Letna naročnina 40 Din. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka ulica 8, telefon št. 2109 Račun poštne hranilnice št. 16.160. — Rokopisov ne vračamo. — Inseratov ne sprejemamo!
Štev. 1.
V Ljubljani, dne 10. septembra 1932.
Leto I.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Kdo smo?
Grobovi tulijo... pri sv. Križu, na Suhem bajerju, v Radgoni in Judenburgu; v Dobrudži, po sibirskih stepah, na Kaj* makčalanu, na Gosposvetskem polju, po naši Istri, po Krasu, Vipavski dolini, po Goriškem; tulijo v Bazovici...
*
Že od Karadorda in Napoleona, od Vodnika in Ilirije, od idejnih borcev Stan* ka Vraza in Ljudevita Gaja, pa do onih, ki so dali življenje za svoje ideale Endli* herja, Jenka in Principa, se poraja, krepi in prehaja polagoma med širše narodne mase mogočna in vzvišena ideja jugoslovanstva. — Osvobodilni boji Srbov in delo naše narodne radikalne omladine, vse to je pripomoglo, da je iz ideje na* stal pokret, ki ga ni moglo zatreti av* sirijsko -iriiiuStvo ob Ubrulm svet&vnv vojne. —Tisoči naših najboljših ljudi so morali na ljubljanski grad in od tod da* Ije v pregnanstvo. Preromali so težko pot zasramovanja, ponižanja in samozataje* vanja in vse to edino le radi ideje, radi ponosa in možatosti, ker niso mogli čez noč postati nezvesti načelu, ki so ga za* stopali v vsem svojem dotedanjem javi nem delovanju. A to trpljenje in preganjanje je utrjevalo idejo, širilo pokret, ki ga ni mogla ustaviti avstrijska solda* teska. Padale so žrtve na Suhem bajerju,
v Judenburgu, Radgoni in v drugih kras jih. Umirali so junaki s ponosom v srcu in z vzklikom' »Živela Jugoslavija«!
Stotisoči srbskih vojakov in jugoslovanskih dobrovoljcev so dali svoje živ* Ije nje za Jugoslavijo. Hrabro in ponosno so se žrtvovali za domovino.
In tudi pozneje — tudi po vojni so še umirali — ustreljeni v hrbet — z vzkli* kom: »Živela Jugoslavija«!
Kdo jim je dal to moč? Umirali so za idejo!	t
Verige se stresajo po kazematah; črni domovi po Liparih, rm Ponči in drugod, bijejo plat zvona. Njihovi turob* ni glasovi odmevajo od Soče do Vardarja.
Stari borci s krvavih poljan, tisoči sinov slovenske matere, trpini, ki so vas vlačili po avstrijskih in laških zaporih, po zaslugi krvnih denuncijantov, in vsi
vi triiadci, ki ste gladovaii in tolažili ma* tere in sestre v divjem kriku in obupu, ko so padali vaši očetje in bratje na vseh frontah in tudi privezani na stole; mi vsi poslušamo ta krik, ta poplah.
*
Vi vsi, ki se sprašujete kdo smo, ali ne čujete glasov tisočerih žrtev:
*Iz naše krvi in iz naših kosti je zgrajena Jugoslavija. Besni valovi se zaganja-
jo ob njene temelje: od zunaj in znotraj hočejo s skupnim nastopom izpodkopati njihovo trdno oporo. In vi, ki ste stopali ramo ob rami z nami v najtežjih dneh, ki vam je smrt prizanesla in niste delili z nami žalostne usode, ali boste povsem ravnodušno gledaii brezvestno početje podlih zavržencev? Ali boste stali ob strani, ko valovi brezvestnih obrekoval* cev, kupljenih hujskačev in podlih izdajic izpodjedajo temelje našemu edinstvu?«
Izvrševalci oporoke umirajočih smo!
Zaslišali smo te težke vzklike, razu* meli njih pomen in s svojim delom smo sledili navodilom.
Mi urno tisti, ki smo ustvarjali to dr* žavo v bitkah in krvi, v zaporih in na moriščih.
Mi smo bratje in sinovi tistih, ki so polagali na oltar domovine svoje življe* nje.
Mi smo tisti, ki smo poslušali grme* nje topov, čutili ostrine bajonetov, poslu* šali trpinčenje naših bratov, poslušali mu* ke naših oskrunjenih sester.
Mi smo tisti, ki smo pili ricinovo olje, mi smo tisti, ki nosimo na obrazih pljunke naših sovragov, ki so nas sramo* tili zato ker smo ljubili svoj rod.
Mi smo tisti, ki so polnili avstrijske ječe in laške kazemate, mi smo tisti, ki so nas koroški in laški privandranci spo* dili z lastne grude.
Mi smo tisti, ki smo v gladu in mrazu branili vsako ped zemlje po albanski Kal* vari ji. Končno smo mi vsi tisti, ki smo bili v lastni državi zapostavljeni in tudi preganjani zavoljo svojega brezkompro* misnega jugoslovanskega mišljenja.
Mi smo tisti, ki smo morali gledati, kako ogabni koristolovci zapravljajo na* še narodno premoženje, kako izsesavajo našega kmeta in delavca; kako poganjajo v zrak naše denarne zavode, da polnijo sebi svoja nenasitna žrela.
Mi smo tisti, ki vidimo gladovanje naših ljudi samo, da se višajo dobički tujih in domačih krvosesov, ki so najbolj zagrizeni sovražniki našega rodu in de* lovnega ljudstva.
Mi smo tisti, ki vidimo vse gospo* darske zločine v škodo skupnosti in dr* zave.
Mi smo tisti, ki smo odkrili omrežje kanalizacije, ki odvaja v vse predele na* še države najsmrdljivejšo mlakužo defe* tizma, boljševizma, separatizma in nacio* naJnega indiferentizma.
Mi smo tisti, ki vodimo točno evi* denco ljudi, ki so milijardne vsote naše nacionalne vrednosti spravili preko meje.
Smo zavedni in ponosni Slovenci, ravno zato pa brezkompromisni Jugoslo* vani.
Ali smo tisti, ki stopamo na plan!
Naša prsa so tu, naše pesti in naše mišice! Mi smo mladina in združeni borci!
Mi nismo stranka, kajti nacionali* zem je nad vsakim strankarstvom. Tam kjer se rešujejo vprašanja obstoja drža* ve in nacije, tam ni mesta za drobne pro* bleme.
Mi nismo politična skupina, pri nas ni prostora za strankarske parasite in dlako* cepe. Za nas obstoji samo ena edinstve* nf! politika in ta je nncionalna politika.
Strankarski programi zahtevajo, da se rivali med seboj borijo in koljejo za korita in glavno besedo. Mi pa imamo pred očmi druge svete naloge, da ohra* nimo to, kar je bilo ustvarjenega s toli* kimi žrtvami in krvjo. To naj si zap&m* nijo prav vsi zaplotniki in zapečkarji!
Vsem onim, ki hočejo mirno življe* nje v edinstveni jugoslovanski državi, vsem onim, katerim je ideja nacionalizma čez vse, vsem onim\, ki se zavedajo po* mena žrtev, ker so se sami vedno žrtvo* vali in so tudi v bodoče pripravljeni, da se žrtvujejo, vsem onim, katerim je edin* stvo Jugoslavije najvišja in najdragoce* nejša dobrina, vsem tem velja to naše iz* pričevalo. Vsi tisti, ki ste bili poklicani v gornjih vrsticah »v z b o r !«
Vsem onim pa, ki rovarijo proti edin* stvu jugoslovanstva, ki se na naš poziv še ne bodo streznili, ki s svojo staro mi* selnostjo zastrupljajo mladino in sami sebe, vsem tem pa velja naš gromovit glas: Mi smo generacija, ki ne pozna kompromisov, na našem pohodu nas ne bo zaustavila nobena zapreka. Kdorkoli se bo postavil pod naše pete, ga bodo zdrobili trdi koraki naših borcev.
Mi smo tisti, ki smo se združili v enem samem načelu: Ali naj bo Ju* go sl a v i j a ena edinstvena in nedeljena država ali pa je sploh ne bo, ker bo izginila v krvi.
To smo mi, ki ne poznamo zaprek, ki nismo plašljivi, marveč smo vedno pripravljeni žrtvovati vse za izvrševanje oporoke onih, ki so svoje življenje dali za ujedinjenje naše domovine, in ki nam iz grobov kličejo:
»Čuvajte Jugoslavijo!«
,a& &
Pri kralju
Dne 22. avgusta t. I. me je poklical Njeg. Veličanstvo n a š K r al j v avdijen* co na Bled. Polurna avdijenca mi ostane v neizbrisnem, najblažjem spominu.
Spoznal sem v našem velikem Go* spodarju moža, ki je prežet velike, srčne ljubezni za dobrobit svojega naroda in države.
Zaveda se dobro v kako težkih raz» merah živimo — toda z neupogljivo vo* Ijo hoče dovesti jugoslovenski narod in svojo državo k notranji konsolidaciji in blagostanju, k zunanji veličini in slavi. Da bi se pač mi vsi zavedali velikih misli in želja svojega od Boga nam danega vla* dar ja — prvega, na j večjega Ju* goslovena.
»Božja previdnost nas je združila! To nam bodi veliko znamenje na nebu!«
— je govoril preroško veliki vladika ju* goslovenski par dni pred svojo smrtjo dr. A. Mahnič.
»Mi pa, ki smo seme izkrvavelega naroda — po besedah velikega Jugoslo* vena dr. Kreka — mislimo samo eno, ka> ko bi posvetili vse svoje moči veličini mlade države, veličini Jugoslovenov.«
Kar je Bog, kar je velika naša skupna ljubav, kar so potoki bratske krvi in trp* Ijenja združili — to ostane in bo ostalo nerazdružno, v e ko vit o u j e d i n j e n o.
Močna, nerazrušna, vidna vez med nami pa je naš veliki vladar in gospodar
— Aleksander I.
Bog čuvaj Kralja!
Bog čuvaj Jugoslavijo.
JANKO BARLE, župnik.
Ljud. Potočnik:
Vzgoja nam bodi prva potreba! *
Koliko je pojavov v našem javnem življenju, ki se ne zlagajo z nazori obče morale in so v disharmoniji s pojmi nacije, s pojmi človečanstva in ki ustvarjajo zle razmere ne le v odnošajih do posameznika, ampak povzročajo tudi težke motnje predvsem v splošnem socializmu. Takih pregreškov so večinoma krivi ljudje, katerih prizadevanje je začetek in konec njih osebni materializem. Nasprotno pa moramo zopet ugotoviti, da se na obzorju našega javnega življenja kot svetle luči, da, kot solnca, pojavljajo osebnosti, ki v globokem čuvstvovanju in v pravem pojmovanju odnošajev in medsebojnih vezi do svojega bližnjega uravnavajo vse svoje mišljenje in vse svoje udejstvovanje v smeri potreb nacije, potreb človeštva kot celote in zapostavljajo svoj osebni jaz v prospeh nacije, v blagor človeštva.
Ako gremo vsem tem pojavom do dna in ako hočemo priti do izvora silam, ki se nam predstavljajo kot začetni, kot prvobitni in ustvarjajoči elementi za tako in enako udejstvovanje, najdemo, da so vse te sile črpale svojo življenjsko moč iz činjenic, ki so v dobi razvoja in rasti teh osebnosti značile njih vzgojne smernice, oziroma iz okolnosti, ki so sploh predstavljale njihovo vzgojno obeležje.
Da je to spoznanje vkoreninjena narodna zavest, nam je dokaz rečenica:
»Slaba vzgoja je slabih časov mati.«
In današnje mizerne svetovne razmere, ali ni tem mati slaba vzgoja?!
V	splošnem se poudarja, da so težave današnjih dni posledice vojne. Ali kaj pa jc vzrok vojnam, kot povzročiteljicam tega na-
šega zla? Ali nimajo vojne — to strašno človeško gorje — v bistvu svoj spočetek v slabi vzgoji?
Resnice so večne in tako je večna tudi resnica, ki jo poudarja naš pesnik Simon Gregorčič:
»Za vse je svet dovolj bogat, in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.«
In da nima ta resnica danes tudi med nami svojega veselega domovanja, kaj je temu drugega krivo, kakor protinarodna vzgoja preteklih dni, ki nam v dobi naše rasti in našega razvoja ni nudila potrebne hrane za pojmovanje in spoznanje našega krvnega bratstva in za vse ono, kar bi na podlagi tega pojmovanja in spoznanja v nas samih mora-
lo	zrasti. Kako vzvišeni so tedaj cilji in kako plemeniti so napori našega Sokola, katerega naloga je predvsem udejstvitev ideje bratstva in ki mu pač že samo vsled tega po vsej pravici gre naziv »viteška organizacija«.
In žalostna politična trenja med nami Jugosloveni v naši lepi in bogati, komaj pridobljeni domovini! Ali ni v glavnem bistvu tudi vse to posledica naše, v nacionalnem oziru brezvzgojne preteklosti? In koliko ie to za nas že rodilo zla, koliko težkih, da, naravnost usodepolnih preizkušenj je moral vsled tega naš narod prestati, in koliko bridkega trpljenja smo morali po vsem tem prevzeti nase! Koliko neprecenljivih narodnih dobrin se je zapravilo v usodnem nepojme vanju naših medsebojnih nacionalnih dolžnosti! In mati vsem tem in drugim slabim pojavom je naša bivša vzgoja.
Da se tako razmere i v tem pogledu, kakor tudi v pogledu naših ostalih javnih zadev zboljšajo, in da tako v to svrho ustvarimo kar najboljše pogoje, hoče naš list posvetiti vso pažnjo tudi vzgojnim vprašanjem ter tako javnost kar najbolj zainteresirati na praktičnem reševanju vzgojnih problemov. S tem hočemo pred vsem doseči to, da se bodo starši v povečani meri zavedali svojih vzgojnih dolžnosti in s tem tudi soje težke odgovornosti napram svojemu mlademu zarodu, napram rastočemu novemu rodu. Hočemo, da se naša mladina vzgoji v značajne, nesebične, za obči blagor žrtev zmožne, verne Jugoslovane, da postane tako naš narod zmožen za pravilno pojmovanje in razumevanje tudi idej človečanstva sploh, ter vabimo k temu važnemu in težavnemu delu vse, ki se čutijo v to poklicane in so dobre volje.
Kaj pa gospodarski zločini?
Živimo v najtežji krizi, ki ne terja prav nič manj in manjših žrtev, kot jih je terjala svetovna vojna. Ta kriza je morala nastopiti kot reakcija na vse one norosti, ki si jih je privoščilo človeštvo od začetka svetovne vojne dalje. Propadle so stare, na videz nedotakljive avtoritete, propadel je celotni kulturni, socialni in zlasti gospodarski ustroj človeške družbe, ki se je znašla naenkrat v blaznem vrtincu nepredvidenih in nepričakovanih perturbacij, iz katerih si ni znalo in moglo poiskati izhoda. Posledice tega stanja so se čutile zlasti v notranjem življenju držav in narodov ter v odnosu naroda do države. Ni čuda, da je ustvarila večina držav izredne zakone za svojo lastno zaščito, da brani sebe proti lastnim državljanom in jim preprečuje destruktivno delovanje. Toda ta zaščita je bila in je tudi pri nas mišljena le proti političnemu destruktivizmu, ne pa tudi proti gospodarskim zločinom, čeprav upli-vajo ti še mnogo bolj destruktivno kot politični.
Kaj je gospodarski zločin, oziroma zločin proti gospodarstvu naroda in države?
Kdor krade, goljufa v običajnem smislu besede, ta pride pred redno sodišče in prejme svojo kazen. To je samoobramba človeštva proti zločinskim tipom na eni, poskus pobolj-šanja na stranpota zašlih nesrečnežev na drugi strani. Od teh zločinov se razlikujejo zločini na narodnem gospodarstvu i po subjektu i po objektu. Tam navadni zemljani, ki se včasih celo le v skrajni sili spozabijo, tu večinoma pripadniki zgornjih desettisočev, ki zavzemajo odlična in dobro plačana mesta v javni upravi, denarnih zavodih ali velikih podjetjih — tam je prizadeto imetje posameznikov, tu pa je prizadeto imetje neomejenega števila onih, ki vzdržujejo javne uprave s svojimi prostovoljnimi ali neprostovoljnimi prispevki, so zaupali svoj težko zasluženi denar denarnim zavodom, ga naložili v delnice podjetij, oz. navezali na drug način n. pr. kot delavci in uradniki svoje eksistence na obstoj teh podjetih. Tam zločin nad posameznikom, tu zločin nad skupinami.
Naštevanje gospodarskih zločinov je nemogoče, sledi le par primerov. Pljačkanje državnih in sploh javnih sredstev ter izrabljanje teh sredstev v samopašne svrhe je postalo nekaj vsakdanjega. V povojni dobi se je javnost navadila na velike korupcijske afere, ki jih je bilo v vseh državah več ko dovolj. Zaključki takih, včasih 100 milijonskih afer so pa bili večinoma čudni. Javnost se je nekaj časa razburjala, afera pa se je počasi razblinila in je ni bilo več. Vse je pozabilo nanjo, oni, kojih imena so se imenovala pred kratkim še z ogorčenjem, so hodili naenkrat zopet dvignjenih glav in uživali splošno spoštovanje. Koliko pa je bilo afer, ki iz višjih ozirov sploh niso smele v javnost? V veliki večini so ostali storilci nekaznovani. Morda so zgubili svoje mesto, obdržali pa so svojo svobodo in — svoj — denar.
To je najsirovejši način gospodarskega zločina, so pa drugi načini, ki jih naš otopeli čut za moralo prenese brez večjega odpora, pa niso za narod in državo prav nič manj nevarni.
Zločinec nad narodnim gospodarstvom je oni, ki pomaga tujemu kapitalu, da dobi v svojo oblast nacionalno premoženje. Dotok tujega kapitala je potreben, vrši naj se pa javno in korektno, naj oplaja narodno gospodarstvo, naj pa ne bo pijavka naroda. Koliko velikih podjetih se nahaja danes v tujih rokah. Kljub ogromnim zaslužkom tirajo cene navzgor, mezde navzdol, predlagajo državi bilance z izkazano zgubo ali malenkostnim dobičkom. Čeprav so taka podjetja leta^ in leta polnila žepe svojih delničarjev, družabnikov in ravnateljev, prevale prvi padec v konjunkturi na konsumenta in delavca. Preden še začutijo pravo krizo, že zmanjšujejo mezde, že mečejo delavstvo na cesto. Isto podjetje pa vzdržuje kljub krizi svoj aparat upravnih svetnikov, direktorjev in višjih uradnikov, za ta aparat je dovolj denarja na razpolago. To je zločin, tako postopanje spravlja delavstvo v obup in ga zavaja v komunizem. Če delavec v obupu izreče nepre-' vidno besedo, je kaznovan, češčen in spoštovan pa je oni, ki ga je vrgel na cesto in pognal v obup. Drug primer:
Denarni zavod propade, delničarji in vlagatelji zgube ogromne zneske, vse pa se zaključi v najslabšem primeru s par časnikarskimi noticami. Če je bila sploh uvedena preiskava, konca brez vsakega efekta. Prav, toda, kam je šel denar, kdo je zakrivil polom? Ali niso zločinci oni, ki so vodili zavod kljub pasivnosti dalje do njegovega popolnega razsula, rešili pa svoj denar, falzificirali bilance in predstavljali zavod kot trden in soliden, čeprav je bil že davno pasiven, delali še vct*-no bučno reklamo za zavod in izvabljali denar iz žepov varčevalcev? Kdo od teh gospodov je bil kdaj kaznovan? Oskubljeni vlagatelji so se zgražali, sestavljali upniške od-
Z obhodov
IZ RIBARSKE MREŽE NA LJUBLJANICI POD TROMOSTJEM
Teden slovenske knjige. Če se sprehajaš v »tednu slovenske knjige« po beli Ljubljani in se zanimaš za novejši slovenski tisk, naletiš na prav čudovite stvari. Na stari promenadni ulici n. pr. se ustaviš pred izložbenim oknom »narodnega« podjetja in občuduješ 100% nemško izložbo. Pa ne misli, da boš našel kako učeno, znanstveno čtivo, ne ne, vse kaj drugega, le poglej! Korak ti obstane pred knjižnico (pravijo, da je tudi »napredna«!). Med 153 izloženimi knjigami najdeš 17 slovenskih, ostalo pa je čisto pristni nemški šund. Sicer pa kaj bi ti še pravil, pojdi sam in pridi mi povedat, kje se prodaja jugoslovansko leposlovje? Pa ne pozabi vzeti »laterne« s seboj!
Ko ptičica na tuje gre... Naše nadebudne hčerke in hčerkice, dika slovenskih narodnih dru; žin, se je vrnila dobro napitana iz avstrijskih de; kliških institutov. Pa res, imenitno izgledajo, tako okrogle, kakor je bilo moderno nekdaj v starih časih. Ja, ja, arzen je dobra stvar! Pravijo, da brihtni Oberštajerci tudi konje krmijo z njim. Če tudi osle —• nisem mogel ugotoviti, zelo verjetno pa je. In kako jo udarijo po nemško, neverjetno. Pa kako poniževalno gledajo na nas jadne Balkance. Če te radovednost tako muči kakor je mene, kar v Tivoli, prijatelj! Če pa hočeš podrobnosti, te v vsem poduči vodilni slovenski dnevnik v inserat; nem delu. Neki dijakngodrnjači so raztrobili, da delajo oblasti ovire pri studiranju v inozemstvu. Pojdi, podji, paperlapap! To so vendar specialni zavodi za vzgojo poturic in afektiranih gosk, teh menda v naši državi vendar še nimamo. — V redu!
Najfinejše surovo maslo. Sijajna beseda »Ta; felbutter« je našla tudi mesto v inseratnem delu nekega ljubljanskega dnevnika, kjer lahko čitaš tudi zvočno besedo »Abbazia«.
Aktualnost. Ko se je vršil v Ljubljani sokolski izlet ni črhnil tovariš gornjega vodilnega sloven; skcga lista niti besedice o tej vsekakor pomembni jugoslovanski prireditvi, pač pa je v mastnem tisku poročal o slavnosti nemčurskega »Mannergesang; vereina« v Mariboru. — Tudi način nacionalne vzgoje!
Ali veš? Da se v najbolj »otmenih« ljubljan; skih lokalih »ex catedra« prepevajo nemški šla; gerji? Da je v prvovrstni ljubljanski restavraciji uradni jezik v kuhinji — nemščina? Da se izdajajo znanstvena dela slovenskega učenjaka v nemščini, mesto v srbohrvaščini? Da nekatere pripadnice slo; venskega narodnega ženstva celo na narodno; obrambnih prireditvah nemškutarijo? Da imamo slovenske gospodarstvenike, ki trdijo, da bomo morali uvažati nemške korespondente, da bomo smeli naročati nemško blago?
MARIBOR
Ciorica, Trst, Celovec, Reka bi bila danes naša mesta, če ne bi pri prevratu triumfiralo mevžarstvo slovenskega hlapca, ki je tisoč let roboval tujcu. Zanašali smo se na druge, sami pa vrgli puške proč in bežali domov za peč ter se pri harmoniki in vinu navduševali za neko imaginarno republiko z 12 milijoni predsednikov. Zato smo dobili za; služene udarec.
bore in grozili na levo in desno, dokler se pač niso pomirili in utaknili v svoje žepe beraške kvote iz konkurzne mase. Ubogi vlagatelji so bili brez denarja, krivci so si pa poiskali drugih mest za nadaljno plodonosno delovanje in udejstvovanje.
Enaka pravica za vse, nekdo pač mora plačati, razumljivo plača vedno bedak. Ko je bilo bedaku takih stvari preveč, je v svoji neumnosti kaznoval zopet predvsem samega sebe. Postal je nezaupen napram vsem, vsi denarni zavodi so mu postali nezanesljivi in •— denar je obdržal doma ter ga drži še danes. Ta ubogi človek škoduje sebi in državi, toda to dela iz naivnosti in zbeganosti; vprašanje je le, kdo ga je spravil tako daleč.
Kriza bi bila znatno manjša, če bi se ne bilo izvršilo toliko in tako okrutnih zločinov
Samo Ljubljana in Maribor sta danes naši večji mesti, katerim bi morali po tem strahovitem porazu posvečati pažnjo, kakor mati otrokmedincu. Toda moti se, kdor to verjame. Ljubljana še mo; goče čuti v neki meri skrb naše celokupne javno; sti, toda Maribor je popolnoma navezan na svojo lastno silo. Navzlic temu je napredek očiten in kdor je poznal Maribor pod nemškim gospodstvom, ve pravilno ceniti napredek našega mesta.' Ven; dar pa bi morala biti dolžnost celokupne sloven; ske javnosti, posvečati tej naši severni slovenski »Marki« več brige in ljubezni.
Maribor je bil nekdaj viden znak, kamor je segala ekspanzija nemškega fevdalstva. Čeravno je mesto, prvotno nemški grad, ležalo na ozemlju, ki je bilo še takrat slovensko čez celo Štajersko do bližine Dunaja, je bil Nemec tako drzen, da je celo slovensko ozemlje zavojeval kratkomalo na ta način, da ga je premrežil z gradovi svojih plemičev, ki so našli v našem dobrem krščanskem ljudstvu najvdanejše podložnike. Maribor je bil nekako tista meja, kjer sta se v bližini križali dve po mentaliteti slični si sili — nemška in madžar; ska. In usoda je hotela, da sta ti sili gospodovali tako dolgo, da sta ponemčili in pomadjarili vse slovensko ozemlje do bližine tega mesta. Kaj ču; da, če so Nemci po prevratu napeli vse sile, da bi dobili tudi to mesto. Okorajženi po uspehih, da so dobili Celovec, Beljak in Radgono, bi bili ne; umni, če ne bi nadaljevali akcije za pridobitev Maribora.	^
General Maister ga je rešil! S peščico pomoč; nikov!
In drugi?!
Zgodovina bo odkrila, kako stramotno ulogo je igrala slovenska javnost v borbi za Maribor, le bolj kakor v borbi za Koroško.
Nič čudnega, če bi zgubili tudi Maribor. Ka; kor je naša javnost prebolela izgubo ostalih na; ših mejnikov, Gorica, Trst, Celovec, Reka, bi pre; bolela tudi še Maribor. Bilo bi pač manj jeze, uri; ge in zavisti. Saj bi ostala še Ljubljana. In to ven; dar Slovencu zadostuje v vsakem oziru. To vi; dimo danes, ko se tako malo brigamo za naše meje. Drugo največje slovensko mesto, katero smo tako težko rešili iz požrešnih krempljev »prema; gane« Avstrije kot »zmagovalci«, ne uživa pod; pore, kakršno bi zaslužilo.
In vendar mesto napreduje. Ne tako vidno in bohotno kakor Ljubljana. Z lastno silo. Deset; letnico osvobojenja smo obhajali ponosni in raz; igrani. Sestra Ljubljana je takrat zatajila svojega brata. Oficielna stran države je strogo namignila: ne se preveč veseliti in radovati, to bi razburilo sosede. Ostanite skromni in ponižni, ker le to vam pristoja. In so vsi stali ob strani. Vojska ni smela sodelovati. Navzlic temu nas je 30.000 bilo skupaj, ki smo sklenili, da Maribor mora naprej, četudi trnjevo pot.
Vsestransko demontiranje ga ni ubilo. V na; domestUo so se domače sile podvojile. Res je, da bijemo trd boj, ker je mesto polno neslovenske navlake. Staro nemčurstvo še ni izginilo. Našli so se specialisti, domači in izven naše države, ki da; jejo neozdravljivemu paralitiku uspešne injekcije. Tuja in v nacionalnem oziru nam nenaklonjena industrija se uspešno in bohotno širi. 2 njo pri; romajo številni ravnatelji, uradniki in nastavljenci, ki so prvotno »lojalni«, ko pa so se vsidrali in do;
nad narodnim gospodarstvom in narodnim imetjem. Če spada na vislice nesrečnež, ki je uničil eno človeško življenje, je treba tembolj izločiti iz človeške družbe vse one, ki uničujejo stotine in stotine eksistenc, jim pijejo kri do zadnje kaplje in jih vržejo nato na smetišče — vse one, ki rušijo iz same sa-mopašnosti gospodarske institucije, jih diskreditirajo v očeh naroda in vzbujajo nezaupanje v onem narodu, ki ni toliko razsoden, da bi znal ločiti dobro od slabega in prenese vcepljeno nezaupanje tudi na nedolžne. Vsi ti škodljivci spadajo pred sodišče za zaščito države, kajti oni so največji sovražniki naroda in države. Malenkostna korektura ozir. dopolnitev že obstoječega zakona zadošča. Čim bo narod videl dosledno izvajanje tega zakona, bo pomirjen in bo zopet zaupal zdravim podjetjem in zavodom.
bili potrebne »zveze«, postanejo drzni in oholi. Diktirajo cene in izkoriščajo naše delavstvo. Ko; pičijo rente, katere uživajo široko razpredene nem; ške industrijske familije v Avstriji, Nemčiji in Češki. Pri nas ostane bore malo. Kvečjemu stari nerabni stroji, staro železo. Naša kultura pri veh elementih ne najde podpore. Slovenska knjiga in umetnost tu nimata pristopa. Trgovina? Sedeš v luksuzni avto in se pelješ v modni salon na Du; naj. Pri nas se kupi samo nekaj za želodec, ko je pa tako vse poceni.
Pa se borimo dalje in upamo, da bomo po; časi predrugačili vse to. Nemara bi kmalu, če bi ne bilo toliko zaprek pri lastnih ljudeh, pri tako zvanih »zvezah«. Obupamo pa ne. Najprej hoče; mo gledati, da bodo nastavljenci naši ljudje. Tudi za ravnatelje so Slovenci izredno sposobni. O vsem tem se bodo morali tujci prej ko slej prepričati. Zato se bo Maribor razvijal v lepo slovensko me; sto, ker mi hočemo tako. Zahtevamo pa, da nas podpira celokupna javnost, uradna in privatna. Košček zemlje, katerega smo rešili po prevratu, mora biti res naš. In v tem si moramo biti edini vsi, na severu in na jugu.
NEKAJ POLPRETEKLE IN SEDANJE ZGO= DOVINE IZ ŠT. ILJA V SLOV. GORICAH
Kraji ob severni državni meji — sv. Duh, sv. Jurij ob Pesnici, Svečina, Št. lij, Ceršak, Selnica ob Muri, Sladki vrh, Trate, Cmurek — so znani ne le po svoji divni lepoti in rodovitnosti, s katero jih je narava obilno obdarila, nego še bolj po svoji zgodovinski nalogi v boju med germanstvom in slovanstvom, ki se je z vso ljutostjo razvnel zadnja desetletja pred svetovno vojno na tem ozemlju. Tu sta trčila skupaj in merila svoje sile 70 milijonski nemški narod in pa mali komaj pol; drugi milijonski narodič slovenski. Ob strani sil; nega nemštva je stal tudi ves uradni aparat stare cesarske Avstrije.
V	tej neenaki borbi je seveda moral polago; ma popuščati slovenski živelj; kajti fizični, mo; ralni in gospodarski premoči germanstva ni bil kos. Nemški del Avstrije in cela Nemčija je vrgla velike kapitale v Slovenske gorice in v Dravsko dolino, da zlepa ali z grda odkupi slovensko zemljo in jo naseli s protestantskimi kmeti iz Nemčije. Pred 25 leti so Nemci to akcijo dejansko izvršili in posejali v Št. liju in njeni okolici nekaj desetin nemških kolonistov, ki so morali biti protestantov; ske vere, da jih ne bi slovenski katoliški duhovnik narodnostno okužil. Veljali so kot nemško jedro, okrog katerega se mora vse ponemčiti.
Takemu nasilju so pomagale avstrijske oblasti, ki so nastavljale samo nemške uradnike, podelje; vale obrtniške koncesije le Nemcem in nemčur; jem, zavedne Slovence pa preganjale in zapostav; ljale. Iz slovenskih gospodarjev so postali hlapci; revni in odvisni viničarji na svoji prejšnji lastnini, izgubili so vsako odporno moč in se udali v svojo suženjsko usodo. Predvojna Avstrija je zapostav; ljala slovensko ljudstvo v gospodarskem in pro; svetnem oziru, ni mu dala ne strokovnih ne narod; nih šol, zato je pa nemško šolsko društvo Šulfe; rajn ustanavljalo med Slovenci nemčurske šole, kjer so se vzgajali naši otroci za odpadnike in ja; ničarje. Drugo nemško napadalno društvo. Zid; marka, je odkupovalo slovenska posestva, nase; ljevalo nemške koloniste, podpiralo nemške obrt; nike in trgovce ter zidalo nemške prosvetne do; nove. Tej vsestranski ofenzivi se je naš narod moral umikati korak za korakom, le Št. lij je kiju; boval silnemu navalu kakor nepremagljiva trdnja; va. Iz te žalostne dobe slovenske narodnostne zgo; dovine blestijo kakor zvezde na temnem nebu ne; pozabna imena neustrašenih borcev župnika Kele; mine in zavednih kmetov Frajhama in Hauca iz Št. lija in Ceršaka. Slava in večna hvala gre tem možem, da Št. IIj ni popustil niti za las.
Ves naval Nemcev na slovensko severno mejo je bil protinaraven in zidan na stekleno podlago, zato se je ustavil ob nezlomljivi sili slovenskih borcev in se ob koncu vojne sesul s cesarsko Avstrijo vred.
Ostalo je le nekaj drobcev in črepinj, 15 ko; lonistov in 10 nemškutarskih družin, katerih na; novo nastala Jugoslavija v prvem navdušenju in v svoji velikodušnosti žal ni znala takoj pomesti s svojega praga. Nasprotno nastavila in plačevala je proslulega pangermanskega propagatorja in bla; titelja jugoslovanskega naroda dr. Morocuttija, ki je zbral te drobce in jih organiziral v nemško manjšino. Pod Jugoslavijo so si ustvarili Nemci v Št. liju protestantovsko cerkev, ki jim nadome; šča danes prosvetni Zidmarkin dom.
Nemški uzurpatorji in slovenski janičarji so dobili kmalu nato manjšinjsko nemško šolo in sicer na pobudo jugoslovanskih šolskih faktorjev, kakor so se sami večkrat izrazili. Ta šola je na tihem hirala in se borila za svoj obstanek, ker ji je vedno pretila nevarnost nezadostnega števila otrok. Pa zopet jo je rešil leta 1926 velikodušni Slovenec, šolski faktor, ki je uvrstil v nemški ra** red učence iz slovenskih razredov in iz drugih šolskih okolišev, da doseže potrebno število učen« cev in opraviči njegov obstoj. Tudi vnebovpijoča žalitev najljubše nam osebe v državi, ki se je do« godila v nemškem razredu, ni mogla diskreditirati tega razreda.
Ob taki popustljivosti oblasti je samoumevno, da raste Nemcem greben in da dobivajo vedno večji apetit. Dr. Morocutti hodi nemoteno vsak teden iz Gradca v Št. Ilj in konferira s pastorjem, ta pa hodi od hiše do hiše ter agitira med Sloven« ci in celo med državnimi nastavljenci za vpis v nemško manjšinjsko šolo, da bi jo na ta način razširili za en razred.
Nemci so se zopet začeli zelo zanimati za slovenska posestva. Domači ljudje postavljajo v svojih oporokah Avstrijce za glavne dediče, do* mači Nemci darujejo še za žive dni svoja imanja nemškim agitatorjem (dr. Morocuttiju) in kupu* jejo, kar le morejo.
Ponavlja se zgodovina izza nesrečnih let pred svetovno vojno. Ali hočemo morda uničiti več« desetletni nesebični trud predvojnih in sedanjih narodnih borcev za jugoslovansko edinstveno misel in zapraviti najlepši kos slovenskega dela naše domovine?
ZAGORJE
Naše marljivo delovno ljudstvo preživlja hude čase. Malo kmetovalcev je pri nas, ki bi se preživ« ljali samo od zemlje. Večina je bila navezana si iskati kruha v industriji. Obrtništvo je radi sploS« ne krize in slabega zaslužka delavstva na robu propada. Apnenice so včasih zaposlovale do 200 delavcev, sedaj je zaposlenih komaj okrog 20. Les* na industrija je v popolnem zastoju, preje je do 40 delavcev imelo stalni zaslužek.
Najbolj je pa udarjen rudar, ki bo kmalu vsled bede telesno propadel. Z mesečno plačo 400 do 500 Din, ki jo prejemajo rudarski delavci, se pač ne da živeti, posebno z več otroki ne. Zato vidiš na vsakem oglu upadle obraze s katerih od« seva beda in skrb za bodoči obstanek, kajti do sedaj so delali po 15 dni v mesecu, sedaj pa po« večini počivajo. Kot vzrok se navaja, da primanj« kuje naročil. Nasprotno in dokazano je, da rudar vse preveč producira. V letih 1021 in 1922 se je za«
Ado:
Dušanu v spomin!
Dozorevajo jesenski sadovi, po rožah v vTtu se pretakajo zadnji sokovi — vse je na poti umi« ranja. V ta polni čas žetve je nenadoma udarilo kladivo z vso težo in z vso grozo, omahnila je v največjem zaletu proti soncu ptiču perot — umrl je Dušan. Iz vrta je bila izruvana roža še polna soka...	•
Pirc Dušan, prijatelj tudi Ti si odšel in še tako hitro odšel, da se niti nisi utegnil posloviti od nas, ki smo Ti bili tako blizu. Razpadel je eden velikih členov verige, ki trdno veže vzhod z zaho« dom in jug s severom.
Nisi učakal »Pohoda«, tvoj korak je zamrl še predno je bila utisnjcna njega prva črka.- Težko si čakal, a nisi dočakal te zore. še v poslednjih dneh sva govorila o tem, dasiravno Ti je že za« mirala beseda na ustih. Otroško je bilo Tvoje ve-* selje, ko si zaslutil nov dvig, ko si učakal novo zmago Nacije. Saj si bil vendar z njo z vso dušo do poslednjega utripa. Saj so Ti nasprotniki, ni jih bilo dosti, metali vedno pod noge samo eden edini veliki greh — zakrknjen nacionalist.
Težko je pisati o Tebi, o Tvojem delu in veliki ljubezni do trpečih in ukovanih. Zapisniki mnogih nacionalnih društev bodo še dolgo hra« nili Tvoje besede. Iz bogatega vira Tvojega dela bo zajel marsikdo, vedno boš vzor vseni, ki sto« pamo po tej poti. To Tvoja dela ne bo zamrlo.
In danes, ko počivaš tam gori, nam je hudo. Pokriva te domača prst, tista zemljica, katero si tako ljubil in spoštoval. Saj si vsako prosto minu« to preživel zunaj, kot vnet planinec in smučar si prebredel doline in se vzpel na mnoge vrhove: Naj Ti bo lahka ta naša zemlja! Mi Ti pa bomo zgradili v najskritejšem kotičku srca večni >po« menik prijateljstva. — Zdravo Dušane!
htevalo na odkopih 3 in 3/, vozička na delavca. Sedaj se pa zahteva po 7 vozičkov, in jih rudar zaradi bojazni, da se ga ne smatra za manj vred« nega, in da ga redukcija ne zadene, tudi pripravi. Vse drugače so bile plače rudarjev preje, ko so manj producirali. Poleg dobre plače sq imeli dra« ginjsko doklado, nabavni prispevek in družba je imela še vedno ogromen dobiček. Pri nekem obra« tu je bilo takrat zaposlenih 660 delavcev, ki so dnevno nakopali okrog 600 vozičkov premoga, pa je bil obratovodja zadovoljen. Danes ima pa ta obrat-zaposlenih 285 delavcev in izvaža 650 do 700 vozičkov dnevno. Pritisk na rudarje od strani delodajalca je neznosen, zato ni čuda, ako je med njimi zopet nastalo nerazpoloženje proti udejstvo« vanju v raznih društvih in da vso krivdo neznos« nih socialnih razmer pripisujejo merodajnim kro« gom, ki vse premalo zaščitijo ono delavstvo, ki je 8. 11. 1931. izvršilo svojo dolžnost, preveč se pa ščiti inozemski velekapital.
Narodna zavednost in naše delavstvo
Vprašanje, ki ga mislim tu načeti, ni novo. Že mnogokrat se je o njem pisalo, a vse kaže, da bo treba še večkrat in odločneje pisati, če hočemo tudi tu doseči zboljšanje.
Kaj rado se poudarja, da je naš delavec sam po sebi naroden in tedaj tudi narodno zaveden. In so tudi voditelji gotovega delavskega pokreta, ki se trkajo celo na prsa, češ, delavci smo še preveč narodno zavedni in nam ni treba organizacij, ki bi nas učile nacionalizma. Te organizacije služijo tujcu in morajo po svojem programu tako učiti in govoriti. Vprašanje pa nastaja, če imajo delavci od takega nauka kaj koristi in če so po teh trditvah res narodno zavedni.
Evo nekaj dokazov. Širom naše ljube domovine imamo mnogo industrijskih podjetij.
V	vseh so na vodilnih mestih tujci, predvsem Nemci. Naše govorice ne poznajo. Jo ne rabijo, pa četudi so že desetletja med nami. Naš delavec skrbi za to. Naš delavec sc namreč trudi in potrudi, da se nauči vsaj toliko nemščine, da se bo lahko prikupil im-portiranemu tujcu. To dela sicer čast — hvala za tako čast — našemu delavcu, da zna en jezik več, toda na drugi strani pa pokaže tujcu vso svojo narodno mlačnost in hlapčevstvo. In tujec takih ljudi ne spoštuje. Primerov o tem smo imeli in jih imamo na stotine. In kjer ni naš delavec sam pokazal tega hlapčevstva in se silil na starost govoriti tuj jezik, je tujec sam poskrbel za to. Ni malo slučajev, da so delavci morali na cesto, ker niso hoteli razumeti jezika nemškega predpostavljenega. In je revež ostal osamljen, ker so se mu tovariši smejali, češ, pa bi se naučil onih par besed.
Večkrat sem že dejal, da smo Slovenci v svoji notranjščini tako mehki, zraven pa tako mlačni, da bi se pri nas brez bojazni lahko naselil vsak Kitajec ali Japonec, ne da bi ga pri tem bolela glava, ker ne zna našega jezika. Naš delavec bi sc v par dneh naučil tudi tega jezika in pokazal pri tem višek »kulture«. Naš delavec pa pri vsem tem tako rad pozablja, da mu vsak tujec prinaša le košček črnega in trdega kruha, medtem ko pride k nam in si vzame največji kos lepega, belega in maslenega kruha.
O ja, preveč smo narodno zavedni in nam ni treba zato nacionalnih organizacij, da bi nas vzgajale. To se upajo trditi nekateri laži apostoli delavstva. In pri tem kažejo na delavce drugih narodov, češ, poglejte jih, so tudi internacionalno organizirani, pa jim nihče ne odreka nacionalne zavednosti. In tu, vidite, leži ves problem, ki sem ga načel.
Prav rad bi namreč videl, kako bi se počutil naš človek, ki bi imel to srečo, da bi prišel, recimo v Avstrijo ali Nemčijo na odgovorno mesto v tovarno in 'zahteval od dc-lavcev, da govorijo z njim slovensko. Vzlic temu, da pripadajo ti delavci internacionali,
bi se v tem delavstvu rodil odpor in ne verjamem, da bi naš človek sam našel pot skozi vrata. Nagnali bi ga in sicer z vso upravičenostjo, ker bi bil užaljen njih narodni ponos, nagnali bi ga, ker se je drznil žaliti nemštvo.
Pri nas pa je vse drugače. Vsakdo nas sme žaliti v našem narodnem ponosu. Dovolj je, da nam ponudi skorjo črnega kruha in že si lasti pravico, da nas sme po mili volji ozmerjati in zahtevati od nas karkoli. Ne tako drugod, kjer imajo veliko več narodnega ponosa. Če proti temu vstanemo in se buni-mo, pa pridejo krivi apostoli in pravijo, da smo nacionalno prenapeti in nas tudi apo-strofirajo s fašisti. Po ideologiji krivih prerokov med našimi delavci bi nas smel vsak tujec poniževati po mili volji, mi bi pa morali molčati, sicer bi bili nacionalni prcnapeteži.
V	tujih državah pa bi bili zopet mi nacionalni prenapeteži, če bi zagovarjali svoj jezik in silili druge, da se ga priuče. Ne, taki pa ne smemo biti, če hočemo pokazati, da smo zrel narod in da smo vredni velikih žrtev za našo nacionalno svobodo.^
Pa ne samo to. Še druge slabe strani so, ki kažejo našo narodno mlačnost v delavskem pokretu. Prav te dni mi je prišla v roko članska knjižica gotove delavske organizacije, ki ima svojo centralo v Beogradu — Prav za prav podcentralo, ker je centrala v Amsterdamu — in podružnice v več krajih države. In kar verjeti nisem mogel temu, kar setu videl. Izkaznica v treh jezikih. V našem, nemškem in madžarskem. Krasno spričevalo narodne zavednosti. Vprašam se samo, če imajo tudi na Dunaju, Berlinu in Amsterdamu v več jezikih izstavljene izkaznice in če je med njimi tudi naš jezik. Ne verjamem, da bi bil, ne, gotovo ga ni. In če bi vprašal, čemu ne, mi bo gotovo kdo izmed teh krivih prerokov odgovoril, da to ni potrebno, ker je slovenski narod kulturen in zna vsak delavec tudi nemško. Lop znak kulture to. Znak suženjstva in hlapčevstva, ne pavznak kulture in narodne zavednosti.
Te rak rane na našem narodnem telesu bo treba odpraviti. Taki znaki »kulture« ubijajo ponos in ugled naroda. Ne smemo dopustiti krivim prerokom, tla nas v takem znamenju kulture prodajajo tujcu in nas zasužnjujejo. Take krive preroke, ki imajo na jeziku narodno zavednost, pa vzgajajo naš rod v narodni mlačnosti, moramo nagnati. Vzeti jim moramo vsako priliko, da odtujujejo naš delavski stan od naroda. Ti krivi preroki so v službi tujca. Oni mu služijo za dobiček in pozabljajo pri tem, da so narodne izdajice. Zato jih mora naš delavec nagnati in pokazati, da hoče biti tudi nacionalo svoboden in na svojih tleh svoj gospod. Naše delavstvo se mora okleniti nacionalnih organizacij.
Ena takih organizacij je Narodna odbrana. Imamo pa tudi čisto nacionalne strokovne organizacije, ki vzgajajo delavstvo v strogo nacionalnem duhu in te organizacije delajo roko v roki z Narodno odbrano. Združene bodo te organizacije znale dvigniti svoj glas za odpravo suženjstva in za popolno svobodo jugoslovanskega delavstva. Zato naj naš delavec nima pomislekov in naj vstopi v vrste onih, ki delajo za nacionalno svobodo našega naroda. Narodna odbrana sprejme v svoje vrste vsakogar, ki izpoveduje čisti in pravi nacionalizem. Narodna odbrana bo posvečala svojo pažnjo tudi našemu delavstvu in nudila ob vsaki priliki svojo pomoč tam, kjer bo potrebna. Nujno potrebna pa je v vseh tovarnah Jugoslavije. Tam bo treba enkrat pogledati in odpraviti suženjstvo, ki je sramota našega naroda in našega delavstva.
Naše delavstvo pa naj pokaže svojo zrelost in nrodno zavednost, nažene naj krive preroke in postane svobodno in od tujcev neodvisno.
Ne pozabimo nikdar, da kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti!
Primorske novice
Goriške novice. Vojaški manevri, ki so se vršili letos vzdolž cele Jugoslovanske meje, so za nami. Opustošena polja, vinogradi in sadovnjaki, to je čista bilanca našega kmeta v teh dneh. Vo« jaki, radi zmanjšane racije, sestradani in brez vsa« kih sredstev, so obnavljali ono žalostno sliko, ki smo je bili vajeni med svetovno vojno. O kaki od« škodnini ni govora. Kdor je poskušal osebno ščititi svojo lastnino se je izpostavljal smrtni nevarnosti, posebno v krajih kjer je bivakirala proslula trža« ška »Brigata Sassari«. — Med letošnjim poletnim odpočitkom se je vaš poročevalec mudil v gornji soški dolini in prišel v stik z vojaki. Le ti so pri« povedovali žalostne stvari. V Umbriji, kjer se je nahajal eden izmed njih, ljudstvo dobesedno stra« da. »Ko sem pohajal zvečer na stražo,« tako je pripovedoval stasit Lombardije, »je prišla kopica domačih fantov, 25« do 30«letnih, ter me — per carita — prosila za komadič kruha. Nekateri že po več dni niso ničesar zaužili. Tudi otroci mole« dujejo in beračijo po vojašnicah za kruh. Še tako stara in umazana skorjica jim gre v slast. V de« želi, kjer je vladalo pred časom še relativno blago« stanje, se danes preživlja ljudstvo s paradižniki in čebulo.« — K letošnjim pomorskim manevrom je vojaška oblast vpoklicala tudi večje število rezer« vistov, ki so se priglasili v tako velikem številu, da so jih morali s silo odpraviti zopet v domače kraje. Priglasili so se letniki, ki sploh niso bili vpo« klicani. Nič čudnega, želeli so si vsaj za kratko dobo biti preskrbljeni s hrano. — Nasilna politika fašizma, ki je med vojaškimi manevri nekoliko po« pustila, je pričela z novimi šikanami. Tako je v Vipavi še vedno podestat človek, ki je že več me« secev preživel v norišnici. Terorizira tržane na naj« ogabnejše načine. Kadar se mu zljubi pokliče v pi« samo domačine iz inteligenčnih krogov, prične s psovanjem in klofutanjem. Pri tem se ne ozira niti na stan niti na starost. Karabinjerji, ki imajo še nekoliko človeškega čuta se zgražajo, vendar so popolnoma brez moči. — Fašistične tolpe še vedno požigajo javne nasade, nato pa priganjajo ljudi k gašenju z bikovkami in pestmi.
Gorica propada. Gorica, eno najlepših naših mest, ki je pred vojno cvetelo, ker je bilo središče vseh goriških Slovencev, propada danes v vsakem oziru. Ljudstvo se izseljuje in beži pred bedo. Mnogo hiš je praznih in lastniki iščejo zaman na« jemnike, pač pa morajo plačevati visoke davke. Trgovci zapirajo svoje lokale, ker ne prodajo ni« česar. V eni sami ulici via Carducci (Gosposka ulica) je zaprtih 17 trgovin. Vse to so posledice blagodejnosti fašističnega režima v »osvobojenih« pokrajinah.
Pred sodiščem radi slovenskih molitvenikov.
V	Gorici se je vršil 25. avgusta proces proti gosp. Francu Čemažarju, župniku v Opatjem selu ki jc bil obtožen, da je razširjal med svoje vernike slo« venske molitvenike in druge slovenske knjige, ki so bile zaplenjene od goriške policije. — Ker so se vse zaslišane priče izjavile v prid obtoženca, je bil gosp. župnik oproščen.
Bazovica ječi. Niso bile zadosti bazoviške žrtve iz 1. 1930. še je treba novih. Pred kratkim je bilo aretiranih 5 mladih fantov: Grgič Edvard, Grgič Dušan, Gruntar Danilo, Mahnič Karel in Marc Ivan. Mahnič Karel in Grgič Dušan sta bila sicer izpuščena, vendar so zadnjega tako pretepli, da je nevarno zbolel. Vzrok vsemu temu ni znan, pač pa je sigurno eno: Fašizem išče vedno nove žrtve, ki jih mora imeti, pa čeprav trpijo in umi« rajo nedolžni.
Tudi fašisti bežijo. Veliko razburjenje jc za« vladalo med fašističnimi krogi. V Jugoslavijo je zbežal fašistični »caposqudra« iz Knežaka. To jasno priča, da jc nekaj gnilega v deželi...
Ali naj tvorijo karabinjeri izjemo? V Zadru so imeli konec avgusta veliko senzacijo. Pri vasi Babindub je zbežal v Jugoslavijo karabinjer Enri« co Pierini. Razburjenje med uradnimi krogi jc biTo veliko, a tudi uradna komisija sestavljena, da ugo« tovi vzroke, ni mogla zakriti blamaže, ki so jo do« živeli oni, ki vedno kričijo kaka sreča je za Zader, da je združen z materjo Italijo.
Na zapadu nič novega
Trst, začetkom septembra 1932.
Ves svet se čudi italijanskemu gospodarstvu, ki ga vara s svojimi potvorjenimi in tajinstvenimi državnimi obračuni. Vendar je za poznavalca finančnih prilik v Italiji zadeva manj komplicirana. Zunanji državni dolgovi Italije znašajo nekaj nad 150 milijard lir. Nekaj milijard pa je tudi privatnih avtonomnih obveznosti. Fašizem ni prejel v celi dobi svojega samopaštva nobenega zunanjega posojila, notranja posojila pa je povečal za preko 25 milijard lir. Z obrestmi in amortizacijami ter delnimi odplačili kratkoročnih zunanjih posojil, ki so jih dobila posamezna mesta, se je narodno premoženje Italije zmanjšalo za približno 20 milijard lir. Letni državni proračun znaša ca. 21 milijard. Obtok bankovcev se je v zadnjih treh letih znižal od 19 na 13 milijard lir in to radi pomanjkanja kritja za večji obtok. Z uvedbo srebrnega drobiža je Italija zmanjšala zakonito kritje za 4 milijarde lir. Vsa italijanska industrija je na tleh in v rokah državne kontrole. Banke ne morejo razpolagati s svojo imovino in vlogami z vidikov rentabilnosti, pač pa samo z vidika državnih potreb. Proračunski deficit znaša letno približno 3 milijarde. Trgovinska bilanca prikazuje pasivum preko ene milijarde, plačilna bilanca pa je zakrita z nepro-dušno kopreno. To je samo nekaj bežnih ugotovitev na podlagi uradnih objav.
Da pa se izvršujejo ogromna investicijska dela, da se gradijo vojne in pomorske ladje, da se spajajo posamezna središča z izvrstnimi avtomobilskimi cestami, da se vsako leto vršijo pompozni manevri, vse to ima druge, mogoče edinstvene vzroke, ki dokaj dišijo po Kreugerju. Predvsem je treba ugotoviti, da prejema država vse dobave materiala od domače industrije, ki je popolnoma pod državno kontrolo. Dobave se leta in leta ne likvidirajo. Izdajajo se samo boni za akontacijo, ki služijo industriji za nabavo surovin pri domačih podjetjih. Ta kreditna veriga je tako dolga in obsežna, da ne prizadeva državnim blagajnam prevelikih sitnosti. Ko pride podjetje na boben radi prezadolženja ali nelikvidnosti, prevzame tvrdko država in vodi obrat dalje z nezaposlenim delavstvom, ki ga je vedno dovolj na razpolago. Običajno dtžava ne plačuje delavstva, pač pa ga samo za silo prehrani v državnih prehranjeval-nicah.
Prisilna oddaja premoženja se vrši sistematično. Vsak član stranke, kakor tudi sindikata plačuje poleg rednih mesečnih prispevkov tudi še priložnostne dajatve. Tako razpošlje n. pr. pokrajinska fašistična zveza (običajno prvega v mesecu) okrožnico, v kateri enostavno diktira prejemniku, koliko in tudi do kedaj mora položiti določeni 2nesck pri blagajni najbližje organizacije. Včasih se taki pozivi motivirajo, največkrat pa Sploh ne. Taki prispevki niso baš malenkostni. Goriški Slovenec, uslužben pri nekem denarnem zavodu, mi je naštel 50, 100, celo 200 lir kot enkratni prispevek. S temi prispevki se plačuje milica in uradništvo pokrajinskega tajništva. Največje molzne krave pa so seveda občine. Te plačujejo ogromne prispevke, saj določujejo višino fašistovski podestati, ki so v vsakem kraju samo priseljeni tujci. V Julijski Krajini so bile slovenske občine še pred 6 leti obremenjene po 50.000, največ 100.000 lir, danes pa skoro ni občine, ki ne bi imela milijonskih dolgov.
O davčnem vijaku sploh menda ni treba govoriti, mogoče zadostuje dejstvo, da je 60 odstotkov prisilnih poravnav v Julijski Krajini izvršila davčna oblast.
Vendar pa državne finance tudi s temi sredstvi še ne morejo izhajati. Zato se je Banca d’ Italia poslužik tudi načinov, ki niso
Koroške novice
Vojvoda Bernhard. Na starem trgu v Celovcu so pred kratkim postavili spomenik vojvodu Bern« hardu, ustanovitelju Celovca. Tudi to priliko so porabili fanatični oficielni oblastniki v Celovcu za blatenje slovenskega ljudstva na Koroškem. Dežel« ni glavar, kot slavnostni govornik, se je izrazil do« besedno: »Če hočejo v tujini podtakniti nemškemu vojvodi slovansko mišljenje, se moramo proti taki umazani kampaniji boriti z vso silo.« — Gospod deželni glavar bi pač moral poznati toliko zgodo« vine dežele, ki mu je poverjena, da bi se takih be« dastih izpadov posluževal raje v kaki celovški bez« nici, ne pa kot predstavnik najvišje oblasti v de« želi. Zgodovinar Enej Silvij Piccolomini, poznejši rimski papež Pij II. pripoveduje, da je koroški voj« voda, kadar je vpričo cesarja vršil vojvodske posle, razsojeval le v slovenščini. In to je bil sveti mož, ki ni lagal. In, gospod glavar, ali veste kako je isti vojvoda Bernhard pozdravil Ulrika Lichten« štajnskega pri Vratih v Zilski dolini: »Buge waz primi, gralva Venus!« No ja, s posebnimi umski« mi vrlinami in dobro vzgojo se celovški deželni glavarji niso nikdar odlikovali.
»Windischer Hund«. Okrajno sodišče v Beljaku je kaznovalo vojaškega oficiala Aistleitnerja, ki je * ozmerjal kaplarja Wernika s psovko: »Windisch2r Hund« z denarno globo Sil 10—. V bodrilo našim rojakom moramo še povedati, da je Wernik po iz« rečeni psovki s tremi krepkimi klofutami kvitiral nesramno žalitev kulturnega avstrijskega oficirja, nato pa ga ovadil sodišču radi razžaljenja časti. Apelacijsko sodišče je spremenilo kazen v »po« gojno«.
»Heil Hitler!« Na cesti med Hodišami in Lež« bami so koroški kulturniki razpraskali in one« častili tri svete podobe. Na vsako podobo so našli« kali bojno znamenje s sekirastim križem, pod srednjo podobo pa so naslikali puško, ki meri v glavo svete podobe. Na vsak križ so napisali: »Heil Hitler!«
Pravica Hlapca Jerneja. V Rikarji vasi se’je pri zadnjih volitvah sklenil divji zakon med Hei« matbundom in Landbundom, vse seveda na pritisk celovškega Heimatbunda. Lepega dne so prišli novi občinski gospodarji, pobrali inventar in akte od« nesli drugam, dolgoletnega občinskega tajnika pa postavili na cesto.	(K.	Sl.)
v skladu s stabilizacijskim zakonom. Pravijo, da lira kljub temu ne pade na mednarodnem denarnem trgu. To seveda drži. Zakaj? Zato, ker sta Anglija in Amerika glavna upnika Italije, ki ne smeta pod nobenim pogojem upropastiti svojega dolžnika, če nočeta ugonobiti tudi lastnega, v Italiji investiranega kapitala. Spomnimo se samo Nemčije in njene velikanske finančne zadrege pred kratkim. Kljub ogromnemu deficitu in tudi dejanski inflaciji, ki jo je izvršila nemška Rcichsban-ka, se tečaj marke ni zganil. Nemci so se s svojimi upniki pobotati, Italijani čakajo, ker vežejo politično karijero na finančna vprašanja.	I.	U-v.
Tri so naše zvezde vodnice: narod — socialnost — država
LISTNICA UREDNIŠTVA Vse dopisnike in prijatelje naprošamo, da nam rokopise dostavljajo najkasneje do srede.
UPRAVA
Prvo številko smo poslali na ogled številnim prijateljem. Kdor lista pomotoma ni prejel, naj nam javi lasten točen naslov, kakor tudi naslove svojih znancev.
Razmere na naših železnicah
Odkar so železnice postale neobhodno potreb« no prometno sredstvo, se je pri vseh narodih v Evropi v zadnjih desetletjih rapidno pomnožilo število železničarjev. Železničarski stan je postal v vseh državah močan in zaradi značaja službe, ki jo opravlja, tudi svojevrsten.
To so spoznali pred desetletji razni voditelji gospodarskih, socialnih in političnih skupin vseh evropskih narodov. Zgodovina nam dokazuje, da je bil razvoj in napredek poedinih političnih in go« spodarskih grupacij v preteklosti tesno vezan s stanom železničarjev. Železničarji so bili oni, ki so bili pri posameznih narodih in državah »avant« garda« evolucijskih in revolucionarnih pokretov. Za primer navedemo samo dejstva, da so tako zvano razredno borbo druge internacionale v Nem« čiji, Avstriji in Italiji od osemdesetih let pretekle« ga stoletja v glavnem vzdrževali železniški usluž« benci in da so bile strokovne internacionalne že« lezničarske organizacije v Nemčiji, Avstriji lin Italiji najmočnejši steber internacionalnega sod« alističnega pokreta.
Kako je bilo pri nas? Pred vojno so slovenski železničarji pod najtežjimi pogoji odbili interna« cionalno razrednost in v nacionalnih strokovnih organizacijah skupno z brati Čehi in Poljaki bili v prvih vrstah boj za pravice Slovanov bivše Av« stro«Ogrske. Specialno so slovenski železničarji v teku nekaj let uspeli, da so utrdili narodno za« vest pri ogromni večini slovenskih železničarjev in s tem svojim delom omogočili ono veliko epa« pejo, kar lahko nazovemo njih delo leta 1918. ob prevratnih dneh. Niti dva tedna nista bila potrebna za prevoz razsule avstro«ogrske armade čez naše slovensko ozemlje.
Ni nam treba navajati, da so bili bratski če« ški in poljski železničarji še boljši od naših in da je tudi tam za časa prevrata češki in poljski že« lezničar žrtvoval vse za svoj narod in svojo do« movino.
In kako je bilo od prevrata v naši ujedinjeni domovini? Slovenci smo vsled izgube Trsta, Gori« ce in Istre dobili precejšen dotok slovenskih že« lezničarjev. Hrvati in Srbi pod Avstro«Ogrsko niso imeli na železnicah mnogo svojih ljudi. Madžari«
zacija se je vršila po programu z importiranimi madžarskimi uslužbenci. Bosna in Hercegovina pa sta bili eldorado vseh mogočih pustolovcev, še slabših kakor jih je opisal Podlimbarski v svoji knjigi »Gospodin Franjo«. Sigurno je, da je bila za našo državo glede železnic v teh pokrajinah težka situacija. Osobito, ko predvojna Srbija vsled zelo malega železniškega omrežja ni imela še usta« ljenega in konsolidiranega železničarskega stanu. Presežek slovenskih železničarjev je moral iti s trebuhom za kruhom izven meja naših ožjih slo« venskih pokrajin.
Tukaj so se storile velike napake. Pod Avstro« Ogrsko so slovenski železničarji begali po Južnem Tirolskem pri južni železnici in pri dežurni pa na Spodnje in Nižje Avstrijskem, Nemško«Češkem in Galiciji, da so v naših krajih imeli mesta Nem« ci. Ko pa je šlo za to, da slovenski železničarji zasedejo naše jugoslovanske proge v osvobojeni domovini, so nastopile razne strankarske in zaku« lisne borbe, ki so nacionalnim železničarjem pri« zadejale največ gorja. Bivši nemškutarji in inter« nacionalci, ki so med vojno pljuvali po slovenskih železničarjih, so bili neobhodno potrebni v Slo« veniji, poštene, med vojno preganjane nacionalne ljudi pa se je brez pameti in potrebe premetavalo po raznih postajah po Hrvatski in Vojvodini.
Vzlic vsem tem težkočam so vendar slovenski železničarji bili oni, ki so z narodnimi hrvatskimi in srbskimi tovariši kot prvi v državi ustvarili enotno strokovno jugoslovansko nacionalno orga« nizacijo na podlagi popolnega edinstva in popolne enakopravnosti!
Ta organizacija »Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev« je z dosled« nim delom vzlie vsem političnim in strankarskim persekucijam in peripetijam političnega meteža od prevrata sem združila pod svoje okrilje nad polo« vico pripadnikov železničarskega stanu.
Razmere na naših jugoslovanskih železnicah niso še ustaljene v taki meri, da bi mogel naciona« len človek biti z njimi zadovoljen. Manjka pravega vsedržavnega in nacionalnega duha. Politične borbe od prevrata do leta 1929. so zelo težko vplivale na železničarski stan. Ker je stan po značaju službe v večjih železniških centrih zelo številen, je na« ravno, da so razni strankarski voditelji hoteli imeti sigurno število volilcev. Iz tega vidika se ie vodila borba za glasove in duše. Razen tega stan
kot tak ni še popolnoma homogen ter je zaradi tega večkrat moral kloniti v posameznih centrih pod pritiskom strankarskih diktatorjev. Ne bili bi objektivni, ako ne bi ugotovili, da so k temu pripomogli v veliki meri tako zvani višji inteli« genčni železniški krogi. Ti so se, osobito v pokra« jinah AvstrosOgrske, v velikem delu oddvojili od nižjega osebja, češ, da morajo varovati svoje vzvi« šeno inteligenčno stališče — gospoda.
Prišlo je potem to, kar je bilo neizogibno, da je železniška uprava vedno ihuje pritiskaja na osebje in odvzemala ter krnila pravice osebju v materialnem in idealnem oziru. Poleg tega pa uprava s tako zvanimi »gospodi« na vodilnih mestih tudi ni izvajala pravega in potrebnega na« cionalnega režima. Tako imamo v obmejnih že« lezniških centrih v naši državi tujerodce in ana« cionalne ljudi, medtem ko so naše sosedne države Italija, Avstrija in Madžarska v obmejnih postajah oziroma železniških centrih že davno sprovedle strogo državno nacionalno politiko v pogledu osebja.
Tako se je izvršilo to, kar danes obstoji, nam« reč, da je jugoslovansko železniško osebje v ma« terialnem oziru zelo oškodovano. Zgubilo je veliko prejšnjih pravic, z novimi zakoni, pravilniki in z ostalimi službenimi predpisi so se službene razmere v veliki meri poslabšale. Razen tega tako zvana internacionala še vedno stremi za tem, da bi med železniškim delavstvom in nižjim osebjem imela glavno oporo za svoje strankarsko politične in razredne cilje vzlic okolnosti, da so železničarji, nastavljeni in nenastavljeni, državni uslužbenci!
Od 6. januarja 1929. se je v tem oziru stanje že precej zboljšalo. Ker so se bremena zaradi go« spodarske krize pri nas v prvi vrsti prevalila na fiksne nastavljence in delavce, je neobhodno po« trebno, da zavlada v naši državni politiki z železni« čarskim stanom popolnoma drug in sicer strogo državen nacionalen kurz. Šele tedaj bo možno ustvariti enoten in homogen stan jugoslovanskih železničarjev in brodarjev, ki ho v vsakem oziru in ob vsaki potrebi mogel storiti polno dolžnost napram svojemu narodu in državi. Da se to čim prej doseže, je potrebno, da vse aktivno jugoslo« vansko državno prometno osebje enotno usmeri svoje delo v tem pravcu. Potrebno pa je tudi, da naša javnost situacijo pravilno oceni in prt temu delu aktivno pomaga. Bo to v največjo ko« rist našega naroda in naše domovine.
Rudolf Kresal, književnik, Essen«Stoppenberg:
Domovina, ti si kakor...
Upam, da to pismo, prav za prav poročilo nc bo v ničemur prenagljeno ne predolgo. In v primeru, da se Vam bo zdelo preostro — Vas prosim oproščenja. Sicer pa se mi zdi ta prošnja povsem odveč — zakaj v VVcstfaliji stoje »Slovenci« v bojni črti proti avstrijskim Nemcem, tem slednjim pa krepko pomaga svetovni katolicizem — tudi slovenski.
*
Odnosi med domovino in tukajšnjimi Slovenci so vredni vsake obsodbe. Človek, ki pride semkaj, prejme utis, da ni pri nas doma nobenega poštenega človeka več. 'I a utis je v marsičem upravičen.
*
Letos poteka petdeset let, kar so se Slovenci pričeli naseljevati, »udinjati« v Westfaliji nemškemu kapitalu. Ali v teh petdesetih letih se je naš človek doma, naših ljudi tu na severu spomnil le tedaj, kadar je šlo za kako obljubo v političnem boju. In pa tu in tam se je znašel kak sentimentalen poet.
Vse to se maščuje.
Zaradi zanemarjanja izseljenskega vprašanja od strani naših oblasti kakor tudi naših nacionalnih organizacij precejšen del westfalskih Slovencev ne ve ne kam ne kod.
—	Nekaterim se zdi, celo trdijo, da je Jugoslavija Turčija in pravijo: potem rajše pod Avstrijca. — Drugi se vobče čutijo Avstrijce
in utemeljujejo to s tem, da je Avstrija za njih boljše skrbela kakor Jugoslavija. — Morda utegne biti to v kakem pogledu zelo res. Avstrija je namreč temeljito ponemče-vala — mi pa smo v veliki meri prej, in danes menda prav temeljito mečemo naše ljudi v nemško naročje. — Tretji pa, ki se vsemu temu upirajo, so bolj ali manj brezdomovinci. Temu primerno imajo v redu tudi svoje uradne listine. In le vprašujejo, ali bodo umr-
li	kot Nemci, Holandci, Belgijci ali Francozi . • •?
Kljub vsemu temu so še tisoči, ki so polni vere v svoj svet, polni, dejal bi mistične ljubezni do svoje domovine. Ti delajo (kljub vsej svoji bedi) za ohranitev Slovenstva ne le med seboj, temveč tudi za vse one, ki so se v svoji človeški omahljivosti odtujili lastni krvi. Odtujili — razočarani nad marsičem. — Izseljenci so kakor otroci proti domovini. In šlednja jim mora pokazati vsaj skrb — če že drugega nima. Pa te skrbi, niti tega ni bilo. To spada že v zgodovino naroda. Grenko bo.
Trenutno se zbirajo nad vsemi priseljenci v Nemčiji oblaki. Zdi se, kakor da so se po dolgem obotavljanju res zbrali in da bo iz njih zdajzdaj počilo. Skoro vsi tukajšnji porenjski in westfalski listi (razen komunističnih!) pišejo dan za dnem proti inozelti-ski nadlogi, ki jim je nekoč sicer bila od sile dobrodošla — zdaj pa, ko je vsak drugi delavec, skoro vsak drugi Nemec brezposeln — jim je od sile odveč — kljub izredno nizkitn
brezposelnim podporam, ki znašajo mesečno od 12—30 mark za posameznika.
Še prav posebno pa je ta nemška ost proti inozemcem občutljiva pri Slovencih, k čemur je dala prav zadnji čas Avstrija svoj pošteni obulus. (Priložen je izrezek iz »Duis-burger General-Anzeiger«).
Po zaslugi te avstrijske politike se Nemci boje tu v VVestfaliji tudi nastanka narodnih manjšin.
Vsa slovenska katoliška društva (sv. Barbara) so v splošnem razsulu. Prav v teh društvih so imeli agentje naše sosednje države, stare znanke največ uspeha. Razširili so, da vlada v Jugoslaviji kulturni boj, da je vse proti veri in da smo politično, kulturno kakor socialno na robu propada.
Naši, ljubljanski katoliki svojih rok tudi niso držali križem. G. Kalan, ki je bil tu pred dvema letoma, je prosto izjavil našim ljudem, naj se dajo kar naturalizirati. To svojo izjavo je dal celo v pismu, ki ga je zaradi neke zasebne afere naslovil na bivšega predsednika društev sv. Barbare. — Sicer pa je menda podobnih cvetk več.
Zelo žalostno je tudi to, da vodijo vse naše ljudi le nemški — ali avstrijski — duhovniki. Tako je Westfalija od Slovenije bolj oddaljena kakor Kitajska in Afrika. —- V interesu naših ljudi bi najraje proglasi! \vcst-falske Slovence za zamorce in zamorčke.
Ob vsem tem se nam Slovencem Nemci krohotajo. — Naša država jim utegne kmalu postati predmet splošnega zasmeha glede na-cijonalne zavesti našega naroda! (Sic!) — Simplicisimus.	<DalJe prihodn).«.)
Odgovorni urednik Miroslav Matelič.
Izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z »• (predstavnik Francč Štrukelj). Vsi v Ljubljani.
z., Ciril Majcen. — Tiska Učiteljska tiskarna