70/1 : ! 207 ; 150, O lir ,ravi. )D3»* . Trst PRIMORSKI DNEVNIK 4ku^na Pečana v gotovini a™- postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. St. 237 (7731) TRST, sreda, 21. oktobra 1970 PRESENETLJIV^ ZAKLJUČEK ZASEDANJA NAČELNIKOV SKUPIN VEČINE I Dogovor o razpravi o vladnem dekretu med predstavniki vlade in opozicije Se vedno pa so odprte razne možnosti - Ugibanja o novih popravkih dekreta : k med ravni. v]*™. 20. — Danes so se sestali načelniki skupin štirih visita1 st:rank k* so 56 dogovorili, da na spornih vprašanjih ^aunega zakonskega dekreta razpravljata ((komisija devetih«, PosIjL0?'’* tehnični organ komisije za zaklad in za finance Smonllfe zbornice in v kateri so zastopane vse skupine par- vkri? ■ Gre .torei. ^ usPešen poskus posredovanja ----------------- yTmi skupinami in opozicijo in to na parlamentarni w tej zvezi so bili zelo aktiv- ---------------- ntejhabsti, ki so v bistvu pre-”*®i socdaldemokra- s: ki niso hoteli na noben .“Cin razpravljati s komunisti .^Psiupovci in gre tudi za [■“teni uspeh načelnika socia-®cne skupine v poslanski telici Bertoldi j a. počilo o obravnavanju vpra-okviru «komisije devetih* {JJ?®1. da vlada pristaja, da se •r®0! v določenih smereh izbolj-v *n k> v soglasju z opozicijo, ®dar pa časovno in tehnično na j?",način, da ga bo mogoče dojete odobriti do ponedeljka. .7* znano za kakšne spremembe 1 ni šlo, niti za njih obseg. Go-jj. je bil o začasni omejitvi StM33 •06116 h003!™1 0 on»' tj™1 zvišanja cene, ki naj bi jja®"3 samo dve leti. V tej zvezi °re tudi o drugem predlogu, S ™ povišanje cene bencina zni-k ,.°d sedanjega zvišanja 22 na fe w k j3™311*.)3 1971- Govor »jo i 0 utenitvi olajšav za grad-** luksuznih stanovanj. 1j°*stveno pa je, da pooblastilo devetih* dopušča možnost med večino in opozicijo. ^ . Libertkii, poročevalec PSIUP, ji0 včeraj nepretrgoma govoril S*3", je priznal, da gre za koli Ved?0 nietodo, da pa ostane še UcnT0 v veli3vi nasprotovanje psiu-Oev proti »vlogi dekreta*, j^teoredno je prišlo do polemike fpj? KPI in mod skupino «Mani- saj so se danes pri enem sWl.- ločilnih glasovanj v po-zbornici komunisti vzdrža- ^ Predstavniki »Manifesta* pa so ™. telo odločno proti. Pri tem u. 4***aru večini komunistov ni zanima- zanimivo, da kljub veliki v sedanjem razdobju skupin, temveč vrgli, Vj* » j^^kih sKupin, temveč so v vlad? z vzdržanim glasom podprli , in oteškočili poskuse, da bi ^ v jo v sedanjem razdobju vrglo, m 80 istočasno na dnevnem redu ja? Pomembna vprašanja reform (TrVstva, stanovanj in ko je od ob-0^?,vlade odvisna tudi dokončna ^“htev zakona o raizporoki. a Poslanski zbornici se je dopol-{]a Pričela razprava, ko so po-Voje “Pravnega sveta ostanejo na UŠLmestu, da izvršujete nor-Posle. V poročilu je bilo °- da Merzagora ne bo pred-zasedanju delničarjev gle-,.wwačuna za 1970. tora ie bil imenovan za '' a Montedison 20. a pri zamenjal inženirja Gior-, teeria. Vest o njegovi ostav Prispela v milansko borzo že potem, ko so se zaključile prodaje. Zanimivo pa je. da so bile delnice Montedison zadnjič kotirane 906,50 lir, danes pa so padle najprej na 897 in končno na 894 lir. V zvezi z ostavko predsednika e-nega izmed najpomembnejših italijanskih delniških podjetij krožijo seveda najrazličnejše vesti. Podjetje je bilo v rokah 49 odst. IRI-ENI, 2 odst. v rokah Mediobanche in 49 odst. v rokah zasebnikov. Šlo je skratka za dolgotrajno bit ko med zasebnim in državnim kapitalom, pri kateri je Merzagora igral določeno vlogo posredovalca med dvema težnjama. Podjetje je izredno pomembno, saj obsega 970 italijanskih ter tujih družb ter je kot je rečeno v omenjenem poročilu lista -tCorriere della Sera* zveza »velikih, majhnih, koristnih in povsem nekoristnih družb*. Skupina razpolaga s tri tisoč milijardami investicij, 1800 mipiardami lir inkasa in ie skratka eno izmed najpomembnejšii finančnih hooldin-gov na svetu. izvira tudi ofenziva. Amendola pravi, da komunisti predlagate vsem demokratičnim in levim silam utrditev zavezništva med novim delavskim razredom Juga z bojem kmetov, saj bodo samo tako lahko odstranili reakcionarne poskuse. V razpravo sta danes posegla tudi člana centralnega komiteja Occhet-to in Cavina, nato pa je poročal Longo o ukrepih za okrepitev učinkovitosti uradov centralnega komiteja in vodstva KPI, kar je povezal z novimi nalogam’' partije v sedanjem položaju. Predlagal fe u-stanovitev komisije za mednarodno politiko, imenovanje Alda Torterelle za ravnatelja «Unita». Natte za ravnatelja »Rinascite*. Galluzzija za odgovornega za šekd.io za tisk in propagando in Segreja za odgovornega za sekdjo za zunanje zadeve. Centralni komite KPI ie nato na predlog Longa odobril resolu-djo o položaju v Calabrii. Spopadi v Vietnamu SAJGON, 20. — Glasnik ameriškega vojaškega poveljstva je izjavil, da so včeraj «ubili 76 komunistov* med spopadi v južnih pokrajinah. V uradnem poročilu je rečeno, da ni padel noben ameriški vojak niti noben vojak južnovietnam-ske vojske. Poročila so seveda povsem neverjetna, razen kolikor ne gre za običajen napad na civilno prebivalstvo, ko se ženske in otroci proglašajo za ubite partizane. V Kambodži so partizani napadli središče oddaljeno 259 km od Pnom Penha, kjer so zbirali riž. Kamboško vojaško poveljstvo je sporočilo o dveh napadih partizanov na zunanjo obrambno črto Pnom Penha, da so partizani streljali z avtomatskim orožjem in z minometi, na kar so odgovorili s topovi. BEOGRAD, 20. — Letošnja nagrada za novinarsko življenjsko delo «Moša Pijade* (listino Zveze novinarjev in nagrado 10.000 dinarjev) bo po sklepu žirije Zveze novinarjev Jugoslavije dodeljena na slovesni seji Zveznega odbora Zveze novinarjev, 31. t.m. uredniku «Po-htike* Bogdanu Pešiču. vanje premirja podpisanega 13. oktobra, izjavil, da je bil končno dosežen popo.n sporazum o vseh vprašanjih, ki so bite vzrok spl -rov med jordansko vojsko in gverilci. Sporazum so dosegli na današnjem sestanku mešanega vojaškega odbora, ki se je sestal tudi včeraj in je proučil vse podrobnosti sporazuma od 13. oktobra glede vojaških vprašanj. Odbor se bo ponovno sestal jutri zjutraj, da sestavi organski načrt o uveljavitvi vojaških klavzul amanskega sporazuma. Na osnovi današnjih sklepov mešanega vojaškega odbora bodo štirje jordanski in gverilski višji častniki postavljeni v Amanu, Saltu Irbidu in Karaku. Častniki bodo- imeli nalogo, da preprečijo ponovitev incidentov, ki so se ponovno razvneli preteklo soboto in nedeljo v severni Jordaniji. Po mnenju mešanega vojaškega odbora bo tako mogoče takoj posredovati na kraju mesta, kjer bo prišlo do kakega incidenta. Komaj je bila objavljena vest o sklepih mešanega vojaškega odbora, se je zvedelo, da je prišlo danes zvečer v Amanu ponovno do oboroženega spopada pri bivši avtobusni postaji na cesti, ki pelje na letališče. Streljanje je trajalo okrog dve uri. V spopad so bili vpleteni jordanski vojaki in palestinski gverilci. Palestinske gverilske organizacije so sporočile, da je prišlo danes do spopadov tudi v Ramthi pri sirski meji, kjer so jordanske čete bombardirale mesto. Nekateri časnikarji, ki so prišli nocoj v Aman, so izjavili, da je prišlo na sirski meji do spopada med tanki jordanske vojske in palestinske osvobodilne vojske. Čas-1 njen prejšnji teden. Obtožil je jor-nikarji so tudi povedali, da so šte- danske oblasti da še niso izpustile vilne bombe padle v bližini povelj- ‘ vseh palestinskih gverilcev, ki jih stva «A1 Fatah* in višjega arabskega nadzornega odbora. Palestinski voditelj Jaser Arafat je izjavil, da je prišlo danes med jordanskimi vojaki in gverilci pri mestih Ramtha in Iraš v severni Jordaniji do novih spopadov. Arafat ie obtožil jordanske čete, da so prve odprle ogenj in poudaril, da so spopadi nastali prav v trenutku ko je zasedal odbor, da sprejme sklepe o uveljavitvi doseženih sporazumov o premirju med jordansko vlado in palestinskimi organizacijami. Hkrati je Arafat dejal, da se jordanska vlada še ni prilagodila klavzulam kairskega in amanskega sporazuma, ki je bil skle- je zajela jordanska vojska med najhujšimi spopadi v prejšnjih tednih, da jordanske oblasti nadaljujejo s preiskavami in aretacijami in da povzročajo izredno stanje v nekaterih področjih Jordanije. Arafat je dodal, da samo popolna uveljavitev kairskih in amanskih sporazumov lahko zagotovi mir in red v Jordaniji. REGGIO CALABRIA. 20. — Da nes se je položaj povsem uredil. Uradi, banke, trgovine so odprti in tudi večina šol * je pričela z redrim poukom, razen desetih, v katerih so še vedno policijski oddelki, ki so jih zasedli med izgredi. go nad fašizmom, v kateri so bile po uspešni borbi za nacionalno in socialno osvoboditev postavljene trdne osnove enakopravnosti, solidarnosti in samoupravljanja, kar je omogočilo gospodarski in kulturni razvoj im graditev družbenih odnosov z aktivnim prispevkom delovnega človeka. Predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije je poudaril, da je Jugoslavija, kljub pomembnim uspehom, še vedno država v razvoju. Znotraj njenih meja so še vedno nerazvita področja. Zato Jugoslavija tembolj razume probleme držav v razvoju, katerih rešitev je bistvena komponenta krepitve neodvisnosti in enakopravnosti vsake države'in stabilizacije mednarodnih odnosov. Jugoslavija vidi v vsestranskem in enakopravnem sodelovanju z vsemi državami neizogiben pogoj svojega nadaljnjega razvoja. Jugoslavija se trudi biti aktiven in neodvisen dejavnik v mednarodnih dogajanjih in v mejah svojih možnosti prispevati k razumevanju in povezovanju med narodi. Izkušnje uspešnega sodelovanja z drugimi državami potrjujejo. da razlike med državami ne bi smele ovirati razvoj dobrih odnosov, če le ti temeljijo na enakopravnosti, nevmešavanju in medsebojnem spoštovanju. Najustreznejši zraz takega pojmovanja mednarodnih odnosov in delovanja Jugoslavije je politika neuvrščenosti. Konferenca neuvrščenih na vrhu v Lusaki je potrdila odločnost neuvrščenih, da se še naprej zavzemajo za krepitev vloge svetovne organizacije, za uresničenje načel njene listine, ki so enaka smotrom politike neuvrščenosti. Jugoslovanski narodi, je poudaril Ribičič, vidijo v doslednem izvajanju načela listine OZN s strani vseh držav nezamenljivi instrument v borbi za neodvisnost in enakopravnost držav in narodov, za uresničenje pravic in svobod človeka, za trajno osvoboditev sveta pred grožnjo vojne, napadalnosti ...................................i.............. V OKVIRU PRIJATELJSTVA MED OBEMA DRŽAVAMA Predsednik Tito na Nizozemskem Prisrčen sprejem in poudarjena vloga Nizozemske in Jugoslavije v naporih za mir na svetu AMSTERDAM. 20. — Predsednika republike Jugoslavije Tita in njegovo soprogo so danes dopoldne na vojaškem letališču Ypenburg blizu Amsterdama pričakali in mu zaželeli dobrodošlico holandska kraljica Julijana, princ Bemhard, predsednika obril domov holandskega parlamenta, člani vlade, voditelji diplomatskih nvsii akreditiranih na Nizozemskem in druge visoke osebnosti. Skupno s predsednikom Titom so na Nizozemsko dopotovali podpredsednik zvezne skupščine Gustav Vlahov, državni tainik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, predsednik republiškega izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Dragotin Kosovac in druge osebnosti. Po intimnem kosilu, ki sta ga kraljica Julijana in princ Bemhard priredila v čast svojih gostov, je Ti- to s soprogo v spremstvu kraljice Julijane in njenega soproga obiskal mestno zbornico, kjer so ga pozdravili župan mesta, odborniki mestnega sveta in druge ugledne osebnosti Amsterdama. Po razgovoru z županom, pred sednikom amsterdamskega sodišča in odbomik; se je Tito vrnil v kraljevsko palačo, kjer .ie sprejel člane jugoslovanskih kolektivov v Amsterdamu in Haagu. Kraljica Julijana in princ Bern-hard sta nocoj v kraljevski palači priredila v čast predsednika Tita ■te njegove soproge večerjo, med katero sta kraljica Julijana in Tito izmenjala zdravici. Julijana se je najprej zahvalila za gostoljubnost, ki je bila izkazana lani njenemu soprogu med obiskom v Jugoslavi.i' in dejala, da Nizozemska pozdrav- zvezi delovanjem francoskih separatistov v Kanadi, ki so ugrabili in ubili kanadskega ministra Laporta ter ugrabili angleškega diplomata Crossa, je kanadska vlada proglasila v državi posebne vojne ukrepe. Na sliki: skupina policijskih agentov, ki pregledujejo mimoidoče civiliste na ulici v Montrealu Ija Tita ne le kot voditelja prijateljske države, s katero ima Nizozemska tako dobre in plodne odnose, temveč predvsem kot voditelja ljudstva »katerega hrabrost in ponos občudujemo, od voditelja katerega daljnovidnost je omogočila Jugoslaviji, da ohrani težko pridobljeno neodvisnost in da stopi na pot gospodarske obnovitve*. Kraljica je poudarila, da skupne izkušnje v težkih trenutkih dajete toplino medsebojnim simpatijam med obema narodoma. Potem ko je poudarila, da je naloga vseh, da se pomaga velikemu delu človeštva, ki trpi in da se načne bitka proti siromaštvu in nepismenosti je kraljica izrazila željo, naj bi bili vsi »posebno pa vi gospod predsednik, ki ste toliko delovali za stvar miru, bili priča graditve stavbe miru ali vsaj postavljanja solidnih temeljev*. Tito se je v odgovoru na zdravico v svojem imenu in v imenu soproge in sodelavcev zahvalil za topel sprejem, poudaril, da je narodom Jugoslavije znana marljivost nizozemskega ljudstva, ki je svojo deželo spremenilo v cvetni vrt. Tito je izrekel priznanje nizozemskim umetnikom, ki so obogatili zakladnico svetovne umetnosti in kulture in dejal, da je Nizozemska lahko ponosna na dosežene rezultate, ki so jo uvrstili med najbolj razvite dežele v Evropi. Medtem ko je poudaril, da so se narodi Jugoslavije in Nizozemske skupno borili proti mraku in nasilstvu za svobodo in neodvisnost, je predsednik Tito z zadovoljstvom ugotovil razvoj plodnih odnosov med obema državama na vseh področjih in da sta Jugoslavija in Nizozemska enako zainteresirani za razvoj pozitivnega gibanja v Evropi. Tito je poudaril, da je bodočnost Evrope v odstranitvi blokovske razdeljenosti, v vsestranskem enakopravnem sodelovanju evropskih narodov v skupnih naporih, da se uresniči učinkoviti sistem evropske varnosti. Tito je poudaril, da se Jugoslavija in Nizozemska zavzemata za krepitev svetovne organizacije, da sta skupno z ostalim miroljubnim človeštvom zaskrbljeni zlasti za krizo na Bližnjem in Daljnem vzhodu, ki obremenjuje mednarodne odnose. Mi se dosledno zavzemamo za aktivno miroljubno koeksistenco ker sodimo, da je to edina pot, ki vodi k miru in vsakega drugega nasilstva v odnosih med državami, za odstranitev gospodarske in socialne zaostalosti na svetu, za likvidacijo kolonializma, rasizma, apartheida in drugih oblik ljudskega tlačenja- Da bi se uspešno rešila ta vprašanja mora svetovna organizacija postati univerzalna. Zato se Jugoslavija zavzema za vrnitev Ljudski republiki Kitajski pravice, ki ji po listini OZN pripadajo. Potem ko je omenil, da najnovej-ši razvoj v Evropi kaže, da ni vprašanja, ki se ne bi moglo rešiti mirnim potom, je Ribičič ugotovil, da ta pozitiven razvoj ne bo pripomogel niti do relativne trdnosti, dokler se bodo na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju kopičila nasprotja, ki nosijo v sebi nevarnost širšega vojnega spopada. V Mitja Ribičič zvezi z raziičndmd predlogi za rešitev krize na Bližnjem vzhodu je Ribičič ugotovil, da se celo sami avtorji ne zavzemajo zadosti odločno za uresničenje svojih predlogov in da je danes vsakemu jasno, da se pri rešitvi tega vprašanja mora upoštevati palestinsko osvobodilno gibanje. Jugoslovanska vlada sodi, je poudaril Ribičič, da je to slovesno zasedanje priložnost, da se krizi na Bližnjem vzhodu nasveti posebna pozornost in prispeva k dokončni rešitvi. V tem je posebna odgovornost velikih sil. V nadaljevanju svojega govora je predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije pripomnil, da se tudi v jugovzhodni Aziji, namesto da bi se potekala pravična rešitev, vojna razširja, da se v Južni Afriki teptajo osnovne človeške' pravice in poudaril, da je ter vseh teh spopadov in kriz politika site in vsiljevanja raznih oblik tlačenja ter ugotovil, da se trajni mir na svetu ne more zamisliti brez odstranitve te Dolitike. Potem ko je ugotovil, da tako stanje na svetu upravičeno zbuja zaskrbljenost, da so vsi govorniki izrazili željo po premagovanju slabosti Združenih narodov in izdelavi programa bodočih akcij, je Ribičič izrazil mišljenje, da dosedanji potek jubitejnega zasedanja daje upati, da bodo skupni napori o-pravičili pričakovanja, da bo jubilejno zasedanje sprejelo dokumente programskega značaja. Ribičič je poudaril, da bo zagotavljanje izvajanja do sedaj sprejetih dokumentov (deklaracije o prijateljskih odnosih med državami, o mednarodni strategiji za drugo desetletje razvoja, program akcije za dekolonizacijo in drugih dokumenti), označili začetek nove dobe tako v mednarodnih odnosih kot v krepitvi svetovne organizacije. Ribičič je svoj govor končal z naslednjimi besedami: «Mi se zavedamo nepopolnosti današnjega sveta o katerem istočasno, ko iščemo pota, da bi osvobodili človeka strahu pred uničevanjem, slišimo bobnenje novih jedrskih eksplozij, Id nas opominjajo na nevarnosti, ki nam groze, toda tudi na ve’ikost naših obveznosti. Moč Združenih narodov ne sme biti v prikrivanju realnosti, temveč v soočenju z njo, ne v zvra-čanju odgovornosti na druge, temveč v naši odločnosti, da skupno delujemo za pozitivno spremembo sedanjega sveto. Potrebna so dejanja in ne besede, da bi opravičili upanje narodov v jutrišnii dan in zaupanje v sposobnosti Združenih narodov.* Sihamik in OZN HONG KONG, 20. — Agencija Nova Kitajska je objavila izjavo princa Sihanuka, da OZN ni zadostila pričakovanjem, ki so obstajala ored njeno ustanovitvijo pred petindvajsetimi leti. Obletnica 24. oktobra je torej dan žalovanja, saj gre za poraz, izdaje in celo za kriminalna dejanja številnih članov OZN imperialistov in kolonialistov, zaradi katerih OZN ni izpolnila svojih dolžnosti do sveta. Kot primer je navedel Kambodžo, ko predstavlja priznanje sedanjega režima, priznanje tudi državnega udara in sramotno odločitev generalnega tajnika OZN U Tanta. TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA DEŽELNEGA SVETA Odobrili so zakonski osnutek o spremembah proračuna za letos Za osnutek glasovale samo stranke leve sredine • Odgovor na vprašanje o protosinhrotronu Tudi sinočnja seja tržaškega občinskega sveta se je začela s precejšnjo zamudo zaradi nezadostnega števila občinskih svetovalcev ob določeni uri. Seja je bila v celoti posvečena odobritvi sklepov upravnega značaja in najemanju posojil za razna dela. Tako je občinski svet odobril sklep glede posojila 150 milijonov lir za ureditev Ulice Co-stalunga. Župan je pojasnil, da gre za izvedbo drugega dela načrta za ureditev omenjene ulice, nato bo prišlo ra vrsto področje blizu pokopališča. Občinski svet je nato o-dobril plačilo potnih stroškov skupini 20 tržaških mladeničev, ki so bili povabljeni na desetdnevno bivanje v Berlinu kot gostje tamkajšnjega senata, stroške za udeležbo tržaške občine na mednarodni cvetlični razstavi v Celovcu, podaljšanje avtobusne proge štev. 11 do Ferdom and ca, ki že obratuje. Pri tem je svetovalka Jole Burlo (KPI) izrazila zadovoljstvo, ker je bila sprejeta zahteva tamkajšnjega prebivalstva, pripomnila pa je, da se že nekaj let zahteva podaljšanje proge štev. 30. Svetovalec Amaldo Pil rittoni (PSI) je tudi izrazil zadovoljstvo, opozoril pa je, da so avtobusi premajhni, svetovalec Lu-ciano Pahor (KPI) je opozoril na zahtevo po podaljšanju proge štev. 29. Župan je pojasnil, da so večji avtobusi, zlasti za proge v predmestju, neprimerni zaradi ostrih o-vinkov in ozkih cest. Rekel je tudi, da bo lažje zadovoljiti vsem zahtevam, ko bo prišlo do poenotenja javnih prevoznih sredstev. Občinski svetovalci, razen misov-cev, ki so glasovali proti, so nato odobrili sklep o najemu posojila 58 milijonov lir za odkup zemljišča v Rižarni, da se bo Rižarna lahko uredila, po načrtu arhitekta Boica, kot nacionalni spomenik in muzej odporništva. Svetovalec Rossetti (KPI) je opozoril na nujnost okrepitve straže v Rižarni. Odbornik De Gioda je odgovoril, da občina nima zadostnega osebje in da se pogaja z družbami za čuvanje. Odobren je bil tudi sklep glede posojila 71 milijonov lir za ureditev, popravila in vzdrževanje šolskih poslopij. Svetovalka Benni (KD), se je pritožila, da se dela na šolah začnejo v začetku šolskega leta, kar zelo moti pouk. Tudi svetovalka Burlo je opozorila na to nevšečnost in je predlagala, naj občinski odbor prouči možnost, da bi taka deda opravljala občina. Tako bi se odpravile nerodnosti in ne bi bili več odvisni od raznih podjetij, ki taka dela zanemarjajo in jih odlagajo. Odobrena sta bila sklepa o najemu posojila 42 milijonov lir za popravila in ureditev Ferdinandea in o posojilu 9,3 milijona lir za ureditev teh prostorov, kjer bodo izdajali razna občinska potrdila. Svetovalka Burlo je v i-menu svoje skupine protestirala, ker o tej zadevi niso razpravljali v svetovalski komisiji. Občinski svet je tudi sklenil, da se ne podaljša pogodba z Delavskimi zadrugami za kjosk na Trgu Pomterosso. Župan je dejal, da bodo morali izginiti vsi kjoski s trgov, da Delavske zadruge ne bodo takoj zaprle svoje trgovine na Trg®i Ponteroso, da pa iščejo primeren prostor. V zadnjem delu seje je občinski svet odobril še celo vrsto raznih upravnih sklepov, kakor tudi nekatere spremembe pravilnika regulacijskega načrta glede področij javne koristi. Prihodnja seja bo v petek ob 18.30. Stavka v železarni Italsider v Skednju Včeraj sta blld v železarni Ital-sider skupščini delavcev In uradni- kov, na katerih so sindikalni predstavniki poročali o sporu v podjetju, ki se tiče delavcev v vseh železarnah v državi. Pogajanja za rešitev spora so se izjalovila m zato so delavci sklenili, da začnejo stavkovno gibanje s proglasitvijo stavk in prekinitvijo nadurnega dela. Prva stavka bo da, nes in bo trajala dve uri. Izvoljen ožji odbor društva kronistov Po občnem zboru, ki je bil prejšnji teden, se je včeraj prvič sestal novoizvoljeni odbor društva julijskih kronistov. Za predsednika so že na občnem zboru potrdili Ramderija Ponisa, včeraj pa je odbor Izvolil Roberta Mayerja Grega za podpredsednika, Tulila Mayerja pa za tajnika. Odbor je v glavnem razpravljal o referendumu za dodelitev letošnje nagrade «Zlati sv. Just«. RAZGOVOR Z RAVNATELJEM SG F. BENEDETICEM «Moč uniforme» navdušila gledališko občinstvo v Mariboru in Kostanjevici V petek v Novo mesto, nato še v Hrpelje, Ajdovščino in v Beneško Slovenijo V novembru bo v Trstu sestanek članov «Skupnosti slovenskih gledališč* Tisk v Sloveniji poroča o prodornem uspehu Slovenskega gledališča iz Trsta v Mariboru, kjer je nastopilo s Stokovo komedijo «Moč uniforme» na otvoritveni predstavi petega «Tedna slovenskih dramskft gledališč« ali, kakor se imenuje od letos, «Borštnikovega srečanja«. Ravnatelja SG Filiberta Benedetiča smo naprosili, da bi nam povedal nekaj svojih vtisov s tega gostovanja. — Kako ocenjuješ nastop SG v Mariboru? — Mimo tega, da smo v Mariboru vedno priljubljeni gostje, saj nas s štajersko metropolo vežejo številne stare vezi ,je treba poudariti, da je bil naš nastop na ((Borštnikovem srečanju« zelo posrečen bodisi zaradi izbire dela, bodisi zaradi igre ansambla, ki je dal vse od sebe. Mislim, da je treba ob tem poudariti, da imajo mariborska srečanja slovenskih gledališč čedalje pomembnejšo vlogo in važnost, saj se v njihovih okvirih srečujejo vsa poklicna gledališča Slovenije, letos pa je bilo v tem okviru tudi srečanje z vodstvom fliiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiumtiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiin S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Odobreno posojilo za nakup zemljišča za preureditev Rižarne v spomenik Za popravila in vzdrievanje šolskih poslopij odobreno posojilo 71 milijonov lir Deželni svet je včeraj odobril za- ,goriški pokraj ini ln’za finonsira- kanski osnutek o spremembi deželnega proračuna. Za zakonski osnutek so glasovali svetovalci strank leve sredine, proti komunisti, psiu-povd, misovoi in svetovalci Furlanskega gibanja, vzdržala pa sta se dr. Stoka (Slov. skupnost) in liberalec Morpurgo. Spremembe k proračunu so vnesli zato, ker se je pokazalo, da so se dohodki v primerjavi s predvidevanju zvišali za 950 milijonov lir, medtem ko so se izdatki na raznih področjih znižali za 850 milijonov lir. Tako bodo na podlagi novega zakona nakazali za razne namene 1.800 milijonov lir. Poročilo o zakonskem osnutku Je pripravil demokristjan Blanchirvi, ki Je omeni 1 že prejšnje spremembe proračuna, s katerimi so že fi-namsirailii nekaj zakonov, in sicer v prid urbanistiki, v prid občinam, Miiiiiiiiiiitiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiii mn ih n iiiiiiiMi minutnim 1111111111 m || m im iimiii | im iiiiiiiiiihiiiiiii mm ai SESTANEK PRI TRGOVINSKI ZBORNICI Zaskrbljenost zaradi vesti o preureditvi prog PIN Zahteva po okrepitvi pomorskih zvez Trata, kar družba PIN lahko in mora storiti 16. t.m. se je pri trgovinski zbornici sestala pomorska sekcija pokrajinske gospodarske konzul te pod predsedstvom Enrica Sperca jr. z udeležbo številnih svetnikov in predsednika zbornice dr. Romana Caidassija. Sekcija je zlasti preučila resen položaj, ki se .je ustvaril v tržaških gospodarskih, kakor tudi političnih in sindikalnih krogih v zvezi z vestmi, ki Pomorska sekcija je na kraju dolge in razgibane razprave imela za dolžnost predlagati trgovinski zbor-1 mo 1«, da je svetovalec Furlamske- nje zakona o pomoči podjetjem in ustanovam, ki so utrpele škodo zaradi naravnih nezgod. Po trditvah poročevalca so s spremembami proračuna namenili večje vsote v socialne namene. Iz razpredelnice, ki jo je dodal poročevalec k svojemu poročilu, je razvidno, da je dežela porabila v okviru proračuna letos do 30. septembra 8,20 odstotka dohodkov za splošno - upravo, 6,4 odst. za šolstvo in kulturo, za stanovanjske gradnje 4,89 odst., za posege za socialno torišče 23 odst. in za gospodarske posege 54,02 odst. To dokazuje, da posveča dežela veliko važnost reševanju socialnih vprašanj. Poročevalec je nato omenil v svojem poročilu kritiko levičarskih strank, izrečeno o zakonskem osnutku v pristojni komisiji. Nadalje je omenil tudi kritike desničarslte--«pozdcije. Največji izdatki na račun spremembe proračuna se nanašajo na 100 milijonov lir za strokovno u-sposabljanje, na 250 milijonov za pomoč kmečkim posestvom, ki so utrpela škodo zaradi neurja, na 300 milijonov Mr za prispevek tržaškemu pristanišču, na 400 milijonov za kmečka stanovanja ln na sto milijonov lir za pospeševanje živinoreje. V razpravi o zakonskem osnutku je spregovorilo 6 svetovalcev, 5 za opozicijo ln eden za večino. Odobrili so tudi nekaj sipremdnjevalnih predlogov odbornika za finance Trl-panlja. Glede razprave naj omeni- makanje in melioracije. Našo de želo sta zastopala svetovalca Miz-zau in Martinis, ki sta orisala vprašanja nižinskih in gorskih konzorcijev. Mizzau .je še posebno obravnaval vprašanja ohranitve in vzdrževanja že obstoječih naprav. Rekel je. da je naša dežela na tem področju v prvih vrstah; toda nujno .je odobriti nove zakonske predpise o tem in zajamčiti finansiranje. Zaman je graditi nove naprave, če se prej ne zagotovi njihova ohranitev in vzdrževanje, zlasti če pomislimo na velike žrtve kmetovalcev. niti, da podpre na vseh ravneh ' ga gibanja inž. Schiavi med dru- .... ... jih je povzel tržaški in državni tisk o načrtu za pre osnovo pomorskih prog družbe PIN, ki jo je pripravila Finmare. Dr. Caidassi je spomnil, da so že pred časom prišle v Trst vesti o preosnovi prog PIN in da so zato politični predstavniki, pred stavniki deželnih oblasti in trgovinske zbornice posredovali v Ri • mu pri ministrstvu za trgovsko mornarico, da bi dob li boli točne informacije o namenih Finmare. ki še sedaj niso poznani. Zdi pa se, da je bil ta načrt, sedaj že popoln, nedavno izročen vladi glede sklepov, za katere je pristojna. Kot znano so predstavniki de želne uprave na pristojnih rimskih sedežih že poudarili pravico dežele, da se z njo predhodno po svetujejo o vprašanju služb PIN, ki zadevajo tržaško pomorstvo v skladu s tem, kar določa čl. 47 posebnega statuta dežele Furlanije-Julijske krajine. Predsednik Sperco je podal poročilo o sedanjem stanju tržaškh pomorskih zvez z Južno Afriko, s Srednjim in Daljnim Vzhodom ter prikazal posledice, zlasti kar zadeva trajanje potovanj, zaradi zapore Sueškega prekopa. Razprava o pomorskih progah se ie potem raz širila na proge PIN proti Severni in Južni Ameriki, za katere je bilo že ponovno zahtevano izboljšanje. Dr. Caidassi .je v tej zvezi opo zoril zlasti na deficitaren položaj zvez z ZDA, zaradi česar so nekatere krajevne kakor tudi deželne industrije prisiljene obračati se na druga italijanska in inozemska pri stanišča za izvažanje svojih proiz vodov. Ni dopustno, da pristanišče kakršno je Trst, spričo svoje mednarodne funkcije v tranzitnem oro metu ne more zagotoviti primernih uslužnosti italijanskim industrijcem in inozemskim operaterjem. Ni nam reč dovolj, da se izboljšajo samo zveze in zemeljske infrastrukture kakor tudi pristaniške naprave, če vse to ne ustreza okrepitvi pomor skih zvez, ki jh družba PIN s svojo funkcijo more in mora zagotoviti. akti jo, ki so jo že začele po’itič gim nasprotoval tudi dodelitvi 300 ne oblasti, da bi vnaprej in v podrobnostih zvedeli za program preosnove prog PIN. Sekcija je končno poudarila nepopustljivost krajevnih pomorskih in pristaniških krogov spričo možnih ukrepov, ki bi predstavljali enostransko odpoved na škodo tržaškega gospodarstva. Tržaški gospodarski krogi so s tem hoteli poudariti važnost in mednarodno vlogo, ki jo opravlja tržaško pristanišče, zahtevajoč, da izven vsake obljube, proti vsem ukrepom na škodo našega pristanišča in za odvzem katerekoli lad je ali zveze Trstu, vlada takoj poskrbi za nadomestitveni ukrep. Sprcmtmbc na progi št. 11 Ravnateljstvo prevoznega odseka Acegata javlja da bodo od ponedeljka, 19. t.m. vozili na progi st. 11 (Borzni trg-Rocol) avtobusi z avtomatično napravo za izdajanje voznih listkov. Istega dne bodo delno podaljšali progo do Lovca, to Je, da bosta izmenoma vozila avtobusa do sedanje končne postaje v Ul. Re-voltella (Rocol), oziroma po Ul. S. Pasquale do križišča z Ul. Marche-settl (Lovec). Postajališča bodo kot do sedaj na progi Borzni trg - Ro-col, nato pa bodo v obeh smereh na zahtevo v naslednjih mestih: Ul. Revoltella blizu hiše St, 148 Ul. S. Pasquale v bližini hiše št. 21 Ul. S. Pasquale v bližini St. 36 (križišče z Ul. dell-Eremo) Ul. S. Pasquale v bližini St. 89 Ul. S Pasquale v bližini St. 103 Ul. S. Pasquale v hližlnl pomožne električne postaje Ul. S. Pasquale • Ul. Marchesetti (križišče) s končno postajo pri Perddnamdeu. S ponedeljkom bodo zaradi uvedbe enosmernega prometa po Borznem trgu premaknili postajališči prog 24 tn 30 (v smeri Trga Unl-tk), ld sta sedaj na prometnem otoku, v bližino stavbe St, 9 (Čredi to Italiano). • Upravni odbor Pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija je poveril začasno mesto zdravstvenega direktorja ustanove dr. Oreste-Ju Zumlnu, sedanjemu direktorju zdravilišča v Ul. Udine. milijonov lir tržaškemu pristanišču, medtem ko je svetovalec PSIUP Bettoli zagovarjal to postavko, čeprav je sicer kritiziral celoten zakonski osnutek. Bettoli je pri tem poudaril važno vlogo tržaškega pristanišča, ki je most med Evropo ln državami «tretjega sveta«, kakor opravlja to važno mednarodno vlogo tudi vsa naša dežela. Komunist Moschioni pa je kritiziral splošno gospodarsko politiko dežele. Edini, M Je zagovarjal zakonski osnutek, to je izdatke v okviru spremembe proračuna, je bil demokristjan Cotianni. Po razpravi o posameznih členih so štirje svetovalci v Imenu svojih strank oziroma skupin podali tudi glasovalne Izjave. V začetku seje so pristojni odborniki odgovorili na nekatera vprašanja ln interpelacije svetovalcev. Med drugim Je odbornik za trgovino to Industrijo Dulci odgovoril na interpelacijo svetovalca Schiavlja (MF) glede Jedrskega pospeševalni-ka CERN v Doberdobu. Dulci je rekel, da se Je deželna uprava vedno potegovala za to, da bi zgradili pospeševalnik v Doberdobu. Dežela je storila vse, kar Je bilo v njeni moči ln sicer najprej pri italijanski vladi, kasneje pa tudi na drugih mestih. Odbornik Je dejal, da Je vsem svetovalcem znano, zakaj nd CERN doslej še Izbral dokončnega kraja za zgraditev po-speševalnlka, saj Je prišlo do pritiska drugih držav. Na vsak način Izbira kraja, kjer naj bi zgradili pospešervalnlk, ni več odvisna ndtl od deželnega odbora niti od vlade. Odbornik je zagotovil, da se bo dežela kljub vsem oviram ln težavam Se naprej z vsemi silami potegovala za to, de se zgradi pro-toslnhrotron v Doberdobu. Druga vprašanja so se tikala v glavnem furlanskih problemov. Sestanek združenja za melioracije V prostorih vsedržavnega združenja za melioracije v Rimu je bil sestanek deželnih svetovalcev, ki se zanimajo za konzorcije za na- Svetovalec Libero Martinis pa se je zahvalil senatorju Mediciju, ki je predsedoval sestanku in ki je povabil deželne predstavtike na razpravo o vprašanjih melioracij tik pred začetkom kongresa konzorcijev v Florenci. Martinis je zatem orisal delo, ki ga ie opravila dežela Furlanija - Julijska krajina na tem tako važnem torišču. Rekel je, da so opravili konzorciji pri nas zlasti na gorskih področjih izredne napore, zlasti po velikih poplavah septembra 1965 in novembra 1966. Svetovalec Martinis je zatem orisal kolegom volilni sistem v konzorcijih in rekel, da bi morali biti v njih zastopane timi krajevne uprave. V zvezi s tem pripravlja dežela Furlanija - Julijska krajina zakonski osnutek glede voFtev v konzorcijih. Na koncu je poudaril, da je gotov, da bodo lahko tu ti dežele z navadnim statutom uspešno delovale za razvoj kmetijstva. Sporočilo Slovenskega gospodarskega združenja Danes ob 20.30 bo v prostorih Slovenskega gospodarskega združenja seja. Vabljeni so: člani odbora za obrtništvo, podpisniki liste št. 2 in kandidati. tajnistVo NAGRAJEVANJE OTROK, ki so se udeležili natečaja SPZ z naslovom «Kaj so mi pravili stari«, bo v soboto, 24. okt. ob 17. url v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geippa 9/1. Ob tej priložnosti bo fotoreporter Mario Magajna pokazal nekaj diapozitivov s kraškimi motivi. novosadskega Sterijdnega pozor ja, odnosno z njegovim predsednikom Josipom Vidmarjem, s katerim je stekla razpirava o problemih tega gledališkega festivala, na katerem je — kot znano — nekajkrat nastopilo tudi naše gledališče. Sodim, da je mariborski gledališki festival postal poleg Sterijinega pozor-ja po pomembnosti druga naj večja tovrstna prireditev v Jugoslaviji. Novo in zanimivo je tudi to, da Je ((Borštnikovo srečanje« dobilo značaj nagradnega tekmovanja, saj so razpisane nagrade tako za ansamble kot za posamezne vloge, režijo, sceno itd. — Da je «Moč uniforme« ugajala našemu občinstvu, je znano. V čem se je mariborska predstava posebej odlikovala, da je vzbudila tolikšno navdušenje gledalcev, kot poroča tisk v Sloveniji? — Mislim, da Je to delo v naši izvedba sedaj, ko smo ga uprizorili že več kot 30-krat, prišlo do svoje polne veljave, kot prava pristna tržaška in skoraj mediteranska komedija, katere edini namen je zabavati občinstvo, ki pa ima po drugi strani tudi nesporne odnske odlike, ki dopuščajo igralcem sprostitev igralske fantazije in celo pravo igralsko bravu-roznost. Sodim, da je naš ansambel prav v Mariboru dosegel višek take bravuroznosti in da je prav to Izzvalo tolikšno navdušenje občinstva, da je nenehno ploskalo kar med predstavo samo. Ne podcenjujem pa tudi psihološkega vpliva na igralce, ki so se nedvomno čutili počaščene s tem, da je prav naš ansambel bil pozvan, da o-tvori letošn je sreča/nie v prisotnosti številnih uglednih predstavnikov mariborskega ln republiškega kulturnega in političnega življenja. — Kako pa so «Moč uniforme« sprejeli v Kostanjevici? — Po uspehu s Silonejevo ((Prigodo ubogega kristjana« v juniju, so si Kostanjevčani zaželeli našega ponovnega gostovanja. Ustregli smo jim z «Močjo uniforme«. Tudi tu je ansambel navdušil občinstvo v tem izredno kulturnem kraju, kamor prihajajo gostovat vsa slovenska gledališča. Posebno laskava je bila za nas izjava kosta-njevških kulturnih delavcev, da tako zaigrajo« komedije sploh še niso videli na njihovem odru. Takoj po predstavi so nas povabili, naj bi pri njih gostovali tudi s Tolstojevo dramo «Moč teme«. Seveda pa smo bUi tudi drugače deležni njihove že prislovične gostoljubnosti in večer po predstavi je potekel v prijetni družbi ob novem cvičku in «portuga,lki». — Imate s to Stokovo komedijo na programu še druga gostovanja? — Se nekaj jih bo in prvo na vrsti bo že ta teden, v petek 23. v Novem mestu. 27. t.m. bomo v Hrpeljah, prihodnji mesec pa še v Ajdovščini v okviru tamkajšnjega abonmaja. Spričo izrednega uspeha, ki ga Ima ta komedija, jo bomo sredi novembra še enkrat ln tudi poslednjič uprizorili v Kulturnem domu, nato pa se bomo z njo 6. januarja odpravili še v Beneško Slovenijo In Jo uprizorili za «Dan emigranta« v Čedadu, pri čemer bomo besedilo približali beneškemu narečju. — Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kaj ste razpravljali na letni skupščini Skupnosti slovenskih dramskih gledališč, ki je bila vzporedno s srečanjem gledališč v Mariboru, saj je tudi naše gledališče član te skupnosti. — Na tej skupščini Je bil govor o konkretnem položaju slovenskih gledališč v sedanji potrošniški družbi, predvsem pa je bil govor o potrebi zakonske ureditve gledališč v Sloveniji ln o sodelovanju med vsemi gledališči v enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Dosedanjega predsednika skupnosti Mikelna je zamenjal Bojan Stih, direktor SNG v Celju. Gotovo pa Je za nas pomemben sklep, da bo prihodnji sestanek skupnosti slovenskih gledališč novembra meseca pri nas v Trstu, s čimer bo samo potrjeno načelo o enotnem kulturnem prostoru. — Pa ie vprašanje, ki z mari- fllMHHHHH»H»lHIHHHHIHHHIIHHHIIHIH»MHHIHim»«IIHI»n»MM|l,,,,M,,*,,M,,l,,,,n,,ll»,lllllmM,IMM,,,m» PRED NOVO STAVKO PREVOZNIH USLUŽBENCEV Zahteva po ustanovitvi deželnega prevoznega podjetja Zasebne avtobusne prevoze v mestu bi morala prevzeti občina Prejšnji teden so uslužbenci av- tobusnih podjetij enotno napovedali tridnevno stavko za uresničenje svojih zahtev. Stavko bodo konec tedna zopet ponovili. Za časa stav- ke so se uslužbenci zbrali na skup u V ščini in sprejeli dve resoluciji prvi zahtevajo ustanovitev deželnega prevoznega podjetja, kar so _ že svoj čas zahtevali sindikati, občinske uprave in razne stranke. V resoluciji opozarjajo tudi, da so druge dežele to že storile. Končno pravijo v njej, da so delavci pripravljeni v vsej deželi na stavkovno gibanje za dosego nove politike prevozov in za ustanovitev omenjene deželne prevozne družbe. Drugo resolucijo so naslovili na tržaško občino. V njej zahtevajo, da prevzame občina vse mestne zasebne prevoze. Tudi to zahtevo »o svoj čas postavili vsi delavci, potniki avtobusov, sindikati in stran- ke. V resoluciji zahtevajo tudi ta kojšnjo odpoved koncesij zasebni kom, ki ne zagotavljajo redne prevozne službe in hkrati sramotno izkoriščajo svoje uslužbence. Ti zasebniki zahtevajo milijarde podpor od vlade in ničesar ne izboljšajo. Podobno resolucijo so sprejeli že dolgo časa od tega tudi delavci javnih prevoznih služb. Pri tem so pozvali predvsem deželo, naj daje prednost javnim prevoznim podjet jem. ■ • V krožku ca politične In socialne študije «Che Guevara« v Ul. Madocmlna 19 bo v četrtek, 22. tm. ob 20. uri prof. Glovannl Bar-linguer predaval o okuženju atmosfere, voda ln zemlje. Sledila bo razprava o « uničevanju narave ln lrtoriščenju človeka«. Ob tej priložnosti bo tudi kratka komemoracija Ernesta Guevare ob 3. ob letnlol njegove smrti. borsldm ln kostanjeviškim gostovanjem ni v direktni zvezi. Kako ste zadovoljni s prvim poskusom ankete med gledalci o tem, ali jim je bila predstava «Moč teme« všeč ali ne? — Skepsa, ki nas je spremljala ob odločitvi za to anketo, se je pokazala za popolnoma neupravičeno. Doslej se je nanjo odzivalo okrog 70 odst. gledalcev, od katerih jih je odgovorilo z «da» 90 odst. Morda bo zanimiv podatek, da je bil na prem terska predstavi oddan samo en listek z «ne», na prvi mladinski predstavi pa 30 listkov z «ne» ln okrog 200 z «da». Na vsak način bomo z anketo nadaljevali skozi vso sezono, le da bomo mogoče upoštevali nekatere sugestije glede načina njenega izvajanja. Razgovor zapisal j. k. Sinoči v Gregorčičevi dvorani Prvi «torkov vecer» Slovenskega kluba Sinoči je v Gregorčičevi dvorani Slovenski klub priredil svoj prvi torkov večer v sezoni 1970-71, ki je bil po sklepu zadnjega občnega zbora povezan z izvolitvijo novega odbora. Pred samim začetkom večera, ki se ga je, žal, udeležilo vsekakor premalo ljudi, je dosedanji predsednik dr. Vladimir Turina, pozdravil vse prijatelje kluba, nakar je dal povod za diskusijo za izvolitev novega odbora. Po krajši razpravi so vsi enoglasno potrdili dosedanji odbor in vključili v slednjega še enega odbornika, dr. Venčeslava Tuto. Novi odbor je potemtakem tako sestavljen: predsednik dr. Vladimir Turina, odborniki pa dr. Hlavatp, dr. Tuta, Bojana Jazbečeva, prof. Petaros, Dana Moži-nova, prof. Tavčar, prof. Bitežnik in Mario Magajna. Posamezne funkcije podpredsednika, tajnika, blagajnika, odbornice ter članov nadzornega odbora bo novoizvoljeni odbor določil na prvi seji, ki bo še ta teden. Po izvolitvi novega odbora je bila razprava o delu za prihodnjo sezono. Dr. Turina je še prej apeliral na vse, naj se polnoštevilno udeležujejo torkovih večerov SK ter naj privabijo še druge v klub, saj gre res za edino kulturno zbirališče mestnih Slovencev. Povedal je še, da namerava klub letos prirediti 32 torkovih večerov ter nekaj izletov v Beneško Slovenijo in zlasti v notranjost Istre. Nekaj tehtnih misli v zvezi z vlogo, pomenom in večjim sodelovanjem kluba z mladino ter programom torkovih večerov, so povedali' še dr. Robert Hlavatg, dr. Tuta, Drago Pahor, Mira Hrešča-kova, Egon Kravs in prof. Robert Pe‘aros. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom LEV N. TOLSTOJ MOČ TEME drama v petih dejanjih Kostumi: ANJA DOLENČEVA Scena: SVETA JOVANOVIČ Glasba: IGNACIJ OTA Režija: JOŽE BABIC V soboto, 24. oktobra ob 20.30 (ABONMA RED A) V nedeljo, 25. okt. ob 16. uri. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Abonmaje dobite vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu v Trstu. Prosvetno društvo SKEDENJ Člani Slovenskega gledališča priredijo v ponedeljek, 26. t.m. ob 20.30 v prostorih škedenjskega prosvetnega društva SPOMINSKI VEČER posvečen škedenjskima ro-' jakoma - gledališkima umetnikoma EDVARDU MARTINUZZIJU in MODESTU SANCINU SkedenjSki rojaki in ljubitelji gledališke umetnosti iskreno vabljeni. Vstop prost V Kulturnem domu v Trstu je do 31. oktobra razstava NASA ZGODOVINA V POŠTI DO POŽIGA NARODNEGA DOMA Razstavo Je pripravil znani slovenski filatelist dr. Fran Juriševič KASTA priredi v nedeljo, 25. oktobra V BREGU Ex tem pore za amaterj*e Žigosanje platen (od 210x300 do 420x590 mm) od 9. do 11. ure v društveni gostilni v Doljnd. Oddaja platen do 15. ure. Sledi razstava, ocenjevanje ter nagrajevanje. IIIHHHHHIIIHIMHHHHHIHHHHHHHHI Hill IHHHIHHHIHHHIIIIHniHHHHHHHHIIIHHHHHHIHHHIIHHHIIIM PISMA UREDNIŠTVU Zelo zanimivo pismo tržaškega mladinca Spoštovano uredništvo. Ni me presenetilo, če so običajni fašistični zlikovci zamazali spomenik v Zgoniku. Ni težko tudi ugotoviti vzroke, ki so sicer ne preveč inteligentne fantaline z nizkim čelom privedli do odločitve, da izvedejo svoje junaško dejanje. Morda maščevanje, ker je javni tožilec odredil aretacijo kamerada Scarpe (mazača iz Milj), morda navdušenje ob prihodu «arditov* v Trst, gnev proti dvojezičnosti, ki ga spet razpihuje (zaman) Lega nazionale, bojazen, da bi Titov prihod v Italijo bil nov pomemben korak pri premo-ščanju obstoječih še nerešenih vprašanj med sosednima državama, ki še vedno obstajajo prav na naših tleh. Preseneča pa me nekoliko zadržanje policije. Od raznih oskrumb bazovskega spomenika do napisov v Nabrežini in po mestu, tja do zadnjega primera v Zgoniku, ni s kvesture o kakih zadevnih preiskavah ne duha ne sluha. Policisti verjetno trde, da delajo kot mravlje, res pa je, da popolnoma brezuspešno, kar se zdi — spričo tehnične pripravljenosti naših političnih oddelkov — zares čudno. tNeznanci» so znani vsem, le političnim oddelkom in karabinjerjem ne! Nekaj tednov po milanskih atentatih so agenti tržaške kvesture, kot drugod po Italiji, obiskali stanovanja nekaterih tanarhističnih» in drugih tekstraparlamentamih» mladincev. Prebrskali so jim vse, od knjig do predalov s perilom, in iskali... verjetno bombe. Vedeli so za vse. V teh primerih torej tehnična pripravljenost policije ni odpovedala. Pred dvema mesecema se je pisana druščina levičarskih aktivistov zbrala, med poroko nekega simpatizerja, v neki gostilni na Krasu, za obloženo mizo in steklenico vina. Nekaj desetin minut pozneje so v gostilno prišli agenti (v civilu) in jih opazovali. Širile so se namreč govorice, da bi v isto gostilno morali priti tudi tzelenosrajčniki*, ki večkrat prihajajo na kraške gmajne, skačejo preko zidkov, rišejo karte (na obmejnem področju!), kopljejo jarke in s krampi občasno udrihajo tudi po spomenikih in obcestnih pogrebnifi znamenjih. Ko so pred letom dni pisali mladinci po zidovih tReširno ladjedelnice*, jih je policija izsledila že iste noči, tako rekoč s čopičem v rokah. Sojeni so bili lani zaradi «mazanja javnih zidov*. Slišali smo tudi o zanimivem primeru, da so se v nekaterih kraških vaseh pojavili na obcestnih napisih tudi slovenska imena vasi. Videli so jih le redki ponočnjaki in nekaj pekov, ker so jih kemično zbrisali eno uro pozneje. Vse to dokazuje, po mojem, da ima policija tako organizacijo in tehnične pripomočke (leteče radijske obhodnice, konfidente, specializirane odseke itd.), da lahko — ko hoče — takoj izsledi tkrivce* takih akcij. Zakaj ta ustroj odpove, ko c akcije* izvaja desnica? In vendar, poudarjam, je zločin eoskrumbe in žalitve vojske* (padli v odporništvu so parificirani vojski!) znatno hujše in bolj kaznivo dejanje, kot tmazanje zidov* z napisi, kot je »Rešimo ladjedelnice*. Vas lepo pozdravlja Tržaški mladinec (Sledi podpis) V Trstu, 18. okt. 1970. GledaNšča ( t VERDI Pri blagajni gledališča Verdi (1(* 23.988) sprejemajo od danes prošnji za abonmaje za novo operno sezot* 1970-71, ki se bo začela 10. nov. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od n. do 1*. ure) AirEsculaplo, Ul. Roma 15, INAM, Al Cammello, Drev. XX Settembre 4, Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43, dr. Codermatz, Ul. Tor S Plero 2. nočna služba lekarn (Od 11.31 do 1.31) Busollnl, Ul. p. Revoltella 41, Plzzul-Cignola, Korzo Italla 14, Prendlni, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1. predstavo Verdijeve opere «Don C** los«. Abonenti na prejšnjo sezono m* lahko potrdili svoje prostore do » t. m., po tem roku pa bodo na '** polago drugim prosilcem. Vsa pojasnila daje blagajna gle“> lišča. POLITEAMA ROSSETTI Dramska sezona 1970-71 «Teatra St* bile« se bo začela v petek, 23. t * v Politeama Rossetti s prvo od osn* abonmajskih predstav «Maldobrte» l; na Carpinterlja in Mariana Faral v režiji Francesca Macedonia. S® in kostumi Sergio d’Osmo. » V s ITALIJANSKO - AMERIŠKO J ZDRUŽENJE V veliki dvorani združenja v (J Roma bo v petek, 23. t. m. ob jj uri koncertirala Maya RandolpH ’ Severne Karoline, ki bo ob sa®* spremljavi na lutnjo in kitaro P® stare in moderne arije, balade §■ pesmi starega in novega kontinent* Umetnica je študirala petje v liji, diplomirala pa je tudi iz "1 zofije in modernih jezikov. Razstave V Tržaški knjigarni razstavi? ( svoje tempere Atilij Kralj. '• uli », DaniF vo, E. t*«* », candjj |J Nazionale 16.00 «Tora! Tora! Tot*1 (Napad na Pearl Harbour), J Eden 16.00 «Camille 2000», DanjP Goubert, Nino Castelnuovo. si Drago. Fenice 15.30 «Soldato blu«, — Bergen, Donald Pleasence. P{1, Strauss. Technicolor. Prepoved**1 mladini pod 14 letom. I Grattacielo 16.00 «Dramma della m I losia, tutti l particolari tn ero*’ *■ ca«, Marcello Mastroiannl, Mon,tI Vitti. Technicolor ( Excelslor 15.30 «M.A.S.H.», Don*11 J, Sutherland, Elliatt Gould. Ted® color. Prepovedano mladini pod 11 letom. 1 j Ritz 16.00 (dndio black«, Yul Bdi ner. Se Alabarda 16.30 «11 grasso, 11 mat1' ^ il cretino«, Stan Laurell in Oli' . <_ Hardy Zabavni film Filodrammatico 16.30 «Una domen1’^ d’estate», Ugo Tognazzi, Rairoon 71 Vianello. Technicolor. Prepove*' ra no mladini pod 16. letom. Aurora 16.30 «1 sei della grandejgtis pina«. Technicolor Prepoved** mlrdini pod 14. letom .bi Cristallo 16.00 «11 mostro del Technicolor. Prepovedano ml*® seo delle cere«, Cameron Mit® pod 14 letom. j Capitol 16.30 »Angeli senza paradi* Albano, Romina Power, Technicotj Moderno 16.30 «Ma chl t’ha dato)ff patente«. Franco Franchl, Clcclo t kal 50 H Ni grassla , Impero 16.00 «Rapporto a guatth.lj Anouk Aimče, Dick Bogarde povedano mladini pod 14. letom IU..U 1 C on ..T n AnHllf2 | % Vittorio Veneto 16.30 «La caduta .jj gli del« Technicolor. Prepoved* ^ mladini pod 18. letom. j,^- Ideale 16.00 «Dai nemiri mi io», Alida Chelli, Charles So® Mq wood. Technicolor. Western. .r5o ________ ____________________ »"K Connery, Claudla Cardtnale, „ Finch. Technicolor. 'tal S*' ni pod 18. letom. MILJE j>ty Verdi. Zaprto 9 I Ja Danes, SREDA, 21. oktobra Do URŠKA Včeraj-danes Sonce vzide ob 6.29 in zatone 17.10 — Dolžina dneva 10.41 — \\iZ na vzide ob 22.10 ln zatone ob l3' Jutri, ČETRTEK, 22. oktobra ZORISLAVA Vreme včeraj: najvijša temp ra 17,5, najnižja 9.8. ob 19. url stopinje, zračni tlak 995,1, veter J igjj gozahodnlk 21 km s sunki 65 W* ,bj uro. vlaga 81 odst., 3 mm dežja, n (Jj bo oblačno, morje razburkano, tv peratura morja 17,8 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROK® Ni Dne 20. oktobra 1970 se Je v 7rsl<^ redilo 8 otrok, umrlo Je 10 oseb. Umrli so: 74-letnl Perlnl G|use^J^ oi-ietni c-ario unjoen, 8b-ieim vanni Kosmerli, 60-letna Andre1,^ Rossi por. Damianl, 48-letn! tj Gerli, 66-letna Concetta Secolo Saraceno, 68-letnl Glovannl ^ 76-letna Lulgla Mauro vd. AP0'/*^ nlo 70-letna Caterina Gherdina v fo] Gregori, 68-letna Maria Bogliunf ’ J,(j 'Il k Mali oglasi Sprejmem sodelavko za gospo**!« £ stvo za v Rim. Družinski odnosi Mkg v dobrih družinah. Telefonirati n’ ki k 070-41258 - 063-270637 Garbugli* Darovi in prispevki J spomenik NOB v C**Jt Za šolo nem sta darovali Marija Cesar ln Ivana Antončič 2.000 Ur. • Dolgost življenja našega je kratka.., Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil* naša draga mama, nona, sestra KATERINA GREGORIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, v četrtek ob 14. url, tz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči: sin Alekslj, hčerka Zorka z možem SUveitrom in vnuki Alekslj, Boris In Igor ter sestra Roza. Pridružujejo se svak Peter z ženo Ido, sinom Marjanom ter snaho Barbaro. Trst, 31. oktobra 1970 S r J 5 skee» posnetek nam kaže skupino otrok s prof. Eti Kontelj, ki so se udeležili I. mednarodnega mladin-'•'ota- CX I('emP^re v Piranu. V našem nedeljskem poročilu o tekmovanju se nam je vrinila neljuba po-* lepo čokolado sta bila nagrajena le malčka Kristina Kovačič in mali Matjaž iz Pirana, medtem ko sta Julijan Milkovič in Claudio Costerni prejela zlato kolajno. 1*iiliiiiiii,,,,|mniiiiiiiiiiii n inii n m n m,nun,,,,,,,!,,,,|(ll||||||II,||||n|1II|1||1||I1||llI|||I1I11|11I|||1|I|nlIt|I|)1(|(1|11|lmiI1,(|,I1M|lm|1|Im|| MtDNAMDNA TURISTIČNA IVCIA VSOTA VUA RAZVOJ MODERNE GLASBE V SVETU Od začetniškega rocka do najnovejših ansamblov Presley je opravil s sentimentalno pesmijo • Nov glasbeni m sociološki pojav Kakih petnajst !et od tega je Elvis Presley začel z rock and rollam, tedaj so mnogi mislili, da bo ta glasba po nekaj sezonah zamrla, le redki so si mogli zamišljati, da se bo iz tega primitivnega rocka razvijala glasba dalje in prišla do stopnje, kakršno ima danes. Da si lahko predstavljamo, kako je rock spremenil sodobno glasbo, moramo orisati čas pred obdobjem rocka in pri tem najprej govoriti o času od leta 1945 do leta 1955. Nedvomno je tudi vojna znatno spremenila čustva in misli. Toda v povojnih pesmih še vedno najdemo tako prikazovanje sveta, kakršno je bilo v treh desetletjih pred tem. Vse gre nekako po klišejih ob površinskem učinkovanju jazza. Pesmi govorijo o eni ženski in zakrivajo spolnost v gube osladnega romanticizma, kljub Kinsleyu in Freudu. V bistvu je torej še vedno na površju misel- Jugoslavija cenena Francija naj dražja hdija je med srednje dragimi turističnimi deželami rota’ ani«» H0> and"1 peta' ■eda«* la !*■ ero"* ton«1 jotiaa 'ec!# od I* Br;t sezona je za letos do- v ^J110- v južnejših krajih rofid ^ Jecjlh. turističnih centrih si-° ^ zapozneli gostje, nenid 8vaj,kni?0zice turistov so že na mof^Sih. domovih in delovnih me-ove«> ta ari*; na J® bila letošnja be-tlCev’ še ni bilo dokončno ftsSr!10- Pesimistično razpoloženi Ni t>čneje tisti, ki so račti-bj ^ črednim navalom, ki naj t^. Ponavljal iz leta v leto, so češ da ni bilo dovolj tlrugi menijo, da je bilo m ®oer enako kot lani, celo s° vrfo!)”en odstotek več, da pa No vbVveč potrošili in da so stj aohodki od turizma letos u-ve°ji kot lani. To velja de ed*" 1 t itcdd il>d4 »dis«* icol°t ato " :lo Ja hjLj veoJi kot lani. To velja atto#ta trni26(11 nasploh, še posebej pa p ^ V ^a*1i!1 111 Jugoslaviji, 1®tos imeli sorazmerno ,'adsii)^ dp- “ero kot sta računali in ju dansko rešilo «poda!jšano pobiti je razpotegnilo vse do soiit^sdraniv3’ ko so na primer na iw- u se vedno govorili o deset- ' iV,i!U'^1 gostov. Ker pa nima-ptl Podatkov o Ietoš- tičnj beri v Jugoslaviji in ‘“ijt lito i’.s? ne bomo spuščali v ana-m too ^tosnjega turizma, pač pa bo-"Naj. osnovi letošnjih podatkov ^teri^ti analizo gostinstva v m"'Sus? ‘. n3e8a turizma, pač pa bo- ali rt-?*1 najbolj značilnih turistično i?yah glede na cene. [Ofe gotovitva h mednarodnega bi-n-, gostinske zmogljivosti Ita-* ug^^je v Evropi, hkrati pa “? razS*?0- da je poleg izrednimi Tr“®njh in sodobnih gostin-1 \f, - kj?a!tov tudi precej zastare-~]3> t^ansko ne bi smeli več iw. Jati v namen, ker ne iu Jo iw , i'; Mno nuditi gostu tega, kar so-.t*, bn40stinsko življenje zahteva. fli1 °m 80 v poproojo jogo-■ r je tile gostinske zmogljivosti, ( (i jb it, , “dl razumljivo, saj so ho-““ristična naselja v pretežni lede?' ^ tem nočemo reči, Z® toga pomanjkljivosti ni, wL“m«?I'erno v jugoslovanskem K® r*i in tudi dnevnem ti- P°goste kritike na raft- ki so, rekli bi, na sePl^a&j ,. redu. Toda statistični Gld«^err* v t ati govore, da je tu-dt*SSS Jugoslaviji še najcenejši, G‘" ,^Primerjavi z najbolj zna-’ , opskimi turističnimi de- ^t*«*) se konkretnih po-,povj Nbi^oJtokor jih navaja bilten ri^oi;—”, *veze turističnih or-. La i tako imenovana I.I. ,-*■ ^ ** le razporediitev stroškov so jj Ul V s' na 06movi podat-k-c i - j> jih posredovale u-S so^.tične agencije dm?? in zajtrk bo štiričlan-. u!*8esia.,.ua ali družba plačala v ffbo tn*-11 14,4 dolarja, v Špan'ji riT. v t,, ai° 13,8, v Avstriji isto P bs .17, Ugosl;»viji, v Italiji nekaj ■■ v Z ' ... em, 17.7, v Švici 18.8, S: Pa kar 21 dolarjev. Za CeZi n, bodo štirje gostje plačali, —.h™. ‘oveda, v Jugoslaviji ? Astri?' .v Španiji 12.7, v bhž-k?e 22.1, v Italiji 20.4, in^ern ,N®mčiji 24.9, na Nizo-Č F?a ^“uih 30. v Švici 29,3 30.4 dolarja. S. leto j ■ -družine, ki sku- oJv!0- bodo v jugoslovan-iaNto tvu plačali za celo-•v nv. v poprečju 31 do- 53‘Niji “Paniji 32, v Avstriji 43.1, V ta mi -1- v Zahodni Nemčiji Da H Romskem 57,5, v Švici Jv W g^anj kot 50, v Franciji kakija f’'1' to se pravi, da je 'bSj^ije' dvakrat dražja od sSfSks _ drugi ekonomisti se gostinski strokov- *ct ** Zn 'a v Jugoslaviji, m iw toj^a , turistu nuditi drugega tofetoethsim streho. Turist nam-JuV?lr st?1?, potroši izven najnuj-^<>v- l*1 tako pride v itov Eti* Ponovno na skupino v poprečju 10 do- lo v a Proškov na dan, prarv JPaniji, v Avstriji le ma-.15 ko* T.14■ v Italiji le malo Cj j! N I,.15- v Zahodni Nemči ji bol?' V >> *tozemskem 16.5, v Švi-iktojov anciji pa kar obilnih 17 vj dan. če pa oboje stro-M prehrano in prc- ^ z* tor stroske, ki jih ima razne zabave, spominke, itd., seštejemo v skupno vsoto, bomo ugotovili, da potrošijo štirje turisti v Jugoslaviji 41 dolarjev na dan, v Španiji 42, v Avstriji le malo manj kot 57, v Italiji 62,3, v Zahodni Nemčiji že 68.5, na Nizozemskem 74, in prav toliko v Švici, v Franciji pa kar 80,1 dolarja. Če primerjamo podatke, koliko stane turista Jugoslavija in koliko Francija, vidimo, da ga stane Francija točno dvakrat več. V zadnjih časih je vedno več ljudi, ki odhaja na počitnice s svojim vozilom, za katerega ima privezano roulotte, to je prikolico, v kateri ni veliko prostora, vendar dovolj, da družinica prebije v njej noči, čez dan pa je tako ali tako na poti ali pa na plaži. Kdor si ne more privoščiti prikolice, se pač zadovolji s šotorom, ki jih je vedno več. tako da moremo na primer vzdolž Jadrana podobno tud; drugod, na neštetih mestih zasledili pisana naselja prikolic in šotorov v tako imenovanih eam-pingih. Turistične dežele so izdale že ustrezne zemljevide, na katerih so označeni vsa campingi in tudi to, s čim vse ti campingi razpolagajo, namreč s tekočo vodo, razsvetljavo, marketi, itd. Ker je tega veliko, predstavlja campira-nje pomembno panogo turizma, pa čeprav pusti turist v campingu veliko manj denarja, kot ga pusti v hotelu. Statistični podatki, ki jih je objavila že omenjena mednarodna unija turističnih organizacij, povedo, da stane campdranje v Jugoslaviji, seveda za štiri osebe, po 20,5 dolarja na dan, v Španiji se ta strošek dvigne na 21,4, v Avstriji se že približa 30 dolarjem, v Italiji bodo štirje turisti prebili v campingu dan z 32 do-lairji, v Zvezni Nemčiji jih bo to stalo 33,5, na Nizozemskem 35.6, v Švici 37,3, v Franciji pa le malenkost manj kot 38 dolarjev. Tudi v terni kot vidimo, je najdražja Francija, ki je skoraj dvakrat dražja kot Jugoslavija Neki jugoslovanski časopis je v zvezi s tem zapisal, da majlepše in najbolj privlačno morje in obalo v Evropi — naš Jadran z vsemi svetovno pomembnimi zgodovinskimi, kulturnimi in prirodnimi znamenitostmi — prodajamo zelo ceneno, — v odnosu na druge dežele (razen Španije), vse to dajemo tako rekoč zastonj*. Kdor je letos obšel razne bolj znane turistične kraje Jugoslavije in se v njih nekaj časa pomudil, ne bo v celoti soglašal z gornjo oceno, da se vse to daje tako rekoč zastonj, kajti so kraji, so gostinski obrati, ki niso prav nič poceni. Seveda pa so gornja poprečja rezultat vseh cen, najvišjih in najnižjih in ta poprečja neizpodbitno dokazujejo, da je Jugoslavija posebno za tujega turista še vedno zelo primerna. To velja še posebej za tiste turiste prvenstveno iz Nemčije. Anglije in Skandinavskih držav, ki prihajajo na počitnice v Jugoslavijo preko turističnih agencij, ki jim zagotavljajo vso oskrbo — posebno v izvensezonskih mesecih — po za; res zelo nizkih cenah, saj so lani v nekem razkošnem opatijskem hotelu, ki razpolaga skozi vso zimo s toplo vodo v bazenu, plačevali za celodnevno oskrbo le 5.000 dinarjev, to se pravi 2.500 lir. V BUJAH SO IMELI «PRAZNIK GROZDJA* Mestece se začen ja spuščati v dolino Asfalt je prišel kuha žganje v središče starega mesta • Dušic zase, za druge, celo za Holandce V Bujah, posebno v starem mestu. se v teh dneh opaža, rekli hd celo kar čuti, da je trgatev mimo in da je vino že pod streho. Ljudje so izvlekli na ulice preše in jih pomivajo, da bi se nato v burji posušile in da bi jih ponovno spravili v klet, kajti čez leto bodo ponovno v rabi. Nad eno «stavbo» v Garibaldijevi ulici pa se dviga visok pločevinast dimnik, iz katerega se noč in dan vije dim. Tu je namreč «tovarna» Ivana Dušica, ki iz tropin kuha znano bujsko žganje ah «trapo», kot, rečejo domačini. Ker Dušic ne kuha žganja le zase in iz lastnih tropin, bodo pred njegovo «tovamo» dolgo prihajali vozovi, s katerimi bodo kmetje dovažali tropine. Žganje iz tropin imajo istrski JjudiS*#?tei,radi, pogosto pa gre to žganje ,tudi na širši trg, samo-umevrjo tudi Čez mejo. v Trst. Pred nedavnim pa je prišlo v Buje tudi nekaj Holandcev, ki so prišli nalašč po to žganje, ker da je zdravilno in da dobro deluje pri masaži proti revmatizmu... To vzdušje, vzdušje ob kuhanju žganja, je v teh dneh značilno, simpatično in hkrati spominja ljudi na čase, ko je bila trta edini ali skoraj edini vir življenja vsega tukajšnjega prebivalstva. Seveda so se od tedaj razmere spremenile, kot so se v precejšnji meri spremenile tudi same Buje, Kdor že več let ni bil v Bujah, ga bo novi videz mesta presenetil, kajti novi del mesta je dal Bujam povsem nov pečat. Res je, stari del mesta je ostal takšen, kakršen je bil pred sto leti, le da je v starem delu mesta še vedno veliko praznih hiš, toda v preteklem letu je asfaltni tlak preplavil tudi nekaj uličic starega mesta in v marsikateri stari hiši teče danes voda, ki je Buje nekoč niso imele. Če oživitev starega mesta, kljub vsemu ne gre tako kot bi bilo želeti, se spodnji, novejši del Buj dokaj naglo spreminja. V preteklem letu so uredili veliko hiš v Ulici Prvega maja, ki povezuje staro mesto z novim in tako so Buje dobile nekoliko bolj' urejeno zunanjost. Poleg tega je v Bujah tudi veliko novega. Predvsem je tu novi »market*, ki ga je zgradilo podjetje Nanos, nadalje je tu poslopje zdravstvene postaje, v kateri je sedaj tudi lekarna. Ob koncu Nazorjeve ulice pa je v tem letu prišlo pod streho več novih hiš oziroma vil in kaže se splošna težnja, da bi se Buje ne stiskale več na svojem starem griču, pač pa da bd se naselje razširilo na okoliške griče. Grički, ki se stopničasto spuščajo od glavnega griča navzdol in ki so porasli z oljkami in vinsko trto, spominjajo na kako toskansko pokrajino in nudijo vse možnosti za primemo urbanistično rešitev za nadaljnji razvoj tega mesta. Sicer pa se bo s tem ukvarjal novoustanovljeni zavod za urbanizem in geodezijo, ki bo pri bodočih gradnjah upošteval tudi proštoma razmerja na področju mesta, ki so vidna predvsem v posrečenih višinskih raz- likah in v prekrasni panorami, ki se na eni strani razteza proti planinskim vencem, na drugi pa proti morju Ker so Buje zelo živahno prometno križišče, je sedaj v načrtu predvsem obnovitev cestnih zvez v smeri Kopra in Tista, pa tudi v smeri Poreča in Pulja, računa pa se tudi z boljšo povezavo z notranjostjo Istre. V Bujah, ki so bile nekoč izključno kmetijsko, vsekakor prvenstveno vinogradniško mestece, se začenjajo razvijati tudi druge gospodarske panoge. Obrtno-indu-strijsko podjetje «Proleter» se ukvarja z gradbenim mizarstvom, obrat «Mehanotehne*, ki je podružnica istoimenskega podjetja iz Izole, izdeluje razne predmete iz plastičnih snovi ter sestavlja manjše traktorje in motokultiva-torje, vrhu tega' je tu šč več trgovinskih podjetij, od katerih se nekatera ukvarjajo tudi z izvozom. Omenili smo tudi turizem. Čeprav so turistični rezultati Buj za sedaj še razmeroma skromni, ker modernemu turizmu še ne ustrezajo njihove gostinske zmogljivosti, imajo Buje v vročih po-lelhih mesecih vendarle tudi nekaj tujih gostov, ki prihajajo sem z bližnje obale. Veliko več pa je v Bujah tako imenovanega tranzitnega turizma, da ne govorimo o izletniškem turizmu, ko v organizaciji raznih turističnih podjetij prihajajo v Buje v skupinah. Do so Buje bolj izletniški kot turistični kraj, je pokazal tudi letošnji »praznik grozdja*, ko je v tednu dni obiskalo Buje najmanj 10.000 izletnikov, seveda zelo veliko Tržačanov. T. F. SION, 20. — Policija iz Vala is a v Švici je dobila ukaz od raziskovalnega sodnika Luisa de Riedmat-tena, naj zapleni knjigo «Sexus» Henryja Millerja. Ob koncu akcije pa so policijski agenti imeli v rokah le eno knjigo. Delo so morali zapleniti, ker so ga po členu 204 kazenskega prava imeli za nespodobno. Zdi se, da so valešiki knjigarnarji pravočasno izvedeli za ukaz policije in jim je zaradi tega uspelo vse izvode skriti. Raziskovalni sodnik iz Siona, glavnega mesta Va-laisa, ki leži ob francoski meji, je sam izdal ukaz o zaplenitvi, čeprav je zvezni javni tožilec dovolil, da to knjigo v Švici prodajajo. Sodnik iz Siona je nato določi', da bodo knjige zaplenili le knjigarnarjem, ki imajo delo v izložbi. Zasebnikom, ki so knjigo že kupiM, ali jo bodo kupili pod roko, je policija ne bo zaplenila. PARIZ, 20 — Henri Charriere, bivši zapornik, ki je napisal knji go «Metulj» (PapiUan) in njegov založnik Lafont, se že nekaj časa morata ubadati s težavami. Oba je namreč po raznih drugih obtožbah sedaj tožila tudi bivša bolničarka Jennie Gatusso, ki trdi, da je v kixjigi »Metulj* mnogo povzetkov in ponekod prepisov iz rokopisa, ki ga je nekoč njen mož Edmond Gatusso narekoval. Tudi Gatusso je namreč bil zapornik in je preživel mnogo let na Hudičevem otoku. ..........................mn.............................■■■Minul.umu.....Hunu...................................... Odkrili boste zaroto, naperjeno pro- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izkoristili boste nenadno ugodno priložnost z največjo prisebnostjo. Ogibajte se pretirane razdražljivosti, s katero se samo kompromitirate. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte odpraviti neki škodljiv vpliv z večjim zaupanjem vase. Svoje čustvene odnose ste zgradili na povsem nerealni osnovi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne kažite se preveč usmiljenega, ker bi vas kdo utegnil prevarati. Priporočljiva je večja previdnost v srčnih zadevah. RAK (od 22.6. do 22.7.) Okoliščine so zelo primerne za sprejem nekaterih zdravih gospodarskih odločitev. Razumevanje sorodnikov vam bo zelo koristilo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes ne podpišite ničesar, kar bi bilo večje važnosti. Imeli boste genialno zamisel, ki jo čimprej uresničite. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neka teri prijatelji s prebujno domišljijo vam bodo več škodili kot koristili. Ogibajte se nekega sorodnika, ki vam je slab svetovalec. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Seznanite se čimprej z nekaterimi načrti vaših sodelavcev. Odpravljen bo neki daljši čustveni spor. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Svoj ugled in svoje interese je moč varovati samo z ustreznimi dejanji. ti vašemu poštenju. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Jutro bo ugodno za vse dolgoročne načrte. Skušajte pogumno odpraviti neko dvoumno situacijo. Z domačimi bodite bolj umirjeni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zagotovljen vam je uspeh v nekem finančnem podvigu. Prebili boste ve čer v veseli družbi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Na peto vzdušje na delovnem mestu, toda to vas ne bo zadevalo. Storili boste napačen korak čustvenega značaja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte proučevati svoja poslovna vprašanja bolj realistično. Ne grozi vam noben neuspeh. Večer boste prebili v prijetni družbi. nost organizacije ASCAP (ameriško združenje skladateljev, avtorjev in založnikov). Ta organizacija, ki so jo ustanovili leta 1914, je namreč monopolistično nadzorovala oelotno glasbeno ustvarjanje od dvajsetih let dalje. Že leta 1941 je neki odlok določil za nezakonito zahtevo organizacije AS CAP, ki je hotela izločiti iz vsake radijske in gramofonske dejavnosti vsakogar, ki bi ne bil njen član, toda ASCAP je še naprej nadzorovala glasbo. Za Ameriko tipična »ballad* je povsem izražala miselnost te organizacije in s tem tudi miselnost filmske prestolnice Hollywooda. V času, ko je nastopil Presley s prvim rockom, je bil na vrhu lestvice Perry Como, Bing Crosby pa je predstavljal model zaupnega pevca, plesna glasba se je še vedno zanašala na kliše jokajočih violin in pojočega saksofona, črnska glasba za črnce pa še ni prišla v radijske studie. Tla so bila že pripravljena za novo glasbo. V filmu je prevladoval James Dean z Marlcnom Bran-dom in oba sta prikazovala junake načete od nevroze, ki jih je vodila v samouničevanje. Na tej podlagi se je pojavil Elvis Presley, bilo je januarja 1956. Zapel je pesem »Tutti Frutti*, toda tudi že sama njegova oseba, vedenje in način petja so najavljali nekaj novega — bil ja človek s ceste. Mladina se je takoj strnila na njegovo stran, ker se je z njim identificirala. Začela se je nova moda, ki je zahtevala kavbojke in kratke jopiče. Njegova glasba je bila precej primitivna. Sestavljala sta jo načina hilly-billy in rhytm and blues: delno črnska, delno pa glasba belcev. Hillv-billy je bila glasba, ki jo navadno imenujemo kavbojska, s kitarami, violinami in banjom. Rhytm and blues pa je bila nekakšna evolucija starega bluesa, ki se je nabral vseh grenkob, ki prevzemajo črnce v mestnih getih. Kitaro in klavir je v novem rhvtm and bluesu nadomestil saksofon, ki je poudarjal napetost nove situacije. Tudi niimično je novi blues prišel do ekstremov z močnim nabijanjem in napetim poudarjanjem ritma. Moda rock and rolla pa je takoj postala ekonomsko-organizacijski fenomen in korenito spremenila ameriško lahko glasbo. Popolnoma pa se je rock uveljavil v šest- desetih letih, ko je prišlo do izbruha mladih. Pod učinkom tega vala, ki je bil karakteriziran tudi z ogromnimi dobički, tega ne smemo pozabiti, so izginili tudi nekateri predsodki o črncih. Tudi radijske postaje so začele predvajati črnsko glasbo. Pojavijo se tudi temnopolti pevci. Ko pride kasneje do srečanja med bluesom in gospelom (črnsko duhovno pesmijo) in nastane soul mušic, se na mednarodnem torišču pojavi cela vrsta črnskih pevcev, med katerimi naj omenimo Raya Charlesa, Aretho Franklin, Dionne Warwick in druge. Ta nova vrsta glasbe je nato prišla v Veliko Britanijo. Že takoj po vojni je v tej državi oživel jazz; kasneje so odkrili ameriško ljudsko glasbo, predvsem črnske pesmi in seveda je vsa ta glasba dobila v britanskem okolju svojo značilnost, tako da so jo imenovali skiffle, za ansamble te vrste je bila značilna formacija: kitara, kontrabas in «washtube». Ta moda je trajala le nekaj let in je pripravila podlago za rock and roli. Na tej podlagi pa so se pojavili Beatlesi. Nedvomno je ansambel The Beatles spremenil razvoj pop glas be in dal velik prispevek razvoju rocka. Seveda oni niso bili edini, ki so začeli z novo glasbo, toda bili so prvi, ki so znali uresničiti pravilno sintezo elementarnega rocka a la Elvis Presley z drugimi glasbenimi elementi. Za sledjo, ki so jo pustili Beatlesi, pa je nastal cel val angleškega rocka, ki ima danes pomembno vlogo v glasbenem svetu Evrope. Drugo mesto imajo za Beatlesi Rolling Stones, pri katerih je bolj opaziti vez s črnskim rockom. Izkušnja Beatlesov pa je pokazala. da ima elementarni rock mnogo možnosti za razvoj, to ga tudi razlikuje od celotne prejšnje lahke glasbe in celo od jazza. Rock ni le slog ali način komunikacije, pač pa psihološki pogoj. To je svoboden način ustvarjanja in uživanja glasbe, v katerega je mogoče vnesti vse vrste vsebine. Vanj je bilo mogoče vliti indijske motive, črnsko glasbo, baročne skladbe, ljudske pesmi in sto drugih elementov. Medtem ko so v Veliki Britaniji nastali Beatlesi, je v Ameriki za- V OPATIJI PRIPRAVLJAJO SVEČANOSTI Ob stoletnici rojstvu Viktorja Čara Emina OPATUA, 20. oktobra. - V kratkem bo sto let od rojstva hrvaškega književnika Viktorja Čara Emina, ki se je rodil 1. novembra 1870. v vasi Kraj med Opatijo in Moščeničko Drago na vzhodni obali istrskega polotoka. Da bi primemo proslavili dan rojstva tega istrskega javnega delavca, je bil ustanovljen pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo vidni kulturni in javni delavci Opatije in vsega tega področja, med katerimi sta tudi dr. Vanda Eki in čakavski pesnik Zvane Čmja, nadalje tajnik občinske konference SZDL Opatije Živko čondrič in drugi. Član izvršnega sveta sabora SR Hrvatske Veseljko Velčid pa je prevzel pokroviteljstvo nad slavjem, ki se bo dejansko razpotegnilo od 1. novembra, na dan ko se je Viktor Car Emin rodil, pa do 20. novembra, ko bo s svečano akademijo slavje zaključeno. Na zaključni akademiji bodo nastopili znani družbeni in kulturni delavci s tega področja pa tudi z Reke, iz Zagreba in Pulja, nadalje bodo nastopili pevski zbori in gledališki umetniki, skratka ljudje, ki bodo s svojim sodelovanjem ali tudi s samo svojo navzočnostjo počastili spomin na velikega književnika. V času od 1. do 20. novembra bodo na vseh hrvaških šolah posvetili en dan spominu Viktorja Čara Emina in njegovi ustvarjalnosti. Zelo verjetno je, da bo ta dan ostal v bodoče nekakšen praznik kulture na področju Opatije in vzhodne obale Istre. Na dan zaključka proslave pa bodo v vili *Angiolina» v O jati ji odprli me moriaM muzej Viktorja Čara E-mina, v katerem bodo razstavil njegova dela in vse predmete, ki bodo sipominjali nanj, med drugim tudi okoli 600 pisem iz zapuščine Ricarda Kataliniča Jeretova. Okoli 20 teh pisem bo tudi objavljenih v priložnostni brošuri ali v reviji »Dometi*. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Sergio Roella v «Tergeste» (Nadaljevanje na 6. strani) V galeriji Ter geste gostuje z razstavo grafik 48-letni slikar-ki-par Sergio Roella iz Trevisa, Tam se je rodil in sedaj deluje, je pa mladost preživel v Trstu m v Istri. Raznovrsten in prefinjen umetnik, ki ljubi svoj kraj,, mu posveča vse Snoje ustvarjalne moči in ga V prostorih openskega p.d. »Tabor* se je zaključila razstava del slikarja AUlija Kralja. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Saksofonist Pa-petti; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 »Beri, beri rožmarin zeleni*; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Solisti lahke glasbe; 15.30 Zgodovina tržaškega pomorstva; 15.40 Simf. koncert. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Operetne skladbe; 8.30 Parada orkestrov; 9.00 Otroški kotiček; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 11.00 Znani valčki; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Aktualnosti; 14.15 Popevke; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Jazz; 17.30 Otroški kotiček; 18.00 Opeme skladbe; 19.00 Zabavna glasba; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba; 22.35 Komorne skladbe. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.15 Dooizetti: »Lucia di Lammermoor*; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radio na vašem domu; 14.00 SREDA, 21. OKTOBRA 1970 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.30 Uspeli motivi; 19.30 Luna park; 20.20 Radijska igra; 21.50 Klavirski koncert; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 8.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročila; 8.40 Violinist N. Milstein; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Spored s Paolom Viilaggiom; 14.00 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Spored z Louisom Armstrongom in Laro Saint Paul; 16.10 Popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.55 Nogomet: Ca-gliari — Atletico Madrid; 22.00 Gledališki tednik; 22.40 Radijska priredba; 23.15 Ital. nove pesmi. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Boccherirtijeve simfonije; 11.15 Po-lifonične skladbe; 11.40 Sodobna ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Strnjena melodrama; 15.30 Portret avtorja: M. A. Charpentier; 16.15 Radijska priredba; 17.25 Strani albuma; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 »Leto 1870: prelomnica v zgodovini Evrope in Italije*; 21.30 Beethovnove skladbe. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.40 Baročne kantate; 10.10 Stravinski; 10.20 Operna glasba; 11.00 Medigra; 11.55 Glasba za pihala; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.30 Simf. koncert; 15.30 Komorna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Potočila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Operna matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Zabavne me lodije; 10.15 Pri vas doma; 12.10 »Slovo v jeseni*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Lahka glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Melod) je za razvedrilo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Leonid Kogar in Bach; 16.40 Na obidku v studiu 14; 17.15 Jezikov ni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 S. Prokofjev: »Zaljubljen v tri oranže*; 18.40 Naš pogovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »Glasbeni večeri RTV — Ljubljana*; 21.40 Majhni ansambli; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; °3.15 Melodije in ritmi. ITAL. TELEVIZIJA 13.00 Odprto morje; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Spored za otroke; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Islam»; 22.00 športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Japonski filmi — »Burmska harfa*. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.06 Poročila; 9.35 TV lV šoli; 11.00 Velika šolska ura; 12.00 Osnove splošne izobrazbe; 17.50 »Zaklad kapitana Pa«angala»; 18.30 Obzornik; 18.35 Na sedmi stezi; 19.05 Narodna glasba; 19.20 Kalejdoskop; 20.35 L, Torkar: »Zlata mladina* — drama: 22.35 Mladi levi na jazz festivalu v Ljubljani. kulturno krepi tudi s pisano besedo. Vse to pa ga ne ovira, da bi ne pogostokrat potoval. Znani sta mu dobro Francija in Nemčija, pa tudi vse države evropskega juga od Španije do Turčije. Prav s takih potovanj je prinesel tu prikazane rahle risbe in krepke linoreze, ki krose galerijo in polnijo ogledno mapo. Zelo smiselna uporaba peresa v zgoščevanju tankih črt na belini papirja in, nasprotno, redčenje črnin v tisku linorezov, izdajata dozorelost grafičnega dela. Roella ne skuša oboje poenotiti, stlačiti v skupen izrazni kalup, čeprav ga to navidezno razdvaja. Cepi ga pa le v toliko, da z rahlostjo risb uspe pojoče raznihati pesniške prvine prirode slovenskih, hrvaških pa še srbskih in bolgarskih pokrajin, dočim v silovitosti velikih linotiskov polje živahni utrip španskega in turškega ljudstva v slikovitosti njih običajev, mest in noš. Izreze vsega tega Roella kalejdoskopsko povezuje v bogato izrez Ijanih odtisih, nizajoč značilno pestrost življenja v kontrastne skupke iikovne uravnovešenosti. Tako se na primer v linorezu Madrid» kopičijo razgibani prizori bikoborbe ob uličnem vrvežu, moderne stavbe ob zgodovinskih palačah, arene ob cerkvah dočim se reklamni napisi križajo s pretresljivimi stihi pesnika Garcie Lorce, da se vse skupaj pretaplja v bučim simfonijo španske živahnosti in ognjevitosti. Ko pa od tega odmaknemo pogled na risbe iz skupine rgeološke pripovesti». tedaj nas zajame mir, ki pronica iz pradavnine milijonov let, ko so se oblikovno preproste plasti narisanih kamenin končno spremenile v gole celine naše zemlje. Guglielmo Grubissa pri Russu Nepretrgoma skozi vsa povojna leta se srečujemo z liKovnimi u-stvaritvami Guglielma Grubisse in nikdar nas m ta stikar razočaral s stalnostjo svojega upodabljanja lepot pokrajin in morja od svojega ročnega Pulja pa tja globoko v furianske nižine, furlanskih motivov je na Grubtssovi razstavi v galeriji Russo to pot manj. So to manjša olja, ki prikazujejo slikovitosti starega Gradeža in nekaj akvarelov s pogledi na Trst z morske strani. Prevladujejo pa velika platna marin z vihamo razburkanimi morji pod sivo naobla-čenim nebom. Če bi morje ne bilo tako jadransko modro, bi menili, da stojimo pred deli nekaterih znanih angleških marinistov. S tako oceansko neizmernostjo uspe Grubissa podati povsod mogočno prostranstvo vodnih gladin. Slikar se v poslednji dobi z vedno večjim zanosom poglablja t) bistvemst raznih morskih nastrojeni. T)aje pa prednost ne toliko krotkosti morja, kot pa razigrani sili valov, sredi katerih se uspešno bore ladje z razpetimi jadri, ki se kažejo kot bela pena na visokih voanih grebenih. Med te velike slike široko zajetega ozračja pa je slikar posejal manjša in zelo majhna olja, prekipevajoča sočnega zelenja kraških polj in gozdičev in s soncem obsijana bičevja lagunskih močvirij. Njihova topla barvitost prijetno stopnjuje obojestransko učinkovitost ob hladnejših odtenkih morja, ki se ga Grubissa pos užuje tudi za ozadje edini prikazani sliki cvetja. V vsem pa se zrcali pristnost prirode, ker ni Grubissa nikdar poizkušal s kakršnim koli *izmom> spremeniti svoje slikanje v prestižno igro barv in oblik. MILKO BAMBIČ Izreden pridelek koruze TETOVO, 20. — Tetovo v Ma-kedonji je znano po taiko imenovanem tetovskem fižolu. Je to debel bel fižol, katerega glas je šel tudi preko jugoslovanskih meja, kajti ta fižol ni le debel, pač pa tudi izredno okusen. Tetovo, kot kaže. se bo proslavilo tudi po nečem drugem. Pravzaprav ne toliko Tetovo, kot Pološka kot.ina v zahodni Makedoniji, ki je sicer že znana zaradi svojih zelo plodnih polj, kjer pridelajo izredno dobro papriko, veliko okusnega gra-ha in drugega sočivja. Kaže da bi Pološka kotlina mogla postati mana po izredno visokih donosih koruze. Letos je Pološka kotlina postala jugoslovanski rekorder v donosu hibridne koruze. Zasebni kmet Save Sinovski iz vasi Janči-šte blizu Tetova je pridelal na svojem polju izredno ve iko koruze, tako da je prišlo na en hektar kar 176 stotov suhega zrnja, če računamo, da je 40 do 50 stotov koruze na hektar dobra letina, je 176 stotov zares rekord. Doslej so se mogli ponašati z rekordnimi pridelki koruze v Jugoslaviji banatski pridelovalci, odslej pa bodo rekordni pridelki verjetno v tem delu zahodne Makedonije, kajti poleg Sinovskega, ki je dosegel najvišji pridelek, so tu tudi drugi kmetje z visokimi, rekordnimi donosi. Ane Apostolovski je pridelal 165 stotov koruze na hektar in v isti vasi. v Jančištu, je kar 16 kmetov doseglo po več kot 130 stotov zn\ja na hektar. V sosednem naselju Volkovdji pa so pridelali v poprečju 120 stotov na hektar. Razliko moremo tolmačiti s tem, da so v vasi Jančište koruzne nasade namakali, v Volkovi ji pa n«. ! GORIŠKI DNEVNIK VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM Od tožitelja je postal obtoženec ker je obrekoval finančnega stražnika Vse se je začelo med sporom med kršilcem cestnega zakonika (Lanzo) in stražnikom Pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Corsi. tož. Tavella, za-pisničarka Sabadin) se .ie včeraj moral zagovarjati 32-letni Aldo Lan za iz Ul. Cavana 10, ki je bil obtožen obrekovanja. Obtožnica ga je dolžila, da je po nedolžnem obtožil brigadirja finančne straže, 29 letnega Francesca Diano iz Grlja-na št. 4, ker bi se le ta protivil vnesti v zapisnik nekatere Lanzove izjave v zvezi s prekrškom člena cestnega zakonika. Do dogodka je prišlo dne il. no vembra 1968 v poznih dopoldanskih urah, na križišču ceste, ki z državne obalne ceste št. 14 pelje v Grljan. Brigadir Diana .je bil ob tisti uri s svojim kolegom, finan-carjem Lo Galbom, nekaj metrov pred omenjenim križiščem, da bi nadzoroval cestni promet. Nenadoma je opazil, kako je Lanza s svojim avtom fiat 500 zdrvel z grljanske ceste na obalno, ne da bi se sploh obvezno ustavil pred «sto-pon» in dal prednost avtomobilistom, la so prihajali z obeh strani obalne ceste. Hitro .je dal povelje financarju Lo Galbu, naj z rdečo paleto ustavi nediscipliniranega avtomobilista, kar ie ta tudi storil. Brigadir Diana se je pri bližal Lanzi in mu povedal, da je prekršil ustrezni člen cestnega zakonika ter mu hotel prisoditi glo bo 1000 lir. Lanza pa je bil popolnoma nasprotnega mnenja. Dejal je, da se je ustavil meter pred stopom in ker že ni bilo nobenega, stransko prihajajočega vozila, je zavozil na obalno cesto Pri tem je še izrecno zahteval naj brigadir vnese v zapisnik naslednje besede: «Brigadir, ki me je ustavil, pa me ni mogel videti, če sem se ali se nisem ustavil pri sto-pu, kajti prav v tistem trenutku se je pogovarjal z neko osebo*. Kot izhaja iz obtožrvce, brigadir tega zadnjega pojasnila ni hotel vnesti v zapisnik in zatrjeval, da bo vnesel v slednjega «le kar se mi zdi* da «odlično poznam zakonik*. Ob teh besedah pa je Lanza odločno nastopil in ni hotel pod-psati zapisnika. Potem,, ko je poveljstvo finančne straže prejelo Lanzovo tožbo proti brigadirju Diani, je uvedlo temeljito preiskavo, da bi do dna razčistilo dogodek. Francesco Diana je med zaslišanjem priznal, da se je pogovarjal s čuvajem ANAS, Albericom CrepakV.iem s Proseka št. 299, ki ga je vprašal za neke informacije, vendar pa je istočasno tudi zelo jasno opazil voznika fiata, ki se ni ustavil pri stopu in takoj dal povelje svojemu podrejenemu, naj ga ustavi. Zaslišali so tudi financarja Lo Galda ter čuvaja Crepaldija, ki sta v celoti pričala v korist brigadirja Diane. Le Lanza .je trdno ostal na svojih stališčih in odločno zahteval vsa pojasnila. Zadeva je tako romala na pre turo, kjer se je 24. februarja letos brigadir Diana moral pred pretar-jem dr. Losapiom, v smislu člena 328 kazenskega zakonika, zagovarjati pod obtožbo, da ni vestno izpolnil službe, ki bi jo kot javni funkcionar bil dolžan izpolniti. Pre-tor je ob zaključku zasedanje utemelji) razsodbo, po kateri oprošča obtoženca, ker dejanje ni kaz nivo, s sklepam, da je Lanzova tožba popolnoma neutemeljena in grobo pomanjkljiva glede resničnih dokazov. Istočasno je odredil prenos vseh zadevnih aktov državne mu tožilstvu za nov sodni postopek proti Lanzi, ki se ie tokrat zna šel ne več kot tožitelj, pač pa kot obtoženec zaradi obrekovanja. Na včerajšnji razpravi pred kazenskim sodiščem so vse priče, povedale popolnoma isto. kot že na prvem zaslišanju na poveljstvu finančne straže. Le Lanza je dejal, da ni imel niti najmanjšega namena obrekovati brigadirja Diano, pač pa samo povedati, da bi se z vso zadevo dalo tudi drugače ravnati. Tako javni tožilec kot branilec odv. Girometta sta predlagala sodnemu zboru oprostitev, ker obtoženec ni zakrivil kaznivega dejanja. Sodniki so oprostili Lanzo z ute meljitvi.jo, da dejanje rv kaznivo. • * « Pred istimi sodniki sta se včeraj morala zagovarjati 19-letm John Robert Harrison iz Ul. Madonnina 24 ter 18-letni Altiero Maurich iz Drevoreda XX. septembra 31. Fanta sta bila obtožena, da sta dne 3. maja letos, nekaj po polnoči v Ul. A. Emo 4 z gumijasto cevko izsesala iz rezervoarja parkiranega fiata 124 deset litrov bencina. Ukradeni bencin sta nato pretočila v svoj f;at 500 in hotela odpeljati. Pri tem pa ju .je opazil neznanec, ki je nemudoma telefoniral agentom letečega oddelka kvesture. Ti so se takoj pripeljali do omenjene ulice in še pravočasno aretirali tatiča. Na včerajšnji razpravi sta oba priznala tatvino bencina in dejala, da sta se odločila za ta ko rak, ker sta enostavno ostala s svojim avtom fiat 500 brez goriva. Javni tožilec dr. Tavella je predlagal za vsakega 6 mesecev zapo-ra s priznanjem olajševalnih oko liščin, brandec odv. Bologna pa .je zaradi borne vrednosti ukradenega bencina predlagal najnižjo kazen s priznanjem vseh olajševal nih okoliščin. Sodniki so prisodili vsakemu po 5 mesecev in 10 dni zapora ter 20 tisoč lir denarne kazni. Kazen je za oba pogojna, za Harrisona pa še posebej brez vpisa v kazenski list. Vprašanja občinskih svetovalcev Občinski svetovalec Josip Badaiič (KPI) je pred nekaj dnevi naslovil na odbornika za Javna dela pismeno vprašanje o nekaterih zadevah, M se tičejo kmetijstva na področju Proseka in Konto vela. Ba-dalič pripominja, da je bilo med trgatvijo slišati mnogo pritožb zaradi poljskih poti, ki peljejo v vinograde in ki so zelo zanemarjene ter jih preraščajo trava in grmičevje. Zaradi tega imajo vinogradniki težave in sploh ne morejo po takih poteh v vinograd. Poleg tega pa so se razpasle kače in otroci ne morejo pomagati na delu svojim staršem. Tudi lovci iščejo druge prehode in s tem povzročajo večjo škodo. Zaradi tega občinski svetovalec sprašuje odbornika za javna dela, ali bo poskrbel za popravilo poti In njih čiščenje vsako leto, kar je občinska uprava pred leti redno opravljala. Svetovalec Luciano Pahor Je tudi naslovil pismeno vprašanje na odbornika za javna dela, katerega o-pozarja na nujnost popravila Ulice Tirno, ki je zelo zanemarjena, tako da je včasih spioh neprehodna. Na križišču omenjene ulice z Ulico Damiano Chiesa je že štiri leta postavljena zapora in občinski delavec mora vsak dan prižigati in ugašati opozorilno luč. To, pripominja Pahor, verjetno več stane kot popravilo ceste. Svetovalec Pahor je poslal pismeno vprašanje tudi odborniku za promet in ga sprašuje, ali bo občina postavila ogledata za avtomobile na Lanjerski cesti med hišnimi številki 197 in 203, kjer Je nevarno križišče. Potrebno bi bilo postaviti tudi prometno opozorilo «Stop» na kraju, kjer se stranska pot steka v glavno. TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA BOLNIŠNICE ODV. SANZINA Kljub štiridnevni stavki zdravnikov je oskrba v goriški bolnišnici popolna Stavko so zdravniki proglasili, ker vlada še ni izdala določil za njih plače V bolnišnici je 479 uslužbencev • Sprejmejo do 700 bolnikov - Bolnišnico bodo še razširili «Kljub stavki zdravnikov, ki tra- lici Vittorio Veneto graditi dve dvo- Pijani mladoletnik prijavljen sodišču V nedeljo zvečer so morali policijski agenti v bar «Copacaba na», kjer so se znašli pred 17-let-nim Stelliom P., ki je kljub vinjenosti zahteval pijače. Agenti so med telesno preiskavo našli pri mladoletnem fantu nož z 12,5 cm dolgim rezilom in ker so jim zdravniki v bolnišnici potrdili vinjenost, so ga spravili v celico. Dan kasneje so StelMa P. v priprtem stanju prijavili sodišču pod obtožbo vinjenosti in posesti orožja. Z motornim kolesom ciao v nasproti vozeči avto Med vožnjo z motornim kolesom ciao po Istrski ulici je 16-letni mehanik Gianfranco Spisa iz Erta S. Arma 56 včeraj zgodaj popoldne v višini kina Moderno zašel s prednjim kolesom v luknjo, pri čemer je izgubil ravnotežje in trčil v nasproti vozeči fiat 850 last 30-letne-ga Nerea Colom bana iz Ul. Orlan-dini. Ker se je Spisa potolkel po kolenu, so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 10 dneh pridržali na ortopedskem oddelku. VESTI Z ONSTRAN MEJE V Piranu se je zaključilo praznovanje obč. praznika Italijanski kulturni krožki razpravljali o položaju manjšine v zvezi z občinskimi statuti • Novi obrati lesno- industrijskega kombinata Javor V Piranu so končali praznovanje občinskega praznika, ki ga slavijo vsako leto v spomin na prvo akcijo mornariškega odreda IX. korpusa. Ves teden so se vrstile kulturne, športne in druge prireditve, na slav- Lepa jesenska nedelja je privabila na Koprsko številne izletnike, dokaj g06t promet pa je zahteval tudi svoje žrtve. Zabeležili so nad 15 prometnih nesreč, od tega tudi Novost za avtomobiliste: KASETOFON tudi s slovenskimi (narodnimi) pasmimi. Izvajajo LOJZE SLAK, FANTJE S PRAPROTNA, BRATJE KOVAČIČ, VESELI PLANŠARJI, BENEŠKI FANTJE, ZADOVOLJNI KRANJCI In RUDI RAOORFER. Z našimi poskočnimi prijetnejša vožnja) Imamo tudi srbske, makedonske In druge jugoslovanske narodne in moderne pesmi. nostni seji občinske skupščine pa je govorila Jolanda Kos. Poudarila je zavidljive dosežke na področju gospodarstva, zlasti po skokovit raz voj turizma. V Piranu so nadalje odprti novo poslopje ljudske milice, v Sečovljah pa nov trakt osnovne šole. Občinski praznik so v posebno slovesnem vzdušju praznovali tudi na podeželju, saj so prve tri vasi v piranski občini. Raven, Nova vas in Padna dobile asfaltirane ceste. • • * V Kopni se je danes mudil član izvi snega biroja centralnega komi teja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc. Udeležil se je sir šega sestanka političnega aktiva. Razpravljali so o aktualnih vpra šanjih s področja zunanje in notranje politike. V Gažonu, majhni vasici pod Šmarjami pri Kopru, so v nedeljo proslavili otvoritev nove asfaltne ceste in 20-letnico postavitve spomenika padlim borce.n. Otvoritve sta se udeležila tudi predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan in predsednik obalne konference SZDL Mario Abram. Za zgraditev ceste so prebivalci Gažona prispevali 8 tisoč delovnih ur. Na seji medobčinskega sveta italijanskih kulturnih krožkov koprske obale so razpravljali o nekaterih določilih v občinskih statutih, ki zadevajo položaj italijanske narodnostne skupnosti. Ugotovili so, da je v zadnjih letih na obali ugodno vzdušje in da so vse možnosti za dosledbo aplikacijo določil občinskih statutov, ki obravnavajo pravice in dolžnosti pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti. V kratkem bodo organizirali širše posvetovanje, na katerem bodo obravnavali nekatera vprašanja, ki zadevajo še doslednejše uresničevanje načela dvojezičnosti v praksi. Delovni kolektiv lesno-industrijske-ga kombinata Javor na Pivki je proslavil 20-letnico samoupravljanja z začetkom obratovanja dveh novih tovarn: tovarne furnirja v Prestranku in tovarne panel plošč na Pivki. S tem je Javor začel uresničevati svoj petletni plan modernizacije, ki ga bo uvrstil med najpomembnejša lesno-predelovalna podjetja v Sloveniji. Z modernizacijo še preostalih obratov bodo proizvodnjo v naslednjih treh letih podvojili ter uvedli najsodobnejšo tehnologijo. nekaj s hujšimi posledicami. Tako je 45-letni Ivan Simonič iz Maribora pri vasi Ribnica izgubil oblast nad krmilom in se s svojim fiatom 125 zaletel v obcestno drevo. Voznik je bil takoj mrtev, njegovi hčerki Danico in Ivanko pa so s hudimi poškodbami prepeljali v bolnišnico. Hujša prometna nesreča se je pripetila tudi na prehodu za pešce na križišču, kjer se odcepi oesta iz Izole proti Dvorom. Voznik Mmib Dizdar iz Izole je zadel na prehodu za pešce 57-letaega Sta-nišo Jačimoviča iz Izole. Pešca so prepeljali v izolsko bolnišnico. Trčenje forda In vespe Včeraj okoli 11. ure so pripeljali v bolnišnico, od koder so ga po prvi pomoči odslovili s prognozo o-krevanja v tednu dni, 30-leinega mehanika Alda Antonija iz Ul. Ponziana 1. Karabinjerji, ki so ga spremili, so pojasnili, da je postal Antoni žrtev prometne nesreče. Antoni se ;e vozil po Carduccijevi ulici z vespo in ko je privozil do Goldonijevega trga, je trčil v ford zagrebške registracije Zlatka Ceriča, ki se verjetno ni zavedel, da nima prednosti Zaradi nerodnega padca tri mesece zdravljenja Sredi popoldneva so morali sprejeti zaradi verjetnega zloma stegnenice desne noge na ortopedskem oddelku 86-letno upokojenko Dome-nico Ruzzier vd. Trani iz Ul. Pi-soni 4. Priletna ženska, ki se bo morala zdraviti kar 3 mesece, je povedala, da je zdrsnila v veži hiše, kjer stanuje, in nerodno padla na tla Še kar bogat plen neznanih tatov Predvčerajšnjim je 37-letna bolničarka Arma Maria Feriatti vd. Sulic iz Ul. del Momte 13 prijavila policijskim organom, da so neznani tatovi v njeni odsotnosti med 17.25 in 18. uro vlomili v njeno stanovanje in jd odnesli zlatnine v vrednosti 346.000 lir. pri- Tragičen skok ženske s četrtega nadstropja Predvčerajšnjim zvečer so peljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 58-letne Biance Penco por. Crittaro iz Drevoreda C. Elisi. Crittarova je okoli 20. ure skočila z okna četrtega nadstropja in obležala mrtva na tlaku. ja že od ponedeljka in ki se bo zaključil jutri, poteka delo v vseh oddelkih splošne bolnišnice v Gorici nemoteno, ker so zdravniki sami za gotovili najnujnejšo oskrbo in ker so v pripravljenosti, če bi slučajno bila njih prisotnost potrebna*, nam je dejal odv. Peter Sanzin, predsednik upravnega sveta goriške bolnišnice, na tiskovni konferenci, ki jo je sklical včeraj. To je bila prva tiskovna konferenca predsednika odv. Samzina, kj je bil na to mesto izvoljen pred nekaj meseci na podlagi sporazuma med političnirm strankami. S tem je vodstvo bolnišnice u-vedlo sodelovanje s tiskom, ksr je nujno potrebno, da tisk obvešča prebivalstvo o vsem, kar je v zvezi z zdravstvom. Predsednik upravnega sveta nam je govoril predvsem o že omenjeni stavki zdravnikov. Pred približno dvema letoma je parlament izglasoval nov zakon o bolnišnicah. S tem zakonom se popolnoma spreminja celoten ustroj bolnišnic, istočasno se spreminja ustroj celotnega osebja v teh bolnišnicah. Za bolničarsko in ostalo pomožno osebje so nove določbe že aplicirali, z zdravniki pa je križ, ker vlada ni še izdala ustreznih določil, čeprav je bil letos 2. aprila dosežen sporazum med zastopniki zdravniškega sindikata in skupnostjo bolnišnic. Zdravnika so nekaj mesecev čakali, ker pa vlada do sedaj ni uredila njiho-cih zahtev, so napovedali stavko. Tokrat traja stavka kar štiri dni. Če ne bo prišlo do sporazuma, se bo stavka brez dvoma nadaljevala prihodnji teden. Odv. Sanzin nam je tudi dejal, da se upravni svet bolnišnice solidarizira z zdravniki. V goriški bolnišnici imajo že vse pripravljeno za aplikacijo novih prejemkov zdravnikov, vendar morajo čakati ustrezna navodila iz Rima. Zaradi tega razumevanja upravnega sveta do zdravniških zahtev ,e tudi položaj v naši bolnišnici v marsičem različen od položaja drugod, kjer so zdravniki zagrozili z zasedbo bolnišnic, če ne bo, vsaj v krajevnem merilu, zadoščeno njihovim zahtevam. Problem je treba rešiti, nam je dejal predsednik upravnega sveta, ker je zelo važen in zanima velik krog ljudi. Državljani se danes zelo zanimajo za zdravstvene probleme in zaradi tega je tudi razumljivo, da so sindikati zahtevali temeljito zdravstveno reformo, katero je vlada tudi obljubila in javno mnenje je zelo močno pritisnilo na vladne predstavnike. S tem v zvezi je vodstvo goriške bolnišnice opozorilo na resnost zahtev zdravnikov goriškega prefekta, pokrajinskega zdravnika ter deželnega odbornika za zdravstvo, da vsak s svojega zornega kota opozorijo vlado na resnost položaja. Problem zdravnikov kot celoten problem bolnišnic je moč rešiti, nam je dejal odv. Sanzin, le z a-plikacijo reforme zdravstva. Nerazumljivo je za upravitelja in še bolj za navadnega državljana, da imajo bolnišnice ogromne kredite do raznih bolniških blagajn. Do 19. oktobra 1970, torej do predvčerajšnjim, so razne bolniške blagajne dolgovale goriški bolnišnici nad milijardo in 700 milijonov lir. Ta dolg bolniških blagajn se je v tem letu zelo povečal, saj so te dolgovale ob zaključku prejšnjega leta nekaj manj kot milijardo lir. Bolniške blagajne plačuje o svoje dolgove, vendar zelo počasi in odkar se je, pri-čenši s tem letom, dnevna oskroo-valnina v bolnišnici skoro podvojila in znaša sedaj 11.800 lir, se počasnost pri plačevanju še bolj o-paža. Kljub temu je goriška bolnišnica dober plačnik dobaviteljev in osebja, ki redno dobiva svoje plače. Zato si mora denar izposoditi pri bankah na visoke obresti. V' proračunih goriške bolnišnice pa ni samo njeno ledno vzdrževanje je tudi precej postavk, ki določajo razširitev in modernizacijo njenega ustroja. Trenutno gradijo novo halo, kjer bo mesta za vse servisne delavnice, v kratkem bodo pričeli, pred glavnim vhodom v U- nadstropni stavbi, kjer bo mesta za vse urade, za lekarno, za socialno - zdravstvene službe, ki zavzemajo vedno večjo važnost. Na vidiku je tudi razširitev bolnišnice, na podlagi urbanističnega načrta, ki predvideva, da se polja in travniki med bolnišnico in državno mejo uredijo za zdravstvene potrebe. Trenutno je v goriški bolnišnici 479 uslužbencev, med katerimi 48 zdravnikov ter 107 bolničarjev, število zdravnikov je zelo majhno, manjše od sedanjega organika. Nov zakon o bolnišnicah predvideva še večje število uslužbencev, začenši pri zdravnikih, ker bo treba nudi ti bolnikom še boljšo zdravstveno oskrbo. Menimo sicer, da imajo bolniki v goriški bolnišnici zelo dobro oskrbo in drugod po državi ni tako. V teh dneh je v goriški bolnišnici 466 bolnikov, n j sna kapaciteta pa lahko nudi oskrbo več kot 600 bolnikom, v trenutkih krize pa so jih sprejeli tudi nekaj čez 700, ne da bi zato uporabljali hodnike ali druge pomožne prostore. Goriška bolnišnica služi za zgled drugim v naši deželi. Zradi tega ni nič čudnega če se vanjo zatekajo bolniki iz tržiškega okoliša včasih pa tudi bolniki iz Trsta. «0 raznih problemih, ki tarejo go-riško bolnišnico, bomo govorili ob kaki drugi priliki,* je dejal odv. Sanzin, ko se je poslavljal od novinarjev ki so mu obljubili, da bo tiisk pozorno spremljal delovanje bolnišnice. PO NEUSPELEM POSREDOVANJU PREFEKTA Enourne stavke in skupščine v podgorski tekstilni tovarni S tem, da bo stavka razčlenjena po izmenah, bo proizvodnja ustavljena skoraj ves dan - Protislovna stališča industrij«’ Tudi včerajšnji sestanek na pre fekturi rč pripomogel k rešitvi kočljivega vprašanja položaja uslužbencev tekstilne tovarne «Cotonifi cio triestino*. Zato so sindikati potrdili današnjo enourno stavko v podjetju. Stavka je razčlenjena po izmenah in bo, kljub dejstvu, da gre samo za eno uro, dejansko ustarila proizvodnjo enega dne. Stavka bo od 9.30 do 10.30 za prvo jutranjo izmeno, od 17. do 18. za uslužbence popoldanske (druge) izmene, in od 22. do 23. za delavce nočne izmene. Vsakokrat bo sklicana skupščina stavkajočih, na kateri bodo sindikalisti delavcem orisali položaj. Na sestanku, na goriški prefekturi, Id so se ga udeležili, poleg prefekta tudi predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli, pred stavniki združenja industri.jcev in urada za delo ter predstavništvo sindikatov (Sebčt-va in Zuliani za miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA SEJI OBČINSKEGA ODBORA V GORICI CGIL, Colautti za CISL in Lodoj* za UIL) in notranje komisije H varne «Cotonificio triestino*, * sindikalisti izrazili svojo zaskrbi^ nost zaradi nastalega položaja, * v bistvu ogroža raven zaposlitve tovarni Posebno so sindikalisti jali sklep, da se skrčenje delovr*1 ga urnika in zahtevo po Pps**. integraci.jske blagajne pušča čašo* no neomejeno, tudi zato. da se' s strani ravnateljstva podjetja ; poudari neobstoječa «kriza sektor tekstilnih vlaken in blaga*, ki f mnenju sindikalistov ne obstaja. dokaz so navedli nekaj zelo aoKaz so naveuu nenaj zeiv -"v j vornih primerov: dejstvo, daj ^ Razprava o kritičnem položaju v podgorski tekstilni tovarni Župan se je o tem razgovarjal s predstavnikom industrijske družbe Posvet v Rimu o uporabi posebnega prispevka 300 milijonov lir Na svoji zadnji seji, pretekli ponedeljek zvečer, je občinski odbor v Gorici med drugim razpravljal tudi o problemih, ki' vzbujajo zaskrbljenost pri delavcih, ki so zaposleni v tekstilni tovarni v Podgori, na osnovi zadnjih vesti. Občinska uprava mora vsekakor pazljivo spremljati razvoj v tej tovarni, ki ima tako velik vpliv na gospodarsko življenje v občini. Zato so odborniki izrazili nujnost, da se premagajo težave, ki so nastale v tem podjetju. S tem namenom je imel župan tudi razgovor s predstavnikom industrijske skupine tega podjetja o tem, kako bi vrnili čimprej mir med veliko število delavcev, Iti so s tem v zvezi zaskrbljeni glede svoje zaposlitve. Župan Martina je sporočil tudi, da je prejel vabilo za sestanek na predsedstvu vlade v Rimu, ki bo dne 29. t.m. in kjer bodo v posebnem odboru odločili, kako potrošiti tistih 300 milijonov lir, ki jih je vlada darovala Gorici kot posebno priznanje ob 50-letnici zaključka prve svetovne vojne. Na začetku seje pa so po županovem poročilu obravnavali pro blem večletnega gospodarskega načrta, ki je vključen v občinski program, s posebnim ozirom na njegovo praktično izvedbo, zlasti kar se tiče finančnih sredstev. Pri tem gre za izvedbo najnujnejših problemov za gospodarski in za socialni razvoj. Med temi so v ospredju gradnja in upravljanja avtoporta, občinski posegi v stanovanjsko gradnjo in urbanizacijo zemljišč za potrebe ljudskih gradenj, nadaljevanje izgradnje industrijskega področja, in posegi na drugih sektorjih, predvsem na šolskem in podpornem. Ti problemi bodo zelo zaposlili v bližnji prihodnosti občinske upravnike. Zato so sklenili, da bodo sestavili poseben ožji občinski odbor, v katerem bodo odborniki za finance, programacijo in davke in ki ga bodo po potrebi dopolnili še z drugimi osebami. Ta odbor bo proučil nove oblike, ki naj jih dajo goriški prosti coni, o čemer bo pozneje diskutiral tudi poseben odbor občinskega sveta. Ob koncu seje so odborniki odobrili še vrsto ukrepov izrazito u-pravnega značaja. srečil en delavec. Gre za naprave, ki naj bi vsrkale strupene pline in prah v oddelkih in ki jih ravnateljstvo podjetja še ni uresničilo. Med stavko so člani notranje komisije v podjetju zahtevali razgovor s predstavniki uprave, ki so jim zagotovili, da bodo za sedaj skušali vsaj delno zadovoljiti u-pravičenim zahtevam uslužbencev in spravili v tek vsaj nekaj srkal-nih naprav. Vesti iz Tržiča Deželni odbornik za zdravstvo odvetnik Devetag je bil včeraj na o blsku v bodnl&nioi v Tržiču. Ob tej priliki je imel razgovore z u-pravnim odborom in zdravniki problemih te bolnišnice s posebnim ozirom na gradnjo novega objekta. Predstavniki te ustanove so mu predložili probleme in Devetag je zagotovil zanimanje deželne uprave, ki bo v kratkem izdala odlok o podpori. Včeraj Je bil v Tržiču sestanek pokrajinske mladinske federacije PSI na katerem so razpravljali o vseh važnejših tekočih problemih. Ob tej pritoki so obnovili tudi pokrajinski odibor mladine. Novi mladinski tajnik je Giorgio Gaiotto iz Tržiča, namestnik Sandro Cataldo Iz Gradiške in odgovoren za organizacijo pa Suzi Giacometti. iiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OKROŽNO SODISCE V GORICI Ko se je mudil v osmici je bil ob kolo in dežnik Naprtili so mu zapestno uro z lažnimi obeti Goriško okrožno sodišče še vedno ni «stefelo», kakor smo navajeni, kadar je v polnem poslovanju. Razne zadeve, ki čakajo na rešitev, ali jih ponovno odlagajo ali pa aplicirajo amnestijo. Ena takih je bila tudi zadeva 55-letnega Jožefa Marinija, ki je po rodu iz Kojskega, sedaj pa živi v Gorici, Ul. D’Aosta 148. V obtožnici je rečeno, da je z nekim neznancem sodeloval pri kraji bicikla in dežnika, last 39-Ietnega Gina Bue-ciola iz Podgore, Ul. IV. novembra 46. Stavka v SAFOG Delavci tovarne SAFOG so včeraj zapustili delo eno uro pred koncem v znak protesta zaradi ne. zadostnih varnostnih naprav, zaradi česar se je pred dnevi pone- Bilo je 12. novembra lani ob 20. uri, ko je Bucciol pustil svoje kolo in dežnik pred osmico v Ul. D‘Ao-sta 72 ter stopil na kozarček domačega. Ko se je vrnil je zasačil Marinija, ki je držal njegovo kolo. Ko je zagledal lastnika, je kolo izročil nekemu neznancu, ki je bil poleg, ta pa se je naglo odpeljal. Sodišče jj sicer spoznalo obtoženca za krivega, vendar je apliciralo amnestijo in ustavilo sodni postopek proti njemu. Zagovarjal ga je odv. Sfiligoj. Popolnoma pa so oprostili pri prizivni razpravi 25-letnega Franca Costantina, po rodu Sicilijanca z bivališčem v Rimu, kjer pa ga ni skoro nikoli. Z nekim svojim pajdašem je dne 20. junija 1967 odšel v Gradež z avtom fiat 600 in tam prodajal zapestne ure. Tako je tistega dne na ulici ustavil Karla Maseka iz Gradežo ter mu kar skozi okence avtomobila ponudil v nakup uro ter mu obljubil, da bo lahko dobil uro zase zastonj, če bo razdelil med znance tri propagandne obrazce za nakup ure s ceno po 14.400 lir. Ob tej priliki mu je pod taknil v podpis tudi obvezo za na kup take ure in po navadni ceni. V resnici je potem Masek prejel po poštnem povzetju tako uro, pa je pošiljko zavrnil in zadevo prijavil policiji. Oktobra lani je bil pred okrajnim sodnikom v Tržiču oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Okrožno sodišče v Gorici pa je Costantina oprostilo s polno formulo, ker da dejanje ni kaznivo. Branil ga je odv. Sardo iz Tržiča. Drž. tožilec dr. Marši; preds. dr Cenisi; sodnika Gridelli in Man-cuso; zap. Noselli. Tovornjak je podrl vesplstko Včeraj dopoldne ob 11.30 se je peljala 50-letna Lulsa Alfonsina, ki Stanuje v Gorici, Ul. Višini 20 z mopedom vespa proti svojemu domu. Na križišču ulic Manz&no in D Osta pa jo je podrl neki tovornjak, ki je prihajal z nasprotne strani. Pri padcu Je žena dobila precejšnje poškodbe z zlomom na rokah in na obeh kolenih ter so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. Zapisnik so napravili orožniki iz Gorice. PO ZAGOTOVILU VODSTVA ANAS Cesto izjameljdo meje bodo v nekaj mesecih asfaltirali Posredovanja občinske uprave in interpelacije deželnih svetovalcev so tako dosegle uspeh Občinska uprava v Doberdobu je že pred leti dosegla, da je na osnovi posebnega zakona, ki določa, da pridejo na mejnem področju pod državno upravo vsi odcepi z državne ceste, ki peljajo na mejo države in preko nje, prišel tudi odsek cest pri Dolu in Jamljah pod upravo državnih cest (ANAS). S tem so računali, da bo ta ustanova poskrbela za temeljito ureditev obeh cestnih priključkov, ki peljeta na Kras in po katerih je precej živahen promet s prepustnicami. To velja zlasti za mejni prehod pri Jamljah, ali točno pri Klaričih, ki se ga poslužuje za prehode s prepustnicami večji del tržiškega področja. Vendar pa so bila pričakova- nja v tem smislu zaman in tudi nadaljnja posredovanja doberdobske občinske uprave in nekaterih deželnih svetovalcev so bila zaman. Na neko tako posredovanje svetovalca Rizzija je ANAS odgovorila deželni upravi, da nima denarja za ureditev odseka ceste pri Jamljah in da Je cesta na jugoslovanski strani, proti Brestovici, v še slabšem stanju. Te dni pa Je načelnik ANAS za našo deželo sporočil, da so se premislili in da bodo našli potrebna sredstva za ureditev tega odseka ceste od Jamdj do mejnega prehoda pri Klaričih, ki nosi št. 519; po tem zagotovilu bodo cesto uredili še v teku finančnega leta, se pravi do konca junija 1971. K taki odločitvi jih je verjetno pripravilo tudi dejstvo, da so na jugoslovanski strani cesto že prej uredili in asfaltirali vse do mejnega prehoda, dočim je postala na italijanski strani tako slaba, da je že skoro neprehodna. Občani iz Doberdoba, posebno pa Jameljci, bodo to vest gotovo sprejeli z zadovoljstvom in upajo, da bodo pri ANAS izpolnili obljubo in seveda tudi rok za cestno ureditev, ki jo bo treba ne samo asfaltirati, ampak tudi razširiti, da bo v resnici kos živahnemu obmejnemu prometu na tem predelu. Ker gre le za odsek v dolžini dveh km, to ie bo povezano s posebnimi teikoeanii in je lahko izvedljivo. Podrti bor prekinil električni tok V Ul. Arcati pri hiši na vogalu z Ul. Manzonl se je pod pritiskom močnega vetra včeraj podrl visok bor, ki je padel na bližnji električ. ni vod. Posledica je bite. prekinitev toka za ves okoliš. Takoj so poklicali goriške gasilce, ki so drevo prerezali ta odstranil! v pol ure oviro. Tako so lahko tudi delavci mestnih podjetij zopet normalizirali električno dobavo. Iz goriškega matičnegu urada V goriškam matičnem uradu so 19. oktobra zabeležili 5 rojstev ta 4 smrti. Včeraj (20. oktobra) pa je bilo troje smrti. ROJSTVA: Tiziana Peteami, Tiziana Falcicchla, Beatrice Pesenti, Antonio Clausi, Valentina Tatvin. SMRTI: 1® oktobra: Bruno Pl-ga, upokojenec, 63 let; Giuseppina Sartorl vd. žnldršič, gospodinja, 66 let; Vlttoria Cossovel por. Comel, gospodinja, 53 let; Francesco Ga-brtnd, upokojenec, 71 let.. 20. oktobra: Carmela Esposito vd. Terlizzi, upokojenka, 91 let; Andreina Viola vd. Borsi, gospodinja, 66 let; Ignazio Tranquillo, upokojenec 73 let. dežurni lekarni v GORICI V Gorici je danes ves dan In ponoči dežurna lekarna CRISTO-j rOLETlT, Travnik, tel. 29-72. podjetje že razprodalo svoje in nima v skladišču večjih z8*" v ’ da o iskanju nove delovne s*1 * tudi onstran meje, ne govorimo “ Sindikalisti so predstavnikom ^ srednjega ravnateljstva iz MU' ^ jasno povedali, da pripisujejo * * danji «umetno ustvarjeni* P®0** n v podjetju «izvenpodjetniškim» v® šanjem, ki so verjetno financ®*1 **ya značaja. Predstavniki ravnateljstva sc 50 priznali, da gre za «finančne ’ j žave», čeprav s trditvijo, da ®- J°va te osnova za sprejete ukrepe. J-j® i Res pa je, so dejali, da pnm® ®>el kuje ustreznega kapitala. Podi*! Mi je namreč zaprosilo za prisP*" Ijav «rotacijskega sklada* za nakup 9 VM: vih strojev. , * t Samo po sebi se vs:lju.je v priv' **>', nje, čemu so potrebni novi stroj kolg ako drži trditev, da je v tek8® stavi nem sektorju proizvodna sta#1* šiita cija. Novi stroji so pač investioft ki predstavlja določene persP*®. vo, tudi iz tržnega vidika, in .ia' je, da .je podjetje ne dela v r. po, pa tudi rotacijski sklad o*, j podeljeval posojil, ako nima tri* i gospodarskih jamstev, da nat**4] 1 kapitala ne bo v prazno. J t] Stati'kalisti so, v prepričanju. * 19 o iz teh trditev jasno izhaja Pro1 |>j slovnost nastopa uprave podj«^ ftj.j zahtevali pojasnil. Predstavniki nateljstva so res skušali protisl^ pojasniti z nujnostjo, da se P®1' vodnja tekstilnega blaga preusi®* //l/wn linfiimnv. - * ^kvalitativno*. |J to . Vsekakor so sindikalisti izrekli J ■* stro grajo za načrte podjetja. ^ preko postavitve 35 delavcev integracijsko blagajno za ves * lovni urnik, 400 s skrčeu;m u|t; J" kom na 32 ur in 1000 na 40 ur “»S predvidevajo tudi odstranitev ® . sto statev in 28 predilnic. j *’3( Prav zaradi tega pa se preds18 niki gospodarjev niso hoteli .Pl zati glede bodočega ravnanj*,!' ®fi.3< uslužbenci, za katere naj bi zU kalo dela. S Od tod najostrejše nasprotoval sindikalistov, ki so med druG f( zanikali obstoj «krize» tekstil!1"' l6.o< sektorja. Kot dokaz so navedb . 22.qi di ui, da bo v kratkem prav 1________ Goriškem, v Moranu, zgrajena va tekstilna tovarna. , če E Goriška tekstilna tovarna P® tile | skrčila v sestih letih število s'*J uslužbencev od 3400 na 2240, i** Ka kljub posojilom rotacijskega s^8! '-tifot (180 milijonov) in pomoči u8; »ep] nove za nepremičnine IMI (k*1 milijard1). ,lovac Vsiljuje se mnenje, ki rti os^Jšvnj lajno, da bi uprava tovarne t8, *io v rešila svoje finančne problem* vzgledu uprave tržaške ladi«**". j ce «Navalgiuliano», se pravi močjo deželne finančne službe lia», ki bi v tem primeru ® 8 i “ s stila — kot v primeru mdjske u jedelnice — zasebnim upravni® podjetja svobodne roke. j ^ p. Vsekakor je prefekt, malo P? uro, ugotovil, da na ses^Jr b. ni prišlo do dogovora. Sprtim strV kam je predlagal, naj bi se Ju Sl sestale na prefekturi i9. nove^. *»oji VERDI 17.00—22.00; «Brevd aJUU*"'. Palma dl Malarca«, A. Sord1' t* T B. Lee; ktaemaskopski fil®1 ; «o ? ba™di- ( % CORSO 17.00—22.00: «Tristan**Lj rvni e9 Hn Deneuve ta F. Nero; barvni1 mladini pod 14. letom dajl’ * n* ?ftc MODERNISSIMO 17.00—22.00: * j ^ de... si muoreu, M. Dam®*« "š l E. Bravvn; ameriški kinem*^ . siti film v barvah j V1TTORIA 17.15-21.30: «Let « % z Beatles!; angleški film v V vah. J CENTRALE 17.00-21.30: «11 o0) nello Van Ryan», F. Sinatri. T. Hovvard; ameriški kin*® ' skopski film v barvah. /* lržič ^ I AZZURKO 17.30: «A doppte ' K. Kinsiki ta M. Lee; film P barvah. J EXCELSIOR 16.00 «Danna • t dimemsione«, X. Miranda; tiri v barvah. PRINCIPE 17.30; «L'armata caleone«, V. Gassman ta C. Sr Vodu Gorim SOČA «Vlak», francoski fitai — ob 18. in 20. s? SVOBODA «Obesite ga brez S sti», ameriški barvni film ^ 2* 18. in 20. J JU DESKLE ((Srebrna maska*, ki barvni fihn — ob 19.30. j ^tj ŠEMPAS: «Prldi, pridi drag8 J Ja», zapadnanemškl barvni ■ — ob 20. KANAL: Prosto. j: PRVACINA: «Noč brez pričo, riški barvni film — ob 20. f RENČE ((Tarzanov skrivnosti* )l ktad», ameriški film — ta 20. V TR2I0U V Tržiču Je ves dan tn P^jf dežurna lekarna SAN NICOl^. B. Olivetti, Ul. tel. 73-321. XIV maggio m' i* L. 17. SVETOVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI Jutri v Ljubljani začetek velike telovadne predstave Japonci in Sovjeti glavni favoriti za osvajanje kolajn naj večji nasprotnik 22-letni študent | tres možganov. Danes zjutraj M ni idnja ijcev Lodo!' je \ 1». s krti? aja. * litve' iti P elovi* pose? čašo* se' jtj*; ektor« ki f ja- ® i° , ^1.(1 tošT se.bo v Ljubljani začela le- ; stav? največja gimnastična pred- v !rit_SVeta’ 11- svetovno prvenstvo 6 PrSnastiki' V Preteklih dneh so m° * te Svi biblično že vsi udeleženci ‘jjKj ttnevp^6 .Prireditve, ki poslednje ^ f to jjP?^ začetkom nastopov vne-j^^cajo za treninge. nč^ '»S1 ^Vf>1iansltih dvoranah in te-S*?*’, 50 Pokazali, da bo le-ti še nl, konkurenca tako ostra, kot . - - Elementi_ w so , r- treningu nekateri teki IT4-10 telovadke, so izredno tež-rimatf kne$ ^e, zdai je gotovo, da bodo ;ne I* Jih D^0li *®leJ- H&BKas; Med 4 *Sa * v)efet. .tedniki težko delo. ekipami sta sicer le dva 'jeku tovorita: Japonska in Soje . feza. Med posamezniki pa vpra^? cev, j( UT? vsaJ trideset telovad-' strti ko^J - ™ lahko osvojili eno od tekst* stavni-temi pa ima svoje pred-stak1'’: tlimo ® ^di Jugoslavija. Tu mi-sticJ teveda predvsem na Cerarja, VŽ 8* :>a# hik gimnastičnega svetovnega prvenstva ijil,ji 19J***, 22. oktobra P1* Pr-rr2.1'®0 otvoritvena svečanost ;dj^ Oj ^ 23. oktobra ki rt' ' 13.00 ženske obvezne, vaje tiM 173(1 9 (prve tri skupine) P*\, ^ ženske obvezne vaje usnlt Smm„ (druge tri obvezne vaje es rut vaje j* ' 13.00 ženske poljubne vaje j 17,3q (tri skupine) sdst®' ^-00 ženske poljubne vaje ob'1 Pnvr, (tri skupine) inja !: «8.30 ^?®UEK- 26- oktobra i-s.UO moške poljubne vaje 17.30 - o, m (dve skuP'ni) "' 1 “00 moške poljubne vaje > gŽSS® jtili J 22.00 H1®® finale ženske :av 5. ' “-45 finale moški na n P8 5 lile ry. teveda ne bodo preveč mo sv5iJ bogjtesiedice nedavne poškodbe na b°®kodba ne bo edini «na-us;ww,„' katerega bo moral Cerar (k^jPr^ 5®« na tem prvenstvu. Če-y sam vrh svetovne te-06J Javni j. .e'ite, je /takovost na tej ' !ii s,.L° izenačena, da bo lah-tudi najmanjši spodrsljaj Posebno nevarni boso tudi med posa-Slavni kandidati za osva-u it ^ so"k^.a*h Ne smerno pozabiti, »,5 'graj blli Japonci na olimpijskih v n8* hj 5 Mehiki kot ekipa za sko-u b prta100'4 h°ljši od Sovjetov in 1 Lt 4r*4ti tnfist hodo gotovo želeli ob-s't*j *e bodn, v Ljubljani. Seveda pa f tebrat morali bolj otepati e S ^ n« ln drugih tekmecev (in 5'oji "hrru tudi Cerarja), kajti v ^ vblcevr?~ ruma jo kar dveh tekmo-■ ^likl 7! ste nastopala v Mehiki: ™j ?‘bto (,iiSavao Kato, ki je osvojil ^ k>, l/tepijsko kolajno v mnogo-“5* J1 je Z ,tudi slovita Jukio Endo, tre,ler- P3 to ^ a lUcijVe ika ošibitev Japoncev, ker ( ^oraj aiteovi rezervni telovadci ^br^.^aakovredni stalnim članom 1 j tence. Upoštevati pa mora-ilujj. te tudi Sovjeti delno n’ u V«-,!--- "-vi ID« ,5 teni ,k' tudi r \etfl bo ja^teden. P srz Kenmocu, ki je drugi najboljši ja ponski telovadec sploh, za Naka-jamo. Upoštevanja vredno dejstvo je tudi, da je Kenmocu kar osem let mlajši od 30-lebnega Cerarja. Seveda pa tudi druga svetovna gimnastična velesila, Sovjetska zveza, ne namerava komurkoli prepuščati boljših mest. Voronin, svetovni prvak v mnogoboju, je na treningih pokazal, da je še vedno sposoben ohraniti svoj naslov- tudi v Ljubljani. Tudi v njem bo imel Cerar nevarnega nasprotnika na konju, pa tudi Klimenko, Diamidov, Lisički in drugi so odlično pripravljeni. Sovjeti so poslali v Ljubljano sicer res nekoliko starejšo reprezentanco, katere odlika pa j« velika izkušenost. Dosedanji zmagovalci MOŠKE EKIPE 1903. — Antvvcrpen - FRANCIJA 1905. — Bordeaux - FRANCIJA 1907. — Praga - ČSSR 1909. — Luksemburg - FRANCIJA 1911. — Turin - ČSSR 1913. — Pariz - ČSSR 1922. — Ljubljana - ČSSR 1926. - Lyon - ČSSR 1930. — Luksemburg - ČSSR 1934. — Budimpešta - ŠVICA 1938. — Praga - ČSSR 1950. — Basel - ŠVICA 1954. — Rim - ZSSR 1958. — Moskva - ZSSR 1962. - Praga - JAPONSKA 1966. — Dortmund - JAPONSKA MOŠKI POSAMEZNIKI 1903. — Antwerpen: MARTINEZ (Francija) 1905. — Bordeaux: LALUE (Francija) 1907. — Praga: ČADA (ČSSR) 1909. — Luksemburg: TORRES (Francija) 1911. - Turin: STEINER (ČSSR) 1913. — Pariz: TORRES (Franc.) 1922. — Ljubljana: ŠUMI (Jugoslavija) • 1926. — Lyon: ŠUMI (Jugoslavija) 1930. — Luksemburg: PRIMOŽIČ (Jugoslavija) 1934. — Budimpešta: MAČK (Švica) 1938. — Praga: GAJDOŠ (ČSSR) 1950. - Basel: LEHMAN (Švica) 1954. - Rim: MURATOV (ZSSR) 1958. — Moskva: ŠAHLIN (ZSSR) 1962. — Praga: TITOV (ZSSR ---------------------------- je njegovo stanje poslabšalo in kmalu nato je izdihnil. ŠPORT NA TV Na italijanski TV bo prišlo danes v zvezi s športnimi prenosi do nekaterih sprememb. Vodstvo RAI-TV je namreč sporočilo, da bodo danes v neposrednem prenosu predvajali nogometno srečanje Cagliari - Atle-tico Madrid, veljavno za pokal evropskih prvakov. Prenos se bo začel na drugem sporedu ob 19.55. H m ŽENSKE EKIPE 1943. — Budimpešta - ČSSR 1938. — Praga - ČSSR 1950. — Basel - ŠVEDSKA 1954. — Rim - ZSSR 1958. — Moskva - ZSSR 1962. — Praga - ZSSR 1966. — Dortmund - ČSSR ŽENSKE POSAMEZNICE 1934. — Budimpešta: DEKANOVA (ČSSR) 1938. — Praga: DEKANOVA (ČSSR) 1950. — Basel: RAKOCZI (Poljska) 1954. — Rim: RUDHO (ZSSR) 1958. - Moskva: LATINJINA (ZSSR) 1962. — Praga: LATINJINA (ZSSR) 1966. — Dortmund: ČASLAVSKA (ČSSR) NOGOMET Umrl je mlad nogometaš BOLOGNA, 20. — Danes je v bolonjski bolnišnici umrl mlad nogometaš, član Persicetane, Giuseppe Cocchi, star 18 let. Cocchi je igral v svoji ekipi kot branilec in je v nedeljo v dvoboju z nekim napadalcem dobil hujšo poškodbo. Skočil je in z gavo trčil v glavo nasprotnika. Obležal je na tleh in v bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali so ugotovili, da je dobil pre- p v njihovi ljubljanski vrs-ti : „1 ^‘mpijca Ujiniha. Ker je ^ j^&avni kandidat za kolajno med Japonci njegov I cej hudo lobanjsko poškodbo in pre- PHOENIX (Arizona), 20. — Na svetovnem strelskem prvenstvu v Phoenixu v Arizoni v ZDA je dosegla Jugoslovanka Desanka Perovič izreden uspeh. V streljanju s serijsko karabinko iz ležečega položaja je namreč osvojila naslov svetovne prvakinje. Zbrala je 529 točk, eno več od drugouvrščene Južnoafričanke Devosove. V PRVENSTVENI NOGOMETNI TEKMI Skromna zmaga ekipe Juventine Premagata je Libertas iz Koprive z 1:0 V prvi prvenstveni tekmi letošnjega prvenstva je Juventina igrala proti Libartasu iz Kaprive. Ker pa igrišče v Kaprirvi še ni ograjeno in torej ne odgovarja predpisom, so morali srečanje odigrati v kraju Corno di Rosazzo. Štamdrežci v tej tekmi niso iz-ponili pričakovanj. V dosedanih prvenstvenih tekmah so namreč igrali precej bolje in upanje na višjo zmago je bilo torej upravičeno. Moštvo je namreč pokazalo komaj četrtino tega, kar zna in kar je sposobno. Videti, je, da moštvo še ni v popolni kondiciji, kajti v drugem polčasu so igralcem pošle sile, postali so počasnejši in tudi bolj netočni. V nasprotju z zelo mlado ekipo Juventine ima Libertas večinoma starejše igralce. Ti pa so kljub temu zelo borbeni, zlasti skoraj štiridesefetnd Veechiet, ki je v napadu izredno nevaren. Libertas je v 15. minuti prvega polčasa zadel prečko in je ves čas vztrajal v napadu. Obramba Juventine pa se je izkazala in je ves ta pritisk zdržala, V 32. minuti je šla Juventina v protinapad in nasprotni branilec je pri tem prijel žogo z roko v kazenskem prostoru. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, katero je Rupil spremenil v gol in je tako povedel svojo ekipo v vodstvo. V drugem delu igre je ekipa iz Kaprive še vedno napadala in je skušala izsiliti izenačenje. Juventina pa je strnila svoje vrste, v o-brambi je igrala oprezno in rezultat je ostal nespremenjen, čeprav je imel Libertas v 35. minuti zopet priložnost za gol, ko je močan strel zadel prečko. Celoten izkupiček je tako ostal v rokah Juventine, ki pa s svojo igro kljub zmagi ni preveč zadovoljila. * * ★ V jutranjih urah so v nedeljo nastopali tudi mladinci Juventine. V Podgori so premagali tamkajšnjo mladinsko enajsterico s 5:1. D. R. PO VEČLETNI ODSOTNOSTI IZ RINGA Cassius Clay zopet začenja naskok na svetovni naslov V svojem prvem srečanju po povratku se bo pomeril z Jerryjem Quarryjem Čez šest dni, 26. oktobra se bo | Moore. Imel je drugačne načrte, Cassius Clay, eden najbolj znanih, * ni se hotel boriti tako, kot so se do najbolj ljubljenih ki obenem najbolj sovraženih boksarjev, vrnil na ring, da se pomeri v 15 krogih z Jerryjem Quarryjem. Cassius Clay ali Mohammed Ali, kot hoče, da ga kličejo, je kot profesionalec 29-krat stopil na ring in še ni bil poražen. Leta 1960 je Cassius Clay osvojil olimpijski naslov v težki kategorir ji. To je bilo istega leta, ko je postal olimpijski prvak tudi Tržačan Nino Benvenuti. Ko se je vrnil v Louisville, kjer se je rodil, je skupina odvetnikov iz tistega mesta odločila, da bo Clay postal profesionalni boksar m da bodo oni u-pravljali njegovo finančno kariero. Izbrali so Archija Moora, starega in prekaljenega boksarskega lisjaka, ki je bil namazan z vsemi žav batni, da ga nauči to, česar še ni znal. Cassius pa se ni kar tako pokoril trdi disciplini, ki mu jo je vsilil V TEKMOVANJU NARAŠČAJNIKOV Žarko Škabar peti v metu granate Zakaj niso nastopili mnogi slovenski atleti? Na šolskem stadionu v Kotanji so bila v nedeljo zjutraj tekmovanja za dečke in deklice, ki sta jih organizirala CUS in Ginnastica. Kljub mrazu in burji se je predstavilo na atletski stezi veliko število najmlaj-ših atletov. Samo videmska društva so bila prisotna s tremi avtobusi. Burja je seveda ovirala atlete v skoraj vseh panogah, dve (skok s palico in 60 m ovire — ženske) pa so morali celo prekiniti. Najboljši rezultati so seveda bili na progi 80 m, kajti burja je atletom pihala v hrbet in je pripomogla, da so sprinterji dosegli za približno pol sekunde boljši čas. Do bre rezultate so dosegli še Pang:-nova med deklicami in Pittani med dečki v metu granate. Omeniti pa je treba tudi odligg^mete Negrija v-disku in Tremula. V krogli, dobri rezultati pa so padli tudi na 1000 m, v višini in v daljini. Naši atleti so tokrat ravnali res zelo nešportno, saj je v nedeljo nastopil samo Žarko Škabar, ki žal v metu granate tokrat ni zablestel kot po navadi. Z metom 42,24 m je zasedel komaj 5. mesto. Omeniti moramo, da je njegov rekord za deset in več metrov boljši. Ta spodrsljaj. ki ga lahko pripisujemo slabemu vremenu, pa ne bo škodoval našemu atletu, ki že dalj časa resno trenira. Rezultati: DEKLICE 500 m: 1. Zorzut (Ederd Trst) 1’52”3 granata: 1. Pangino (Vivaro) 29,96 m krogla: 1. Caris (SGT Trst) 9,25 m višina: 1. Di Luca (Latisan.) 1,43 m daljina: 1. Pizzol (SGT Trst) 4,39 m DEČKI hoja 4 km: 1. Scognamiglio (S. Gia-como Trst) 22’31”2 granata: 1. Pittani (Vivaro) 47,06 m 5. Škabar Žarko (Slov. ml.) 42,24 m 80 m: 1. Bonello (ASU Videm) 9”5 1000 m: 1. Meniš (Lib. Videm) 2’56 ’4 krogla: 1. Tremul (CSI Trst) 13,81 m disk: 1. Negri (Latisanese) 40,02 m daljina: 1. Zonta (ASU Vid.) 5,74 m višina: 1. Gomba (ASU Vid.) 1,65 m # * # V nedeljo so v San Vitu al Tagiiamento blizu Pordenone otvo-rili nov atletski stadion, katerega značilnost je, da ima vse steze pokrite z umetno maso rub-kor. To je drugi športni objekt v naša deželi s tako prevleko, prvi poskus, na tržaškem stadionu pri Koloniji, je dal nezadovoljive rezultate za- kaj že po nekaj tekih je izgubil vse tiste lastnosti, zaradi katerih je boljša ob normalnih stez iz zemlje. Dušan Švab, ki nas je letos že mnogokrat presenetil z res odličnimi rezultati in je sedemkrat izboljša! društvene rekorde, je tudi v nedeljo postavil nov društveni rekord, tokrat na progi 200 m s časorn 23"4. Prejšnji, za dve sekundi slabši čas, je pripadal Aleksandru Košuti. Tudi tokrat je nov rekord precej presenetil, saj bi moral atlet v nedeljo, teči 800 m. Rezultat pa nam še enkrat priča o Švabovi odlični formi, in prav gotovo bo skušal prihodnjo nedeljo še enkrat popraviti rekord na 400 m z zaprekami. Poleg starejših atletov so bfh prisotni v nedeljo tudi mlajši mladinci; od Borovcev1 sta nastopila Fabio Ružzier in Oskar Grgič. Oba sta izboljšala svoja osebna rekorda, od obeh pe je tokrat posebno izstopal Grgič, ki je na progi 1000 m dosegel res odličen rezultat s časom 2’50”4. Ruzzier tokrat ni imel na razpolago nobene panoge, v kateri trenira, zato je nastopil v metu krogle, kjer je z metom 9,26 m zasedel 2. mesto. Prihodnjo nedeljo se bo letošnja sezona zaključila, od vseh treh atletov pričakujemo še enkrat odlične rezultate. Starejši bodo tekmovali v Trstu, mlajši mladinci oa spet v San Vitu al Tagiiamento. Z. P. V OKVIRU PREDPRVENSIVENEGA TURNIRJA GRBA Drevi ekipa Brega proti favoritu CRDA Brežani upajo na navijanje domačega občinstva V ponedeljek so se sestali na sedežu društva CRDA predstavniki odbojkarskih ekip, ki nastopajo v drugem delu predprvensbveoega turnirja. Prvi del se je namreč zaključil v soboto z neoporečno zmago Bora, ki Je na tem turnirju bil neporažen. Slabše se je odrezal Kras, ki je zasedel končno šesto mesto. Poleg slovenskih ekip Brega in Poleta nastopajo v tem delu turnirja še ekipe CRDA A, CRDA B, ACEGAT, ALPT mladinci, ALPT B. Favorit je vsekakor CRDA A, ki je v lanski sezoni nastopal v C ligi. Za prvo mesto bi se lahko potegovala tudi ekipa Acegata in mladinci ALPT. Slednji namreč nastopajo v prvenstvu mladincev A lige. Za slovenski ekipi predvidevamo le častno uvrstitev, saj na tern turnirju komaj zbirajo izkušnje, če se bosta uvrstili višje od_ četrtega mesta, bi bita po našem mnenju že presenečenja. Tekme bodo vedno v telovadnici CRDA v Ulici Zandonat, razen tekem v četrtkih, ki bodo v šolski telovadnici na Rocolu. Ob nedeljah in praznikih bodo tekme ob 10. uri, ob delavnih pa ob 20.15. Urnik tak- NOGOMET POKAL SEJEMSKIH MEST Fiorentina poravna na lastnem igrišču FIRENCE, 20. — V tekmi veljavni za šestnajstino finala za pokal sejemskih mest je Kčln premagal Fiorentino z 2:1 (1:1). Tekmi je sledilo približno 10.000 gledalcev. S to zmago se je Kol n zeta verjetno že uvrstil v osmino finala tega tekmovanja. Mata verjetno je namreč, da bi Fiorentini uspelo zmagati na tujem igrišču. Tekmo si je med drugimi ogledal tudi tehnični vodja italijanske reprezentance Valcareggi. • • • BARCELONA, 20. — Juventus je premagal Barcelono 2:1 v tekmi veljavni za šestnajstino finala pokala sejemskih mest. preostalega sporeda je danes, 21.10 Breg — CRDA 24.10. CRDA A - CRDA B 25.10. Polet — ALPT B 26.10. CRDA B — Breg 29.10. ACEGAT - ALPT B 30.10. Polet - ALPT mil. 1.11. CRDA A — ALPT B 2.11. ALPT ml. — Breg 4.11. CRDA B - ALPT B 5.11. ACEGAT - Polet 7.11. CRDA A — ACEGAT 8.11. Breg — ALPT B 9.11. CRDA A — ALPT ml. 12.11. CRDA B - ACEGAT 14.11. Breg — Polet 15.11. ALPT ml. — ALPT B SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se tudi letos nadaljuje PREDSMUČARSKA TELOVADBA za najmlajše pod vodstvom profesorja Franka Drasiča. Telovadne ure so dvakrat tedensko od 15.30 pa do 16.30 v dvorani PD Cankar, v Ul. Montecchl (, IV. nadstropje. Umik povratnega dela turnirja bodo objavili nakna*x>. Predvidoma bi se moral turnir končati 21.12. Kot vidimo igra danes ob 21. uri Breg proti favoritu turnirja ekipi CRDA CRDA A. Tekma bo za Bregove predstavnike zelo težka, zato bi bodrenje domačega občinstva bita zeta važno. S. R. ODBOJKA V Zagrebu so zaključili mednarodni moški odbojkarski turnir za memorial Zdenka Mikine. Že petič pa je na tej tradicionalni prireditvi zmagala domača Mladost. V odločilnem srečanju je premagata italijanskega državnega prvaka Pani-nija iz Modene s 3:0 (15:8, 15;11, 15:10). V ekipi Patiinija so igrali štirje državni reprezentanti, med katerimi je bil tudi 105-kratni reprezentant Nanini. Ta' je bil tudi proglašen za najboljšega igralca turnirja. tedaj borili. Imel je svoj poseben slog. Najprej je nasprotnike psihološko utrudil s svojimi napovedmi: «Zrušil ga bom v tem in tem kro gu» in povečini se je tako tudi zgodilo. «Moja skrivnost je v izredno vestni pripravi,* je sam nekoč izjavil nekemu novinarju, «to mi dovoljuje, da pred svojimi nasprotniki „bluffiram”». Medtem je našel tudi izredno sposobnega manager-ja, Angela Dundeeja. ime za katerim se je skrival Sicilijanec Angelo Merenda. Merenda je M prej manager nekaterih res dobrih bok sarjev in je slovel kot dober teh nik. Mohammed Ali se je zelo hitro povzpel do svetovnega naslova. Medtem je postal tudi duhovnik črnske sekte «čmih muslimanov*, k njej ga je pripeljal njen voditelj Malcolm X. Po Malcolmovi smrti je Clay hotel le ločine izstopiti, po žar njegove vile pa ga je kaj kmalu prepričal, da se mu to ne splača. Tako smo prišlo do marca 1964 ko je Cassius Clay moral stopiti pred vojaško komisijo, ki ga je med drugim ocenila kot «umsko nezrelega*. Kljub temu pa ga vseeno pokličejo pod orožje. Clay se temu upre, češ da je duhovnik verske ločine »črnih muslimanov* in da mu njegova vera ne dovoljuje, da bi nosil orožje in se bojeval. Zaradi tega ne bo stopil v vojsko. V maju 1967 svetovna boksarska organizacija odloči, da Clayju odvzamejo svetovni naslov. Na turnirju, ki ga organizirajo, da bd dobili novega svetovnega prvaka, zmaga Joe Fra-rier.’ Medtem obsodijo Clayja, ker se ni odzval vpoklicu pod orožje. Obsodijo ga na pet let ječe in 10 tisoč dolarjev globe. Clay piača še kavcijo 5.000 dolarjev, da ga pusti jo na svobodi. V septembru letos končno spet izdajo Cassiusu Cia.v ju boksarsko licenco najprej v državi Georgia, nato pa še v New Yorku, potem ko je sodnik odločil, da je bila prvotna obsodba »absurd*. No, to je v glavnem zgodovina Clayjeve dosedanje kariere. Koliko je pripravljen na svoj skorajšnji nastop ne vemo. Pravijo, da so ga med treningom nekateri njegovi tre-nerji;..iflgK in da fizično še ni na mestu. Zdi pa se nam neverjetno. da resen profesionalec kot je Clay stopi na ring, v tako važnem srečatiju, nepripravljen. Te vesti pa je vsekakor že zanikal tudi Clayjev manager. Za sedaj pa nam ne preostane drugo kot počakati na 26. oktober. KOŠARKA Bar skrbi za naraščaj Da bi košarkarska sekcija ŠZ Bor še v večji men razširila svojo dejavnost in si zato zagotovila večji priliv naraščaja, se bo tudi letos lotila treniranja naimlajših. Zanimanje za košarko se je tudi pri nas znatno povečalo in vse kaže. da bo letos obiskovalo treninge in tečaje še večje števrio naimlajših. Da bi Bor zagotovil najmlajšim vsesplošno košarkarsko udejstvovanje, bo društvo praktično nastopilo v vseh mladinskih kategorijah, in sicer: prvenstvo «kadetov», naraščajnikov, dečkov in minibasket. Žal se je moralo društvo odpovedati mladinskemu prvenstvu, ker bi bila prevelika finančna obremenitev za društvo (pol milijona lir). Prvenstvo dečkov Medtem ko mladinci in naraščajniki že trenirata, bodo prav kmalu z delom začeli tudi dečki. Prvi trening bo namreč v soboto 24. okt. ob 15.30, v telovadnici v Ul. Caravaggio. V kategoriji dečkov so rojeni vsi leta 1957 in leta 1958. Že lani je Bor dosegel vidne uspehe v tej kategoriji in društvo si bo tudi letos prizadevalo, da bo obdržalo to tradicijo. Treninge, ki bodo dvakrat tedensko, bo vodil Branko Lakovič. Minibasket Tudi dejavnost v minibasketu se bo kmalu začela. Komaj bodo uredili telovadrico na stadionu »Prvi maj*, bo društvo začelo z rednim tečajem v minibasketu. Lani je bilo zanimanje za minibasket res veliko in vse kaže, da se bo tudi letos vpisalo veliko število naimlajših. Tečaj se bo začel prve dni novembra in bo dvakrat tedensko na stadionu »Prvi maj*. Avstrijski igralci za tekmo z Italijo DUNAJ, 20. — Tehnična komisar avstrijske nogometne zveze Leopold Stastny je sklical 23 igralcev, za sestavo avstrijske reprezentance, ki se bo 31. t.m. pomerila na Dunaju z Italijo, v okviru tekmovanja za evropski pokal. Izmed teh bo prišlo v ožji izbor 16 igralcev, katerih imena bodo objavili v soboto. Sklicani igralci so naslednji: Vratarji: Koncilia (Svarovski • Wattens), Rettenstekier (Wacker -Innsbruck), Kapiel (Sportclub Dunaj); branilci: Demantke (Admira-Energie), Pumm (Bayem MUnchen), Clement (Sportclub Dunaj), Fak (Rapid Dunaj), Schmidradner (Sportclub Dunaj), Eigenstiller (Waeker Innsbruck), Krieger (Austria Dunaj), Sturmberge (Lask Linz), Schilcher (Sturm - Durisol Gradec); krilci in napadalci: Hickersberger (Austria Dunaj), Hof (Sportclub Du: naj), Starek (Rapid), Ettmayer (Wacker Innsbruck), Geyer (Austria Dunaj), Horvath (Voest Linz), Parite (Fc. Koeln), Kreuz (Admira-Energie), Redi (Svarovski - Wat-tens). Hala (Sportclub Dunaj), Gal-los (Rapid). : ■...... > vv..,^ Nogometni enajsterici Primorja B in Brega, ki sta se v nedeljo pomerili v okviru prvenstva 3. amaterske lige. To Je bila obenem otvoritvena tekma na novem nogometnem igrišču na Veliki rounl pri Proseku Mladen OLJAČAi 105. KOZARA Prevedel: Severin Šali jff **kft*^p°vedoval sem in bom še, ker me prav tule boli,» je bnu^aga 111 84 Potisnil vojaško bluzo nad srcem. «Tule velečastlti, ker so ml Vlahi ubili očeta in vzeli ri ““ * “““ “♦ P0- ‘ Vzell so ml zemljo, pobili živino, razkosali staje in i ShT; Pohištvo, Ko Je propadla Avstrija, osemnajstega leta, Sip,/9)8'1 kot pištola, ir. od mogočnih bosenskih begov, mojih d N pradedov- J® ostalo samo ime i ’ turbanov in fesov in s sreb Jih nosil tako dolgo, da so se na *8i Pobil veliko upornikov?)) a°sme ime ion na podstrešju ne-srebrom oportane hlače, riti čisto raztrgale.)) o 1 %> tla sem Jlh,» Je rekel Mujaga. «Poglej, spet so " Na’ PiJva za "Jeno dušo.» ne Pijem,« Je rekel fra Avguštin. ^ dušni mir Je treba piti, in tudi nd greh.» Prav. Daj malo.» j p’ tako!« Mujaga Je begal z očmi in izpraznil ko-v s^i n led J® :mel sonjarskl in otrpel. Le včasdh, ko so -*/ ^iin bregu vr^ii nc*vo žrtev v Savo, so mu oči blisnile divjim bliščem kot oči sestradanega volka. «Ali ob takih prilikah zmeraj piješ?« ((Zmeraj,« je rekel Mujaga. «Pijem in bom pil, dokler s tele zemlje ne iztrebim zadnjega Vlaha. Ali veš, veiečastiti, da je tole vse moje? Do kamor neso oči, vse je moja dedovina.» «Tvoje je bilo včasih, moj Mujaga, sedaj pa ni več.» «Bilo je moje in spet bo,» je odsekal Mujaga s kalnimi očmi in raz vezaij enih čeljusti «Od tod pa do Une in še dlje, do Krupe in Bišča Je vse moja dedovina, in zato sem tudi zgrabil za puško, da si povrnem vse to, kar je nekoč prlpa dalo meni. Dokler tega ne uresničim, se ne bom pomiril, pa čeprav glavo izgubim Ubijal bom in pil za duše vlaških pesjanov, ki so ml zastrupili življenje in izpodkopali zdravje, prašiči umazani...« Ta ima vsaj vzrok, si je mislil fra Avguštin, ko Je gledal Mujago, ki je bil ves mračen in razkačen, s kozarcem v roki. Mujaga ima vzrok, in pravi vzrok je zmeraj tudi pot do tolažbe. Toda kaj naj rečem jaz? Ali morem vsaj pred bogom, če že ne Javno, pojasniti, zakaj sem stopil na to pot? Zakaj sem se postavil po robu tem kmetom? Ali zato, ker pripadajo drugi veri? Mar ni tudi njihova cerkev krščanska? Ah mar ni bogu navsezadnje čisto vseeno, kako ljudje izgovarjajo in častijo njegovo ime? Mar te ženske tamle na bregu Save ne častijo boga skoraj na isti način kakor jaz, morda celo bolje od mene, Id sem duhovniško obleko zamenjal za vojaški samokres in bodalo? Ali ni morda ta obračun s kristjani, ki se križajo s tremi prsti (kar je popolnoma vseeno), pravzaprav najhujše bogokletstvo? Ali bog more to trpeti? Ali ne bodo naše orgije prepolnile keliha božje potrpežljivosti? Ali nas ne bo Vsemogočni poklical predse, pred svoj sveti prestol, da mu položimo račune? Gledal je v Mujago kot v zver, ki se pripravlja, da ga napade in razkosa. Mujagov mračni obraz je spominjal na blazneža. Bil je to res obraz razbojnika. Toda jaz sem še hujši, je pomislil skoraj s sramom, * očitkom vesti ln kesanjem. Zakaj sem tako okruten? Mujaga ima vsaj vzrok. Kaj pa jaz? Poskušal Je prodreti v najbolj oddaljene trenutke svojega življenja, v rano mladost in detdnstvo. Vračal se je v davne in pozabljene čase brezskrbnega potikanja po njivah, travnikih in stmiščih, ko je kot otrok pasel živino in ovce. Oče ga je klofutal. Mati in oče sta se pogosto prepirala, po obračunavanju med njima pa se je oče spravil na malega Avguština, da bi na njem stresel tisto, kar je zamudil v prepiru z ženo, katero je včasih napadel celo s sekiro. Oče ga je pretepel, mali Avguštin, objokan in umazan, pa je odšel na pašo. Krave so mukale in se bodle z rogovi, ovce blejale in se gnetle pod drevo, v senco, da se skrijejo pred vročino: kot omamljene so rinile glave v travo, se stiskale, žulile ena drugi rebra in si pukale dlako z runa, umazanega od kravjekov. Nekatere so tudi crkavale od metljaja: začele so se vrteti v krogu, opletale z nogami in poskakovale, dokler niso popadale in v predsmrtnem krču brcale še na tleh. Mali Avguštin jih je gledal in smejal. se čudil. Včasih se je Tedaj se je odigralo tudi srečanje s tisto mačko. Planila je iz gozdička (ko je dremal ob čredi). Preplašena, razkuzma-na, grda in skoraj podivjana. Je skrivala oči in se potuhnjeno plazila s podvitim repom. Odkrila je poljsko miš, skočila nanjo in ji zasadila kremplje v telesce. Avguštin se preplašil in umaknil, misleč, da je mačka pobesnela. Ko Je gledal, kako trga miš, ki Je žalostno cvilila, dokler ni poginila, je verjel, da bi mačka planila tudi vanj, mu izkopala oči ali razpraskala obraz. Umikal se je, dokler ni prišel do pastirske palice, s katero se je branil psov Zgrabil je palico .stekel proti mački in jo mahnil po glavi. Udarec je bil močan. Mačka se je zvila, padla na hrbet in obrnila glavo proti nebu. Ko je dobila še drugi udarec, je poskočila kot žoga, spet padla na Ua in se ujela na noge. Udaril je še tretjič. Mačka se je obrnila na hrbet, nemara zato, da skrije hrbtenico. Ko je mali Avguštin videl, da Je ne more ubiti, ker se je spretno izmikala, je zamahnil še bolj divje. Udarcev ni štel. Gorjača se je dvignila kvišku in se spuščala na mačk-mn telo, ki se je pod udarci premetavalo žilavo, odbojno in vzdržljivo. Sedaj je meril na glavo, vendai je z grozo opazil, da to še manj pomaga. Sedaj šele se je mačka začela upirati: po vsakem udarcu je naglo dvignila glavo, jo obrnila postrani in zamijavkala, najprej proseče in žalostno, potem pa čedalje bolj ostro, sovražno in z nemočnim obupom (tako si podrt nasprotnik želi maščevanja). Mali Avguštin je tolkel in tolkel, toda mačje telo je kar naprej odgovarjalo z gibi, trzljaji in novimi znamenji življenja. Nazadnje se je izmučil, se naveličal udarjati. Odvrgel je palico, se obrnil, šel in pustil pretepeno mačko. Prišel je domov in se zavlekel v seno, toda ni mogel zaspati: komaj so se mu zaprle veke, že je videl pred seboj sklobčičeno mačko, ki se je krčila na tleh. Želel si je, da je nikoli več ne vidi. Zapri je oči in sl pritisnil dlani ob lica. Toda vse zaman: zvito telo pretepene mačke se je krčilo pred njim in se ga skoraj dotikalo... Ko je drugi dan odgnal čredo, bi bil najraje ne šel na njivo, kjer je ostala mačka, Ker pa je lahko pasel samo na tej njivi, je moral tja. Toda komaj je prišel, ga je nekaj kar potegnilo tja, kjer je ostala mačka. Celo stekel je. Hitro je našel prebito in skrčeno telesce. Mislil je, da je mačka mrtva, ležala je negibno. Vrag mu ni dal miru, hotel se Je prepričati. Vzel je palico in se dotaknil mačke. Prebito telesce se Je zganilo, kot jež pod bodicami. Začudil se je in zazijal: telo se je gibalo, čeprav mačka ni mogla vstati. Skoraj se Je ustrašil. Spet jo je začel tepsti s palico. Tolkel je in tollcei, dokler se ni izmučil. Nazadnje se mu je zazdelo, da Je mačka mrtva. Telesce ni več trzalo Za vsak primer je še enkrat udaril, vrgel palico in šel. (Nadaljevanj« sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST Ul. Monfecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. Monfecchi 6/11 telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 telefon 73 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-27‘ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22* Stran 6 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski11 finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50 beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri uP" Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Ital'3* 21. oktobra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT .I NEGOTOVOST IN ZMEDA T KANADSKEM P01IT1ČNEM ŽIVLJENJU za Strogi varnostni ukrepi pogreb ministra Laporta Ouebeška vlada je ponovila svoje predloge za osvoboditev angleškega diplomata Crossa ■ Policijske preiskave Sovjetska kozmonavta Andrian Nikolajev in Vitalij Sevastjanov, ki sta v juniju letos osvojila prvenstvo najdaljšega bivanja v vesolju, sta včeraj obiskala ameriško vesoljsko središče v Huntsvillu v Alabami. Na sliki: sovjetska kozmonavta v družbi z ameriškim vesoljcem Edwinom Aldrinom MOTREAL, 20. — Danes so v quebeški prestolnici pokopali pokojnega ministra za delo Pierra Laporta, ki so ga quebeški francoski uporniki ubili prejšnjo soboto zvečer. Montreal je bil danes bolj podoben obleganemu mestu, kot pa prestolnici, ki se poslavlja od uglednega državnika. Varnostne oblasti so uporabile za zaščito vladnih in parlamentarnih predstavnikov vsa najsodobnejša sredstva: helikopterje, policijske pse, popolno prekinitev avtomobilskega prometa v o-srčju mesta, pregrade za preprečitev dostopa javnosti, ostrostrelce na strehah zgradb vzdolž ulic, kjer se je pomikal pogrebni sprevod. Pogreba se je udeležil sam ministrski predsednik Kanade Pierre Elliott Trudeau skupaj s stotino predstavnikov zveznega parlamenta. Trudeau je prispel v Ottawo s helikopterjem v neki kraj, ki so ga oblasti držale v tajnosti zaradi varnostnih razlogov. Pogrebna svečanost je bila opravljena v cerkvi Notre Dame, ki je nekakšen posnetek slovite pariške cerkve v zmanjšanem merilu. ,že prej so policisti pregledali vsak kotiček cerkve, da bi preprečili morebitne atentate. Pri delu so jim pomagali tudi policijski psi. Pokojnikova vdova je že prej zahtevala, da bi bil pogreb popolnoma zasebnega značaja in brez vsakršne slovesnosti. Med drugim je zahtevala tudi, naj bi pogreb ne bil na državne stroške. Kljub temu je bila pogrebna svečanost izredno slovesna, kot se do sedaj še niiiiiiiiliHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiv PRI SOQUELU 150 KILOMETROV OD SAN FRANCISCA Spet «satanski» pokol v Kaliforniji Morilci so pet žrtev najprej pretepli, jih postrelili in vrgli v bazen, nato pa zažgali razkošno vilo S0QUEL (Kalifornija), 20. - Spet je prišlo v Kaliforniji do strašnega pokola, ki so ga še neznani morilci izvedli na «satanski» način. Precej je namreč podobnosti med tem pokolom in pokolom v Bel Airu, ko je izgubila življenje filmska igralka Sharon Tate in njeni štirje prijatelji. V zahodnem delu Kalifornije, med mesti Santa Cruz in Soquel, 150 kilometrov od San Francisca, je sinoči v razkošni vili Ohta, ki so jo cenili že nad 90 milijonov lir, izbruhnil požar. Gasilci so prihiteli do vile in opazili, da je nekdo skušal onemogočiti dostop k vili tako, da je drevored, ki pelje do vile, »zagradil* z dvema avtomobiloma, katerih lastniki so bili sami lastniki vile. Gasilci so torej morali najprej odstraniti vozila, nato pa so nadaljevali pot do poslopja samega, kjer so se plameni že vi- soko dvigali. Pogasili so požar in pregledali tudi okolico vile. Z gro- zo so tedaj opazili, da je bil rob i so morilci najprej hudo pretepli bazena okrvavljen, rdeče srage pa žrtve, jih postrelili in jih nato s so bile tudi na vodi v bazenu. Po-1 privezanimi rokami vrgli v bazen. svetili so z reflektorji in zagledali tri trupla, ki so iznakažena plavala na vodi. Ko so izpraznili bazen, so gasilci ugotovili, da je bilo žrtev kar pet. tri trupla so plavala na vodi, dve pa sta bili še na dnu bazena. Gasilci so obvestili policijo, ki je kmalu dospela in ugotovila; kdo so žrtve. Gre za specialista oftalmične kirurgije 45-letnega Victorja Ohto, ki je bil japonskega porekla in ki je živel v Kaliforniji skoraj deset let, za njegovo ženo 43-letno Virginio, za sinova 12-letnega Derricka in 11-leUiega Taggavta ter za 38-letno tajnico Dorothy Cadvvalladero-vo. Tri žrtve so imele zavezane roke za hrbtom in prevezana usta, ostali dve pa sta imeli samo privezane roke. Morilci so uporabili za privezovanje veliko količino robcev. Vsa trupla so bila iznakažena. Verjetno Ko so opravili pokol, so morilci zažgali poslopje. Policija je iskala še zadnjega o-troka družine Ohta, komaj dve leti starega fantka, ni pa mogla u-gotoviti, če je umrl med plameni, ali so ga morilci odnesli s seboj. Agenti so takoj zastražili vilo in ne dovolijo nikomur, niti časnikarjem, da bi ss približali. Samo neki časnikar iz San Joseja se je približal med prvimi in posredoval opis trupel in okrvavljenega bazena. Ni znano, če je bil morilec en sam, ali jih je bilo več. Policijski izve-daiec, ki je podrobno pregledal tirpla žrtev, js izjavil, da sta zdravnika zadeli dve krogli, ostale osebe pa po ena. imjliiiiiifiiiiiiniiiiHHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiitnlitiiiiiHiiiliiiiiiiiiii 11111111111111111111111111 PO PREUSMERITVI LETALA AER0FL0T> SZ zahteva, naj ji Turčija izroči oba «zračna gusar j a» Sovjetski tisk daje veliko poudarka zahtevam SZ in oklevanju turškib oblasti MOSKVA, 20. — Sovjetska vla-1 učinka, to je, da bi prepričale tur-da vedno ostreje zahteva, naj ji ške oblasti, da bi ne izročile u-Turčija izroči ugrabitelja, ki sta1 grabiteljev. Zaradi tona, ki ga je pretekli četrtek preusmerila sovjetsko letalo »Aerflot* in povzročila smrt stevardese, dva člana osebja sta bila pa lažje ranjena. Veliko poudarka daje celotni zadevi tudi sovjetski tisk. List »Pravda* zatrjuje, da javno mnenje obsoja »gusarja* in zahteva zanju strogo kazen. Pogosto ritij a tudi nekaj turških dnevnikov, med katerimi je najbolj znan »Milliet*, ki zagovarjajo isto misel. Vendar se zdi, da turške oblasti niso istega mnenja, saj je bilo sodišče v prvi istanci celo nasprotno aretaciji u-grabiteljev. Isto stališče, kot ga ima »Pravda*, ima seveda tudi sovjetska tiskovna agencija Tass, članki lista »Izvestia* se pa bistveno ne razlikujejo. Vsi vztrajajo s trditvijo, da bi neizročitev »kriminalcev* lahko postavila v nevarnost že itak »nepre-trdne* odnose med SZ in Turčijo. Sovjetska vlada je danes prvič poudarila, da se je »zločin* pripetil na sovjetskih tleh — ker letalo predstavlja teritorij države, kateri pripada — in da bi moralo torej soditi in obsoditi ugrabitelja sovjetsko sodišče. Opazovalci so prišli do prepričanja, da bi vztrajne zahteve SZ lahko privede do nasprotnega dosegel protest sovjetskih oblasti, so se namreč mnogi prepričali, da bi sovjetsko sodišče prav gotovo obsodilo Litovca na smrt. Po zadnjih vesteh, ki so prišle iz običajno dobro obveščenih krogov, naj bi bil turški zunanji minister Caglayangii pripravljen izpustiti sovjetska »gusarja*, zdi se pa, da je mnogo drugih članov vlade nasprotnega mnenja. LOS ANGELES, 20. — Na letalu vrste «boeing 727» ameriške letalske družbe TWA, ki je letel na progi Los Angeles - Saint Louis, je nastala manjša eksplozija. Vest je sporočil glasnik letalske družbe, ki je tudi zagotovil, da se nobenemu od 83 potnikov in 7 članov posadke ni pripetilo nič. Tudi škode ni veliko. Eksplozija je nastala v prostoru, kjer je bila prtljaga. FORT HODD (Teksas), 20. - Za čel se je včeraj v Fort Hoodu pro ces vojaškega sodišča proti Davidu Mitchellu, 30-letnemu črncu, ki ga dolžijo, da je sodeloval pri pokolu v My Lahi (Vietnam) marca 1968 To je prvi proces zaradi pokola v My Laiu. Če bo sodišče sklenilo, da je kriv, bo Mitchell lahko obsojen do dvajset let zapora. Tajfun «Ti(ang» na Filipinskih otokih terjal nad 40 žrtev MANILA, 20. - Nov tajfun, žrtev, 29 oseb je pogrešanih, m un, ki iza-17 je pogrešanih, nad 500 družin je pa moralo zapustiti porušene domove. «Titang» je uničil mnogo nasadov in polj, porušil nešteto poslopij in uničil pač vse, kar je našel na poti. Škode naj bi bilo za nekaj milijonov pe-sosov. Pretekli teden je zaradi tajfuna »Jean* izgubilo življenje nad 300 oseb. rock, pri tem so zahtevali električna godala. Pri vsem tem se je spremenil tudi način doživljanja glasbe. Že jazz in pop glasba sta poznala navdušenje fansov. Sedaj pa je sprejemanje različno — to ne toliko pri nas, kjer pridemo do stika s pevci predvsem po komunikacijskih sredstvih in reklamiza-ciji, pač pa v krajih, kjer se rock poraja. Tu iščejo popevkarji in ansambli popoln . tik z občinstvom — popolno identifikacijo. Pevci se torej morajo identificirati z občinstvom in se izničiti. V tem je revolucija. Nedvomno so za to potrebna posebna glasbila, taka, ki preglasijo vsakogar, tako da posameznik ne le da ne more govoriti s sosedom, pač pa ne more biti tudi sam s seboj. K vsemu temu spada tudi pravilna koreografija. Tedaj odpade varnost, ki jo daje sistem in tudi varnost, ki jo dajejo navade. Človek je sam s seboj in istočasno pomešan v množici. Novi popevkarji so le povzročitelji obreda. SANTA ANA (Kalifornija), 20. -Ameriškega pisatelja Trumana Ca-poteja so včeraj obsodili na pet dni zapora in plačilo 500 dolarjev globe zaradi »nespoštovanja sodišča*. Capote se namreč ni predstavil sodišču, ko bi bil moral pričati zaradi nekega umora Če bo plačal takoj globo, mu bodo oblasti odštele dva dni zapora. Capote bi bil moral pričati na procesu proti jetniku Josephu Mor-seju, ki je v zaporu umoril sojetnika, s katerim sta živela v isti celici. Capote je pred časom imel z jetnikom intervju, ko je ta še bil v »oddelku smrti*. Umoril je namreč mater in sestro. Od začetniškega rocka (Nadaljevanje s 4. strani) živela obala Tihega oceana. Beat-niki s te obale so zrasli ob jazzu in predvsem ob vrsti cool. Toda medtem ko je angleški ansambel iskal le zabavo, so ameriški beat-niki vključili v svoje pesmi vsakdanje probleme od orientalske filozofije do pacifizma. Medtem ko so torej Beatlesi iskali sofistika-cije, so se ameriški beatniki opre-delelHi za primitivizem ali hippie Ta glasba, ki jo imenujemo rock, je torej prevrnila stare sentimentalne popevke in celo jazz sam. Če nam je všeč ali ne, je ne moremo zanikati. Na njej so seveda zgradili industrijo in iz nje naredili komercializiran predmet, ob njej je nastalo barvito novinarstvo, po njej so začeli ustvarjati modo. Vse to je res: toda kot fenomen je pomembna, kajti spremenila je obraz celi generaciji. Moramo jo upoštevati kot glasbo in kot sociološko dejstvo. ni zgodilo v nobenem primeru pogrebnih svečanosti kanadskih državnikov. Ministrski predsednik Trudeau se j ni zmenil za opomine svoje telesne straže, temveč se je vključil v sprevod državnih in pokrajinskih oblasti ter mu pravzaprav stopal na čelu, da bi počastil spomin človeka, ki ga v državnih krogih smatrajo za prvega mučenika kanadske enotnosti. ske vojske, ki pa nista bila njena. Medtem je kabinet ministrskega predsednika sporočil, da quebeška vlada še vedno vztraja pri svoji ponudbi, da zagotovi ugrabiteljem angleškega diplomata Jamesa Crossa prepustnico za potovanje na Kubo v zameno za življenje diplomata. Quebeška vlada pravi v svojem poročilu, da bi iz človekoljubnih razlogov storila, sporazumno z zvezno vlado, vse kar je v njenih močeh, da reši Crossu življenje. V vladinem sporočilu se navaja že znani postopek za osvoboditev britanskega diplomata. Ta postopek je quebeška vlada objavila prejšnjo soboto morda celo tik pred justifikacdjo Laporta. Vlada poziva ugrabitelje, naj telefonirajo pokrajinski quebeškl policiji, ki bo poskrbela za prost prehod po cesti, ki pelje do «svetovne razstave«, kjer so v bivšem kanadskem paviljonu priredili posebno depandanso kubanskega konzulata, ki bi bila deležna vseh pravic ek-straterito riatoostd, katerih so deležna tuja diplomatska predstavništva. Ugrabitelji bodo morali izročiti Crossa kubanskemu konzulu Alfredu Ramirezu. Takoj nato naj bi jih prepeljali s helikopterjem dio kanadskega letala, ki bd jih odpeljal na Kubo. V sporočilu se ne postavlja noben časovni rok za sprejetje te ponudbe. Poudarja se le, da bo kubanski konzul osvobodil Crossa šele potem, ko bodo ugrabitelji prispeli na Kubo. Kubanski veleposlanik v Ottawi Jose Femamdez de Cossio je medtem potrdil, da sta se kanadska in talibanska vlada sporazumeli glede tega postopka in da je kubanska vlada pripravljena nuditi ugrabiteljem politično zavetišče. Kanalski varnostni organi so medtem sporočili, da so v Van-ccuveru aretirali ((vplivnega člana« quebeške osvobodilne fronte. Zdi se, da je moški, katerega imena še niso sporočili, hotel zapustiti Kanado. Varnostni organi pa so po- udarili, da ne gre za Paula Rosa oziroma za Marca Carbonneaua, ki ju iščejo v zvezi z ugrabitvijo Crossa in Laporta. Na drugi strani pa policijski organi trdijo, da je hišo v okraju Saint Hubert, kjer je Laporte bil priprt po u-grabitvi, najel prav Paul Rose. Pri tem se je menda izdajal za prof. Blaisa. Nadalje so sporočili, da so preiskali hišo v Saint Hubertu potem, ko je neka sosed obvestil policijske organe, da se tam ((dogaja nekaj čudnega«. Policijski organi so posredovali Ponesrečil se je francoski pesnik Jacques Preveri PARIZ, 20. — Francoski pesnik Jacques Prevert, ki je star 70 let, se je včeraj ponesrečil, ko se je vozil z avtomobilom, ki ga je u-pravljala žena, proti Cherbourigu. Oba sta pri prometni nesreči bila ranjena, vendar ne prehudo. BELFAST, 20. — Julija je severnoirsko sodišče obsodilo poslanko Bernardette Devlin na šest mesecev zapora zaradi neredov v Lon-donderryju avgusta 1969. Dekle je presedelo v zaporu Armagh dve tretjini zaporne kazni, ker se je pa vedno obnašala izredno dobro, jo bodo že v petek izpustili. NEW YORK, 20. — Prvi od dveh nebotičnikov, kd ju gradijo v trgovinskem newyorškem središču «World Trade Center« na Marihat-tanu je postal včeraj naj višja stavba na svetu. Do sedaj je pripadal rekord nebotičniku «Empire State Building«, ki so ga zgradili pred 40 leti. Visok je bil 381 metrov, nebotičnik v «World Trade« centru pa je že visok 382 metrov, ko bo dograjen pa bo meril kar 412 metrov. SVETEL LIK PROTIFAŠISTIČNEGA BORCA Smrt gen. Cardenas huda izguba za Mehiki Cardenas se je kot predsednik mehiške republike zavzel za pravice delavcev in kmetov CIUDAD DE MEXICO, 20. — Danes je umni v mehiški prestolnici za rakom bivši mehiški predsednik Lazaro Cardenas. Znani mehiški državnik se je rodil 1. 1895 v premožni kmečki družini indijanskega porekla. Za predsednika mehiške republike je bil izvoljen leta 1934 ter je opravljal to službo do leta 1940. Pozneje je še opravljal razne državne posle, toda rukoli ni hotel kandidirati za mesto predsednika republike. Cardenasova osebnost je bila zelo zapletena ter je večkrat povzročata docela nasprotne reakcije ljudi, ki so ga sedaj hvalili, malo pozneje pa grajali. Osnovna značilnost Cardenasove politike pa je bdi njegov neizprosen boj proti fašizmu. Ko je leta 1943 prišel na oblast v Mehiki, je izdal zakon o razlastitvi zasebnih posesti, dive leti pozneje pa zakon _ o podržavlijerrju mehiških železnic. Leta 1938 je nacionaliziral petrolejsko industrijo. Vsi ti njegovi ukrepi so prizadeli številne mehiške družbene kroge. Vprašanje agrarne reforme in dodelitev zemlje kmetom je silno razkačilo cerkvene katoliške kroge, ki so ga skušali prikazati svetovni javnosti kot zakletega sovražnika katoliške cerkve. V resnici je Cardenas obračunal z mehiškim protliklerikahzmam. S podiržav-ljenjem petrolejske industrije si je naprtil globoko sovraštvo ameriških in angleških poslovnih krogov (to vprašanje je bito rešeno med zadnjo vojno s privolitvijo mehiške države na odplačilo zaplenjenega premoženja tujih družb). iiimiiiii iiiiiiiiiii!iii t m n n n MiiiiimitiiMiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mi iiiiimi n iiiii n iiiiiiimiiiiii ih iiiiinii IZJAVA POMOČNIKA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA «KonzuIent» Buttafuoco zapleten v afero De Mauro Policijske organe je na aretacijo napotila ugrabljenčeva žena PALERMO, 20. — Pomočnik državnega pravdnika dr. Ugo Salto je danes zasliševal v zaporu Ucciardo-ne 70-letnega ((davčnega konzulen-ta» Antonina Buttafuoca v zvezi s skrivnostno izginitvijo sicilskega časnikarja Maura De Maura. Pomočnik državnega pravdnika se je pogovarjal s časnikarji danes zjutraj, ko je zapuščal sodnij-sko palačo ter je bil namenjen v zapor. Časnikarjem je izjavil, da je Antonino Buttafuoco zapleten in pogreznjen v to afero. Visoki sod-nijsta funkcionar je pristavil, da še niso znani vzroki, zakaj je bil De Mauro ugrabljen. Prav tako menda policijske in sodnijske oblasti še ne poznajo vseh ljudi, ki so sodelovali pri ugrabitvi. , Kako je policija prišla na sled tudi nekaj vesti o aretaciji Rose- j 70.letnemu lažnemu ^ jeve matere In njegovih dveh sestra. FTavijo, da je sumljivo dejstvo, da je ena od Rosejevih se- vediencu« (pristojna poklicna zbornica palermskih komercialistov je pozvala vse časopise, ki so v vče- ster rdečelaska, kar odgovarja na mJSnjih ;menill Butta. las opisu ženske, ki je po pričevanju sosedov živela nekaj dni v hiši v Saint Hubertu. Res pa je, da natančna preiskava v Rosejevi hiši, kakih 10 km od Saint Huberta, nd porodila nobenega uspeha. Neki policijski funkcionar je izjavil, da so v hiši v Saint Hubertu našli krvave madeže, ki pripadajo krvni Skupini pokojnega Laporta. Do sedaj so kanadski varnostni organi napravili v Montrealu 1.627 hišnih preiskav ter aretirali vsega skupaj 325 ljudi. Danes so neznanci streljali na dva vojaka kanad- fuocovo poklicno dejavnost, naj prekličejo svoje trditve, ker obtoženec ni bil nikoli vpisan v poklicni seznam prizadetih)? Prvi sum se je porodil ugrab-Ijenčevi ženi, katero je Buttafuoco večkrat obiskal po ugrabitvi na njenem domu. Buttafuoca je posebno zanimalo vprašanje, če je De Mauro hranil doma med svojimi spisi kak dokument, ki bi utegnil napotiti preiskovalne organe na povezavo z ugrabitvijo. Prav tako Je bilo tudi sumljivo, da je moški namignil da bi se utegnil povezati z ugrabitelji. iiiimiiniiiiiiiiiiutiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kdo so pravzaprav «irni panterji*? NEW YORK, 20. - Včeraj se je na newyorškem sodišču spet začel proces proti pripadnikom črnske organizacije uBlack Panthers». Še enkrat so «panterji» na zatožni klopi, še enkrat je pozornost ameriške in ne samo ameriške javnosti osredotočena na tej *zloglasni* organizaciji, ki zbira črnske «teroriste». Zatoženih je tokrat trinajst »črnih panterjev» — enajst moških in dve ženski — ki jih dolžijo, da so »podtalno delali proti državi in da so nameravali izvesti vrsto atentatov proti policijskim postajam, kvesturam, veletrgovinam ali drugim javnim ustanovam». Med procesom je sodnik javno pohvalil policijskega agenta črnca Ralpha Whiteja, ki je bil tako tpogumen in spreten», da mu je uspelo postati član črn ske organizacije in izdati ostale pripadnike. Izkoristil je svojo temno polt, da so ga ostali člani sprejeli brez vsakega suma. Eden od obtožencev, Afeni Shakur je sicer začel sumiti, vendar je na njegovo obtožbo V/hite tako naglo in ^spontano* odgovoril, da je vsak sum proti njemu padel. Javno pohvalo pa si je agent zaslužil, ker je zamenjal eksploziv v bombah z ilo- vico in «tako rešil življenje desetinam oseb*. Kakor je že omenjeno, ni prvič, da so «panterji» na zatožni klopi. Ko so izbruhnili pred kratkim neredi v kalifornijskih zaporih, so o-blasti obtožile pripadnike te organizacije, da so vstaje organizirali in jih vodili, dejansko pa so pri njih samo sodelovali. Sploh se v ZDA uveljavlja težnja, da za vsak nered, vsak atentat ali demonstia-cijo dolži »črne panterje*, javnost pa seveda sprejema njihovo *krw-do», čeprav so dokazi pomanjkljivi ali jih celo ni. Dolžijo jih, da so organizirali nerede na ameriških univerzah, čeprav so tudi pri teh samo aktivno sodelovali, da so povezani z drugimi odporniškimi gibanji po svetu in z ameriško komunistično partijo, kakor da bi to bil zakonski prekršek ali greh. «Black Panthers* so zadnje čase vzbudili toliko pozornosti, da se je zanje začel zanimati celo neki filmski režiser, ki je začel o njihovem delovanju snemati film. AntoneHo Branca, ki je režiser filma *Seize the time*. — takšen bo namreč naslov filma — se je lotil snemanja z umetniškim čutom in velikim zanimanjem tčrne panterje» bo verjetno prikazal kot žrtve kapitalizma, imperializma in sedanje družbe, ni se pa poglobil v njihovo politično stvarnost. Bistvo te črnske organizacije ni nasilstvo, kakor tudi ni to njihov cilj. Kot vse ostale odporniške organizacije se poslužujejo nasilstva. da bi opozorili oblasti na svoj obstoj in izvo-jevali tiste pravice, ki jih Črnci v stoletjih ponižnega in tihega suženjstva niso izvojevali. Le s težavo bo beli človek razumel pravične zahteve ljudi, ki so jih rasisti skušali popolnoma zatreti, črnci niso več samo loščilci čevljev, delavci na poljih sladkornega trsla ali služinčad. Voditelji organizacije tBlack Panthers* so univerzitetni študentje, intelektualci ali izobraženi ljudje, ki so razumeli, da ima črnsko ljudstvo enake in iste pravice kot beli ljudje, ter skušajo te pravice tudi doseči z edinim načinom, ki lahko še pride do živega oblastem. Ko bodo lahko črnci obiskovali iste šole in univerze kot belci, ko jim ne bodo rezervirani posebni trajn-vaji in pločniki, ko bodo zasedli mesta, ki jim po človečanskih pravicah pritičejo, organizacija *Black Panthers* ne bo imela več razloga, da bi obstajala. De Maurova žena Je posredovala te svoje sume policijskim organom, ki so začeli zasledovati priletnega «konzulenta» ter pazljivo nadzorovati vse njegove stike z drugimi ljudmi. Zdi se, da je Buttafuoco nasedel limanicam ter se izdal. Od tod zaporni ukaz. Kaj se dogaja za zaprtimi vrati zapora Ucciardone, se še ne ve. Gotovo je le, da ga je pomočnik državnega pravdnika danes zasliševal 5 ur in da se bo zasliševanje še nadaljevalo. Antonino Buttafuoco je obtožen, da Je prekršil čl. 605 kazenskega zakona, ki kaznuje zločine ugrabitve oseb. Antonina Buttafuoca zaslišujejo v zaporu v navzočnosti njegovega zagovornika. Cardenas je bil dosleden šist. Obsodil je brezpogojno