St. 280 Mria &stflMgc ft. 30, L naMroff*. onoti m b pM V V f 15. novembra 1993. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVH ftoUi Oerbie. -Mk a BUMC L T.—, » DCMtt L It S« ImiHiii Mesečno 4 Rre — T< itevUkc v Trata In okolkf po 30 cent — Oglasi st računajo t kolon« (72 mm.) — Oglasi trgovca* In obrtnikov mm po 40 ceot aabvale. poslanica in vabila po L 1.—» oglasi denarnih aavo4ov po L X — Mali oglasi po 90 ccat. beseda, najmanj pa L X — Oglasi naročnina In reklamacije a« poiOJaJo nkljnCno upravi Edinosti, v TIrate, ulica n Frančiška Asifteg* ftev. 20, L nadstropje. — Telcioo aredniitva In uprava 11-67. Naša borba proti Šolski reformi glavna predsednika kongresa za gospodarski razmah, ki se je nedavno vršil v Trstu. Imenovana sta nau poročala o ustanovitvi bitja za informacije in za propagando v inozemstvu. Sen. Corradini je opozoril predsednika na nenavadno naraščanj« prometa v Trstu. — Mussolini je bil zelo vesel tega poročila. DAVEK NA VINO OSTANE RIM, 24. Zupanom okrožja Aiba, ki so zahtevali znižanje sedanjega davka na vino, je finančni minister odgovoril, da se je vlada že bavila s tem vprašanjem; toda sedanji položaj državnih financ nikakor ne dovoljuje kakega znižanja davka na vino. Koti italijanski predlogi za Kfite« refteft vprašanja LJUBLJANA, 24. Kakor doznava «Jutro«, je milanski doofoiik «Timesa» poročal svojemu listu, da se bo med Jugoslavijo in Italijo dosegel sporazum na sledeči osnovi: 1. Jugoslovenska vlada pristane na to, da Italija anektira Reko. 2. Jugoslavija ima suverene pravice na Delto in Baroš. 3. Severno obrežje Baroša, ki ^pripade reški državi se odstopi Jugoslaviij za 99 let v porabo. 4. Jugoslavija dobi svobodno cono v glavnem bazenu reškega pristanišča, kar se bo uredilo s posebno konvencijo. 5. Ker se s tem sporazumom izpreminja rapallska pogodba, bosta obe vladi prosili pri Zvezi narodov za odobritev te izpre-membe. V vladnih krogih v Beogradu ne zaniltu-jejo, da ne bi ItaKja res stavila sličnih predlogov, dasi nočejo dati nikakih točnih obvestil. Izjavljajo pa da jugoslovenska vlada v zadnjem času ni spremenila svojega načelnega stališča in da vztraja slejko-prej na točni izvedbi rapallske pogodbe. MIREN POTEK BOLGARSKIH VOLITEV SOFIJA, 24. V svojem razgovoru z nekim novinarjem je izjavil zunanji minister Kalkov, da so potekle volitve v najlepšem redu. Vlada je v polni meri pazila na volilno svobodo. Volitve so pokazale da ni bila junijska revolucija nasilje nad državo, marveč nenaden izbruh ljudskega nezadovoljstva z vladajočim režimom. Pri volitvah sta nastopili dve struji. Večji del prebivalstva se je izrekel za red in zmagal nad ne-zadovoljneži, ki so se zbrali v zemljorad-niških in komunističnih vrstah. VOLILNA BORBA V ALBANIJI BEOGRAD, 24. V Svezi z volitvami v Albaniji in po poročilih ministrstva za zunanje in za notranje stvari so v raznih krajih v Albaniji izbruhnili nemiri, ki zavzemajo vedno večji obseg. Sedanja vlada nastopa teroristično proii svojim protivnikom, da bi preprečila njihovo agitacijo in pozneje glasovanje pri volitvah. Sijajna zaupnica Polncarsju PARIZ, 24. Na včerajšnji seji francoske zbornice je držal Poincare zunanjepolitični ekspoze. Omenil je, da se položaj v Porurju r____ ... „ . [vedno bolj zboljSuje. Dotaknil se je vprašanja rimski komisar svečan sprejem španski j ministrskega sveta bo trajalo samo tn dni. pOVratka kronorinca in izjavil, da bi pomenil kraljevski dvojici v palači Conservatori na j Tekom teh treh dni se bo izdelal ukaz povratek Hohenzollerncev veliko nevarnost za Kapitolu. Navzoči so bili iudi italijanski) za reformo državnega sveta, ki je zopet' - ^ kralj in kraljica, gen. De Rivera ter Mus-]v tesni zvezi z izpremembo občinskega solini Zagrebška «Narodna Politika» podaja v daljšem članku nekoliko žalostne statistike o umiranju soivenskega in hrvatskega šolstva v Julijski Krajini. Na to statistiko na-dovezuje zagrebški list nekoliko pripomb, ki drastično označujejo vso gorostasnost sedanjega razmetavanja z ljudskim šolstvom v naših krajih. Ugotavlja, da je nepismenost v Italiji jako velika. V južni Italiji so cele pokrajine, v katerih je večji odstotek analfabetov, nego v kateri balkanski državi. Vlada bi mogla svoje učitelje, ki jih pošilja sedaj v Istro in na Goriško, prav dobro porabiti v Kala-briji, v Abrucih in na Sardiniji. Toda, ona pušča te kraje, da se dušijo v analfabetizmu, svoje učitelje pa pošilja v Istro in na Goriško, da bodo tudi tu širili analfabe-tizem. Kajtij kaj drugega je ta najnovejši dekret fašistovske vlade, nego širjenje nepismenosti?! V hrvatskih in slovenskih družinah se bo tudi nadalje govorilo v materinem jeziku. Kako naj se otroci potem v tujem jeziku učijo v šoli računstvo, zgodovino in veronauk?! Samo najnadarjenejši med njimi vjame morda nekaj malega od tega pouka, vsi drugi pa ostanejo analfabeti. Nad Hrvati in Slovenci Istre, Goriške in na tržaškem ozemlju se je izvršila nova krivica ki ni nič manjša, nego pozneja naredba prefektov o dvojezičnem izhajanju hrvatskih in slovenskih listov. Še večja je, ker se z njo odtega narodu v Italiji najele-m^ntarnejša naravna pravica. Nato ugotavlja zagrebški list, kako vse drugače postopa jugoslovenska vlada z italijansko manjšino v Dalmaciji čeprav to niso nje državljani. Posebno naglaša «Na-rodna Politika», da so bili Italijanom priznane te pravice že v času, ko ni bilo še uredbe fašistovske vlade ter pripominja: «Naša vlada je ustregla italijanskim zahtevam samo zato, ker je hotela, da bo itali- liianska vlada na svojem ozeznlju dajala , - . - , , - „ hrvatskim in slovenskim šolam vsaj tiste d^10' ,da s1.nu raTvno s to borb? kazemo pravice, ki so jih imele do tedaj.* i dobre državljane. Le perverznost v razu- Z zakonom italijanske vlade — tako trdi mevanju stvari more v odkritih izjavan zagrebški list — pa so spremenjeni teme- prošnjah m odkritih protestih naslovljenih Iji, na katerih je bil sklenjen dogovor oita- na zakonito vlado, videli nezakonita sred-lijanskih šolah v jugoslovenski državi. Izis*va* tega dejstva izvaja »Narodna Politika®, Le v slučaju, če bi se mi v tej borbi po-zaključek, da je tudi jugoslavenska vlada, služevali nezakonitih sredstev, če bi mi dobila s tem pravico, da intervenira proti j ubirali nezakonite poti za dosego svojega odpravi naših ^ol v Istri, v Trstu in na cilja, le tedaj bi se moglo reči, da je naša Goriškem, ali pa naj tudi ona odpravi ita- borba nezakonita. danske šole v Oabmciji! Dobre državljane se kažemo, ker cilj, za Nočemo razglabljati tu o veljavnosti, ali katerega se borimo — sprememba zakona neveljavnosti tega nazora zagrebškega li- o šol. reformi — more služiti le ugledu in sla. Vemo tudi, da dobimo odgovor, da se je Jugoslavija formalno, s pisano in podpisano pogodbo obvezala glede italijanske, x • . . . ni vr-manjšine v Dalmaciji, dočim ni Italija spre-jvesno danimi obljubami in zagotovih! Ni-jela nikake take formalne obveze glede i smo uporniki proti državi, ko hočemo da narodnih manjšin v Italiji. To je res, a! naša država uživaj sloves države, ki se ne vendar ne opravičuje nikakor Gentilejeve i izneverja dani besedi!_ šolske reforme. Iz dejstva, da Italija če biti velikodušna in je pristala na načelo varstva narodnih manjšin, naravno načelo izvirajoče iz modernega mednarodnega prava, uveljavite tega načela tudi v mejah svoje države, čeravno ni k temu po pogodbi prisiljena? Ni ga naroda, ki bi že po izkušnjah vse svoje zgodovine bolje poznal one tajne niti, ki vežejo-srca, ne oziraje se na politične meje, nego italijanski. Baš Italijani, ki po vsej pravici spoštujejo svoj materni jezik, bi nas morali prvi zaničevati, čc bi ostali mi Nemci gluhi. Vodjo italijanske vlade je prevarila njegova okolica. Ko bi moralo pred nekaj meseci priti do sporazuma s političnimi strankami Poadižja, kar bi bilo velikega pomena za zaščto nemških pravic in bi jamčilo za notranji red, so ga neodgovorni elementi uverili, da je sporazum z nemškim narodom Poadižja, ki je po svoji naravi tih in miroljuben ter se peča s svojimi zasebnimi zadevami, nemogoč in se mu ne sme dati pravic, marveč ga je treba vladati s trdo pestjo. Svoj govor je zaključil sledeče: Govoril sem, ne kot iredentist, marveč kot miroljuben mož, hotel sem samo omeniti in ne izzivati, opozoriti sem hotel moža, ki vodi danes usodo Italije na izrek neke velike osebnosti, ki je dejala: Državne meje so najbolj zavarovane, ako je obmejno prebivalstvo zadovoljno. Njegov govor je bil sprejet z velikanskim odobravanjem. Seipel obišče Bukarešto DUNAJ, 24. «Neue Freie Presse* poroča, da odpotuje mons. Seipel v nekaj tednih v Bukarešto. Spremljal ga bo zunanji minister Grunberger. Njegovo potovanje smatrajo v političnih krogih za čin uljudnosti in bo zaključilo vrsto posetov raznih sosednih držav. _____ RUSIJA NAROČILA ZRAKOPLOVE HELSINGFORS, 24. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da je naročila, ruska vlada na Nizozemskem 500 zrakoplovov. Zrakoplovi so namenjeni za potniški m poštni promet. Prvo poŠiljatev so že odpeljali v Rusijo ruski zrakoplovci. Automobilska tekma za evropsko nagrado PARIZ, Športna komisija je določila, da se bo vršila prihodnja automobilska tekma za evropsko nagrado na lionskem tekališču. Pismo iz Jugoslavije Ljubljana, dne 23. novembra. Dne 26. novembra se sestane skupščina k rednem zasedanju, da reši svojo najvažnejšo nalogo, da izglasuje proračun. Ker ga ni dosedaj rešil niti finančni odsek, bo morala skupščina presneto pridno delati, če ga bo hotela še pred novim letom spraviti pod streho. Iz državnih ozirov bi bilo na vsak način želeti, da bi prišli zopet enkrat do rednega proračuna, vsaj bi bil to šele tretji v petih letih, če' sploh štejemo proračun za leto 1920—21 kot proračun. Žalibože pa ni dosti izgledov, da bi skupščina reševala proračun v prvi vrsti iz državnih vidikov, temveč tako pri opoziciji, ko tudi pri vladi bodo strankarski motivi najbolj merodajni. Dosedanji potek debat v sekciji finančnega odbora je to v polni meri dokazal. Ne bom govoril o znani skrbi poslancev, da se brigajo le za svoj okraj. To je naravna bolezen, ki so jo v največji meri volilci sami krivi. Toda opozoril bi le na par splošno važnih momentov, ki so jih poslanci po ogromni večini popolnoma prezrli. Sedanji proračun je največji, kar jih je imela dosedaj Jugoslavija. Prvi proračun za leto 1919—20 je izkazoval potrebščin v skupnem znesku 1558,2 milijonov dinarjev; dru£o leto so potrebščine narasle že na 3994.3 milijone Din., tretje leto na 6126.7 mil. Din., četrto leto na 8134.5 mil. Din. (pri čemur so všteti naknadni krediti), letošnji proračun pa je že narasel na celih 10.344 milijonov dinarjev. To so ogromne številke, ki glasno kličejo vsem narodnim poslancem, da je treba štediti in še enkrat štediti. Kaj pa je storila sekcija? Mesto da bi štedila, je poviševala posamezne postavke proračuna ko za stavo in končno uspela, da je proračun dvignila na preko dvanajst in pol milijard. In naši poslanci so se s tem še hvalili! Popolnoma izključeno je, da bi mogel kriti finančni minister tako ogromno povečan proračun z davki in pristojbinami. Preveč je že obdačeno ljudstvo, da bi moglo prenesti še dve in pol milijardi novih davkov. Zlasti sedaj, ko vlada splošno pomanjkanja denarja in ko mora vsak dober gospodar računati s tem, da veljava dinarja še naraste, da se gospodarska kriza še poveča. Zato je bilo edino pravilno, da je finančni minister pri ministrskem svetu dosegel sklep, da se vsi amendementi črtajo in da ostane pri starem proračunu. Nobenega dvoma ni, da bo skupščina ta sklep ministrskega sveta vsaj v glavnem osvojila. Ni ravno prečastno izpričevalo za našo skupščino, da je moral finančni minister braniti interese davkoplačevalca! S proračunom je ozko zvezano vprašanje uradnikov. Da so ti v Jugoslaviji preslabo plačani, ni treba še posebej razlagali. Jc to že presplošna resnica. Toda drugo vprašanje je, kje doseči kritje za povečanje plač. Uradniško vprašanje zahteva namreč ogromnih svot, če se hočejo uradnikom vsaj deloma zvišati plače. Dosedaj smo imeli v Jugoslaviji nič manj ko 152.327 državnih uradnikov in nastav-Ijencev. V letošnjem proračunu je ta številka reducirana za 15.000, da znaša število vseh ukaznih in neukaznih uradnikov 137.327. Ker ima Jugoslavija manj ko 12 milijonov prebivalcev in ker vrhu tega v velikem delu države ni življenje preraz-vito, je jasno, da je število uradništva v Jugoslaviji preveliko. To potrjuje tudi proračun sam, kajti ravno polovica vseh izdatkov gre za plače državnim nastavljcncem. Z drugimi besedami se pravi to, da je treba dve in pol milijarde novih davkov, če se-hočejo uradnikom zvišati plače za polovico. Šele s tem poviškom pa bi bilo uradnikom v resnici pomagano. Uradniški problem je torej nad vse težaven. Uradniške plače je treba zvišati, toda kje dobiti denar ni povedal še nihče. Je sicer res, da bi se moglo dobiti še marsikje denarja, toda potem bi morala biti izbrana druga skupščina, ki bi ne poznala nobenih ozirov do bogatinov. Takšne skupščine pa za sedaj še nimamo. Tudi štedenje bi moglo dati lepe svote, pa videli smo že, da tudi za take stvari nima sedanja skupščina dosti zmisla. Preostane kot edin lek torej le redukcija uradništva. Toda tudi to zdravilo je skoraj neuporabno. Prvič je v resnici skrajno težko zagovarjati odpust uradnikov iz službe sredi zime. Drugič pa so takoj na delu razne stranke, ki iz vsake redukcije delajo politično vprašanje. In pristejmo k temu še popolno pomanjkanje čvrste uradniške organizacije, ki bi v resnici slonela na solidarnosti vseh. pa jasno vidimo, da tudi redukcija ne bo prinesla rešitve. In čisto naravno! Greh je bil storjen že davno preje, v onih lahkomiselnih popreobratnih časih. Skoraj tri leta so se uradniki samo nastavljali, vsaka stranka je nastavljala svoje ljubljence in tako je danes uradništva preveč. K vsem tem pa pride še agitacija, da mora vsak uradnik ostati v Sloveniji, pa čeprav smo dobili vse uradništvo Primorske in Koroške ter ohranili po večini tudi vse nemško uradništvo Avstrije, naš teritorij pa se je zmanjšal za pol milijona duš. V kritju uradniških plač je zadela av-tonomistična misel na svoj najsilnejši proti-argument in ni v čast njenim propagator-jem, da dosedaj niti poizkusili niso to vprašanje objektivno rešiti. Tisto večno govorenje o odiranju Beograda ne zadostuje. Nikakor ne izključujem, da gre v Beograd preveč denarja, toda to treba dokazati in pokazati one, ki žive na rafeun vse države. Treba povdariti, da to gotovo ni srbski kmet, ki ne dobi niti svoje s krvjet zaslužene vojne odškodnine. Ravno vsl£ v Trsta na 27. t, m., Strokovnjaki, ki so uolocih v zakonu 24 i ^ cb ^ popoždne 2iyo pros?m? f3. y Rimu naj bi vendar pomislili, kake perspektive za bodočnost se tu odpirajo, zlasti še, ko j« gotovo, da bo tirolsko ljudstvo nastrani »roje duhovščine. Pa ttidi v Vat&ann naj bi nekoliko razmišljali] Posebno Se, ko ta' manjšinska politika izziva odpor tudi izveo države — ne le v inozemski javnosti, marved' tudi na vodilnih službenih mestih, kakor je razvidno iz izvajanj avstrijskega kancelarja. Seipela, ki smo jih prtob&li včeraj. učiteljski sindikat „EJa" Poglavje o učiteljskem sindikatu «£ia» po* §taja vedno bolj zanimivo. Objavljamo, evo, U izjavo, ki smo jo prejeli od g. Ščuke iz Toma* ževice: "Podpisani izjavlja, da do današnjega dnd sploh ni dobil 5e nikakih pravil snujočega s* ^Učiteljskega sindikata za sežanski okraj* (ime, ki seje nabilo pri sestanku v Sežani) * pregled, v odobritev in v podpis, kar bi se moralo zgoditi glasom izrecncga dogovora pr| sestanku — pred razposlanjem vabil učiteljn jtvu za pristop. Iz tega sledi, da nisem v te$ zadevi ničesar podpisal! Ravnotako nisem dobil do danes tudi znan« okrožnice, ki so jo baje dobila vsa šolska vod' stva okraja. Zvedel sem o njej šele od nekate-t rih tovarišev in iz časopisja. Tovarišem sež. okraja naznanjam s tem, da sem se odpovedal odborniškemir mestu v pri-t pravljalnem odboru sntdočega se sindikata. Tomaževica, 20. nov. 1923. ščuka France, učitelj-voditclj.» Božićnica se bSlia.... Zima. je tu — kako ugodno nam je dobra oblečenim v zdravem stanovanju, ob toplo zakurjeni peči; v tem prijetnem položaju na moremo drugače nego, da se zmislimo na one mnoge, kateri niso deležni vseh teh dobroti Koliko je ljubečih mater, katere s solznimi očmi objemajo svoj<* male, da jih ogrejejo, kei jim ne morejo kupiti potrebne tople oblekce, Božičnica se bliža, premožnejši bodo ctro4 čiče in svojce razveselili z mnogimi darovi, naj se ob tej priliki ravnajo po zlatih stihih našega *Slavčka» Odpri srce, odpri rok* otiraj bratovsfce solze sirotam olajšaj gorje. 4 SEJA ODBORA POLITIČNEGA DRU< ŠT V A < EDINOSTI* V TRSTU. Radi danes to dopoldne. Da je mogoče doseči ^ečer pr^iega dopisa Polit. dr. «.Edino- vilo J, treba, se razume, poučevati v gorici sklicujem za poročanje ,» ' * 1 numo sklepanje o tem aopssu sejo odbora ur tedenskega pouka so znali, da ni mogo zahtevati tedensko 40 ur. In ta zahteva, da bi učiteljstvo dnevno po 6 ur med 60 do 80 učenci učil, govoril, kričal in se jezil je nemogoče, ker trpe pljuča, duh in telo. pridejo vsi. fcres posebnega vabila, ki b3 redi prekratkega roka nc meglo več v sen za časa dospeti. — V Trstu, 2-1. nov. 19;?3i Dr. Josip W*lian, predsedr'''. r» ~ n „„ r-v--^-; ~i1 Brzojavni promet na postnem nradti v Jcli Lrosp. Cociancicii, to se piavi uciietjstvo , ' , , » «• . • i * ,. t ,. f - o i t't« , ^ san2ii sc otvori z dne 1. decembra t. f. ubijati! Imate h kaj vesti, kaj srca?! Niste Ii bil tudi Vi učitelj? Kaj bi Vi storil, ko bi se Vam nalovilo 36 do 40 ur tedensko šole? Vas li vest za te krivice, „izsRS&nle", Hi fs predsednik je izjavi], da mu je žal( da pa I Zakon predpisuje, da mora biti uredba vseh ne more sprejeti vabila, ker je ravno za g0] v kraljevini enaka in da se mora zato iudi ta dan zadržan. Namerava pa priti pri-, v drugojezičnih krajih vršiti pouk v italijan-hodnjo pomlad. Prefekt in župan sta mu; skem jeziku! nato poročala o ugodnem stanju tržaške! Tako je poučil mmister Gentde poslanca ; . K .. t,; Aa 7o nre- Stangerja. Hotel je reci s tem, da se mora luke m o procvitu prometa, ki da ze pre ^ y ^ k.inah «izen&-cilii> sega preavojno dobo, I onim v starih p Tako poluradno poročilo o tem obisku, j . V snočnjih večernih listih pa čitamo, da )* \ bila posla tukajšnjih senatorjev ministrsKeniu ^ bi se nekoliko poglobili v ta pojem. Vsaka dr priključenih pokrajinah pokrajinah kraljevine. to je danes tista čudotvorna V snočnjih večernih listih pa čiUimo^oa £ j beseda na'katcro < vsi Qacijonalistič_ bila poslana od tržaškega zuPanMn no razEaijeni krogi, nc da bi se pa poirudili, da tukaišniih senatorjev ministrskemu prea- nekolikn nodlnhili v t,™*™ Hr- sedniku brzojavka, ki pravi med drugim: «List „II Pensionato", uradno glasilo Ma-cijonalne zveze vpokojencev, objavlja v svoji zadnji številki vest, da so bili vpoko-jenci odrešenih pokrajin izključeni od porazdelitve 75 milijonov, določenih za vpo-kojence v ministrskem svetu.» Brzojavka opozarja ministrskega predsednika, da se vpokojenci novih pokrajin že nahajajo v slabšem položaju nego vpokojenci po ostali državi. Marca meseca jim je bila znižana pokojnina za nad 30 odst^ in sedaj je že četrtič, da se izključujejo od dobrot, katerih so deležni njihovi kolegi. Odbor sestavljen od zastopnikov tukajšnje industrijske zveze, trgovske zveze, ladjedelske zveze, zveze privatnih uradnikov, pokrajinske zveze fašistovskih sindikatov, zveze hišnih posestnikov in drugih je poslal vladi spomenico v kateri zahteva: 1. da se dovoli plačanje dolgovanih, a ne vplačanih davkov do konca decembra 1923., v 30. dvomesečnih obrokih tekom petih let in brez kakih obresti. V posebnih slučajih naj se ta rok primerno podaljša. Iztirjevanje davkov bivše vladavine naj pride na vrsto še-le, ko definitivno poteče rok po novih določbah; N 2. da se ustavi ugotavljanje zapadlosti in iztirjevanje dohodfiine od delavskih plač m naj se v ta namen uveljavijo ista načela, ki veljajo v starih pokrajinah kraljevine, in sicer začenši s 3. novembra 1918,; 3. da se z dne 1. januarja 1922. odpravijo dodatni 60% davki in se na ta način izenačijo stare pokrajine z anektirani«! pokra linami žava ima pravico in celo tudi dolžnost, da stremi po izenačenju vseh svojih delov v zmi-slu, da bodo vsi njeni državljani enaki pred ^državnimi zakoni v — da govorimo zopet z gosp, Mussolinijem — v pravicah in dolžnostih, Takemu izenačenju se mi ne upiramo, marveč si ga želimo. Upiramo se pa «izena-čenju», kakor ga hoče šol. reforma nasilno uve- ne pece ki jih delate Vašim tovarišem?! Učiteljstvo izvršuje po svoji zmožnosti naloženo nalogo, ker se mu preti v nasprotnem slučaju z odpustom iz službe. Gospod Cooiancicli ve, da ne bo učiteljstvo kos tej nalogi in da bo moralo podleći. Kaj potem? Slovenski učitelj bo prisiljen prositi dopust in njegovo mesto ostane prosto ali se nastavi ital. učna moč. Tudi zvit in prebrisan način za odpuščanje našega učitelj-stva. G. nadzornik, naj Vas naš prvi apel privede do tega, da popravite storjene krivice, in — ne ubijajte našega učiieljstva! Kako le qQ1 mm Leon XE!I. Naša vlada je torej zaukazala, da se ima — kakor vsi drugi predmeti — tudi verski pouk vršiti v italijanskem jeziku! Der «Lands-mann» je že označil stališče, ki ga more nemška duhovščina v Poadižju edino zavzeti in izvajati napram temu ukazu: Non possuirus! Slavni papež Leon XTIL je rekel v sveji en-cikliki < Qucd apostolici muneiis^: <'Ako bi naredbe zakonodajalcev in knezov kaj določile ali zaukazale, kar je nasprotno božji in naravni pravici, potem zahtevajo od nas naše dostojanstvo in dolžnost kot krščanov in pa izrek apostolov, da služimo bolj Bogu, nego ljudem.« _ Tuši lORki pesi v mžM — pižjevsi!! Kr. podprefektura v Boccnu je razposlala župnim uradom in vsem šolskim vodstvom ukaz, da se ima v vseh prvib razredih tudi verski pouk vršiti v italijanskem jeziku! "Der Landsmanns pripominja, da sc tu uresničuje tisti znani pregovor, ki pravi, da prokletstvo vsakega zlega čina je, da poraja vedno zlo. Začeli so z nasilstvom, da morajo otroci proti volji in protestu starišev obiskovati italijanske šole. Temu nasilju sledi popolna odprava nemških šol v nemških občinah. Začetek k temu je že storjen s poitali-jančenjem vseh prvih razredov ljudskih šol. Sedaj pa je prepovedan tudi verski pouk v materinem, jeziku, čeprav to ne nasprotuje samo božjim in cerkvenim, ampak tudi državnim zakonom. Tisti, ki so položili roko na 4G0 Gospod Dušan Š!y!ar, učcnec prof. Skoleka je dobil z vsemi glasovi odpus'no diplomo zi klavir v tukajšnjem konservatoriju Tarlini, — Častitamo! _ DekUška Marijina dr»->.ba v Rojanu prired danes popoldne ob 5. uri veselico, pri kater se vprizori: 3} »Otrok Marijin», a.li «M*u'i)jm sem hči», novi igrokaz v 3 de jar jih; 2) «Ka*j malčkf», prizor malih deklic; 3) «Stiri želje, veseloigra v 2 dejanjih. — K obilni vdeležt vabi vljudno družbeni odbor? Danes, ob 6. nri popoldne priredi «Šcntja> kobska čitalnica® naznanjeno zabavo v dvora ni DKD pri Sv. Jakobu. T. K, «Quo v«dis». Jutri, dne 26. t. m se vrši odborova seja v navadnih prostori1 ob 18.30. — Predsednik. * Slov. akad. Jer. društvo «'Balkan» naprosi tem potom «Društvene starešine in člane, k so že končali svoje študije, kakor tudi dru štvene prijatelje in poedina društva, da daru jejo društvu odnosno mu prepustijo proti pri merni odškodnini knjige strokovnega in znar.< stvenega značaja sploh. Društvo si je stavilo za cilj, da izpopoln svojo knjižnico, ki je le znanstvenega značaja ker je posameznim članom v današnjih razme rah zelo otežkočena nabava potrebnih knjig V marsikateri privatni ali pa tudi Ijudsk knjižnici so knjige, ki leže takorekoč zapraše ne in cd katerih nima nihče nikake korisli. Trdno smo prepričani, da bo imela ta proš nja dober uspeh. Knjige naj se izročijo društvenim članom oz. odboru odnosno nuj se javi naslov darovalca. -Odbor. Iz tri m siviienia sti. Kje je tu enakost, če se državljanom ene , nemških šol, so se dotaknili sedai tudi naj pokrajine jemlje vsaka pravica do šolstva in so j svetejšega. Tudi v to so vrgli bakljo nacijo- siljeni, da se podredijo popolnoma uredbi v drugih pokrajinah, čeprav imajo te vse druge in drugačne kulturne potrebe. Za šolstvo v starih pokrajinah z njih enotnim italijanskim prebivalstvom je neizogibna in samoobsebi umevna potreba, da se pouk vrii v materinem italijanskem jeziku. Za šolstvo v naših krajih z njih slovenskim prebivalstvom pa je istotako — ako naj šola dosega svoje kulturne cilje — neizogibna, samoobsebi umevna potreba, da se pouk v njih vrši v materinem slovenskem jeziku! Pouk v materinem jeziku je vrhna kulturna potreba vsakega ljudstva. Izenačenje šolstva na ta način, da se za šole, ki naj služijo prebivalstvu druge narodnosti, torej z različno potrebo na kulturnih sredstvih, de-kretira isti učni jezik, isto učno sredstvo, pa ni nikako izenačenje v pravem in dobrem pomenu besede, ampak ustvarja položaj — neenakosti. Če bi minister Gentile hotel šolstvo v novih pokrajinah izenačiti z onimi v starih pokrajinah v zmislu, da nora v vseh šolah kraljevine veljati isti učni red, da se mora povsod vršiti pouk v istem duhu, da se mora v vsaki šoli vzgajati mladina v zveste in lojalne državljane, da se mora nad vsemi šolami vršiti istovetno nadzorstvo, da mora prebivalstvo v enaki meri prispevali za Šolstvo: potem bi bilo to izenačenje, ki bi mu ne mogel nikdo oporekati. DrŽava bijtfsjslft k svojo neoporečno pravični Cc se §olst^0 v enem delu. nalne vojne. Tudi resnice, ki so često težko dostopne malemu človeškemu razumu, naj se razlagajo otrokom v povsem tujem jeziku! Baklja narodnega sovraštva naj se že v mladih letih vrže v svetišče otroške duše! Rečeni list navaja besede trentinskega škofa Coele-stina v pastirskem listu iz leta 1921., da raznarodovanje dežele ne pomenja le kršenje naravnega prava, marveč je tudi nasprotno vsakemu pozitivnemu pravu, ker tako postopanje neizmerno škoduje krščanski vzgoji mladine. Materini jezik je neizogibno sredstvo, če hoče govoriti srcu otroka in ga vzgajati k čednosti. Raznarodovanje donaša moralično nemožnost krščansko vzgojo. S tem je — pravi «Landsmann» — že dano postopanje duhovščine napram temu vprašanju v zmislu besed škofa Zweigerja: Dolžnosti, poverjene ml od Boga, bom izpolnjeval vsik-dar. Če bo možno to brez konfliktov, mi bo vedno najljubše. Če pa bom imel ubirati med izpolnjevanjem dolžnosti in konfliktom z vlado, ne bom nikdar v dvomu, kaj naj izberem. Za-sramo vanje, froSa)e in trdo preganjanje nas ne preplašijo. Neoldonjenega duha bomo govoril!, delali in trpeli. Če se nam bodo stavljale zahteve, ki niso združljive z našimi dolžnostmi napram cerkvi, bo naš odgovor odložilen «Non possuinosU Rečeni list dostavlja. Non possumusf Ne moremo, ne smemo I Podrobnosti o velikanski tatvini v škodo tvrdke Brunner, — Vredaoet plena prekaša milijon lir. — Zlikovci skušali prodati del1 ukradenih efektov v Benetkah? Škoda, ki jo trpi tvrdka Jakob Brunncr figli radi tatvine, o kateri smo poročali v včerajšnji «Edinosii , je veliko večja, kot sc je prvotno domnevalo. Po natančnem inventarju sc je dognalo, da. so zlikovci odnesli za približno 1,120.000 lir plena, ki pa je za tatove relativne vrednosti, kajti pretežno večino tega ogromnega zneska predstavljajo vrednostni papirji in siccr: 574 akcij paroplovne družbe < Cosulich 1205 akcii <*Banca Commerciale Triestina;> in 40 akcij «Cotonificio Udincse». Skupna vrednost teh akcij znaša, računajoč po predvčerajšnji borzni kvotaciji, 949.497 lir. Ta znesek je treba odšteti od skupnega plena ker je izključeno, da se je tatovom v tem kratkem času posrečilo vnovčiti te vrednostne papirje. Ukradene akcije bodo amortizirane in sodnim potom nadomeščene. Na ta način preostaja zlikovccm osiali del plena: dragulji, katerih vrednost se ccni na približno 150.000 lir, znesek 19000 lir v gotovini, in 4500 lir v bonih «Consoiidato Italiano >. Policijsko oblastvo nadaljuje z vso vnemo preiskavo, ki pa dosedaj ni imela, kakor se zdi, nobenega uspeha. Bilo je aretiranih 30 oseb, med temi tudi nekaj žensk. Aretiranci so po večini znani vlomilci in tatovi, ki so imeli že večkrat opraviti z varnostnimi oblastvi. Dosedaj pa ni proti slehernemu od njih niti najmanjšega dokaza, kar se tiče te tatvine. Včeraj se je v našem mestu razširila vest, da je nekdo skušal prodati v Benetkah del vrednostnih papirjev, ukradenih tvrdki Brun-ner. Govorilo se je, da se je predvčerajšnjim zjutraj pojavil v uradu podružnice -Banca Commerciale Italiana* v Benetkah, elegatno oblečen neznanec, ki je ponudil na prodaj 25 akcij «Banca Commerciale Triestina^>. Omenjeni denarni zavod v Benetkah bi bil izvršili to kupčijo, da ni malo prej prejel iz Trsta te-; lefonično vest o tatvini. Radi tega je tamošnii uradnik odklonil nakup onih 25 akrv dok.*,' nc dobi natančnega seznama <; ' -j t Vrednostnih papirjev. Rekel je neznancu, naj se povrne pozneje, a moža ni bilo več na spregled. , Tvrdka Jakob Brunner & figli, je sporazumno z zavarovalno družbo «Riunione Adriatica cfi Sicurta, razpisala nagrado 20.000 lir, onemu, ki bi na katerikoli način pripomogel do izsleditve tatov. Obupni čin brezposelnega mladeniča. Sinoči se je v svojem stanovanju v ulici Madonnina fct. 20 zastrupil s solitrovo kislino 23-letni brezposelni delavec Josip Šuman. Obupnemu činu mladeniča je prišla slučajno na sled neka ženska, stanujoča v isti hiši. Hitela je v zavod •Zelenega križa« Ur obvestila o dogodku ta mošnjega zdravnika. Ta se je nemudoma podal na označeno mesto ter izpral nesrečnemu mladeniču želodec. Nato je dal zastrupljenca prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v zelo nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Iz pisem, ki so jih našli pri njemu, je razvidno, da je mladeniča prignala k obupnemu koraku beda, v kateri se je nahajal* vsled dolgotrajne brezposelnosti; poleg tega je bil še nesrečno zaljubljen. Dve aretaciji. Ker je ponaredil nekatere dokumente, na podlagi katerih je osleparil tiružbo < Comoagnia Gen. Elettricita®, pri kameri je bil nameščen, za znesek 9000 lir, je bil aretiran uradnik Ivan La Silva, stanujoč v ul. Ginnastica št, 43. — Odveden je bil v zapor. — Predvčerajšnjim je bil v našem mestu aretiran vojak vojne mornarice, 20-Ielni Josip Piaggi, ker je pred par dnevi v Puli ukradel tvojemu poročniku znesek 8360 lir in zlato zapestnico. Nahaja se v vojaških zaporih, odkoder ga v kratkem odvedejo v Fulo, kjer bo - prišel pred sodišča. ¥asfl z d&riikega Cesic na Goriškega. Mnoge ceste na Goriškem so v naravnost obupnem stanu, tako da bo kmalu postal prevoz po njih docela nemogoč, Ena iz malih dobrot minule vojne je bila, da nam je zapusiila na Goriškem lepo omrežje dobrih cest, toda ta dobrota od dne do dne vedno bolj gine, ker so te ceste ravno tako zapuščene kot kamen na cesti ali pa kot pes brez gospodarja. Ministrstvo za javna dela namreč še ni izvedlo klasifikacije cest v državne, deželne in občinske, vsled česar se za nje ne brigajo niti država, niti dežela, niti občine, cestni odbori pa nimajo niti potrebnih sredstev za vzdrževanje cest niti veselja, ker s koncem tega leta prestanejo delovati. Vsled mnogih pritožb je sklical videmski prefekt sestanek predsednikov cestnih odborov, zastopnikov civilnega ženija in deželnih tehnikov, da se poišče kak izhod iz tega težavnega položaja. Sestanek se je vršil v petek na videmski prefekturi, upamo, da ni bil brezuspešen. DežeHi kongres fašisiovsfce stranke. V nedeljo dne 2. decembra se bo vršil v Vidmu deželni kongres fašiste vske stranke. Dnevni red zborovanja ni bil še objavljen. 39 letni Benedikt fci morda dali novemu listu bolj primerno na-zvanje, če bi ga krstili kot <^Gias vpijočega v puščavi^! Ž&lostna obletnica. K premnogim žalostnim obletnicam, kakor krnskih dogodkov, požigov -Narodnih domov i. ar„ ki jih je že in jih bo če praznoval slovenski narod v Italiji z boljo in gnjevom v duši, se je pridružila še ena: obletnica obstoja -Nove dobe». Pred leiom dni je položila menda dvanajstorica poštenih in značajnih mož temeljni kamen vNovi dobi», stavbeni materijal seveda je prišel in prihaja od druged, ker drugače bi se stavba takoj zrušila. Trg. sv. Andreja. Plakati po mestu in po deže/i, ki pa niso nič kaj posrečeni, opozarjajo na bližajoče sc tržne dni in tudi na Travniku že kipi delo s postavljanjem stojnic. Uganka, ki še ni razrešena, V torek je prenočeval v gostčlru "Al Fri«Ji» angleški bankir Mt. Askot William. Sobarici je naroČil, da naj £ a zbudi zgodaj zjutraj, ker odpotuje z vlakom, kar je sobarica tudi *zpohil!af toda gosta že ni bilo več v sobi. Ker ji še ni plačal prenočnine, je sobarica stekla na postajo, kjer ji je tujec obenem s prenočnino podaril še bogato napitnino, Pri pospravljanju sobe, v kateri je pre-nočeval tujec, op:.zi ped posteljo veliko število papirjev in tujčevo legitimacijo s fotografijo. Ti papirji pa so bili sami čeki, glaseči na ra?2ie svote in izplačljivi na pokazanje pri vseh bankah v skupnem znesku 7SJ.0C0 lir. Čeki se nahajajo na goriški kvesturi, ki se na vse mogoče načine trudi, da iziakne zagonetnega bankirja in da rau vrne njegove čeke, toda dopedaj so ostali vsi njeni trudi brezuspešni. Večinoma se dogaja, da ljudje iščejo denar, lu na je ravno nasprotno: denar išče lastnika. Tedensko poročilo z goriške fronte. Vsled nastopivšega mraza, zapadlega snega in deževnega vremena je vladalo ta teden na goriški fronti precejšnje zatišje, edinole na Sv. gori je prišlo do male praske. diletantav in se udeležilo prireditve polno- števiino. Posebno opozarjamo naše okoličane na nedeljsko predstavo, ki je predvsem njim namenjena, ker se vrši dan pred običajnim trgom sv, Andreja, Predprodaja vstopnic od četrtka do sobote zvečer v Narodni knjigarni, Via Carducci 7. DAROVI V počesčenje spomina pok. Ivana Gorkiča, očeta šolskega voditelja na Opčinah daruje »Gospodarsko-konsumno društvo« v Bazovici 50 lir Šolskemu društvu. Na svatbi g. Drejčka Preda iz Bazovice je nabrala gdčna Zora Obrsnel lir 200 za »Šolsko društvo. Srčna hvala! NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! poročila. Trst, dne 24. novembra 1923 Valuta na tržaškem trga. cgrsUe krone . . . • • • * • * • . . 120*— ,, TbomaSeva žlindra 16-20 . Superfosfat 15-17 % ... Kalijeva sol SO % . • Apncni dušik 15-1S % _ Mešanica omc'nlh gnojil. It pripravljena in zelo priporočljiva za ^rab, krompir, trle, lobaK, cvetHct itd. . „ 60— „ K lajn o apno ^'otovip vCtnlia . . ,, 220- - „ Spinafz, SlroKOlistnata . . . „ 6-80 !i(j Radif, kranjska lrkarnr.tka, lucerna, pesa in vsa dru^a semena najveCc haljivosti in zajamčene čistoče uo zmernih ceti&h. Za vcije kolltine primerni popusti. Sprejemajo se prcd^elcžbc za vsakovrstno sa- dike, bllfe In cepijenke kraSkejja 2:vira. >hl]o eo-11 _ J" " trgovcu Franu Mozetiču, v Kuljah, in Koperta>i! pri KraScvci dohljo gcaja guojiia tn semena pri trgovcu Antonn Ronirtn v Kopru. Ponudite nam drva, egijc In drage pridelke. KMUSMGroa mm D. UMi h to Trsf, Ifo Eifftuiia 1 - ,T«L 35-75 270.000 Lit. razpoložljivih na vknjižbo po 8%. Dr. Godina, Trst, Torre bianca 41. 1634 ODVETNIŠKA pisarna sprejme izurjeno odvetniško uradnico. Ponudbe pod «1500» na upravništvo 1629 PLANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševaleč Andrej Pečar, Trst, Via Moiino a vapore 3, II. Sprejema vsa popravila in uglaše vanje po zmernih cenah. 6 KRONE, srebro, zlato In platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. SS KOVAČ PURIČ v "via Media 5t. 6 izdeluje Štedilnike in železne ruletes po ugodnih cenah. Prodaja štedilnike od L 160.— naprej. (59) ZALOGA pristnega, vipavskega vina, na debelo in za družine, po zmernih cenah. Via Tesa 47. 1577 DELIKATESNA trgovina v Ljubljani, z vino-točem, obstoječa 2e 16 let« se proda pod ugodnimi pogoji kupcu enonadstropne vile. Naslov pri upravnistvu. 1600 KROJAŠKI POMOČNIK, boljša moč, išče stalno službo. Plača po dogovoru. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod «Boljša moč» na upravništvo. 1615 ŽAĐNICE, ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliči, pile, žeblji, vijaki itd. Zaloga Želez-nine, Via Filzi 17. 1627 PODLISTEK Ljudmila Pivkova: (42) «Maio bom govorila z vami, afco dovolite, da izkusim, če še znam. Toda vem, da ne znam več. Čežki sem govorila vselej samo s kuharicami.* •Saj govorite docela dobro,» ji zatrjujem. « Videti je, da ste bili v mladih letin na češkem in to se ne zataji.» Sicer mi je pa odurna in moram se premagovati v njeni bližini. Čakam, da mi začne pripovedovati o svojem procesu, toda ničesar ne pravi o njem, temveč brblja o stvareh, do katerih mi ni. Madžarka in Herraa sedita skupaj, zabavata se in gledata na naju z boka. Baronici pričenjam nemški odgovarjati, da bi oni dve ne mislili, da si pleteva zvezo proti njima. Baronica pa prihaja v zaupni ton in mi svetuje, naj tukaj nikomur, prav nikomur ne 'verjamem. Vse, kar se tukaj govori, je laž in z nikomur se ne pogovarjajte. Ko pregledujem in pospravljam svoje reči, gledajo vse na mojo zalogo jestvin in pričenjajo razgovor o prehrani v Pragi, Morebiti imajo skomine poizkusiti mojega kruha, ki ga vidijo tri kolačke? • Ali hočete poizkusiti praškega kruha?» «Da, prosim!« Herma se je Trgla nanj in v trenotku je snedla svoj delež. Kdaj ga je snedla Madžarka. ,niseni niti opazila, baronica je pa kritiko-▼ala. «Tukajšnji kruh je boljši, videli boste.« ««Veseli mi, kajti kruh je v Pragi istinito neokusen.» 3. Red. v- Radovedeost mojih sostanovalk v celici 154 je vglavnih točkah potolažena in sedaj se pretegujejo vsaka po svojem odriču, kakor so vajene. Ležanje je sicer prepovedano, toda po domaČem redu jrm je znano, kdaj počivajo paznice same in kdaj se je bati presenečenja. croložite se tudi vi,» mi prigovarja Madžarka, «saj ste trudni.'» Utrujena sem zares. Posledice prečute noči in potovanja čutim po vsem telesu. Odrič »d oknom je nezaseden. Redke lesene late ez slamnjače so moje ležišče. Zavijam se v svoj plašč, z drugim plaščem se pokrivam, toda takega ležišča nisem vajena. Trdo je in naj se obračam na levo ali na desno stran, povsod me tlačijo deske. Sedč mi je še naj-udobneje, dasiravno me zebe. Sostanovalke molče In spe. Misli mi uhajajo k sestri in očetu, kje sta neki, na mater, ki menda ae ve o naši selitvi na Dunaj. — Tu na Dunaju imamo dobrega prijatelja, trgovca Chmelika, ki bo brez dvoma v skrbeh, Čira zve, da smo zaprti v njegovi bližin). C Vstajam in hodim po sobi, da se ogrejemC. Na mizi leže karte, domač izdelek, toda jako lep. Napravila jih je baje «Fran Baro-nin=>. Poizkušam si zlagati pa ci j en so in karte mi dobro kažejo. Madžarka se zabava s kartami večino dne, polaga sebi in vsem in tudi meni jih je razkladala kar prvi das. Z zanimanjem zasledujemo njeno delo, ker pozna več načinov razlaganja. Tudi baronica si kolaga. po dvakrat in trikrat na dan karte, ki so nam prava dobrota. «Ali imate poročila od svojega moža?» me vprašuje nenadoma Madžarka s svojega odra. ; «V zadnji dobi nimam.» sZdi se mi, da sem čitala nekaj. Bil je tukaj košček strganega časopisa in Čitala sem, da so nekje na tirolski fronti obesili več oficirjev — zaradi iadajstva, ki so ga odkrili,* Poslušam in ne umevam, kaj pravi. In jedva sem se zavedla, kaj mi je hotela povedati, mi je predstava že izginila. Ne, ne, to ni- možno 1 To ni usoda mojega moža. Nimam vere v človeško pravičnost, toda vesoljstvo pozna pra- vico in po tej pravici sem prepričana, da on ' i je imel vselej dobro dušo in visoke ideale. Moja vera je tako ne- ni končal tako, on, ki je omajna, da se me 'popolnoma nič ne dotika Madžarkina opazka, da je čitala med imeni obešenih oficirjev ime, ki je bilo mojemu podobno. OIUSEPPE SPECHAR TRST Via S.Caterina št. 7 (vogal Via Mazzini) TRST naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel veliko iz-bero tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke po konkurenčnih cenah Specijaliteta: ANGLEŠKO IN ČEŠKO BLAGO ELIJA £01 u PEaz* prejela S O* lisa w miatš __^ mi — xn b Cfiveur St« 9 naznanja tem potom slav. občinstvu, dn je zastopstvo najboljših In svetev. Šivalnih strojev „PPfiFT". 2 2 i ™ 1 O Kfl 'S « .S N stvo najDoijsin in sveicv. sivaimfl strojev Š " "s * 2 3 s" a S Rji 3.2. cT " ~ "S c . E S CL. p "o _ i- o »5 C3 ml ' N > fc« . _ _ n « u >jj _ c *> ° B c (U o js o C .. S ° £L S S c S ~ c Sc toplo priporoča EL&JA ČUK, sodni izvcdenec Piazza Cavour 9. fis Žiž&e — «• O ffi u "O C y Ž! O M (A O fO > ii ise^a u Ljubljansk Podružnica v Trstu. uossi um mmm n ^ m 38 ottours 11 Izvršuje vse ban€ne posle« Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinaije. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje p® 3 3L» °lo netto Vloge na tekoče račune po 41(20j0 Vassne vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metfcović Novisad, Ptuj, Sarajevo, Split DelnISka glavnica Dinarjev 25,000.000.— Rezervo: Dinarjev 20,000.000.— TeL št 5-18, 22-98. Uraduje od 9 do 12V, in od 147t do 16u Loterijske Številke izžrebane dne 24. novembra 1923. Pari 87 13 42 45 20 Firence 66 89 50 21 2 Mi!ano 11 60 3 6 62 Napo!« 59 11 61 2 6' Palermo 40 38 49 20 30 Roma 73 85 59 41 12 Torino 66 34 60 70 87 Venezia 82 42 13 16 18 i niiiuu;^ Gospodarski pregled Eno leto fašistovske vlade je dalo italijanskemu tisku povod, da je položil račun o vladnih uspehih tekom tega časa. Naravno je, da je presojanje z raznih strankarskih stališč zelo različno, toda nepristranski poročevalec ne more zatajiti dejstva, da so se obljube, ki so jih dali strankini voditelji pred in ob nastopu i'isds, uresničile le v majhni meri. Nepristranski poročevalec pa mora tudi priznati, ia ni mogoče tako obširnega preosnov-nega načrta izvesti tekom enega leta. Priznati mora tudi. da je imela fašistovska finančna politika goiove zunanje uspehe. Čeravno ni bilo mogoče tečaja lire zboij-šati tako, kot je prerokoval Mussolini, je na drugi strani brezdvomno smatrali za uspeh, da so državni papirji, ki so sicer pričeli rasti že pred pohodom na Rim, ohranili svojo tendenco k dviganju. Tako kažejo 5-odstolni konsolidati, ki so padli za časa zasedbe po delavcih na 70 in si za časa fašistovske revolucije opomogli na 81, dvignili sedaj na 89, v zadnjem času ponovno tendenco navzgor. Temu nasproti pa se ne sme tajiti, da so se splošna pričakovanja glede sanacije italijanskega proračuna z obsežnimi prihranki, izjalovila. Finančni minister De Štefani si je pridobil s tem, da je skušal spraviti državno knjigovodstvo v red, velike zasluge, ker si sedaj ustvari lahko tudi lajik o stanju državnih financ nekako sliko. Mesečna poročila o proračunskem stanju pomenijo v tem pogledu priznanja vreden napredek. Dosedaj je izšel tozadevni pregled samo še za čas po 30. septembra. Pregled kaže sorazmerno ugodni razvoj dohodkov tekom prvih treh mesecev tekočega proračunskega leta, čeravno ne v toliki meri kot v prejšnjih finančnih letih. Efektivni državni dohodki co znašali v finančnem letu 1919- 1920 i5 milijard lir, v finančnem letu 1920 - 1921 18 milijard in v fin. letu 1921-1922 19 milijard lir, V tekočem proračunskem letu moramo računati z zmanjšanjem, ki je zaenkrat preračunjeno na 1 milijardo. Vlada ni dosedaj napravila velikopoteznega in določno zaokroženega davčnega načrta, ki bi v sedanjem trenutku nestanovitnosti svetovnega gospodarstva in denarne vrednosti, niti ne bi bil primeran. Na vsak način pa je vprašanje, dali so bile nekatere dalekosežne odredbe z ozirom na sedanje proračunsko stanje na mestu; tako n, pr. popolna odprava dolžnosti spremembe papirjev, glasečih se na prinositelja v poimenske papirje, ki ni bila dovolj izpopolnjena z ukrepi proti begu pred obdačenjem, kakor tudi popolna odprava zapuščinskega davka pri dedovanju po sorodnikih. Odlični italijanski finančni politiki so že pred leti predlagali znižanje zapuščinskega davka, vendar pa se ne morejo strinjati z najskrajnejšimi ukrepi \ lađe. Tudi kar se tiče izdatkov zasluži proračun nekaj pozornosti. Iz vladnih objav je brezdvomno razvidno, da ni možno toliko prihraniti, kot so želeli vodilni državniki še pred enim letom. Predložena bilanca za prve tri mesece kaže, da je bilo od 12.5 milijard lir predvidenih izdatkov za ta čas, izdanih že 10.4 milijarde, tako da ima vlada do konca leta na razpolago samo še 2,1 milijarde, iorej svoto, ki bo brezpogojno prekoračena, čeravno je treba upoštevati, da so bili nekateri redni in sta?ni izdatki izdani v predvideni višini za celo leto že v prvem trimestru. Dozdeva pa se, da so nekateri izdatki, po-r-ebno vojaške narave, daleč prekoračili predvideno svoto. K najvažnejšim .programatičnim točkam fašizma je prištevati razdržavljenje. Brezdvomno je, da se tako dalekosežen načrt ne da izvesti tekom enega leta, toda v nekaterih ozirih se vlada ni držala svojega programa, kot n. pr. pri udeležbi države pri železnih rudnikih Cogne, kakor tudi pri pridobitvi delnic Reške petrolejske čistilnice od strani države. Tudi razširjenje delokroga državne zavarovalnice kaže, da se ni vlada strogo držala svojega programa. Kar se tiče trgovsko-političnih odnoša-jev, ima večji pomen sklenitev italijansko-šparuke trgovinske pogodbe. Trgovsko -politični odnošaji obeh «latinskih sestrskih narodov® niso bili dosedaj najboljši. Sporno jabolko je tvoril predvsem uvoz španskih vin v Italijo, ki je bil radi sorazmerno velikega vpliva italijanskih vinogradnikov na italijansko politiko popolnoma prepovedan. Sedaj pa je prišlo do sporazuma na sledeči podlagi: Italija dopušča uvoz določenega kontingenta španskih vin, pri čemur pa se bodo, kakor je bilo objavljeno, uporabile visoke postavke italijanske generalne carinske tarife. Na drugi strani pa se ne sme italijanski pridelek pri uvozu v Španijo obremeniti bolj nego dosedaj s posebnimi carinskimi do-klao.ami k tarifam španske carinske tarife, marveč naj več ali manj uživa iste ugodnosti, kot francosko blago, ne bo pa deležen prednosti, ki jih uživa v Španiji angleško blago. V očigled dejstvu, da španski blagovni uvoz vedno bolj narašča in se je v zadnjih treh letih zvišal na 300 milijonov pese t, ne moremo sedaj sklenjeni {jogodbi odrekati gotovega pomena za ita-ijansko trgovino, posebno ker prevladuje sološno mnenje, da bi se lahko sedanji tst K £2 4 § £3 ■ ■ —sr • - _ ■ " J -',' ^ ••*' se rabi v najmanjši množini in daje, vsled izbornih snovi, iz katerih sestaja, čevljem bli- §j ščečo svetlost Kdor ga rabi, prihrani mnogo. 1 IlUSillHIlllllHiSHIHlilliraitfflM^ lisloga LhM pečU Postavlja na dom po zmernih cenah. Zastopstvo: Križe Maks, Mm trpina žilszniK še precej pičli izvoz industrijskih produktov v Španijo, znatno zvišal. Španija pošilja v zadnjem času v Italijo poleg surovin: ovčje volne, kož in svinca tudi industrijsko blago, kakor na pol izdelane; kovinske produkte. Splošno je znano dejstvo, da ne prinaša preobila žetev mnogo koristi, mar-; , . . .... _ ^ >__.. — več često povzroči krize. To se je deloma i debcl° » «uHn« Vlfl CURKOM S, na pokazalo pri letošnji italijanski trgatvi, ki " - — - — po zanesljivih podatkih baje presega 70 Vipavsko, istrski refošk in kraški teran drobno in za družine Via OiuiUlli 32. Telefon 19-80. Priporoča se lastnik (6S4) ». iTRAMCAB. milijonov hektolitrov, medtem ko je znašala v pretečenem letu komaj 35 milijonov hektolitrov. Posledica se je pokazala pri znižanju cen namiznemu vinu, kar pa! pride za konsumente v poštev le v manjši meri. Cena 9-odstotnemu vinu ie padla n. pr. na 50 lir za hektoliter. Konsument pa plača zanj kljub temu 90 lir, ker je j državni in občinski davek v Italiji izredno visok. Ti visoki davki in doklade so do-vedli do omejitve konzurna v Italiji sami, v inozemstvu pa ovira uvoz abstinenca v severnih deželah Evrope in v Zedinjenih državah Amerike. Ker poleg tega italijanska vina v inozemstvu ie težko tekmujejo s španskimi in francoskimi vini, je skoraj izključno na domači trg, ki pa na- i lila XXX ottoBre 15 M Caserms) ravno ne zmore tako velike produkcije; kot jo izkazuje letošnje leto. Vinograd-' fcjgf DOjđett VSC 09 BftfBilJill CSOflil« niki so za odpravo državnega davka, ki pa bo zelo težko dovojlena. Verjetno pa je, da bo država vplivala na bistveno znižanje občinskih doklad. OBIŠČITE ll m potrebščin za Mnrje MRRC0VICH Ponudbe: M, GradSar, Trst, Sv. Ivan 519. ŠIRITE „EDINOST #i iC^jlž@¥8iosf In umeinosl Sest mešanih in moških zborov zložil Ven- ^ v Ljubljani, Udmat, Bohe iunni. Zopet nov delavec na kulturnem polju i » vrst* iz onega stanu, ki nam je dal Že toliko vrlih.! nceve Ulice SL 9iz fcdna&o vreaao niso za naš duševni napredek zaslužnih mož, da si ali posestvom ▼ Trstu, Operne, v Uorsci, brez njih ne moremo predstavljati narodnega Opatiji, Reki, ^ Postojni, IL Bistrici, Se-življenja v Jul. Krajini. G. Venturini, učitelj žaaL — Pri hiši se nahajajo Se draga po-v Trstu, je poklonil narodu šestero pesmi za slopja L S. Mala pritlična hiša s tremi ml-mešani, oziroma moški zbor. ! lisni stanovanji, lep modem hlev za tri Pesmi, prvorojenčki g. skladatelja, so mehko' koefe, velika lopa za vozove in shrambo« zasanjani, ki jih ziblje vseskozi snivajoča slad- sadni in zelenfadni vrtf vse ograjeno ka melodija. O, kako bi se oplemenili ti prvo- j skupna parcela. goharmoSj Jr V^Shc^ v n^bi^e okre- j Posestvo se lahko ogleda na Kcu mesta, pile z bujnim življenjem. Prva pesem Deklica in punčka» na besede K. široka nadkrilju-je po vsebini in slogu vse ostale in daje poroštvo za višje polete g. skladatelja. V tej pesmi se doživljaj izrazito in resnično predstavlja v nepotvorjeni obliki tako, da celo ponavljanje ene in iste periode v neizpremenjeni obliki (druga perioda %), dasi je tako ponavljanje o vrženo z est etičnega stališča, vendar ne moti | in ne dolgočasi. Med ostalimi petimi zbori | prednjači »Poslednja noč» po svojem navdihu j in po izpeljavi, le da se v njej, kakor tudi v i ostalih pesmih oglaša stara struna melodije. V | pesmi cOblaka» povzroča nekoliko monotoni- ! je vedno ponavljajoča se ena in ista ritmična ' oblika. Na splošno uvidevamo iz predstojećih j pesmi, da se veselo-naivni značaj v tvorenju ; skladatelja bolj uveljavlja, nego resni. Tako i resna «Kam» daleč zaostaja za drugimi. Par tiskovnih pogreško v hi'dve ortegrafični • napaki v »Poslednja noč» v 18. in 24. taktu, j kjer naj se čita as mesto gis, si lahko popravi vsak pevovodja. G. skladatelj je vzel svoje prvence pogumno iz miznice. Prav je storil, da ni posnemal onega, ki drži svoje tvorbe v temini predala. Skladbe priporočamo našim pevskim zborom. Na prodaj so v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Viktor Šonc. prvovrstnih domačih in inozemskih tvrdk prodaja po konkurenčnih cenah TOFFOLIIC § Trsi - Vsa Maiolica 17 - Trst Telefon 36-92, (624) Najvišje cene plačujem za v kun, sla&ic. dihurjev, vider, jazbecs v,ma?k, veveric, krtov, dSvjiSt in domačih sajcav. D. UfINDSPAC Trst, Vsa tesare Battisli šL 10 H. nadsL, vrata IS Sprejemajo se pošiljatve po pošti. v Tn3u re»istrovani* zadr. z neomejeaim jamstvom tfto Pfsr Leigi fia Mesirbn 4, prltllfle 35 0 Večje vloge, vezane na odpoved po dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun SSr V ĐSI3&1J3H "ffiS ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Daje posojila na poroštvo, rastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. hStfift Mlnifal rsfsb it illtm. IbI. 15-04. s i Hr Josip Kerftv&ni oobica - stolni m sin. 9 (fissns) - gorica • mehanik, puškar ia trgovec se priporočam slamama občinstva za nakup najboljfiih šivalnih strojev Original Mundlos nem. ških to varen, katere jamčim za t^obo 25 let. — BrazpUifin ponk v uiuetcem vezenja, krpanja ia šivanja. — Imam v zalogi tadi najbo$5a dvokolesa znamke Columbia ameriških tovaren. za katere jamčim 2 leti, ter V3e dele sj^dajo6e v mehanično in poakarsko stroko. (56) - ~ - o«iair»K« In popravljahiKa, Gorio, Stolni trg $?©¥• 3 t—» Rntonio Cerneca — LIVARNICA železa in kovin. — V skladišču Vi« Eonco Toti št. 4f tel. 438 vedno ▼ zalogi: Plošče x« štedilnike, raž nji in pečice« zaklop-nice u lijake, bronasti drogi, • podfrednjaki in medeni dro^ za uvese. Soreieanio se vsakovrstna naročila. Ustanovljena let« 1905. OelnBka gtavnka Ut. l5.000^>00-~ pepof^oma vplačana. Olavnl sedef s Trst, Via s. Htcoto 9 (Lastna palaia^. — Pddruinki s ABSAZS^, ZflRfl. CQ □ aaaaaaaoaaaaaaaaaooaaoaa a □□aoaaaoaoaaaaaaaaaaDaa Olaišuie vsako trgovsko oper z Jugosiavii® potom saveznoga zavoda Osjs Jadranska Banka v Brnom adu Ljubljani In Zagrebu In n|enU» podružnic v slavnih mesEih Jugoslavije. Ink asi sfskiov i« ratunov. Informacij«. Kupuje in predaja dlnsr|« ki drufs opsrscils po najuflodncjilh pokolih. o □ □ t d i H □i I Qi □ j □ 1 i □ □ □