stopnja	1
Program elektro-energetik (SR)
—	elektrikar-energetik IV. stopnja	10
Program kovinar-strojnik (SR)
—	preoblikovalec kovin IV. stopnja	15
TOZD ORODJARNA
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	elektronika VII. stopnja	1
—	energetika VII. stopnja	1
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
-tehnološka smer VII. stopnja	1
—	konstrukcijska smer VII. stopnja	1
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	poslovna informatika VII. stopnja	1
Program kovinar-strojnik (SR)
—	oblikovalec kovin IV. stopnja	20
DSSS TGO GORENJE
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	elektronika VII. stopnja
—	elektronika VI. stopnja
—	računalništvo in informatika VI1. stopnja	17
—	računalništvo in informatika VI. stopnja	5
—	merilno procesna smer VII. stopnja	5
—	energetika	VII. stopnja	1
—	energetika	VI. stopnja	1
—	industrijska elektrotehnika VI. stopnja	1
—	telekomunikacije VII. stopnja	1
—	avtomatika VII. stopnja	1
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka VII. stopnja	6
—	tehnološka VI. stopnja	4
—	konstrukcija VII. stopnja	6
—	energetika	VII. stopnja	1
—	energetika	VI. stopnja	2
Fakulteta za	naravoslovje in tehnologijo
—	uporabna matematika VII. stopnja	5
—	kemijska tehnologija VI. stopnja	1
—	tehniška fizika VII. stopnja	1
—	kemijska tehnologija VII. stopnja	1
Biotehniška fakulteta
—	lesarstvo VI. stopnja	1
Visoka šola za organizacijo dela
—	računalništvo VII. stopnja	3
—	kadrovsko organizac. smer VII. stopnja	1
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	računovodstvo VI. stopnja	1
—	plansko analitska VII. stopnja	1
—	plansko analitska VI. stopnja	1
—	statistika VII. stopnja	1
—	poslovna informatika VII. stopnja	2
Program elektronike (SR)
—	elektrotehnik elektronik V. stopnja	9
Program računalništva (SR)
—	programski tehnik V. stopnja	4
—	računalniški tehnik V. stopnja	10
Program kovinar-strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	5
—	preoblikovalec kovin IV. stopnja	2
—	oblikovalec kovin IV. stopnja	3
Program oblikovanje (SR)
—	industrijski oblikovalec V. stopnja	1
Program poslovna finančna dejavnost (SR)
—	ekonomski tehnik V. stopnja	3
Program lesar (SR)
—	modelni mizar IV. stopnja	2
DO GORENJE PROMET SERVIS
DSSS PROMET SERVIS
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	notranja trgovina VII. stopnja	1
—	zunanja trgovina VII. stopnja	1
—	organizacija in poslovno upravljanje VII. st.	1
TOZD PROMET
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	zunanja trgovina VII. stopnja	5
—	notranja trgovina VII. stopnja	4
—	zunanja trgovina VI. stopnja	2
—	notranja trgovina VI. stopnja	2
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	računalništvo in informatika VII. stopnja	1
TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	industrijska elektronika VII. stopnja	1
—	industrijska elektronika VI. stopnja	1
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	poslovna informatika Vil. stopnja	1
—	notranja trgovina VI. stopnja	1
—	plansko analitska VI. stopnja	fl
Visoka šola za organizacijo dela
—	računalništvo VI. stopnja	1
DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	energetika VII. stopnja	1
—	računalništvo in informatika VII. stopnja	1
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka VII. stopnja	1
—	konstrukcija VII. stopnja	1
—	energetika VII. stopnja	1
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
—	fizika, industrijsko tehnična smer VII. st.	1
Program kovinar strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	1
_ Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave na naslov: GORENJE TGO VELENJE, IZOBRAŽEVALNI CENTER, 63320 TITOVO VELENJE, CELJSKA 5/a, najkasneje v 30 dneh po objavi razpisa z imenom delovne organizacije Gorenje in TOZD, v kateri želijo prejemati štipendijo.
K prijavi za štipendijo na obrazcu DZS — 8,40 je potrebno priložiti:
—	kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklicem staršev
—	potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja, oz. vpisu na fakulteto ali višjo šolo (naknadno)
—	overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce)
—	potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov in frekventacijško potrdilo za tekoče šolsko leto
—	potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga davčna uprava pri skupščini občine)
—	potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti. vsi dohodki družine, ki šte-jo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši — upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1982.
Opozarjamo kandidate, da ne bomo obravnavali pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevne dokumentacije.
Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus pa so izbrali poklic oziroma študijsko usmeritev, ki je v občini Velenje deficitaren.
Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev Gorenja.
Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje. Štipendisti višjih in visokih tehniških šol prejmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost.
Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku bomo z rezultati izbora seznanili do 30. junija 1983. V kolikor ne bomo podelili vseh razpisanih štipendij v rednem roku, bomo naknadno sprejemali prijave za nepodeljene štipendije do 15. avgusta 1983. Ti kandidati bodo o izboru obveščeni do 15. septembra 1983.
STANOVANJSKI
KREDITI
V	oktobru 1982 je služba za stanovanjsko gospodarstvo sprejemala na podlagi objavljenega razpisa prijave za dodelitev kredita za individualno stanovanjsko gradnjo, za dokončanje oziroma adaptacijo stanovanjske hiše ali nakup stanovanja.
Na razpis se je prijavilo 415 prosilcev.
Na podlagi pridobljenih in preverjenih podatkov, predložene investicijsko tehnične dokumentacije in opravljenih ogledov faznosti gradnje in ogledov stanovanjskih razmer, je služba za stanovanjsko gospodarstvo izvedla točkovanje in pripravila predloge prioritetnih list za vse TOZD in DSSS.
Od 10. februarja do 10. marca 1983 so komisije za reševanje stanovanjskih potreb vseh TOZD in DSSS na sejah obravnavale in potrdile prioritetne liste za dodelitev kreditov za individualno stanovanjsko gradnjo.
Na podlagi sprejetih prioritetnih list so bili vsem prijaviteljem vročeni sklepi o stopnji upravičenosti do dodelitve kredita s potrebno obrazložitvijo zbranih točk po posameznih kriterijih.
V	skladu s 47. členom Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev, bomo prioritetne liste v celoti objavili v naslednji številki Informatorja.
Šport in rekreacija
POROČILO O TEKMOVANJU ZENSKIH EKIP
V	KEGLJAŠKI LIGI "GORENJE 83"
V	novoustanovljeni ligi je nastopilo 5 ekip, ki so tekmovale vsaka z vsako po sistemu 4 x 50 lučajev — mešano.
Udeležba je bila nad pričakovanjem, saj so vse tekmovalke redno prihajale in so imele celo nekatere ekipe svoje navijače. Tekmovalke so tudi ob koncu izrazile željo, da bi se ta liga še v prihodnje nadaljevala, po možnosti dvakrat na leto (spomladi in jeseni).
Največ uspeha je imela ekipa GRS, ki je bila po vrednosti najbolj izenačena in zato ni bilo resnejših ovir za njih, razen v zadnjem kolu, ko so izgubile oslabljene pro Plastiki.
Vrstni red po 4 odigranih kolih:
Ekipno: 1. GPS 6 točk, 2. Plastika 6,3. DSSS—Tehnologi 6, 4. Gostinska enota 2, 5. Elektronika 0.
Razvrstitev najboljših tekmovalk: Praznik Jana 724 keglj., Donko Ljuba 649, Švener Irena 628, Rehberger Milana 452, Benko Ljuba 420, Ostruh Ivica 378.
Tamše Franc
PRVENSTVO GORENJA ZA LETO 1983: BADMINTON
Tekmovanje ženskih in moških dvojic v badmintonu je bilo v Rdeči dvorani od 27, januarja do 17. februarja. Doseženi so bili naslednjirezultati.
Ženske dvojice: 1. DSSS GPS (Irena Zemljak, Ljubica Donko- , Irena Švener in Ivica Pocajt), točkovna razlika + 27, 2. Zamrzovalniki, — 13, 3. Tehnologi, — 14.
Moške dvojice: 1. Štedilniki (Franc Višnjer, Brane Drev, Brane Slivar in Jože Venek), točkovna razlika + 111,2. Kuhal-ni aparati lili, + 144, 3. Kuhalni aparati I, + 116, 4. Promet 5- Servis in maloprodaja, 6. Galvana, 7. Zamrzovalniki, 8. Sektor kakovosti
REZULTATI veleslaloma
Moški A — do 30 let 1. Miran Adrinek (Vzdrž.) 45,06; 2. Franc Omladič (MCA) 46,72; 3. Zdenko Purnat (Servis) 46,73; 4. Bojan Zupan (Servis) 46,89; 5. Martin Kovše (Zamrz.) 46,90; 6. Milan Jošt, 7. Darko Kaisersberger, 8. Zdravko Zager, 9. Oto Perše, 10. Franc Škrabe, 11. Janez Rzokaj, 12. Branko Učakar, 13. Mirko Močnik, 14. Brane Razgoršek, 15. Boris Dravšnik, 16. Zoran Kompan, 17. Stanko Brglez, 18. Branko Tanšek, 19. Zdenko Čas, 20. Milan Fogladič, 21. Tone Oder, 22. Zvone Britovšek, 23. Vlado A h tik, 24. Toni Planovšek, 25. Bojan Orešnik, 26. Igor Me-ihar, 27. Jože Venek, 28. Miroslav Goltnik, 29. Sandi Grudnik, 30. Miran Kramer, 31. Milan Slapničar, 32. Florjan Vogrin, 33. Jože Jan, 34. Bojan Žerjav, 35. Vinko Krajnc, 36. F>rago Pečečnik, 37. Jože Jelen, 38. Franc Strotnik, 39. Jože Kolenc, 40. Pero Bukurovič, 41. Zdenko Brložnik, 42. Stanko Kostanjšek, 43. Vili Vuzem, 44. Branko Žnidar, 45. Milan Hribar, 46. Miran Kirn, 47. Ivan Podgoršek, 48. Janez Fintarič, 49. Darko Jamnikar;
moški B — od 30 do 40 let:
F Slavko Mencinger (GPS) 45,58; 2. Drago Drev (DSSS— RRS) 45,95; 3. Daniel Knez (Tehnol.) 46,42; 4. Tone Rav-njak (DSSS-TGO) 46,57; 5. Tone Kitek (Servis) 47,12; 6. Srečko Pirih, 7. Jože Krajnc, 8. Jurij Vaupol, 9. Branko Blago time k, 10. Vinko Žagavec, 11. Vlado Pinter, 12. Rastko F°h, 13. Roman Kralj, 14. Miro Hribar, 15. Milan Brezov-nik, 16. Martin Vavpotič, 1 7. Milko Guček, 18. Drago Ring, 19. Alojz Meža, 20. Jože Vavpotič, 21. Franc Jančič, 22.
Fe o Kočevar , 23. Stanko Šmigovc, 24. Marjan Ramšak, 25. Viktor Poznič, 26. Milan Puktič, 27. Milan Pirnat, 28. Niko Rečarič, 29. Vlado Vajdič, 30. Jože Kozjak, 31. Alojz Jel-šnik, 32. Vinko Švigelj, 33. Hinko Jerčič, 34. Zlatko Pajk, 35. Gvido Špeh, 36. Iztok Vivod, 3:7. Martin Čeh, 38. Tomo Novak, 39. Ivan Herperger, 40. Brane Pfeifer, 41. Jože Polh, 42. Janko Banko, 43. Alojz Meterc, 44. Slavko Benetek, 45. Fdi Dežman, 46. Feliks Dokl, 47. Jože Miklič, 48. Janko Rapfer, 49. Ivan Starman, 50. Slavko Čuješ, 51. Janez Ku-kelnik, 52. Drago Sterkuš, 53: Sergej Gomboc, 54. Srečko R rajne;
moški C — nad 40 let 1. Zorko Teobald (Vzdrž.) 45,22; 2. Jure Veršec (DSSS TGO) 45,42; 3. Lovro Mežnar (Orodj.) 48,51; 4. Rudi German (Hladil, t.) 49,63; 5. Marko Marovt (MGA) 50,44; 6. Franc Kompare, 7. Rudi Črešnik,
R Mihael Sevčnikar, 9. Marjan Vrhnjak, 10. Izidor Novak,
[I■ Lojze Gošnjak, 12. Alojz, Goltnik, 13. Franc Kričej, 14. Stefan Tečnik, 15. Marjan Felicijan, 16. Franc Golob, 17. Pavel Pušnik,18. Drago Šavor, 19'. Emil!Sevčnikar, 20: Jure Mogilnicki, 21.. F rane Sevčnikar, 22. Anton Zupanc, 23..
4 rane Turk; ženske. A — do 30 let /. Danica Urabanc (KA) 54,97; 2. Milena Bpkorovič (Hladil., t.) 56,20; 3. Erna Re-2ec (TV) 57,18; 4: Sonja Felicijan (IJSSS):58,34; 5. Zdenka■ Šmigoc (Zainrzov.) 1.00,52; 6..Nežka Kopitar, 7. Žalika-
Grudnik, 8. Ivica Pocajt, 9. Dragica Hrastnik, 10. Branka Du-šak, 11. Silva Drev, 12. Jolanka Vivod; ženske B — nad 30 let: /. Franja Knez (Tehn.) 51,33; 2. Vitka Hcrnaus (Tehn.) 53,68; 3. Milica Isoski (Promet) 55,39; 4. Irena Klosternik' (DSSS) 57,58; 5. Mira Slemenšek (Servis) 58,39, 6. Marina Felle, 7. Slavka Mijoč, 8. Milena Pfeifer, 9. Mija Benetek, 10. Darinka Silovšek, 11. Silva Flis, 12. Milica Lesjak, 13. Irena Brložnik, 14. Zorn Polh, 15. Zvonka Špeh, 16. Marica Mogilnicki, 17. Tončka Gros; ekipno moški: I. DSSS - RRS, 2. Vzdrževanje, 3. DSSS TGO, 4. Orodjarna, 5. Promet, 6. Kuhalni aparati, 7. Galvana; ekipno ženske: 1. DSSS GPS I.,
2. DSSS GPS — II., 3. Galvana, 4. Tehnologi, 5. DSSS—GPS III. 6. Hladilna tehnika, 7. Elektronika; štipendisti: I. Aleš Pušnik 44,61, 2. Jure Cirar 45,99, 3. Matjaž Vrhnjak 46,13; 4. Andrej German 48,81, 5. Zdenko Javornik 49,20, 6. Janko Polovšak, 7. Tomaž Ugovšek, 8. Marko Jevšenak, 9. Robert Klosternik, 10. Andrej Jevštenak, H. Jaka Ugovšek, 12. Simona Jakovljevič, 13. Tine Kopušar.
RAZPIS POSAMEZNEGA PRVENSTVA GORENJA V NAMIZNEM TENISU V MOŠKI IN ŽENSKI KONKURENCI ZA LETO 1983
Tekmovanje bo izvedeno po izločilnem sistemu. Moški tekmujejo v treh, ženske v dveh starostnih kategorijah. Prvenstvo bo v Rdeči dvorani.
Ženske kat. „A" in „B" bodo tekmovale v četrtek 17. marca 1983, s pričetkom ob 15.30.
Moški, kat. „A" v torek, 22. marca 1983, ob isti uri.
Moški, kat. „B" in „C", pa v četrtek, 24.3.1983.
Prijave sprejemamo v pisarni službe do 11. ure na dan tekmovanja. Ob tej uri bo žrebanje v učilnici servisa.
SPOMINSKI POHOD NA POREZEN
Planinci Gorenja se bomo letos prvič udeležili tradicionalnega zimskega, spominskega pohoda na POREZEN (1622m). Pohod je posvečen spominu na krvave dogodke, ki so se zvrstili na pobočjih Po-rezna tik pred koncem II. svetovne vojne. Letos se bomo planinci na vrhu Porezna ob spominskem obeležju že osmič (vendar Gorenjčani prvič) poklonili spominu na junaštva in vsemu, kar je naš narod spremljalo v njegovi borbi za svobodo.
Vabimo planince iz Gorenja, da se udeležijo tega pohoda v nedeljo, dne 27. marca 1983. Avtobus bo odpeljal izpred Rdeče dvorane ob 4. uri do Cerknega, kjer je izhodišče za vzpon na goro.
Obvezna je planinska oprema za zimske razmere (topla obleka, čevlji s profilirano gumo, kapa, rokavice, smučarske palice, sončna očala).
Planince obveščamo, da organizator tega pohoda udeležencem podeli v znak priznanja ustrezno spominsko značko:
Prijave z vplačilom 130 din sprejema blagajničarka planinske sekcije, Lesjak Milica: (izvoz)' vsak dan med; malico.
Število prijav je omejeno; im številči sedežev v avtobusu.
Odbor planinske sekcije:
Proslava
DAN ŽENA V GORENJU TGO
Ob dnevu žena so delavci Gorenje TGO pripravili program vsem zaposlenim ženskam v tej tovarni. S pozdravnim govorom je delavkam čestital Jože Meh, predsednik konference osnovnih organizacij ZSS ter poudaril mesto ženske v današnji družbi. Sodeloval je tudi ansambel Šaleški fantje. Posebno pozornost pa je treba posvetiti najmlajšim iz osnovne šole Miha Pintar-Toledo, ki so z res prisrčnim programom znova pokazali, da si brez svojih mamic ne znajo predstavljati svojega življenja. Na koncu pa jih je odobrovoljil s pesmimi in duhovitimi šalami tudi Mišo Melanšek.
Še enkrat iskrene čestitke vsem delavkam Gorenje TGO z željo, da bi bili vsi njihovi dnevi polni sreče in zadovoljstva!
POHVALA DELAVCEM TOZD VZDRŽEVANJE
V tozdu Kuhalni aparati se je sredi prejšnjega meseca pokvarila žgalna peč za emajliranje. Izpadli sta dve opeki s stropa žgal nega dela peči in obratovanje peči ni bilo več mogoče. Delavci tozda Vzdrževanje so začeli takoj delati in v izredno kratkem času peč popravili. Kljub temu, da peč še ni bila ohlajena, temperatura v izgorevalnih komorah je bila približno 450 °C, so delavci peč noramalno popravili. V ponedeljek, 28. februarja 1983 je peč že obratovala.
S tem so delavci tozda Vzdrževanje pokazali izredno delovno zavest in preprečili zastoje v tozdih Kuhalni aparati in Pralna tehnika, za kar jim delavci obeh tozdov izrekajo priznanje in zahvalo.
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižom, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.