V bližini ceste, ki pelje iz Tržiča proti ljubeljskemu mejnemu prehodu, v bližini plazu pod Begunjš čico, se v teh dneh mimoidočim večkrat .ponujajo, taki prizori, (-jg) - Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 13 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 18. 2. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GOR ENJSKO PREŽIVELI UDELEŽENCI BITKE NA STOLU - Organizacijski odbor zimskega spominskega pohoda na Stol je priredil v sredo, 16. februarja, na Jesenicah sprejem za še žive udeležence legendarne borbe na Stolu. Od 40 borcev, ki so se bili na Stolu, so živi še Franc K onobelj-Slovenko, Ivanka Kozar, Franc Smid-Ljubo, Tone Matoh-Štepsl, Ivan Vovk-Živan, Anton L one, ?ar',rVlt(> in Ciril Triler-Čiro. Sredinega srečanja (na fotografiji) so se udeležili K onobelj, Kozarjeva, $mid, Matoh in Triler. Predsednik organizacijskega odbora Karel Poreber je še živim borcem podelil plakete, diplome in kolekcijo značk spominskega pohoda na Stol (jk) - Foto: F. Perdan Stol je pripravljen Letošnji 12. zimski pohod na Stol se začenja danes in se bo nadaljeval ter končal jutri in v nedeljo — Pohod ena največjih družbenopolitičnih in planinsko alpinističnih prireditev Letos poteka 35 let od legen- nikov, borcev, aktivistov, voja-darne bitke Jeseniške čete s pre- kov, lovcev, alpinistov, gorskih močnimi Nemci, ki je bila 20. reševalcev itd. To so veličastne februarja leta 1942 na Stolu. Leta številke, ki pohod na Stol 1962 so v počastitev tega legen- uvrščajo med naše največje darnega dogodka pripravili prvi družbenopolitične in planinsko-zimski pohod na Stol. Bilo je 25. alpinistične prireditve. Na Stol februarja, na Stol pa je v težkih 8e ne povzpenjajo le Gorenjci, razmerah prišlo 51 udeležencev. temveč se na najvišjem vrhu Ud tega leta dalje je bilo organi- Karavank srečujejo ljudje iz naj-ziranih že 11. zimskih pohodov različnejših krajev domovine. n® Stol, ki se jih je udeležilo Letos se bomo na Stol povzpeli skoraj 10.000 planincev, tabor- dvanajstič in s tem počastili spomin na legendarno borbo leta 1942 in se vključili v praznovanje 40. obletnice KPS, 40. obletnice prihoda tovariša Tita na vodstvo partije in 85. obletnice njegovega rojstva. Glavni organizator letošnjega pohoda je jeseniška borčevska organizacija v sodelovanju z organizacijami iz drugih občin, za tehnično izvedbo pa bodo poskrbeli gor-njesavskr in drugi gorenjski planinci, alpinisti in gorski reševalci. Stol se praktično začenja danes. Učenci osnovnih šol radovljiške in jeseniške občine bodo danes krenili s Koroške Bele in Žirovnice do Valvasorjevega doma. Ob bližnji karavli bo komemoracija. Spominski pohod pa bo jutri, 19. in v nedeljo, 20. februarja. Izveden bo v vsakem vremenu. Udeleženci bodo lahko izbirali lažjo in težjo pot pohoda na Stol. Vendar kaže vse sodelujoče opozoriti na potrebno psihično in fizično pripravljenost, na vremenu primerno opremo, na disciplino in samodisciplino, na skrb za varnost in na nujnost upoštevanja navodil spremljevalcev pohoda, planincev, alpinistov in gorskih reševalcev. Alkohol je v takih priložnostih slab in malopriden tovariš! Jutri in v nedeljo nasvidenje na Stolu! IJ. Zupančič X. zimske športne igre v Martuljku Kranj — Komisija, ki pripravlja X. jubilejne zimske športne igre ObSS Kranj, je bila prisiljena »prenesti« tekmovanje z Jezerskega v Martuljek, ker sta odjuga in dež »pospravila« vso •snežno odejo na Jezerskem. Sicer pa se glede tekmovanja ni nič spremenilo. V soboto, 19. februarja bo start v veleslalomu ob 9. uri 'n start tekačev ob 13. uri. Razglasitev rezultatov bo v hotelu .Špik. V nedeljo bo start v veleslalomu ob 9. uri, sankanje pa s? bo pričelo ob 12. uri. Razglasitev nedeljskih rezultatov bo po končanem tekmovanju prav tako v hotelu Špik. Podelili bodo Pokale za ekipne uvrstitve. Da je tekmovanje v zimskih športih vse bolj priljubljeno med člani sindikata, kaže podatek, da SeJe iz 63 delovnih organizacij Prijavilo 972 tekmovalcev, od tega prek 100 tekačev in okoli 90 ^nkačev, ostali so slalomisti; ^ensk je 184. I. S. V Kragujevcu zaplapolal rdeči prapor Potem ko je najboljši kovi-nostrugar Jugoslavije, delavec Zavodov Crvena zastava iz Kragujevca Prvoslav Pero-vič, pred več tisoč' občani in mladino ter skoraj 900 delegati iz vseh republik, pokrajin in federacije, dvignil na drog pred poslopjem skupščine v Kragujevcu rdečo zastavo samouprave, se je v torek začelo 9. srečanje samoupravljavcev Rdeči prapor samoupravljanja. Na srečanju samoupravljavcev se vsako leto 15. februarja zberejo delavci iz vse Jugoslavije in se pogovorijo o razvoju samoupravnih odnosov ter počastijo obletnico prvih delavskih demonstracij v Srbiji. 15. februarja 1876. leta so delavci po ulicah Kragujevca ponesli rdeči prapor v znamenje zmage na volitvah v občinsko upravo. Plenarno sejo je začel predsednik odbora srečanja samoupravljavcev in predsednik CK ZK Srbije dr.Tihomir Vla-škalič, nato pa je o velikem jubileju letošnjega leta — 40-let-nici prihoda tovariša Tita na čelo partije — govoril sekretar občinskega komiteja ZK Kragujevca Djordje Kostič. Delegati 9. srečanja so z viharnim ploskanjem pozdravili predlog, da bi tovarišu Titu letos tretjič podelili red narodnega heroja. ,Na plenarni seji je dr.Tihomir Vlaškalič prebral referat o samoupravnem združevanju dela in sredstev, potem pa so delo srečanja nadaljevali po komisijah, razprava pa je potekala tudi na teoretski tribuni. Komisije so razpravljale o združevanju dela in sredstev proizvodnji in prometu, o skupnih vlaganjih, motivih za skupna vlaganja, oblikah skupnih vlaganj in načinu delitve skupnega dohodka, o svobodni menjavi dela in minulem delu, urejanju razmerij med cenami v reprodukcijsko povezanih organizacijah združenega dela in delitvi skupnega dohodka. Na teoretični tribuni so govorili o samoupravnem združevanju dela in sredstev. Srečanje se je končalo s plenarno sejo, na kateri so sprejeli resolucijo srečanja samoupravljavcev. L. B. Aprila bodo' spet zabrneli stroji Posočje, ki ga je lani prizadelo več potresov, je že do zime močno spremenilo podobo. S pomočjo gradbenih delavcev, mladine in drugih delovnih ljudi, ki so pogosto namesto na odmor ob koncu tedna krenili pomagat rojakom na Tolminskem, je bilo zgrajenih več sto hiš in nekaj tisoč obnovljenih. V teh delih je sodelovalo več kot K).O(K) prostovoljcev iz vse Slovenije in tudi iz drugih republik. Tudi prek zime obnova Posočja ni zamrla. Urejevali so kanalizacijo in okolico novih hiš in naselij. Čez dober mesec, v začetku aprila, pa bodo spet zapeli buldožerji, začeli se bodo vrteti mešalci betona, postavljali bodo temelje za nove hiše in obnavljati bodo začeli tiste, ki so po potresih razpokale. Mladinske delovne brigade, vojaki in gradbeniki bodo zavihali rokave, da bi do jeseni .čimveč ljudi imelo lep nov ali obnovljen dom. Lani je bilo zelo delovno na 63 gradbiščih. Do konca leta je bilo pod streho 532 hiš, od katerih jih je 343 že vseljenih. Vse druge pa bodo vseljive še ta mesec. Vse novozgrajene hiše, razen večnamenskih objektov in 29 enodružinskih hiš v Breginju, so podkletene. V 47 naseljih tolminske občine so zgradili tudi komunalne naprave, v 16 naseljih pa jih še gradijo. Prav tako hitro napreduje gradnja skupnih hlevov v Breginju, Sedlu, Volarjih in Stanovišču, medtem ko sta hleva v Pod-beli in Robidišču že sprejela 30 glav živine. Prav tako so lani v Posočju obnovili okoli 2800 hiš, ki jih potres ni toliko načel, da bi jih bilo potrebno porušiti. Samo v tolminski občini je bilo popravljenih 1730 hiš. Pri novogradnjah in obnovah je sodelovalo 50 organizacij združenega dela z več kot 3000 delavci. Na pomoč pa so priskočili tudi drugi delovni ljudje in vojaki. Vsi skupaj pa so zagotovili topel dom 6000 prebivalcem, ki jim je potres porušil hiše. Tako obsežna akcija je bila uspešna predvsem zaradi zavzetosti in aktivnosti vseh naših ljudi. Veliko vlogo je imela tudi civilna zaščita, ki je bila odlično povezana od krajevnih skupnosti do republike. Pri obnovi so imeli veliko vlogo tudi vojaki, ki so odpeljali na tone ruševin, obenem pa so poskrbeli za prebivališče gradbenih delavcev in za prehrano prebivalcev. Pomemben delež so imele mladinske delovne brigade in brigada Zveze sindikatov gradbenih delavcev Jugoslavije, ki so zelo uspešno delali pri pokrivanju streh, gradnji vodovoda, vzidavanju oken in drugih gradbenih delih pri postavljanju montažnih hiš. Majski potres je v Posočju poškodoval 8205 hiš in drugih stavb, po potresnih sunkih sredi septembra pa se je število poškodovanih objektov povečalo na 11.203. Povečalo se je število hiš, ki jih je bilo potrebno porušiti in sicer od 646 na 1425. Število poslopij, ki jih je potrebno obnoviti, se je povečalo od 7254 na 9114. Letošnji načrt obnove Posočja predvideva, da bo na novo zgrajenih okoli 900 hiš, obnovili pa jih bodo 6314. Tako bo končana obnova stanovanj. Potem bo treba obnoviti še gospodarska poslopja, šole, kulturne spomenike, ceste in odpraviti škodo v gospodarstvu. L. Bogataj Koroški gimnazijci na obisku v Kranju Danes okoli 10. ure bodo v Kranj dopotovali dijaki slovenske gimnazije iz Celovca. Dva dni bodo na obisku pri kranjskih gimnazijcih. Obisk so pripravili v okviru sodelovanja organizacije ZSMS na gimnaziji s Koroško dijaško zvezo in organizacijo slovenske mladine ter učiteljev kranjske in celovške slovenske gimnazije. DOGOVORIMO SE 5. STRAN: Podobno kot smo pred desetimi dnevi na peti strani pod naslovom Dogovorimo se objavili gradivo pred sejo škofjeloške občinske skupščine, objavljamo danes povzetke iz gradiva, ki so ga dobili delegati za sejo radovljiške skupščine. Delegati vseh zborov radovljiške občinske skupščine se bodo na skupni seji sestali v sredo, 2.3. februarja. Dnevni red za sredino skupno zasedanje je precej obsežen. Ker pa so delegati o nekaterih osnutkih odlokov že razpravljali na zadnji seji v začetku tega meseca, pri odlokih, ki se nanašajo na komunalno problematiko pa bo tokrat šlo za usklajevanje stališč zborov s prejšnje seje, najbrž ni razloga, da na seji ne bi rešili vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu. Gradivo, ki ga objavljamo pod naslovom Dogovorimo se, nameravamo tudi v prihodnje objavljati pred sejami radovljiške občinske skupščine. Kranjski gimnazijci bodo tovariše s Koroške najprej seznanili z delom svoje ustanove, dijaške skupnosti in mladinske organizacije, potem pa jih bodo odpeljali na svoje domove. Popoldne si bodo koroški gimnazijci pod vodstvom dr. Ceneta Avguština ogledali Kranj in njegove znamenitosti, ob 17. uri pa bo na gimnaziji v Kranju literarni večer in srečanje s pisateljem Tonetom Svetino. Jutri je v programu obisk Škofje Loke in ogled muzeja na gradu ter izlet v Dražgoše. Naročnik: Edvard Kardelj redni profesor Včeraj so v novi zgradbi ekonomske fakultete v Ljubljani na priložnostni svečanosti razglasili Edvarda Kardelja za rednega profesorja ekonomije socializma. Sergeja Kraigherja pa so promovirali za častnega doktorja Univerze v Ljubljani. Danes pa bo svečana seja sveta Ekonomske fakultete, ki se bo odslej imenovala po Borisu Kidriču. OD rasli počasneje Poprečni mesečni dohodek v Sloveniji je lani znašal 4068 dinarjev. Zaposleni v gospodarstvu so poprečnoj zaslužili 3932 dinarjev, zaposleni v negospodarstvu pa 4789 dinarjev. V primerjavi z letom poprej so bili osebni dohodki višji za 15,5 odstotka in so torej naraščali počasneje kot prejšnja leta. Črnomaljski praznik Jutri bodo Črnomalci praznovali krajevni praznik v spomin na prvo zasedanje SNOS, ki je bilo 19. februarja 1944 v Črnomlju. Letošnja praznovanja so se začela z otvoritvijo ceste Rožič vrh — Stražnji vrh in strelskim tekmovanjem. V Loki pri Črnomlju pa bodo odprli otroški vrtec, v Črnomlju pa zdravstveni dom ter izročili namenu še eno cesto: Ručetna vas — Semič. Mladina ob jubilejih 40 letnico ustanovnega kongresa KPS, 40-letnico prihoda Josipa Broza Tita na čelo partije in njegov 85. rojstni dan bo svečano proslavila tudi mladina zasavskih revirjev. Od 1. marca do 15. aprila bo trboveljska mladina s prostovoljnim delom pomagala pri urejanju »ceste ustanovnega kongresa« od Trbovelj do Čebin. 15. in 16. aprila bodo mladi pripravili pohod, na katerem bodo obiskali spominska obeležja na Čečah. Na planinski postojanki bo tabor in pogovor o ustanovnem kongresu KPS. S podobnimi prireditvami bodo nadaljevali vse leto, posebno veliko, akcij pa pripravljajo v mesecu .mladosti. Kandidat za predsednika ZIS Pod predsedstvom predsednika republike Josipa Broza-Tita je bila v ponedeljek v Igalu 72. seja predsedstva SFRJ. Na seji so v skladu z ustavo potrdili predlog kandidatov za novega predsednika zveznega izvršnega sveta. Predsednik republike je po izčrpnih političnih posvetovanjih v federaciji, republikah in pokrajinah kot kandidata za predsednika ZIS predlagal Veselina Djuranovića, sedanjega predsednika CK Zveze komunistov Črne gore. Predlog je bil soglasno sprejet. Obletnica bojniškega pokola V vasi Bojnik, ki leži v bližini mesta Lebanaje bila včeraj komemorativna slovesnost. 15. in 16. februarja 1942 so štiri partizanske čete napadle kolono bolgarskih fašistov, ki se je ustavila v Bojniku, da bi uplenila bližnje vasi. Zaradi maščevanja za ta napad, v katerem je ^padlo 35 bolgarskih fašistov, je moralo umreti 470 domačinov. Niso streljali samo na moške in ženske, ampak tudi na 89 otrok, od katerih jih 32 ni imelo niti tri leta. BojniŠki pokol je eden največjih množičnih zločinov, kar so jih fašisti zagrešili nad civilnim prebivalstvom v drugi svetovni vojni. Spomenik talcem na H rušici je nema priča pokola, ki ga je organiziral jeseniški šef gestapa Druschke s svojimi sodelavci — Foto: F. Perdan Proti gestapovcu Clementu Druschkeju uvedli preiskavo Jeseniški rabelj se izmika Franc K onobelj-Slovenko govori o dejavnosti jeseniškega gestapa, njegovega vodje Clementa Druschkeja in pomagačev — Sporočilo okrožnega javnega tožilstva v Kranju — Jeseniški borci že pred leti terjali obnovitev postopka proti krvnikom JESENICE, KRANJ, BONN - Predstavnik državnega tožilstva v Heidelbergu je v sredo, 16. februarja, potrdil, da so proti zahodnonemške-mu državljanu Clementu Druschkeju, nekdanjemu šefu gestapa na Jesenicah, ki so ga februarja letos odkrili v Heidelbergu, uvedli preiskavo. Druschke, ki je sedaj lastnik gostišča v Heidelbergu, je obtožen, da je kot pripadnik nacističnih okupacijskih oblasti sodeloval pri množičnem pobijanju partizanov in civilnega prebivalstva v Sloveniji. Dr. Klinghart je potrdil, da so pričo Franca Koritnika in obtoženegai Druschkeja uradno soočili in da sta se medsebojno prepoznala. Obtoženi gestapovec je izkoristil pravico vzdržati se kakršnihkoli izjav. Nekdanji šef gestapa na Jesenicah pa je spregovoril za lokalni list. Dejal je, »da nikdar v življenju ni sodeloval pri množičnih ustrelitvah in da tistega kraja v Sloveniji sploh ne pozna«. Potrdil pa je, da je med vojno nosil esesovsko uniformo, vendar so ga v to »prisilili«! Sporočilo je izdalo tudi okrožno javno tožilstvo v Kranju. V njem pravi, da je bil Clement Druschke, šef izpostave varnostne službe in policije na Jesenicah od aprila leta 1941 do maja 1945, zaradi storjenih-vojnih hudodelstev z odločbo komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo 9. januarja leta 1947 razglašen za vojnega zločinca. Pristojni zvezni organi so že leta 1948 zbrali dokazno gradivo in ga odstopili zavezniškim silam. Zaradi podatkov, da je bil Druschke izsleden, je okrožno javno tožilstvo v Kranju pri preiskovalnem sodniku zahtevalo zoper Druschkeja in nekatere njegove sodelavce kazensko preiskavo. Iz doslej zbranih podatkov organov za notranje zadeve izhaja, da so Druschke in sodelavci odgovorni za masovno jemanje in streljanje talcev, zastraševanje in mučenje zapornikov, nezakonito odvažanje v koncentracijska taborišča in druga protizakonita zapiranja, preseljevanje, mučenje in pobijanje partizanov in zavezniških vojakov itd. Clement Druschke še posebej odgovarja za zločinska dejanja. Jugoslovanski pravosodni organi bodo dodatno dokazno gradivo odstopili pravosodnim organom Zvezne republike Nemčije, ki je po mednarodnih konvencijah dolžna soditi vojnim zločincem za zločine, ki ne zastarajo. »Občinska organizacija Zveze borcev občine Jesenice je že pred časom terjala obnovo postopka proti vsem jeseniškim gestapovcem in njihovim pomagačem Druschkeju, Linckeju, Zvvicku, Brucku itd,« pripoveduje jeseniški prvoborec in predsednik ZB Jesenice Franc Konobel j-Slovenko, za ka- Jesenice Franc K onobelj-Slovenko: »Druschke je uporabljal takoimenovano poostreno zasliševanje.« — Foto: F. Perdan terega glavo je Druschke razpisal nagrado. »Clement Druschke je bil eden glavnih, saj je dajal naloge, razporejal gestapovce in njihove pomagače, usklajeval delo in posegal tudi proti Kranju. Z njegovo pomočjo je gestapu uspelo razbiti kranjski okrožni komite in aretirati Toneta Dolinska, njegovega sekretarja. Druschke je odgovoren za selitve v Srbijo leta 1941 in 1942, za odgone v taborišča in za pokole partizanov. Jeseniškemu gestapu je uspelo razbiti celoten jeseniški okrožni komite in javorniško skojevsko skupino. Povedati velja, da se je gestapo bolj angažiral v boju zoper aktiviste, tako imenovana »gegen bande« pa je po nalogu gestapa vrivala raz-trgance in druge pomagače gestapa v partizanske enote, skušala in provocirala ljudi, jih zastraševala in postavljala zasede,« ocenjuje vlogo Druschkejeve bande Franc Konobelj-Slovenko. »Za Druschkeja je bilo značilno poostreno zasliševanje, združeno s tepežem, mučenjem in obešanjem ujetih z rokami na hrbtu na strop,« nadaljuje Slovenko, ki ga je Druschke ukazal ubiti in to nalogo zaupal vodji raz-trgancev Andreju Noču-Glažarju. Pri Koroški Beli sta se Slovenko in Glažar srečala. Slednji je imel pod klobukom revolver, vendar je to Slovenko pravočasno opazil, ga udaril po roki in zbežal. Pri tem ga je strel Glažarjeve pištole oplazil po roki. »Precej gestapovcev in njegovih pomagačev je uspelo vosov-cem, ki jih je vodil Ivan Vovk-Živan, likvidirati,« se spominja Franc Konobelj. »VOS se je gestapu in pomagačem zoperstavil in uničil leglo plave in bele garde. Skušali so ubiti tudi Druschkeja, vendar se poskus ni posrečil!« J. Košnjek J V ponedeljek, 14. februarja, je bila seja občinske konference mladih delavcev. Delegati osnovnih organizacij ZSMS iz TOZD in OZD so najprej obravnavali družbeni načrt občine Jesenice za leto 1977. Osnovne smernice tega načrta je navzočim razložil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ivo Ščavničar. V nadaljevanju seje je bila podana kritična ocena dela konference v obdobju od lanskega septembra do februarja. Prevladovala je splošna ugotovitev, da je delo konference mladih delavcev še vedno premalo učinkovito, eden izmed vzrokov za takšno stanje pa je neodgovoren odnos posameznih članov predsedstva konference pri izvrševanju nalog. Na ponedeljkovi seji so člani konference mladih delavcev še obravnavali in sprejeli operativni plan dela do meseca junija. J.R. Pomembna pot v Afriko BEOGRAD - Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minić je v ponedeljek, 14. februarja, z ženo Milko in sodelavci odpotoval na pomembno politično turnejo v tri države vzhodne Afrike. Naš zvezni sekretar bo obiskal Tanzanijo, Madagaskar in Zambijo. Miloš Minić se bo z zunanjimi ministri teh držav in drugimi vodilnimi osebnostmi pogovarjal o sodelovanju Jugoslavije z državami vzhodne Afrike in o najaktualnejših mednarodnih vprašanjih. Zvezni sekretar za zunanje zadeve se je na poti v Tanzanijo, Madagaskar in Zambijo ustavil v glavnem sudanskem mestu Kartumu, kjer ga je sprejel državni minister za zunanje zadeve Sudana dr. Franci« Dengsa. Iz Kartuma je Miloš Minić odpotoval v Dar es Salaam v Tanzanijo, kjer je prva postaja njegove turneje. V glavnem tanzanijskem mestu se je Miloš Minić med drugim že sedel s predsednikom Juliusom Nvererejem. Gostitelj in gost sta soglaSala, da je treba Zimbabveju in Namibiji zagotoviti neodvisnost in da imajo pri tem neuvrščene dežele veliko vlogo. Miloš Minić se je pogovarjaltudi z Mobutujem, izvrsnim sekretarjem osvobodilnega komiteja OAE. Ta organizacija se bori za neodvisnost afriških držav in je legalni organ Organizacije afridke enotnosti. Izvrsni sekretar se je zahvalil Milošu Miniću za pomoć, ki jo nudi Jugoslavija osvobodilnim gibanjem. VVASHINGTON - Administracija novega ameriškega predsednika Carterja seje vključila tudi v razplet dogajanj na Bližnjem vzhodu. Sem sodi turneja ameriškega zunanjega ministra Cvrusa Vanceja, ki je ta teden odpotoval na obisk v Izrael, Egipt, Libanon, Jordanijo, Sirijo in Saudsko Arabijo. Vance ne prinaša nobenih predlogov za reSitev bližnjevzhod-njega spora. Cilj njegove misije je, kot je rekel, zvedeti za stališča voditeljev teh dežel do krize na Bližnjem vzhodu. Kljub temu pa turneja ameriškega zunanjega ministra kaže, da tudi Carterjeva vlada ne bo nezainteresirana za razplet dogajanj na Bližnjem vzhodu in ima do nadaljevanja ženevskih mirovnih pogajanj, umika Izraelcev z zasedenih področij in položaja Palestincev že.izoblikovana stališča. MADRID — Španski policiji je uspelo osvoboditi ugrabljena politika Oriola in Villaecusa. Kot so povedali njeni predstavniki, je policiji veliko pomagal ujeti član teroristične organizacije GRAPO Cerdan, ki je povedal, kje sta ugledna Španska politika zaprta. Policija ju je osvobodila, ne da bi počil strel! To je sicer precej neverjetno, saj so bili ugrabitelji do zob oboroženi, vseeno pa je pomenila novica o osvoboditvi olajšanje za Spance, Se posebno pa za njihovo vlado. S tem Španski politični vozel Se ni razreSen. VpraSanje je, do kolikSne mere bo vlada spoštovala dogovor o amnestijah in izpustitvah političnih zapornikov in teroristov, kakšen bo nov volilni zakon itd. Velik prispevek k demokratizaciji Španskega političnega življenja pa je brez dvoma legalizacija bivanja generalnega sekretarja Španske KP Carilla v Španiji. Sekretarje dobil osebno izkaznico in potni list. LONDON — Britanskega zunanjega ministra Anthonvja Croslanda je preteklo soboto zadela možganska kap. Njegovo zdravstveno stanje je negotovo. V Veliki Britaniji je slišati, da bo Crosland težko še kdaj opravljal odgovorne politične naloge. Govorijo, da bo premier Callaghan kmalu imenoval novega zunanjega ministra. Crosland pa ni bil le britanski zunanji minister, temveč je bil januarja letos izbran tudi za predsednika ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti. BEJRUT — Ozračje v sicer Se mirnem Libanonu je napeto. Arabske mirovne sile, v katerih so večinoma Sirci, so obkolile nekatera palestinska taborišča pri Bejrutu, ki so se pripravljena braniti. V drugih krajih države je Se sorazmerno mirno. Predstavniki mirovnih sil poudarjajo, da bodo enkrat za vselej vzpostavili v Libanonu mir in to na načelih, ki so bila sprejeta na arabskem vrhu v Kairu. Zaradi napetega položaja je voditelj Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat prekinil obisk v Gvineji in odšel v Kairo. Zaseda tudi vodstvo Palestinske osvobodilne organizacije. Po Kairu je odSel Arafat v Damask, kjer se je pogovarjal s predsednikom Asadom. V Bejrutu so ugodno soreieli sporočilo, da ameriška vlada podpira prizadevanja libanonskega predsednik Sarkisa. COLOM BO — Štirje poslanci vladne stranke svobode vSri Lanki so izstopili iz stranke in sporočili, da so oblikovali novo stranko, imenovano »narodnoosvobodilna stranka«. Stranko vodi Mahinda Vidžesekera, nekdanji član vodstva prepovedane mladinske stranke, ki je skušal že leta 1971 vreči z državnim udarom sedanjo vlado Sri Lanke. Vlada skuša položaj normalizirati in se pripraviti na volitve, vendar napadi na vlado ne pojenjujejo. Predpisi o izrednem stanju so ukinjeni. Uvedeni so bili leta 1971. K normalizacijskim ukrepom sodi tudi nedavna razpustitev parlamenta. 2ENEVA — V Ženevi se je začelo letoSnje zasedanje konference o razorožitvi, ki ji predsedujeta Sovjetska zveza in Združene države Amerike, razen njiju pa na konferenci sodelujejo predstavniki pakta NATO, varšavskega pakta in neuvrščenih držav. Glavni temi pogovorov bosta preprečevanje uporabe kemičnega orožja in prepoved podzemeljskih jedrskih eksplozij. Zborovalcem je poslal pozdravno pismo tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je na turneji po deželah Bližnjega vzhoda. Sekretar ocenjuje, da je sedaj več pogojev za razorožitev kot kdajkoli prej. Kranj Na 12. redni seji se je včeraj, 17. februarja, popoldne v Kranju sestala občinska konferenca zveze komunistov. Obravnavali so gradivo o uresničevanju sklepov pete seje CK ZKS in sicer o uresničevanju družbene vloge in krepitvi zveze komunistov v občini. Sprejeli so tudi zaključni račun za minulo leto in finančni načrt za letos. Na dnevnem redu so bile še volitve organizacijskega sekretarja komiteja občinske konference zveze komunistov. A. Ž. Radovljica Na 74. redni seji se je včeraj, 17. februarja, opoldne sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Člani so obravnavali prijavljene investicije v radovljiški enoti Ljubljanske banke. Razpravljali pa so tudi o srednjeročnem programu razvoja elektroindustrije v občini. Na izredni seji se je v sredo, 16. februarja, na Bledu v dvorani Gozdnega gospodarstva sestala skupščina območne vodne skupnosti Gorenjske. Obravnavali so program dela za letos, sprejeli začasni finančni načrt, in razpravljali o poročilu glede sanacije blejskega jezera. A. Z. Škofja Loka V četrtek, 24. februarja, ob 16. uri bo v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka redna, tokrat peta, seja skupščine kmetijsko zemljiške skupnosti občine Škofja Loka. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: poročilo o izvršitvi in uresničevanju sklepov z zadnje seje skupščine, poročilo o delu kmetijsko zemljiške skupnosti, obravnava in sprejemanje zaključnega računa za leto 1976, obravnava in sprejem akcijskega načrta razvoja kmetijstva in sprejem finančnega načrta za letošnje leto, sprejem statuta kmetijsko zemljiške skupnosti, poročilo p sklepih komisije za sodelovanje pri pripravah in za spremljanje prostorskega načrta v občini ter delegatska vprašanja. -jg Tržič Osnovna organizacija ZSMS Podljubelj je pripravila v počastitev slovenskega kulturnega praznika tekmovanje v znanju na temo »Kaj veš o Prešernu«. Na tekmovanju so sodelovali mladi iz Loma in Podljubelja ter ekipa osnovne organizacije ZSMS Kompas Ljubelj. Mladi kulturniki so pripravili tudi priložnostni recital. Po kulturni prireditvi je bila zabava s plesom. Jutri se bo začel v Tržiču seminar o obveščanju, ki ga je pripravil Center za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Tržič. Na seminarju bodo sodelovali člani komisij za obveščanje in poverjeniki za to področje po osnovnih organizacijah ZSMS. Seminaristi, ki se bodo zbrali v paviljonu NOE, se bodo seznanili s pomenom obveščanja pri nas in z vlogo te dejavnosti v organizaciji mladine. V ponedeljek, 14. februarja, je bila v Tržiču 6. redna seja predsedstva občinske konference ZSMS, na kateri so razpravljali o gradivu za bližnje zasedanje konference, ki bo konec februarja. Razpravljali so tudi o vključevanju mladih v praznovanje letošnjih pomembnih jubilejev. V torek je bila na občinski konferenci ZSMS ustanovna seja komisije za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu ZSMS. Člani komisije so razpravljali* o povezovanju šolajoče se mladine in sodelovanju le-te z drugimi osnovnimi mladinskimi organizacijami v občini. Programsko konferenco je pretekli teden imela tudi osnovna organizacija ZSMS Kompas Ljubelj. Čeprav je organizacija mlada in večizmen-sko delo onemogoča redno sestajanje, so dosegli mladi v Kompasu lepe uspehe. M.Valjavec Največ iz Save in Tekstilindusa Kranj - Slovenski sindikati 80 na kongresu v Celju sprejeli sklep, da bodo sindikati ukrepali, če bodo kršene pravice delavcev v TOZD in, da jim bodo omogočili pravno zaščito prek pravnih služb v sindikatih, saj osnovne organizacije pogosto nimajo mo*i, da bi učinkovito pomagale. Zato je bila pri kranjskem občinskem sindikalnem svetu ustanovljena pravna posvetovalnica. Obisk v njej stalno narašča. Leta 1975 je imela posvetovalnica 383 obiskov, lani pa že 584 obiskov. KDO IŠČE POMOČ? Če pogledamo samo'podatke za lani. vidimo, da je iskalo zaščito v pravni posvetovalnici 30,8 odstotka nekvalificiranih delavcev, polkvali-nciranih je bilo 8,8 odstotka od vseh, ki so iskali pomoč, kvalificiranih 34,6 odstotka in visokokvalificiranih 4,8 odstotka. Delavci s srednjo izobrazbo so predstavljali 10,8 iskalcev pojoči in delavci z visoko izobrazbo 2,8 odstotka. Tretjina delavcev se je za obisk odloČila zato, ker je sama vedela za posvetovalnico, tretjini so to svetovali v delovni organizaciji, tretjini Pa sodelavci. Pomoč so iskali predvsem delavci s krajšo delovno dobo in tisti, ki so po daljši skupni delovni dobi menjali zaposlitev. Se vedno pa je zelo malo primerov, da bi se delavci pred odhodom v pravno posvetovalnico, posvetovali v delovni organizaciji, oziroma iskali zaščito v osnovni organizaciji sindikata. ZAKAJ PO POMOČ? V preteklih letih kakor tudi lani je največ delavcev — kar polovica — iskalo pomoč zato, ker so bili premalo seznanjeni s samoupravnimi in splošnimi akti. To velja predvsem za nekvalificirane in polkvalificirane delavce. Delavci so iskali pomoč zaradi nesporazumov pri določanju delovne dobe, posebnih pogojev za sprejem na delo, poskusnih rokov, razpisnih pogojev za sprejem, razporejanja na delovna mesta, razporejanja delovnega časa, dolžine odmora, udeležbe pri delitvi OD, nadomestil, povračil, boleznin in podobnih nesporazumov. Pogosti so tudi disciplinski spori: zaradi materialne odgovornosti delavcev, prenehanja dela po volji delavca, izključitve iz delovne organizacije, odpovedi zaradi nesposobnosti. Potem so delavci iskali pomoč zaradi pokojninsko invalidskih zadev, varstva pri delu, socialnega varstva, zdravstva, delovne dobe, stanovanjskih vprašanj, medsebojnih odnosov in še nekaterih drugih vprašanj. Priprave na volitve Tržič - V četrtek, 10. februarja, je bilo v Tržiču posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK, ki so se ga udeležili tudi sekretarji svetov ZK, člani komisije za kadrovska vprašanja pri komiteju in predsedniki kadrovskih komisij pri osnovnih organizacijah ZK. Na posvetovanju so razpravljali o rasti Zveze komunistov v tržiški občini, o kadrovskih pripravah na bližnje kongrese ZKJ in ZKS ter na volitve leta 1978. Sekretarji in drugi udeleženci na posvetovanju so ugodno ocenili rast članstva v Zvezi komunistov in njegovo sestavo. V tržiški partijski organizaciji je »delavska večina« že dosežena, vendar je še vedno pre-pičla zastopanost žensk in mladih. To ni le tržiška slabost, temveč jo je srečati v večini občinskih organizacij ZK, kar je bilo povedano tudi na posvetu predsednikov občinskih kadrovskih komisij na CK ZKS. Precej dela bo terjalo tudi evidentiranje možnih kandidatov za odgovorne funkcije v Zvezi komunistov na vseh ravneh. To je še posebno pomembno, ker se komunisti pripravljajo na kongres ZKJ ter na kongrese v republikah in pokrajinah. V tržiški občini bo evidentiranje končano do konca marca. Organizacija ZK bo morala biti pri evidentiranju pozorna tudi na bližajoče se volitve prihodnje leto in upoštevati strukturo sredine, kjer bo kandidat evidentiran. -jk Občni zbor tržiških gorskih reševalcev Zlata značka GRS dr. Andreju Robiču — Novi reševalci in pripravniki — Še boljše sodelovanje z milico, teritorialno obrambo in civilno zaščito — Priprave na proslavitev 40. obletnice postaje — Pohvale od vsepovsod Tržič — V sredo, 16. februarja, je februarjem v akcijo na svojem ob-bil ■• ™_».» , » . v Tržiču občni zbor postaji; Gorske reševalne službe, ki slavi letos 40. obletnico delovanja in združuje že skoraj 50 članov. Občnega zbora so se udeležili tudi predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris in predstavniki Postaje milice, štaba civilne zaščite, Planinskega društva in njegovih odsekov ter nekaterih tržiških družbenih organizacij in društev. Na zboru so dr. Andreju Robiču podelili častni znak GRS in sprejeli med reševalce dosedanje pripravnike Petra in Janeza Rožiča, Boruta Berganta, Janeza Groharja, Zvoneta Korenčana, Marjana G rosa in Filipa Benceta. Nekatere alpiniste in člane PD Tržič pa so sprejeli med pripravnike postaje tržiške Gorske reševalne službe. Preteklo delo tržiških reševalcev je družbeno priznano. O tem pričajo številna priznanja in pohvale. Šestkrat so morali tržiški gorski reševalci med lanskim in letošnjim močju, enkrat pa so samostojno reševali v Triglavu. Največje napore je brez dvoma terjala zadnja akcija na Zelenici. Tržiški gorski reševalci so na sredinem zboru sklenili, da jih bo še naprej vodil Marjan Salberger. Opozorili so na izpopolnjevanje opreme, katere uvoz povzroča precejšnje težave, na pomembnost vzgojnega in preventivnega dela in družbi, na pomen hitrega obveščanja, zato mora imeti večina reševalcev telefone, na vključevanje miličnikov v GRS, na šolanje lavinskih psov in na vključevanje reševalcev v mobilizacijske plane civilne zaščite, UJV, družbene samozaščite in ljudskega odpora. Na zboru so sprejeli program 40. obletnice GRS Tržič in se zahvalili za pomoč občinski skupščini, ki je nad slavjem prevzela pokroviteljstvo, organizacijam združenega dela, kjer so reševalci zaposleni in Planinskemu društvu Tržič. J. Košnjek Največ je bilo sporov zaradi disciplinskih zadev, delitve osebnih dohodkov, nadomestil, povračil in boleznin. Izstopa še vprašanje materialne odgovornosti delavcev, manj pa je stanovanjskih zadev. Skoraj polovica sporov je bila ugodno rešena za delavce. IZ KATERIH DELOVNIH ORGANIZACIJ? Največkrat so iskali zaščito v pravni posvetovalnici delavci Save in sicer kar 29 krat, delavci Tekstilindusa 25 krat in Kokre 21 krat. Delavci Alpetoura so iskali pomoč 12 krat, delavci Iskre 10 krat, po 7 krat delavci Ikosa in tekstilnega šolskega centra, po 5 krat delavci bolnišnice Golnik, Cestnega podjetja in Živil. Trikrat pa delavci Merkurja in osnovne šole Simon Jenko. Iz drugih delovnih organizacij — pravno posvetovalnico so obiskali še delavci iz 32 drugih delovnih organizacij — pa so prišli delavci po pomoč enkrat ali dvakrat. Pomoč so iskali tudi upokojenci in sicer 6 krat, 15 delavcev, ki so zaposleni v zasebnem sektorju in 8 nezaposlenih. Poleg tega tudi delavci iz drugih občin. L.Bogataj Program dela Škofja Loka — Program dela občinske konference SZDL za leto 1977 izhaja predvsem iz programov dela občinskih družbenopolitičnih organizacij ter iz neposrednih nalog ustave ter zakona o združenem delu. Tako vsebuje program izdelavo obrambnih načrtov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, sodelovanje občinske konference pri ustanovitvi informativnih skupin v krajevnih skupnostih ter pri podru-žabljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela. Občinska konferenca SZDL bo organizirala tudi javno razpravo o problematiki v kmetijstvu, uvedla stalno koordiniranje dela posameznih samoupravnih interesnih skupnosti ter vključevanje delegatov v delo samoupravnih interesnih skupnosti. Prizadevali si bodo tudi za uresničevanje ustave in zakona o združenem delu, stalno spremljali dosledno uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, ocenili delovanje delegatskega sistema, aktivirali delo koordinacijskih odborov in svetov pri občinski konferenci SZDL in krajevnih konferencah SZDL. Najvažnejše delo pa čaka Socialistično zvezo pri pripravah na volitve, pri ustanovitvi hišnih svetov v stanovanjskih objektih, potrošniških svetov v krajevnih skupnostih ter pri spremljanju in uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki in štipendiranju. Socialistična zveza bo prek svojih komisij in odborov pripravila tudi več predavanj in seminarjev ter stalno skrbela za primerno izobraževanje članstva. D. S. od 7. februarja do 27. marca 1977 delna razprodaja tovarniško znižanih > elementov Mihec * za opremo otroških " in samskih sob — opuščeni program — v prodajalni pohištva Lesce in salonu pohištva na Jesenicah s *| 5 ®/o popustom. Montaža in dostava v bližnjo okolico brezplačna TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Za 8. n^arec najleP naši vezeni robe Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD Komunala b. o. objavlja prosto delovno mesto administratorja — obračunovalca Pogoj: ekonomska ali upravno administrativna šola in najmanj dve leti prakse Kandidati naj naslovijo prošnje na odbor za medsebojna razmerja TOZD Komunala, Kranj, Primskovo komunalna cona. KŽK Kranj AGROMEHANIKA Kranj, Cesta JLA 2/I telefon 23-485 Traktor TOMO VINKOVIČ 21 KM — 70% kredita Ogled Kranj, Cesta JLA 2 — telefon 23-485 Za najetje kredita je potreben zemljiško knjižni izpisek ali potrdilo o katastrskem dohodku in dva poroka z zemljiško knjižnim izpiskom ali potrdilom o zaposlitvi zelnik nostaie GRS Tržič Majan Salberger izroča zlati znak GRS f- Andr^u Robiču, ki že 25 let sodeluje pri delu tržitkih m drugih gorskih re-Sei'a/eei. - Foto: F. Perdan C Zaposlovanje učencev posebnih osnovnih šol Iz šole do dela V začetku aprila bo 74 učencev sedmega in osmega razreda posebne osnovne šole v Kranju odšlo na delovno prakso v delovne organizacije tako kot to predvideva učni načrt. Na ta način se bodo učenci spoznali neposredno z delom v praksi, kamor se po zaključenem osemletnem obveznem šolanju vključujejo brez vmesnega usposabljanja. Vendar pa ta prehod iz šole neposredno v delo za učence posebnih osnovnih šol ni tako težaven, saj je po učnem načrtu vzgoji in delu z Razpisna komisija Komunalnega gospodarstva Radovljica in razpisna komisija TOZD razpisujejo naslednja prosta delovna mesta: 1. direktorja delovne organizacije Komunalno gospodarstvo Radovljica 2. direktorja TOZD Komunala Radovljica 3. direktorja TOZD Komunala Bled 4. direktorja TOZD Komunala Bohinj 5. računovodje TOZD v Radovljici, na Bledu in v Bohinju (3 delovna mesta) Razpisni pogoji: pod 1.: — da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi ter drugimi dogovori, — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne, gradbene oziroma druge ustrezne smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodilnih delovnih mestih, — da ima srednjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske ali druge ustrezne smeri z najmanj 10-letnimi delovnimi izkušnjami, od tega 5 let na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, — da je moralno-politično neoporečen. pod 2., 3. in 4.: — da poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih posebnih pogojev določenih v zakonu, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo pravne, komercialne ali komunalno-gradbene smeri, — da ima 3 (VS) ali 5 let (srednje) delovne dobe na vodilnih delovnih mestih, — da ima ustrezne moralno družbenopolitične in etične lastnosti; pod 5.: — da poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih posebnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo šolo ekonomske ali komercialne smeri, — da ima 3 (VŠ) ali 5 (SR) let delovne dobe V stroki, — da ima ustrezne moralne in družbenopolitične lastnosti. Vsi kandidati morajo predložiti potrdilo o nekaznovanju. Kandidati naj vložijo prijave, in sicer: ' kandidati za delovno mesto pod 1. na razpisno komisijo Komunalnega gospodarstva Radovljica, Ljubljanska 27; kandidati pod 2. na razpisno komisijo TOZD Komunala Radovljica, Ljubljanska 13; kandidati pod 3. na razpisno komisijo TOZD Komunala Bled, Reči-ška24; kandidati pod 4. na razpisno komisijo TOZD Komunala Bohinj, Bohinjska Bistrica; kandidati pod 5. naj svoje prijave dostavijo ustrezni razpisni komisiji TOZD. Prijave naj kandidati dostavijo z ustreznimi dokazili v 15 dneh od dneva objave. lažje prizadetimi mladostniki odmerjeno za razvijanje telesnih spretnosti, sposobnosti, pridobivanju učnih in delovnih navad veliko več časa kot na rednih osemletnih šolah. Težave nastajajo pravzaprav le takrat, kadar absolvent posebne osnovne šole po zaključenem šolanju ne najde zaposlitve ter tako pridobljenih spretnosti in delovnih navad nima kje uporabljati. Zato si Posebna osnovna šola vsako leto skupaj s skupnostjo za zaposlovanje in v sodelovanju z delovnimi organizacijami prizadeva za vse svoje učence najti primerno zaposlitev. Vse doslej so ta prizadevanja naletela na primeren odziv pri delovnih organizacijah, ki so po izkušnjah z zaposlovanjem učencev posebne osnovne šole spoznale, da delovni rezultati lažje duševno prizadetih otrok niso nič slabši od vrstnikov, ki so obiskali redno osnovno šolo, celo nasprotno marsikdaj prav nekdanji učenci posebne osnovne šole pokažejo pri delu izjemno pridnost in vztrajnost, kar jim omogoča popolno zlitje z delovnim tempom v delovni organizaciji. Ob koncu letošnjega šolskega leta naj bi se v kranjskih in tržiških delovnih organizacijah zaposlilo 31 učencev posebne osnovne šole. To vsekakor ni število, kot so poudarili predstavniki kadrovskih služb nekaterih delovnih organizacij povabljeni na posvet v posebno osnovno šolo, ki ga gospodarstvo ne bi moglo zaposliti. Iskanje dela za te mladostnike pa je tem lažje, ker šola že poprej pripravi pač na podlagi večletnega opazovanja in merjenja sposobnosti, spretnosti in nagnjenj, predloge, na katerih delovnih mestih bi bili ti učenci najbolj uspešni. Skupaj s temi karakteristikami pa zdravniško mnenje iz dispanzerja za medicino dela lahko zaposlovalcu daje popolno sliko mladega delavca — začetnika. L. M. 1 n »Gorenjska oblačila« Kranj prodajo tovorni avtomobil TAM 3000 s kesonom, leto izdelave 1971. Ogled tovornjaka je vsak dan od 10. do 12. ure na parkirnem prostoru v Kranju, Cesta JLA 24/a. NA DELOVNEM MESTU V turistični poslovalnici ali Turist biroju Turističnega društva Kranjska gora v Kranjski nori se je pred 22 leti zaposlila Marija Krainer-Neidhardt. »Zaradi veselja do dela v turizmu in z ljudmi nvm se takrat prijavila po končani Soli na prosto delovno mesto,« pripoveduje Marija Krainer-Neidhardt, dolgoletna receptorka v turistični poslovalnici Turističnega društva Kranjska gora. »Sprva je bilo težje tako glede uvajanja na delo kot glede prostorske stiske. Gnetli smo se v sobici, kjer sedaj prodajajo karte za filmske predstave. Ker so bili v prostoru tudi zaboji z napravami za sedanjo sedeznico, sem lc-te oblepila z letaki in jih uporabila za recepcijski pult. Takrat je bil predsednik kranjskogorskega Turističnega društva Janko Mezik, tajnik pa Jote Rozman,« obuja spomini; na svoja prva receptorska leta Marija Krainer-Neidhardt. »Delo receptorja v pisarni Turističnega društva se v marsičem razlikuje od receptorskih opravil v hotelu, čeprav imamo veliko skupnega,« nadaljuje sogovornica. »Sprejemam rezervacije za zasebne sobe v Kranjski gori in z njimi seznanjam lastnike sob, kar terja precej dela na terenu, saj imamo trenutno registriranih 516 postelj; preverjam, če obvestila o sobah drže in gostom rezervacije tudi potrjujem. Odgovorno in zahtevno je tudi delo za pultom. Receptor je odgovoren za menjavo valut in za prodajo spominkov, za zaračunavanje zasebnih turističnih sob in za turistične informacije. Vendar pe gostje ne zanimajo zgolj zanje, temveč nas v pisarni Turističnega drultva sprašujejo po vsem mogočem: po voznih redih, po možnostih nakupa itd. Če kdo v Kranjski gori kaj išče, nas najprej poišče. .Center' za RECEPTORKA: *RIJA KI* AINER-NEIDHARDT pohvale in pritožbe smo. Povedo, kaj se jim zdi v kraju narobe. Na taksna vprašanja in pripombe je pogosto težko odgovarjati. Vendar človek, ki ima rad poklic, taksne tegobe in nevšečnosti lahko prenaša in pozabi.« NevSečnosti, ki jih opisuje Marija Krainer-Neidhardt, so značilne tako za goste kot za lastnike zasebnih turističnih sob. »So gostje, s katerimi je težko, pa naj si bodo to domači ali tujci. Sitnarijo in terjajo nemogoče. Ponavadi so to taksni, ki doma nimajo vsega v najlepšem redu. Na srečo je veliko več skromnih in preprostih ljudi, ki jim udobje ni vse. Veseli so, če so lastniki sob prijazni in domači, če so lepo sprejeti in če vladata red ter čistoča. Imamo goste, ki že več kot dvajset let zahajajo k nam in dobre plati Kranjske gore posredujejo tudi drugim. Zato je Se kako koristno dobro sodelovanje med pisarno Turističnega društva in lastniki turističnih sob ter njih prosvetlje-vanje,« skuša biti kritična in odkrita receptorka v Turist biroju v K ranjski gori. »Seveda se tudi pri lastnikih turističnih sob pojavljajo težave. Nekateri nam ne sporeče, da že imajo svoje goste. Zato pisarna ne more ustvariti popolne evidence in je treba od hiše do hise in preverjati podatke. Se težje pa je na hitro iskati drugo sobo, če je že rezervirana nepričakovano zasedena. Lastnikom turističnih sob dopovedujemo, da je treba skrbeti za čistočo, kurjavo in drugo gostovo udobje. Turist si namreč dobro zapomni, če slabo skrbimo za kurjavo, če v kopalnici in sanitarijah ni papirja in brisač, če ni gostoljubja itd. Veseli smo, da je takih primerov vedno manj in da že prevladuje mnenje, da lahko le Turistično druitvo in lastniki zasebnih sob skupno veliko naredimo!« J. Koftnjek ALPETOUR TOZD GOSTINSTVO KRANJ ECREiriA HOTEL CREINA KRANJ Prireja in vabi na veselo pustno rajanje v soboto, 19.2.1 977 ob 20. uri Ob izvrstni pustni hrani in pijači vas bo zabaval ansambel OUINTONiz Poljske Informacije in rezervacije sprejema recepcija hotela Creina telefon 23-650. Delavski svet ZDRUŽENEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA JESENICE, Jesenice, Cesta Maršala Tita št. 78 razpisuje vodilna delovna mesta in to: 1. pomočnika direktorja 2. vodjo ekonomsko finančne službe 3. vodjo osnovne strokovne službe za splošno medicino 4. vodjo osnovne strokovne službe za medicino dela 5. vodjo osnovne strokovne službe za varstvo žena 6. vodjo osnovne strokovne službe za varstvo otrok in mladine 7. vodjo osnovne strokovne službe za zobozdravstvo 8. vodjo strokovne enote za mladinsko zobozdravstvo 9. vodjo osnovne strokovne službe za pneumoftiziologijo 10. vodjo osnovne strokovne službe za patronažo Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje in to: pod 1.: visoka strokovna izobrazba pravne oziroma ekonomske smeri s 5 let prakse dela ali dokončana I. stopnja pravne oziroma ekonomske fakultete ali višja upravna šola z 10 let prakse dela; pod 2.: višja strokovna izobrazba s 5 let prakse dela ali srednja strokovna izobrazba z 10 let prakse dela ekonomske smeri; pod 3. do 9.: zdravnik specialist ali zobozdravnik specialist, ustrezne specialnosti; pod 10.: višja medicinska sestra s 5-letno prakso v patronažni službi. Kandidati morajo poleg navedenih splošnih in posebnih pogojev izpolnjevati še moralno etične kvalitete ter organizacijsko strokovne sposobnosti. To so vodilna delovna mesta z reelekcijo po štirih letih. Stanovanja niso zagotovljena. Kandidati naj pošljejo svoje vloge s kratkim opisom dosedanjega službovanja in dokazili o zahtevani strokovnosti v 15 dneh od dneva objave na naslov: Združeni zdravstveni dom Jesenice, Jesenice Cesta Maršala Tita št. 78 »razpis vodilnih delavcev«. Skupščina občine Radovljica objavlja na podlagi 219. čl. statuta občine Radovljica (Ur. vestnik Gorenjske, št. 6/74) in pravilnika o oddajanju gradbenih parcel, ki ga je sprejel izvršni svet skupščine občine Radovljica dne 5/3-1975 RAZPIS za sprejemanje pismenih ponudb za nakup parcel za gradnjo počitniških hišic Občina Radovljica oddaja tri gradbene parcele za gradnjo počitniških hišic, in sicer: — v Ukancu v Bohinju: del pare. št. 1821/4 k. o. Studor, v izmeri ca 600 kv. m, za gradnjo objekta št. 30, po zazidalnem načrtu. - Pod Stražo na Bledu: pare. št. 232/1 in 231/12 k. o. Selo, v skupni izmeri 355 kv. m, za gradnjo objekta št. 20; pare. št. 233/1 k. o. Selo, v izmeri 366 kv. m, za gradnjo objekta št. 21; Najnižja oz. začetna cena za kv. m zemljišča je 100 din. Zemljišče bo oddano komunalno neopremljeno, ker pa je komunalna ureditev delno izvršena, bo le-to investitor dolžan plačati pristojnemu podjetju. Ponudnik je lahko vsaka fizična oseba. Ponudbe je poslati v zaprti kuverti na naslov: Skupščina občine Radovljica, komisija za zbiranje ponudb za vikende, najkasneje do vključno 4. marca 1977. Po preteku roka za zbiranje ponudb bo komisija ugotovila najboljše ponudnike, ki bodo po tako določenem vrstnem redu lahko izbirali posamezne gradbene parcele. Informacije v zvezi razpisom lahko dobite na tel. 75-053, referat za premoženjsko pravne zadeve skupščine občine Radovljica. RADOVLJICA 25. SKUPNA SEJA zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica sreda, 23. februarja 1977, ob 16. uri velika sejna dvorana skupščine občine Radovljica, Gorenjska cesta 19 Dnevni red LS.KU™A seja zbora ZDRUZE-«wiio dela' zbora krajevnih ™pnosti in DRU2BENOPOLITIC- RadovLjica^ skupsclne obc,nk PKieR i.*vo,itve komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov ter poročila komisij in odo-ontve zapisnika 24. skupne seje vseh zborov skunščin.. ki DOGOVORI MOSE Dogovor o družbenem planu Delegati vseh zborov skupščine bodo razpravljali o predlogu družbenega dogovora o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine za letos — Izvršni svet občinske skupščine je predlog na zadnji seji sprejel J™™' MKupscine občine Radovljica, ki je bila 2. februarja letos, ter odobritve zapisnikov ločenih sej zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, ki so zasedali prav tako 2. februarja letos, so na dnevnem redu se naslednja vprašanja: — odlok o prispevku za uporabo mestnih zemljišč v občini Radovljica — odlok o kategorizaciji cest v občini Radovljica — _ odlok o obveznem prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav v občini Radovljica — odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Radovljica — odlok o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve v občini Radovljica — odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovunj-skem gospodarstvu v občini Radovljica — obravnavanje poročila o stanju obrambnih priprav v občini Radovljica — obravnavanje in odločanje o predlogu odloka o ustanovitvi in delovanju predsedstva občinske skupščine Radovljica, o organizaciji in delovanju izvršnega sveta in občinskih upravnih organov v vojni — obravnavanje in odločanje o predlogu sklepa o imenovanju predsedstva in izvršnega sveta za delo v vojni — obravnavanje in odločanje o predlogu družbenega dogovora o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine Radovljica za leto 1977 — odlok o splošni prepovedi prometa, parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišč, ki so predvidene za gradnjo na območju občine Radovljica — odlok o določitvi pomožnih objektov in meril, po katerih se določi zemljišče namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta — odlok o elementih za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Radovljica — obravnavanje in odločanje o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica — obravnavanje in odločanje o predlogu odloka o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva Gorenjske — obravnavanje in odločanje o predlogu družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi — kadrovske spremembe v izvršnem svetu občinske skupščine Radovljica — delegatska vprašanja RADOVLJICA - Čeprav je predlog družbenega dogovora o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine Radovljica za leto 1977 na dnevnem redu kot 12. točka, je med dvajsetimi točkami dnevnega reda sredinega zasedanja vseh zborov skupščine nedvomno najbolj pomembna. 2e v uvodu velja poudariti, da je izvršni svet predlog že obravnaval na zadnji seji in ga s . precejšnjimi spremembami in pripombami tudi sprejel. Takšnega zdaj predlaga v razpravo in potrditev vsem zborom skupščine. Na seji ga bo obrazložil načelnik oddelka za gospodarstvo in finance Anton Ažman. Oblikovalci predloga družbenega dogovora so izhajali iz tega, da bo načrtovani družbeni razvoj v občini moč doseči le s kvalitetnejšim samoupravnim organiziranjem združenega dela. To pa pomeni, da bo treba več naporov vložiti v samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje. Se posebno ta ugotovitev in priporočilo velja za tekstilno industrijo, trgovino, komunalno dejavnost in turizem. Večjo skrb pa bo treba letos posvetiti tudi hitrejšemu razvoju tako imenovanih manj razvitih območij v občini. Pregled lanskih gospodarskih dosežkov v občini nam pokaže nekaj ugodnih rezultatov. Zaposlovanje se je gibalo v začrtanih okvirih. Povečal se je izvoz, zmanjšal pa uvoz. Tudi rast cen je bila dokaj umirjena in izboljšala se je likvidnost gospodarstva. Po drugi strani pa je res, in velja se zamisliti nad tem da se je lani bistveno zmanjšala akumulativna sposobnost gospodarstva. Uresničenih je bilo na primer le dobrih 60 odstotkov vseh načrtovanih investicij. Zanimivo je, da so osebni dohodki rasli ne glede na dosežene rezultate. Pri tem pa so se sredstva za skupno in splošno porabo gibala v načrtovanih okvirih, vendar se zaradi določenega avtomatizma pri financiranju iz prispevkov na bruto osebne dohodke niso usklajevala z gospodarskimi možnostmi. Tudi združevanje in povezovanje na podlagi tako, imenovanih dohodkovnih odnosov je v občini potekalo prepočasi. Pripombe pa bi lahko izrekli tudi na račun bančne politike in na pomanjkanje kvalitetnih programov tako pri prednostnih gospodarskih področjih kot drugje. Letošnje leto glede na naloge ne bo ravno lahko. Doseči bo treba bolj dinamično gospodarsko rast in s tem v zvezi pospešiti tudi investicijsko dejavnost v industriji ter na področju terciarnih dejavnosti. Nadaljevati bo treba z uresničevanjem programa izgradnje objektov družbenega standarda. Caka nas uresničitev ukrepov glede okolja. Treba bo na tako imenovani samoupravni osnovi organizirati preskrbo s kmetijskimi in živilskimi izdelki. In potem je tu tudi še nadaljnja izgradnja cest, dograditev okrog 100 družbenih stanovanj, uresničitev začrtanih prostorskih programov. Še naprej bo treba krepiti povezovanje samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Pomembne pa so naloge tudi na področju družbene samozaščite in varnosti. Razen tega bo letos treba sanirati škodo na potresnem območju v Bohinju ter v tem delu občine omogočiti pogoje za hitrejši razvoj gospodarstva. Velja poudariti, da so v predlogu družbenega dogovora o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine Radovljica za leto 1977 naloge posameznih podpisnikov konkretizirane. To pa pomeni tudi ustrezno odgovornost vseh za uresničitev zastavljenih nalog; tako slehernega občana, delegata, kakor gospodarskih in samoupravno organiziranih družbenih sredin. V predlogu družbenega dogovora o izvajanju sreanjeročnegu družbeucgu plana občine za letos je med drugim predvidena tudi dograditev okrog 100 stanovanj. Mestno zemljišče, ceste, komunala Predloge odlokov, ki bodo na dnevnem redu sredinega zasedanja radovljiške skupščine, bi lahko razdelili na več skupin. Poglejmo najprej odloke o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, o kategorizaciji cest v občini in o obveznem prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav. Če bodo delegati sprejeli odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini, bodo lastniki uporabne pravice, zakupniki ali uživalci zemljišča oziroma nosilci stanovanjske pravice morali plačevati takšen prispevek. Prispevke ni moč predpisati le za zemljišča, na katerih so zaklonišča oziroma objekti, ki so namenjeni za potrebe ljudske obrambe, nadalje za konzularna predstavništva, mednarodne in meddržavne organizacije, verske skupnosti, za zemljišča, ki se uporabljajo za socialne, zdravstvene, vzgojnoizobraževalne, telesnokul-turne in raziskovalne namene, za zemljišča, na katerih so komunalni objekti in naprave, ceste, železnice itd. Glavna značilnost tega odloka pa je, da se dosedanji prispevek povečuje. Odlok o kategorizaciji cest v občini določa kriterije za lokalne ceste. Lokalna cesta je tista, ki povezuje med seboj naselja, naselja z mestnimi ali regionalnimi cestami; za dvosmerni promet mora biti široka 5 ali 6 metrov, za enosmernega pa 3 do 3,5 metra z izogibališči na vsakega pol kilometra. Določen je tudi osni pritisk, ki lahko znaša 6 ton. Odlok tudi določa gradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje in gospodarjenje s takšnimi cestami. V prihodnje bo ustanovljena samo-uprvna interesna skupnost za ceste, ki bo prevzela skrb za občinsko cestno omrežie. Izredno pomemben pa je tudi odlok o obveznem prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav v občini. Gre za to, da komunalno urejanje naselij in financiranje primarnih komunalnih objektov v občini doslej ni bilo najbolje urejeno. Ker pa že prihaja do težav in so tudi potrebe po načrtnejšem urejanju vse večje, se je pač treba lotiti izravnave določenega zaostanka na področju komunalnega standarda. Zato je zdaj z odlokom predlagan obvezni prispevek, ki naj bi ga plačali vsi, ki bi gradili objekte in naprave na urbanistično in komunalno urejenih stavbnih zemljiščih in tudi uporabniki komunalnih storitev. Ta denar bi se potem nabiral na posebnem skladu komunalne interesne skupnosti, porabljal pa bi se na podlagi sprejetega programa izgradnje komunalnih objektov in naprav. Toliko o skupini omenjenih treh odlokov, o katerih bodo delegati razpravljali in odločali že na začetku dnevnega reda. Temeljitejša razlaga najbrž ni potrebna, ker so delegati vseh zborov te odloke na ločenih sejah 2. februarja letos že obravnavali. Ker pa takrat na posameznih zborih niso bili sprejeti v enakem besedilu, gre zdaj dejansko za usklajevanje. Stanovanjska ______... problematika Podeljevanje priznavalnin Enaka merila za podeljevanje priznavalnin ude ležencem NOV in drugih vojn v vseh slovenskih občinah Omenimo še predlog odloka o ... ' 8plo?ni prepovedi prometa, parcela lis«* Krad,tve spremembe kultu U«8C, ki so nrerfvif«..«,. ----- .......,...... K«'< "ruga pripravljalna dela, /a raz.de-skupnega premoženja, dedovanja in prenosa posestne pravi«,, nanonali/.iraniii zemljišč na zakon« vsa t prav nje akonea oziroma potomce. Ne velja ludi za "sta Zemljišča, za katera j« bilo izdelano n-.m.Hn«. lokacijsko in gradbeno dovolje-' repovedi veljajo lahko le do pravnomoč- krat. ta. Letošnje /e*0 , . lahko. Do.sc/ 1 na nalogi' tH' mično eosntJ ° treba boli dina zvezi P%pe rast m t tem v javnost v ini udl investicijsko de-terciarnih dejal^f-^ n° PodročJu nosti odločbe <> razslastitvi. vendar ne dlje. kol tri leta. ko začne veljati odlok. ... določitvi pomožnih objektov in meril, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta. Stari odlok iz leta I97L' preveč splošno opredeljuje funkcionalnost zemljišč. Se posebno velja to za kmetijske 'objekte na pašnikih in travnikih, ki so jih v zadnjem obdobju odkupu vali in urejali v vikende. Sedanji predlog odloka holj natančno govori «> fiinki ionalnost i zemljišča in tudi kdaj je takšno zemljišče treba ohrav vati po gradbenih predpisih; predvsem ta ko gre za spremembo namembnimi i objeli V takšnem primeru |e potrehen poseben po-siopek. ki velja za izdajo lokacijskih dovoljeni . . . elementih /.a določanj«' odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Radovljica. Odlok mora spi«' jeti skui)š«"ina vsako leto /a naprej Odškodnina za razlaščeno stavimo zemljišče se določa i»<> dohodku .'t(K> dinarjev, popre«'m stroški komunalnega urejanja pa znašajo .'«) odstotkov (xl vrednosti poprečne gradbene cena za kvadratni meter koristne površine. fV je zemljišče skalnato, nagnjeno ali močvirnato, se stroški urejanja povečajo za 10 odstotkov <>«l poprečne gradbene cene ... spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah. Leta 197N ho na Uledu svetovno prvenstvo v veslanju Da hi zbrali del denarja za financiranje te in drugih pomembnejših športnih in turističnih prireditev, izvršni svet predlaga Občinski skupščini, da se turisti«' na taksa poveča za 1 dinar ... organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva. Novi zakon o javnem pravobranilstvu je zmanjšal število pravnih oseb, ki jih pravobranilstvo lahko zastopa po pooblastilu. Hkrati pa je zakon določil nekatere nove naloge, predvsem glede razvijanja samoupravljanja v krajevnih skupnostih. .lavno pra vobranilstvo v Kranju, ki je bilo ustanovljeno za občine Jesenic«, Kranj. Radovljica, Sknlja Loka in Trti«1 zato meni. da ni potrebno spre m in jat i njegovi organizacije in načina financirah ia Drugo skupino odlokov bi lahko uvrstili pod skupni naslov Stanovanjska problematika. Tudi z odloki o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini, o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve in o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini so delegati in delegacije v občini že seznanjeni. Na zadnji seji so namreč obravnavali osnutke teh odlokov. Gre pa zdaj tudi za verifikacijo samoupravnega sporazuma sklenjenega med delavci TOZD in delovnih skupnosti v občini. Odloki določajo najnižjo stopnjo izločanja sredstev za razširjeno reprodukcijo, kreditiranje in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in sicer v višini 6,5 odstotka. Po drugi strani je predvideno, da bi poslej plačevali nižji prispevek za družbeno pomoč (od 2,2 odstotka bi se zmanjšal na 1,66 odstotka). Takšno znižanje je predvideno, ker je večina kritičnih stanovanjskih problemov s solidarnostnimi sredstvi v občini že rešena. Sicer pa se zaradi slabe komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč povečuje prispevna stopnja za kreditiranje stanovanjske gradnje in sicer z 1 na l,f>.r) odstotka. Podpisniki sporazuma pa bi sami razpolagali z 2,845 odstotka od izločenih sredstev za stanovanjsko gradnjo. Izvršni svet občinske skupščine je omenjen«- tri predloge odlokov že obravnaval. Medtem ko glede obveznega prispevka za družbeno pomoč in o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje ni imel pripomb, pa pri mil oku o najnižjem odstotku sredstev za razširjeno reprodukcijo predlaga spremembo. Izvršni svet meni, naj se predlagana stopnja 6,5 odstotka zniža na 6 odstotkov zaradi sedanjega položaja, v katerem je gospodarstvo. Predloženi družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, ki naj bi ga sprejeli delegati vseh treh zborov skupščine na skupni seji v sredo (o njem bodo razpravljali v 18. točki dnevnega reda) je nedvomno pomemben. S tem dogovorom naj bi pravzaprav vse občine v Sloveniji enotno uredile podeljevanje priznavalnin in sicer: — udeležencem NOV s priznano posebno dobo v dvojnem štetju pred 9/9-1943 oziroma do 13/10-1943; — udeležencem NOV s priznano posebno dvojno dobo po 9/9-1943 — slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912/ 1918. Pravico do stalnih priznavalnin imajo tisti s priznano dvojno dobo pred 9/9-1943, ki so dovolj stari, ki niso zaposleni, če je njihov mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, nižji od najnižje pokojnine. (Lani je znašala najnižja pokojnina 1713 dinarjev). Pravico do stalnih priznavalnin pa imajo tudi ostali upravičenci s priznanim dvojnim štetjem po 9/9-1943 in slovenski vojni dobrovoljci in sicer pod enakimi pogoji. Vendar pa mesečni dohodek ne sme presegati osnovne najnižje pokojnine, ki se v tem primeru zmanjaša na 80 odstotkov. Tako zmanjšan znesek oziroma najnižja osnova za minulo leto pa znaša 1370,40 dinarja. Obrambne priprave V deveti točki dnevnega reda bodo delegati najprej obravnavali poročilo o obrambnih pripravah v občini. Nato pa hmlo sklepali o predlogu odloka o ustanovitvi in delovanju predsedstva občinske skupščin«', o organizaciji in delovanju izvršnega sveta in občinskih upravnih organov v vojni in o predlogu sklepa <> imenovanju predsedstva in izvršnega svela za delo v vojni 10. ni Ob bolezni, nezgodi ali smrti družinskega člana lahko upravičenci zaprosijo za enkratno priznavalnino. Ta pa lahko znaša največ 120 odstotkov od mejnega zneska najnižje pokojnine. Sicer pa za enkratne priznavalnine zgoraj omenjeni pogoji odpadejo. Denar za priznavalnine se zagotavlja na podlagi dogovorjene porabe vsako leto z republiškim dogovorom o splošni porabi v občinah. Izvajanje tega dogovora pa bo spremljal 16-članski odbor. Sicer pa to problematiko v občini Radovljica že ureja odlok o priznavalninah iz 1974. leta (Ur. vestnik št. 26). Določila v takratnem odloku so enaka kot v sedanjem predloženem dogovoru. Predlog družbenega dogovora je februarja letos obravnaval izvrš-. svet občinske skupščine in ga predlaga delegatom vseh treh zborov v potrditev. z—-\ Spremembe v IS Z novim zakonom o ljudski obrambi in družbeni san. izasčiti se je izoblikovalo stališče, da mora biti v izvršnem svetu en član zadolžen za družbeno samozaščito. Razen tega v drugih občinah sekretarji izvrsnih svetov niso izvoljeni člani, ampak imenovani funk cionarji. Zato izvrsni svet predlaga, d • skupščina razreši Zvoneta Savniki. člana izvršnega sveta in ga imenuje za sekretarja izvršnega sveta. Namesto njega pa predlaga za člana izvršnegr sveta Alojza Pogačnika, ki bi bil zadol žen za družbeno samozaščito. Alojz Pogačnik je bil pred upokojitvijo zaposlili kot komandir postaje milice Radovljica. Izvrsni svet bi tako tudi po tej i membi imel 11 članov. V sodelovanju z IN DO t troni Radovljica priprav I d rej 7. a I ar Risbe Petra Jovanoviča ob Prešernovih pesnitvah V kletnih prostorih galerije v Prešernovi hiši v Kranju razstavlja v okviru proslav slovenskega kulturnega praznika kipar-samorastnik Peter Jovanovič dvajset risb, naslonjenih na Prešernove pesnitve (Slovo od mladosti-, Zapuščena, Kam, Prošnja, Orglar, Ponočnjak, Rejen-ka, Okrogla, Zarjovela d'vičica, Prekop, Prešernova vera, Od železne ceste, K slovesu, Urška in povodni mož, Zdravljica, Memento mori, Pod oknom, Dekletom, Strunam). Risbe s tušem so prav filigransko izdelane, vzgledflo čistih linij, moti-vično pa povsem izvirne. Jovanovič ni hotel ilustrirati Prešernovih pe- snitev, hotel pa je ob besedni umetnini ustvariti svojo, likovno. In tako sta se v čustvih ujela pesnik in risar, tudi pesnik. Nežne, domiselne Jova-novičeve risbe so kot nalašč za eno od grafičnih oprem bodočih natisov Prešernovih Poezij: da bi z likovno govorico spremljale pesnikovo besedo. Bila bi to gotovo najlepša izdaja, skladna v liričnosti in — čvrstosti. Res, v čvrstosti! Kajti kot Prešernova pesem nikoli ni »solznomeš-kobna (izraz je Cankarjev, tako je dejal za Meškovo pisanje), tako tudi Jovanovičeve risbe nočejo biti kaki krhki likovni izlivi. Nasprotno, vseh Občinski kurir Švejk na Bledu V okviru kulturne akcije za delovne kolektive bo drevi ob 19. uri v avli osnovne šole dr. Josipa Plemlja na Bledu gostoval Kabaret Metla s Fornezzijevo satirično igro Občinski kurir Švejk, ki ga igra Janez Hočevar-Rifle. To bo prva tovrstna predstava v blejski šoli, ki bo gotovo pritegnila veliko obiskovalcev. Doslej so bile vse gledališke predstave le v festivalni dvorani. V nedeljo »Dve nevesti« v Cerkljah Cerklje — V nedeljo, 20. februarja, se bodo člani dramske skupine Davorin Jenko ob 17. in 19. uri spet predstavili na odrskih deskah v domačem kulturnem domu in sicer s premiero komedije Cvetka Golarja »Dve nevesti«. Komedija »Dve nevesti« je v treh dejanjih in jo je reži-ral Božo Janež. Godi se na Gorenjskem v starih časih. V tej komediji sodeluje 11 mladih igralk in igralcev. Kombinirano pa bodo gostovali po raznih krajih Gorenjske še s komedijo »Kadar se ženski jezik ne suče«. J. Kuhar Odbor za medsebojna razmerja Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka objavlja prosta delovna mesta 1. vzdrževalca strojev 2. več NK ali PK delavcev za delo v proizvodnji Za delovno mesto pod 1. se poleg splošnih pogojev zahteva VK strojni ključavničar in 2 leti delovnih izkušenj ali KV strojni ključavničar in 4 leta delovnih izkušenj pri vzdrževanju strojev. Za navedena delovna mesta je predpisano poskusno delo, ki traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in navdbo dosedanjih zaposlitev, v osmih dneh po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje, Kidričeva 82, »škofja Loka. S stanovanji podjetje ne razpolaga. SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapuže z n.sol.o. 64275 Begunje na Gorenjskem Odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosto delovno mesto 1. direktorja TOZD tekstilne tovarne Zapuže Pogoji: 1. visoka šola tekstilne ali druge smeri s 3 letno prakso v vol-narski stroki od tega 1 leto na vodstvenem mestu ali višjo šolo tekstilne ali druge sorodne smeri s 5 letno prakso v volnarski stroki, od tega 4 leta na vodstvenem mestu 2. organizacijske in vodstvene sposobnosti 3. moralno politične kvalitete 4. aktiven odnos do razvijanja samoupravljanja 5. predložiti elaborat o razvojnem programu temeljne organizacije Rok za prijave je 15 dni po objavi. Kandidati naj predložijo ustrezna dokazila. dvajset risb (v velikosti 30x 42 cm) je enotno zasnovanih — to so prav ona grčasta in vejnata gabrova in bukova debla, iz katerih oblikuje kipar Jovanovič svoje slovite lesene pomnike! Vse razstavljene risbe so v svojem bistvu domišljijsko izrisana debla, veje so jim roke, grče so jim oči... Tako so pri Prošnji iztegnjene veje v nebo, pri Zapuščeni je med vejami prepletena pajčevina, pri Orglarju poseda po vejah cel zbor »njegovih« ptičkov, z vej pri Zarjo-veli d'vičici odpada listje; morda najbolj dognan je Jovanovič v risbi ob Urški in povodnem možu: tu dvoje v plesu zavitih in z vihravimi vejami prepletenih debel živo nakazuje prizor ob koncu balade: ko divja plesalca hitita v vrtinec ... Seveda so tudi ostale risbe prav nenavadno domiselne: tako je likovni zapis ob Prešernovi Zdravljici naravnost himničen: skupina zanimivih debel z dvignjenimi vejami v nebo — kot z rokami, dvignjenimi ob zdravljici! Potem sta tu še dve Jovanovičevi izvirni zamisli: ob pesmi Dekletom je predočil cvetje, ki se osipa ...; k Strunam je na risbi upognil vejo, ki naj simbolizira liro ali harfo — za pesem, ki jo pojo vetrovi skozi gozd in skozi srca . .. Vsekakor nam uspela razstava prikazuje novo, sveže lice Jovanovičeve marljive in nenehne ustvarjalnosti, zveste lesu tudi v risbi. Gotovo so misleči in čuteči obiskovalci odhajali z razstave presunjeni, saj so doživljali ob ogledu liričnih risb kar dvojno pesniško govorico — Prešernovo in Jovanovičevo. Črtomir Zoreč Pesnik v gos teh pri pesniku Tako bi lahko rekli ob sedanji razstavi v Prešernovi hiii v Kranju. Ob 70-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča je v galerijskih prostorih razstavljeno gradivo, ki ga je na temo »Goriškega slavčka« zbral dr. Fran Juriševič iz Kopra. Hkrati pa nudi razstava tudi nazoren prikaz o bojih za Sočo, o narodnostnih situacijah na Tržaškem in Goriškem. Razstavno gradivo so v glavnem stare razglednice iz Gregorčičevih časov in iz časov prve svetovne vojne. Posebno zanimiva je skupina razglednic, ki kažejo Ricmanje in one dogodke, ki so sledili, ko je ta tržaška primestna vas v celoti prestopila v starokatolištvo. Nenavadno je tudi gledati na razglednicah hkratno avstrijsko in laško propagando in bahanje z junaštvi. Prav posebej nas dirne razglednica z upodobitvijo generala Svetozarja Boro-jeviča (komandanta avstrijskih čet na soški fronti) in Simona Gregorčiča — z ramo ob rami! Dragocene so razstavljene razglednice z upodobitvami primorskih ljudskih noš, danes že skoro povsem pozabljenih .. . V posebni vitrini sta na ogled dve razglednici s pesnikovim rokopisom, naslovljeni na dekana Ivana Vesela-■ Vesnina (1840-1900), ki je bil doma iz Mengša, služboval pa je v Gregorčičevem času v Trnovem. — Tudi zapis o kratkem obisku Simona Gregorčiča v Kranju je razstavljen v osrednji vitrini. V njej je tudi nekaj starejših izdaj Gregorčičevih Poezij. Zares pa je škoda, ker gre čas razstave o Gregorčiču in njegovi Soči že h kraju. Kajti nujno bi bilo, da razstavo, ki ni le litararnega pomena, pač pa še bolj narodnostnega, obišče" Mm več občanov in šol. Toda ne površno. Treba je iti od podobe do podobe počasi, vse prečitati in se zamisliti, kako hudo je bilo in kako hudo je še rojakom na oni strani naše meje. Priprava razstave o Gregorčiču, o naših ljubih goriških in tržaških krajih, je bila zares v Kranju dobrodošla. Kar precej smo že uspavani v samozadovoljstvu in brez skrbi. Tržaško, Goriška, Beneška Slovenija, Rezija, Kanalska dolina pa vsa slovenska Koroška — mar nimamo vse preslabe vesti, ko te kraje kar preveč pozabljamo in ker jih tako malo poznamo. Razstava v galeriji Prešernove hiše v Kranju prav to vrzel izpopolnjuje: vednost o Gregorčiču, o Goriški in o Tržarškem. Priznanje velja Gorenjskemu muzeju v Kranju in kustodi Bebi -lenčičevi za razstavo, ki je pravi dar — pa tudi opomin — Kranju in Gorenjski. C Z. POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH OSEBNIH VOZIL 1. Zastava 125 P, leto izdelave 1976, s prevoženimi 5.300 km. Začetna cena 45.000 din 2. Zastava 101 leto izdelave 1975 (december) s prevoženimi 22.600 km. Začetna cena 16.000 din Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8—14 ure pri ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV, Gorenjska območna.skupnost Kranj -. Oldhamska c. 2. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede 23. 2. 1977 do 12. ure. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ Podjetje REMONT GRADNJE ŽIRI razpisuje naslednja delovna mesta: 1. gradbenega delovodje 2. skladiščnika 3. 2 KV tesarjev 4. inkasanta 5. 2 KV zidarjev 6. 3 NK gradbene delavce 7. 2 NK komunalna delavca Pogoji: pod 1.: gradbena delovodska šola in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na tem delovnem mestu; pod 2.: zaključena trgovska šola z enim letom delovnih izkušenj; pod 3. in 5.: poklicna šola z zaključnim izpitom ustrezne smeri in zdravstvena sposobnost za delo v gradbeništvu; pod 4.: odslužen vojaški rok, poklicna šola, nekaznovan in moralno neoporečen; pod 6. in 7.: starost nad 18 let in zdravstvena sposobnost za delo v gradbeništvu. Za vsa razpisana delovna mesta velja 1 mesec poskusnega dela. Pismene prijave pošljite na REMONT GRADNJE ŽIRI. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Zavarovalni skupnosti TRIGLAV Gorenjska območna skupnost Kranj Delovna skupnost objavlja prosto delovno mesto zavarovalnega zastopnika za zavarovanje oseb s polnim delovnim časom za nedoločen čas v zastopu 03-015 Kranj Posebni pogoji: Končana srednja šola ali popolna osnovna šola in starost najmanj 18 let. Zaželjeno je, da kandidat stanuje v zastopu ter, da ima posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi. Prošnje za pridobitev lastnosti delavca sprejema sektor za splošne, kadrovske in pravne zadeve pri Zavarovalni skupnosti TRIGLAV, Gorenjska območna skupnost Kranj — Delovna skupnost. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis in potrdilo o nekaznovanju. Rok za vlaganje prošenj poteče 8 dan po objavi. O izbiri kandidata na prosto delovno mesto bodo obveščeni vsi kandidati najkasneje v 30 dneh po zaključku objavljenega roka. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ razpisuje prosto delovno mesto inšpektorja za javni red in mir Pogoj: visoka izobrazba pravne smeri, 4 leta delovnih izkušenj, družbeno politična aktivnost objavlja prosta delovna mesta: pisarniške moči v prijavni službi Pogoj: 2 letna administrativna šola, 2 leti delovnih izkušenj 3 strojepiske Pogoj: 2 letna administrativna šola ali s tečaji oz. s prakso pridobljeno znanje desetprstnega slepega strojepisja vročevalca za KU Naklo — 2 do 3 urna dnevna zaposlitev. Za vsa delovna mesta je tudi pogoj moralno politična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi, razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije št. 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. F^JPerdanenCa Katarina In Janez škofic z Brega pri Žirovnici - Foto: Ljubezen je vznikla v šolskih klopeh V soboto, 12. februarja, sta slavila zlato poroko Katarina in Janez Škofic z Brega pri Žirovnici rojena^??" ^!rovnici - Katarina, partizanom in jim skoraj vsa leta nH "?aja leta 1903 na Bregu vojne pomagal, mamo pa so F" ^lrovnin m Jane ŠUfir rnipn Žirovnici in Janez Škofic, rojen 11. aprila leta 1904 v Velesovem, sedaj stanujoča na Bregu pri Žirovnici, sta v soboto, 12. februarja, proslavila 50. obletnico skupnega življenja. Za nepozabni trenutek sta od leta 1960 dalje upokojeni jeseniški železar in gospodinja hvaležna hčerki Mileni in njenemu možu Jožetu, predsedniku občinske skupščine Jesenice Slavku Osredkarju in predsedniku jeseniške borčevske organizacije Francu Konoblju-Slo-venku. Izredno lep sprejem so jima pripravili in ju nameravali tudi obdariti, vendar sta Škofičeva zlato-poročenca darilo odstopila jeseniškemu socialnemu skrbstvu! Katarina in Janez Škofic sta bila revnih staršev. Očeta so tri mesece starega oddali tujim ljudem v rejo, materini starši pa so bili dninarji. Revščina ju je združevala že v osnovni šoli na Breznici. Iz znanstva iz šolskih klopi je vznikla ljubezen, potem pa ljubezen in poroka, ki je bila pred petdesetimi leti v Lescah. »Petdeset skupnih let je prehitro minilo,« sta pripovedovala v sredo zlatoporočenca z Brega pri Žirovnici. »Ko sva se spoznala, življenje ni bilo lahko: ni bilo denarja, ne stanovanja, gnjavilo nas je pomanjkanje. Stanovala sva na Koroški Beli, od koder je odšlo veliko ljudi v partizane. Med njimi je bil tudi najin prija- , telj Slovenko, na katerega glavo so Nemci razpisali 5000 mark nagrade. Tudi oče se je pridružil Nakurento-vanje v Ptuj Turistični delavci Ptuja so nam sporočili, da bo kurentovanje pri njih v nedeljo, 20. februarja, in povedali so tudi, kdo vse bo nastopal na tem tradicionalnem pustnem karnevalu. Začelo se bo ob 10. uri dopoldan na Titovem trgu v Ptuju, kjer bodo obiskovalce najprej pozdravili pustni pokači iz Podlehnika in Markovec zaplesali kopjači iz Markovec, potem pa nastopili orači iz Dravinjskega vrha, Lancove vasi in Markovcev, vile s kraljico iz Zabovec, šrangarji iz Polenšaka, plesači iz Pobrežja, ko-panjarice iz Markovcev, koranti iz Markovcev in okolice, pustni po-grebci iz Zlatoličja, rusa, medvedi, piceki in drugi pustni liki, ploharji iz Cirkovec in drugi. Popoldne oh i obhod no 'l'v\\un »o karneval*. ptujskega karnJSkl^ ulicah- SloVeS karnevala sega daleč in tvarnevala se*, ogledat si ga pridejo iz cele Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in še oa kje. Zal ne vemo, da bi z GorenjsKe bil v Ptuj organiziran kakšen avtobusni prevoz. Mogoče bi turistični delavci razmislili o tem zn prihodnje leto. Zanimanja bi bilo zagotovo dovolj. D. la- mamo pa so Nemci zaradi pomoči partizanom odvlekli v Begunje v času, ko so na Hrušici streljali talce,« obujata spomine na najtežja leta skupnega življenja Škofičeva, ki sta bila pred vojno tudi člana naprednih sindikatov: oče v Železarni, mama pa v leski Verigi, kjer je bila do poroke zaposlena. »Sedaj sva zadovoljna, čeprav ima le oče pokojnino,« pravi mama Katarina. »Skromno smo vajeni živeti in razkošja ne poznamo. Najbolj sva vesela svoje hiše, v katero sva se vselila leta 1960, ko je odšel oče v pokoj. Z eno kuverto in brez posojila sva jo zgradila. Revščina človeka utrdi. Stalno sva si dopovedovala, da nikdar nikomur nočeva biti v breme!« Škofičeva ne moreta mirovati. Obilo dela se jima stalno kaže v hiši in okoli nje. Oba izredno rada bereta in vrtnarita. Za zabavo so jima kokoši, včasih pa sta gojila tudi zajce in koze. Opustila sta jih, saj so jima živali povzročale precej dela. Škofičevima zlatoporočencema čestita za jubilej tudi uredništvo Glasa! J. Košnjek Pusto vanje na Bledu in v Begunjah Tako kot že nekaj let blejski in begunjski turistični delavci tudi letos pripravljajo pustovanje. Obe turistični društvi sta se letos skupaj lotili priprav. Tako bo tradicionalna pustna povorka s posameznimi maskami in skupinami, ki nameravajo prikazati in v pustnem razpoloženju opozoriti na nekatere probleme, na Bledu v nedeljo, 20. februarja, popoldne. Povorka bo krenila po običajni poti ob 14. uri. Blejski turistični delavci pričakujejo, da bo letos sodelovalo okrog 300 udeležencev oziroma okrog 30 skupin. Prijavile so se že skupine z Bleda, iz Begunj, Žirovnice, Gorij in drugih okoliških vasi ter delovnih organizacij. Po končanem sprevodu bo sklepna prireditev na umetnem drsališču, kjer bo med drugim krajša drsalna revija in šaljiva hokejska tekma. Podelili pa bodo tudi nagrade. Podobna, morda le malo manjša pustna prireditev, pa bo že jutri, 19. februarja, popoldne tudi v Begunjah. Iz Krpina bo povorka krenila ob 15. uri skozi naselje, končna prireditev pa bo pred upravnim poslopjem tovarne Klan. Na Bledu so se letos tudi odločili, da ne bodo pobirali vstopnine in parkirnine. Tako so se odločili, ker so imeli lani prav zaradi vstopnine težave pri prometu. Letos bodo promet usmerjali miličniki, za parkiranje pa so uredili redarsko službo. Vseeno pa svetujejo vsem obiskovalcem, da pravočasno pridejo na Bled, ker bo sprevod krenil točno ob napovedani uri. Za parkiranje bo zaprta Ljubljanska cesta, dovoljeno pa bo parkiranje na vseh drugih ulicah in . stranskih cestah. Za čimboljše počutje obiskovalcev pa so se pripravili tudi gostinski delavci. V kioskih bo namreč moč dobiti pustne krofe in druga domača jedila. Sicer pa bodo hoteli na Bledu jutri, v nedeljo in v torek prav tako organizirali pustne prireditve. Turistični društvi Bled in Begunje sta ob tej priliki izdali tudi priložnostne značke. A. Ž. Časovno soglasje — delovanje v pravem trenutku VSAK NA V današnjem mehaniziranem svetu, v gostem prometu, na cestah, smučiščih in na športnih igriščih, se vse bolj uveljavlja človekova usmerjevalna in nadzorna dejavnost. Človek usmerja hitrost vozil, prilagaja smer gibanja okoliščinam in predvideva kar najbolj pravilno in točno ravnanje. Ravnati pa je treba v pravem trenutku, tako da bi se ta trenutek skladal in usklajal z ravnanjem ostalih voznikov, delavcev, pešcev, smučarjev ali športnikov. Gre za to, da bi bilo kar najbolj popolno časovno gibalno soglasje, da bi se navzven kazala primerna gibalna harmonija, da bi bilo dovolj tekoče gibalno zaporedje, da bi bilo manj zastojev in motenj. Neusklajeno gibanje povzroča živčnost, jezo, nestrpnost in druga neprijetna počutja. Ravnanje v pravem trenutku temelji na sprejetih informacijah. Te nam posredujejo sredstva javnega obveščanja in nas skorajda vedno opozarjajo na previdnost, kadar je na cestah poledica, kadar je nevarnost plazov, kadar je gosta megla ipd. Pravilno ravnanje pa je še v izostreni občutljivosti, dovolj pozornem zaznavanju, nazorni predstavljivosti in v uspešnem mišljenju. Občutki vzbujajo primerno gibalno napetost, pravšno odmero živčnih impulzov in splošno pripravljenost. Kadar hodimo po spolzki ali strmi poti, so v večji pripravljenosti še roke in jih ni dobro imeti v žepu, kamor mnogim rade silijo. Vidne zaznave posredujejo podobo gibalnega prostora, tako da na temelju preteklih izkušenj pravilno in pametno ukrepamo, da se odločimo za najprimernejšo pot, premostimo ovire in pravilno precenimo značilnosti gibanja ostalih. Dobro je poznati lastne gibalne sposobnosti, moč motorja, drsnost smuči, možne pospeške in zavorno razdaljo, pa naj bo to razdalja pri teku, hoji ali vožnji. Če pravilno predvidevamo gibalno pot ohranjamo ugoden položaj, varnost, ravnovesje in ne oviramo ali celo razburjamo drugih. V nasprotnem primeru povzročamo zmedo, spravljamo v nevarnost sebe in ostale. Večkrat doživljamo neprijetne in včasih tudi nevarne trenutke. Nekdo se nenadoma pojavi na cesti, ne da bi se prepričal, kakšno je trenutno stanje. Voznik pripelje iz stranske na glavno cesto tako, da moti tekoč promet. Navadno izsili prednost, po nekaj kilometrih vožnje pa brez opozorila spet zavije v stransko smer celo po taki, ki je prepovedana. Ali se takim osebam resnično tako mudi, kakor bi se izgovarjali, če bi jih pri tem zasačili? Ali ravnamo vedno v skladu s predpisi, ali ravnamo v skladu z etiko, človeško omiko in v znamenju čiste moralne vesti? Nepravilno predvidevanje in ravnanje v nepravem trenutku je lahko posledica neznanja, slabe izurjenosti, pomanjkljive odzivnosti, miselne in gibalne togosti. Pravilno ravnanje moremo uriti. Vendar izurjenost in znanje še nista zagotovilo pravilnega ravnanja. Kdaj pa kdaj nas nestrpnost, nebrzdanost, izzival-nost, in druge osebnostne pomanjkljivosti silijo k prenagljenim, impulzivnim in nepravilnim odločitvam. Jože Ažman »s_ kino Kranj CENTER 18. februarja hongk. barv. pust. ZBOGOM, BRUCE LEE ob 16. in 20. uri, ob 18. uri ponovitev predavanja Staneta Tavčarja LEPOTE SLOVENSKE ZEMLJE V SLIKAH IN MELODIJAH 19. februarja hongk. barv. pust. ZBOGOM, BRUCE LEE ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. vestema PEKLENSKI PREGON ob 22. uri 20. februarja amer. barv. risani MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 10. uri, hongk. barv. pust. ZBOGOM, BRUCE LEE ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. akcij. HINDENBURG -POSLEDNJI ZEPELIN ob 21. uri 21. februarja amer. barv. vestem PEKLENSKI PREGON ob 16., 18. in 20. uri 22. februarja amer. barv. vestem PEKLENSKI PREGON ob 16., 18. in 20. uri 23. februarja amer. barv. vestem PEKLENSKI PREGON ob 16., 18. in 20. uri 24. februarja ob 16. uri MODNA REVIJA TEKSTILINDUSA, ob 18. in 20. uri amer. barv. akcij. HINDENBURG - POSLEDNJI ZEPELIN Kranj STORŽlC 19. februarja amer. komed. STAN IN OLIO - BISERA SMEHA ob 10. uri, amer. barv. vestem TISTI, KI ZA UDARJAJO PO ZNOJU IN.SMRTI ob 16. uri, ital. barv. erot. komed. NOČNE STRASTI ob 18. in 20. uri 20. februarja amer. barv. vestem TISTI, KI ZAUDARJAJO PO ZNOJU IN SMRTI ob 14. uri, amer. barv. komed. HOLLYWOODSKI PRIZER ob 16. uri, amer. barv. dokum. JANIS JOPLIN ob 18. uri, premiera ital. barv. filma KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 20. uri 21. februarja ital. barv. KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 16., 18. in 20. uri 22. februarja ital. barv. KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 16., 18. in 20. uri 23. februarja amer. barv. komed. HOLLY-VVOODSKI FRIZER ob 16., 18. in 20. uri 24. februarja amer. barv. vestem TISTI, KI ZAUDARJAJO PO ZNOJU IN SMRTI ob 16 , 18. in 20. uri Tržić 19. februarja amer. barv. risani MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 16. uri, amer. barv. vestem OGNJEVITI MURPHY ob 18. in 20. uri, premiera polj. barv. ljub. POVEST GREHA ob 22. uri 20. februarja amer. komed. STAN IN OLIO - BISERA SMEHA ob 15. uri, angl. barv. komed. KAJ POLEZUJES, RECI KAJ ob 17. in 19. uri 21. februarja angl. barv. komed. KAJ POLEZUJES, RECI KAJ ob 17. uri 22. februarja amer. barv. vestem TISTI, KI ZAUDARJAJO PO ZNOJU IN SMRTI ob 17. in 19. uri 23. februarja polj. barv. ljub. POVEST GREHA ob 17. in 19.15 24. februarja polj. barv. ljub. POVEST GREHA ob 17. in 19.15 Kamnik DOM 18. februarja nem. barv. pust. KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 18. in 20. uri 19. februarja franc. barv. voj. komed. LE KJE JE 7. ČETA ob 16., 18. in 20. uri 20. februarja nem. barv. pust. KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 15. uri, franc. barv. voj. komed. LE KJE JE 7. ČETA ob 17. in 19. uri 21. februarja amer. barv. vestem TISTI, KI ZAUDARJAJO PO ZNOJU IN SMRTI ob 18 in 20. uri 22. februarja amer. barv. ljub. BUSTER JE LJUBIL BILLY ob 18. uri, premiera polj. barv. ljub. POVEST GREHA ob 20. uri 23. februarja amer. barv. ljub. BUSTER JE LJUBIL BILLY ob 18. in 20. uri 24. februarja angl. barv. komed. KAJ POLEZUJES, RECI KAJ ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 18. februarja amer. barv. akcij. S.O.S. IZ BOEING A 747 ob 17.30 in 20. uri 19. februarja amer. barv. pust. ŠTIRJE MUŠKATIRJI ob 17.30 in 20. uri 20. februarja amer. barv. pust. ŠTIRJE MUŠKETIRJI ob 17.30 in 20. uri 22. februarja amer. barv. drama UMAZANA MARY IN NORI LORRY ob 20. uri 23. februarja amer. barv. drama UMAZANA MARY IN NORI L()RRY ob 18. in 20. uri 24. februarja amer. barv. komed. PET BLAZIN ZA ENO NOC ob 20. uri Železniki OBZORJE 18. februarja amer. barv. pust. ŠTIRJE MUŠKETIRJI oh 20. uri 19. februarja angl. barv. drama ROMANTIČNA ANGLEŽINJA oh 20. uri 20. februarja amer. barv. akcij. S.O.S. IZ BOEINGA 747 ob 17. in 20. uri 23. februarja amer. barv. vestem El. DORADO oh 20. uri Radovljica 18. februarja amer. barv. voj. MISIJA H ATA NG AS ob 20. uri 19. februarja amer. barv. voj. MISIJA BATANGAS ob 18. uri, danska barv. komed. ROMANTIKA V POSTELJI ob 20. uri 20. februarja amer. barv. komed. ZAKAJ TE OČKA PUŠČA SAMO ob 10. uri, amer. barv. voj. MISIJA BATANGAS ob 16. uri, danska barv. komed ROMANTIKA V POSTEUI oh 18. in 20. uri 21. februarja danska barv. komed. ROMANTIKA V POSTELJI ob 20. uri 22. februarja jug. barv. MALA ČUDOVITA BITJA VELIKE NARAVE ob20. uri 23. februarja amer. barv. KALIBER 20 oh 20. uri 24. februarja amer. barv. KALIBER 20 ob 20. uri Bled 18. februarja amer. barv. komed. ZAKAJ TE OČKA PUŠČA SAMO oh 20. uri 19. februarja amer. barv. vestem El, DORADO ob 18. uri. amer. barv. vohun. MOZ IZ AVSTRALIJE ob20. uri 20. februarja amer barv komed. ZAKAJ TE OČKA |M'ŠC-\ SAMO oh Iti amer l>ar\ vohun. MOZ IZ AVSTRALIJE oh 18. uri, amer barv. vestem EL DORADO ob 20. uri 21. februarja amer. barv. voj. MISIJA BATANGAS ob 20. uri 22. februarja danska barv. komed. ROMANTIKA V POSTELJI ob 20. uri 23. februarja amer. barv. voj. MISIJA BATANGAS ob 20. uri 24. februarja jug. barv. MALA ČUDOVITA BITJA VELIKE NARAVE ob 20. uri gledališče AG »TONE CUFAR« JESENICE PFTFK 18 februarja, ob 19.30 - C. de la BarcJ SODNIK ZALAMEJSKI. prem.era. igrajo člani mladinske skupine Izv.r. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 22,08 do 24,40 din, cvetača 22,08 din, korenček 9,60 din, česen 39 din, čebula 14,40 din, fižol 21 do 26 din, pesa 5,25 din, paradižnik 28,40 din, paprika 39,30 din, slive 35 din, jabolka 9,70 din, hruške 20,50 din, grozdje 15,50 din, pomaranče 9,90 din, limone 14,85 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaSa 12,47 din, surovo maslo 65,28 do 79 din, smetana 34,50 din, skuta 21,80 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 143,70 din, jajčka 2 do 2,57 din, krompir 5 din KRANJ Solata 25 din, Spinača 22 din, cvetača 18 do 20 din, korenček 12 din, česen 28 do 35 din, čebula 12 din, fižol 28 do 30 din, pesa 6 do 8 din, slive 30 din, jabolka 6 do 8 din, radič 40 do 60 din, med 50 din, hren 40 din, žganje 50 do 60 din, regrat 6 do 8 din mer., ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 do 8 din, kaša 15 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana 28 din, skuta 16 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 28 do 30 din, orehi 120 din, jajčka 2,30 do 2,50 din, krompir 4 do 5 din TRŽIČ Solata 30 din, Spinača 20 din, cvetača 30 din, korenček 12 din, česen 40 din, čebula 15 din, fižol 20 do 32 din, pesa 10 din, paprika 50 din, jabolka 7 do 10 din, hruške 20 din, grozdje 18 din, pomaranče 12 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 7,50 din I, kaša 17,50 din 1, surovo maslo 80 din, smetana 7,50 din mer., skuta 30 din, sladko zelje 6 do 10 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 do 12 din, orehi 130 din, jajčka 2,40 do 2,50 din, krompir 6 din dežurni veterinarji Od 18. do 25. februarja 1977: Teran Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 in 21-798 za občino Kranj; Habjan Janko, dipl. vet., Žiri 140, tel. 69-280 za občino Škofja Loka; Vidic Franc, dipl/vet., Jesenice, Kosova 9, telefon 81.288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske loterija C i T i Vi ^ 'Z jt • s *<•-i ^ O, C zad> bite -* c 11 u O °£ «B "O C/j.* 0 20 69624 14980 1000 17274 96790 1000 093394 08350 5000 05 493180 10000 556965 01 30 307635 41 31 40 577115 70 478495 9071 500 16 62171 KX>0 76891 1000 01506 93071 1000 13376 46761 5000 77786 542651 1000') 10126 70686 432 8') 90286 152 200 - 139996 3972 400 89872 2000 7 563412 10000 71507 098177 23 30 011357 93 50 178177 17413 1000 98 009343 275383 10000 10000 38 105453 351173 10000 6928 10000 18538 336773 100000 511273 400000 29 04 74 194 914 904 684 "1H 30 30 80 80 100 100 »<»> 39 , 49 56899 90199 11019 165219 ;> iH:!.r>'» c •5 ■a »» a- * t3 1000 1000 50000 40 10000 10000 10000 10000 30 1000 1000 1000 1000 2000 5000 HKKM) 20 2000 10000 l(KKM) HKHK) 40 40 500 1000 30 50 50 1000 1000 2000 11)000 H M K «) 8. stran — Glas družinski pomenki Petek, 18 februarja 1977 marta odgovarja ZELENJA VNIRIŽ Potrebujemo: 25 dkg riža, 1 čebulo, sol, zavitek zmrznjenega graha s korenjem, zavitek zmrznjenega stročjega fižola, 4 dkg masla ali margarine, 6 žlic juhe iz koncentrata, 20 dkg kuhane Sunke, sol, poper, zelen peteršilj. Ri$ in otupljeno čebulo stresemo v veliko slane vode in skuhamo. Kuhan riž prelijemo z mrzlo vodo, odcedimo in denemo na toplo. Čebulo zavržemo. Zelenjavo stresemo na maščobo, prilijemo juho in dušimo okoli 15 minut. Šunko narežemo na koščke in zmešamo s kuhanim rižem in z dušeno zelenjavo. Posolimo, popramo in potresemo s peteršiljem ter ponudimo s solato. J/ Zmrznjena živila Uporaba zmrznjenih živil se je pri nas že zelo udomačila, saj ima prenekatero gospodinjstvo doma zamrzovalno skrinjo. Ni pa tako malo gospodinj, ki skrinje nimajo, večkrat pa v trgovini kupijo zavitke zamrznjenih živil, včasih tudi v dvomu, ali bo kaj koristno uporabnega. Kako torej ravnamo z zamrznjenimi živili? Meso lahko odmrznemo počasi, to je v hladilniku ali na hladnem prostoru, malo hitreje v mlačni vodi, ki jo nekajkrat zamenjamo, na hitro pa v pečici pri 50 stopinjah Celzija. Perutnino pa je najbolje odmrzniti bolj počasi in sicer kar v embalaži, ali pa v porcelanasti ali emajlirani skledi. Če meso na hitro odmrznemo, izgubi precej soka in s tem tudi na kvaliteti. Meso za tuhanje kot na primer govedino z juho, lahko pristavimo zamrznjeno v mrzlo vodo in nato počasi segrevamo. Perutnino pred pečenjem ali cvrenjem popolnoma odtalimo in nato pripravljamo kot svežo. Zamrznjeno zelenjavo lahko takoj denemo v krop in jo skuhamo ali pa je denemo na maščobo in dušimo. Če hočemo uporabiti surovo zelenjavo, jo na sobni temperaturi hitro otopimo in sicer v zaprti posodi, ker sicer na zraku izgublja aromo, videz in vitamine. Zamrznjeno sadje prav tako odtalimo v zaprti posodi pri sobni temperaturi. Sadje za kompot ali pecivo lahko odtalimo le deloma. Za vsa zmrznjena živila velja, da so za enkratno uporabo, in jih ponovno ne smemo zamrzniti. Iz barvastih ostankov volne, ki pa se med seboj lepo ujemajo, nakvačka-mo lahko trikotno ruto z resami ter si z njo zavarujemo za mraz občutljiva ramena. Težko je reči, toliko in toliko ur spanja potrebujemo. Nekdo lahko spi le šest ur, pa je spočit, drugi spet meni, da je osem ur spanja premalo. To notranjo potrebo po spanju občuti torej vsakdo drugače, vsak organizem ima svoje merilo. Vemo, po izkušnjah, da je spanje najboljši počitek za naš organizem, ki je čez dan izpostavljen tako fizičnim kot psihičnim naporom. Spanje dnevno utrujenost izbriše, telo se sprosti in zbere nove sile za nov napor. Če pa nas muči nespečnost, bomo tudi čez dan hodili okoli bledi in utrujeni: zato je pametno čimpreje ugotoviti vzroke nespečnosti, najbolje z zdravniško pomočjo. Če pa smo le vznemirjeni, poskusimo z mlačnimi kopelmi, pomirjevalnimi čaji Dve, tri o spanju in primerno telovadbo ali kratkim sprehodom. Če potrebujemo poprečno osem ur spanja na dan, to ne pomeni, da si lahko v 24 urah izberemo zdaj dve uri, zdaj tri in si tako naberemo potrebnih osem ur spanja. Človeški organizem deluje dobro le ob ustaljenem ritmu, kateremu je podvržen tudi spanec. Če iz katerega koli vzroka ponoči slabo spimo ali smo prikrajšani za kako uro spanja ponoči, ne bo nič hudega, če ležemo popoldne za kako uro: ni treba, da se na vso moč trudimo, da zaspimo: že mirno počivanje nas bo osvežilo, še posebej pa si to privoščimo takrat, če nas do večera ali pozno v večer še čaka delo. Posebno pomembno pa je, da imajo majhni otroci svoj red. Ob isti uri jih vedno spravljamo spat, tako ne bo pregovarjanja in podaljševanja ter pogajanj za »še pet minut«. Red malih otrok bi moral biti staršem najvažnejše pravilo v družinskem redu. Otrokom, ki so prikrajšani za spanje se pomeša red, so bledi, sitni in slabše se razvijajo. Majhen otrok potrebuje 10 do 12 ur spanja, šolar pa tudi ne sme spati manj kot 9 ur. Če je v isti sobi, kjer spi otrok, tudi televizor, se je treba pač gledanju v večernih urah odpovedati, da ne bi otrok bedel pozno v noč. Prav nič zimsko vreme z nenavadno visokimi temperaturami za ta čas nas močno spominja na to, da je le še korak do prave pomladi, ko bomo z olajšanjem odvrgli volnene šale, težke plašče, puloverje z visokimi toplimi ovratniki — skratka spet bomo zadihali, pokazali malo več kože soncu, kar smo vso zimo zelo pogrešali. Ze odpet ovratnik na srajčni bluzi pa lahko izdajalsko pokaže, da smo take vrste, da le na svoj obraz pazimo, na drugo pa malo manj. Tak mačehovski odnos se kaj hitro pokaže na izsušeni koži vratu, čemur pripomorejo tudi uporaba mila, bivanje v prostorih s centralno kurjavo in še kaj. Ce smo torej na nego vratu in de-kolteja malo pozabili, skušajmo popraviti, kar se še da. Zato vsak večer čistimo tako kot obraz tudi vrat in dekolte: milo uporabljamo le, če imamo zelo mastno kožo, sicer pa olje, mleko ali čistilno kremo. Pri tem pazimo, da kožo na vratu in kožo dekolteja ne raztegujemo preveč, pri nanašanju kreme na vrat pa se izogibajmo masaže žleze ščitnice na vratu. Pri običajni negi zadostuje krema, ki jo uporabljamo za obraz, če pa smo že prekoračili štirideseto leto lahko posežemo po posebnih kremah za vrat. Zelo uporabni za osvežitev kože na vratu, ki smo jo nekoliko zanemarili, so oljni obkladki. Uporabimo mandeljevo ali olivno olje, ki ga segrejemo v vodni kopeli, to je tako, da posodo z oljem denemo v vročo vodo. Nato primerno toplo olje vtremo s prsti v kožo vratu. Vrat ovijemo z gazo in pustimo tako celo noč. Postopek ponavljamo dvakrat na teden. Zjutraj si kožo na vratu osvežimo z vodo brez mila, nato pa uporabimo enako kremo kot za obraz. Terezija Kranj — Sem v zgodnji nosečnosti, čez mesec dni se nameravam poročiti. Rada bi imela plašč in obleko, ki bi jo nosila lahko tudi v naslednjih mesecih. Stara sem 25 let, visoka 162, tehtam 52 kg. Marta — Model obleke in plašča je enostaven, saj ga boste nosili še po poročni slovesnosti. Obleka ima dolga rokava, izrez ob vratu, ki je spredaj prerezan. Pod prsmi je obleka prerezana. Tudi zadaj ima sedlo oziroma prerez v isti višini, prekrit s trakom, ki je zavezan spredaj. Zadnja stran obleke ima zadrgo. Od prereza pa je obleka zvončasta. Tudi plašč ima zvonasto obliko, reglan vstavljena rokava s trakovi. Zapenjanje je skrito, ovratnik je manjši, pod njim lahko zavežete šal iz istega blaga. Ob kulturnem prazniku 8. februar, slovenski kulturni praznik. Spominjamo se največjega moža, pesnika, borca slovenskega naroda, ki je s svojimi pesmimi dokazal, da je slovenski jezik enakovreden drugim. Ze prejšnji petek smo zapisali, da so odšli učenci četrtih razredov osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča v Gozd Martuljek, kjer imajo šolo v naravi. O svojih doživetjih so napisali zanimive spise. Objavljamo tri prispevke. PADEL SEM Učitelji so med odmorom postavili slalomsko progo. Prvo polovico sem srečno prevozil. Drugo polovico proge pa sem vozil tik ob palicah. Pred mano je peljal Štefan in padel. Naenkrat pa je tudi mene pograbila palica. Padel sem skoraj na Štefana. Pobral sem se, si pripel vezi ter se spustil naprej po progi. Matjaž Ogrinc, 4. b NASTOP V torek, 8. februarja, smo imeli proslavo. Nastopala sem tudi jaz. Marko je prebral uvodne besede, za njim pa sva bila na vrsti z Matejem. Stopila sva na oder. Srce mi je začelo močneje biti. Vse sem povedala brez napake. Kar oddahnila sem si. Tudi Matej je govoril brez napake. Trena Juvančič, 4. r. — Mavčiče PRVA SKUPINA V šol:5 v naravi sem v prvi smučarnki skupini. Veliko smo se že naučili. Znam že tekmovalno držo v smuku, hitro vijuganje, plužne in paralelne zavoje in ostalo. Na zgornji del smučišča pridemo z vlečnico. Počakamo VČiteljft, potem pa delamo razne vaje. Večkrat smučamo po postavljeni progi. Včasih ni vaja ne uspe, spodrsne mi in padem. Vedno pa svojo napako popravim. VeliKO sem se že naučil, veliko pa se ae bom. Matjaž Janša, 4. b Učenci naše šole smo obiskali Prešernov rojstni kraj Vrbo in Kranj, kjer je pesnik prebival in tudi umrl. V Prešernovem gaju smo priredili kratko proslavo in položili na pesnikov grob šopek rdečih nageljnov. Ogledali smo si nekaj kulturnih ustanov v Kranju; Prešernov spomenik in hišo, v kateri je prebil zadnja leta svojega življenja, Gorenjski muzej in muzej NOB. Povsod smo srečevali skupine šolarjev, ki so bili na podobni poti. Na praznično popoldne pa smo šli nekateri učenci v dom upokojencev na Javornik. Tudi starejši ljudje namreč radi prisluhnejo lepi besedi in mladi jim skušamo prinesti nekaj naše vedrine. Upokojenka J^lka Tarnaš je pripovedovala o praznovanju kulturnega praznika med vojno, učenci smo recitirali Prešernove pesmi, pevski zbor upokojencev je zapel nekaj narodnih, na citre pa so, kot že velikokrat, zaigrale učenke naše šole. Naša srečanja z upokojenci so že tradicionalna. Vedno nas toplo sprejmejo. Radi prihajamo mednje, da se jim vsaj malo oddolžimo za vse, kar so storili kot krajani Javor-nika in Koroške Bele in kot delavci v naših tovarnah. Marica Čušin, 7. c r. osn. šole Koroška Bela - Jesenice Rada bi jim pomagala Po radiu in televiziji večkrat slišim o milijonih lačnih otrok po svetu. Kako rada bi jim pomagala! Rdeči križ zbira obleko in hrano za lačne otroke. Ne morem pa razumeti nekaterih bogatih držav, ki dajejo ogromno denarja za orožje, namesto da bi pomagale revnim. Sprašujem se, koliko otrok umre vsak dan od lakote. Pri nas imamo otroci vsega dovolj, zato ne razumemo, kaj je lakota. Kolikokrat leži kruh na tleh! Rada bi vsak tak kos kruha dala lačnim otrokom, ki bi ga znali bolj spoštovati. Zal pa se to ne more zgoditi, ker smo predaleč narazen. Marjanca Klemene, 6. c r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Obiskali smo Narodno galerijo v Ljubljani Letošnji kulturni praznik smo proslavili nekoliko drugače kot prejšnja leta. Učenci petih in šestih razredov so si ogledali muzej in Kurnikovo hišo v Tržiču, učenci sedmih razredov so odšli v Kranj, kjer so obiskali nekaj hiš, kamor je nekdaj zahajal France Prešeren. Os-mošolci pa smo odšli v Ljubljano in si ogledali Narodno galerijo in Narodni muzej. Stavba Narodne galerije nam je dajala vtis mogočnosti. Videz nas ni varal. Velika vrata so se odprla in v hipu nas je pritegnil lepo oblikovan strop. Nato smo si ogledovali umetnine, ki jih hrani galerija. Med množico kipov in slik smo videli tudi portret Julije Primičeve, ki jo je naslikal Prešernov prijatelj Matevž Langus. Natančno pa smo si ogledali tudi slike velikih slovenskih umetnikov: Jožefa Tominca, Mihaela Stroja, Antona Karingerja, Marka Pernharta, Jurija Šubica, Ivane Kobilce, Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Mateja Sternena in mnogih diugih. Ob izčrpni razlagi smo zvedeli veliko zanimivega o umetnikih in tehnikah slikanja. Vesela sem, da so se na naši šoli odločili za tak način praznovanja kulturnega praznika. Darja Meglic, 8. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič — novinarski krožek Narodna vezenina naj ne bi utonila v pozabo Mnogo je umetnin, ki jih vsak dan srečujemo, pa gremo pogosto mimo njih kot da jih ne bi bilo. Zato smo se dekleta zbrala v krožku ročnega dela in naše nevešče roke so se kaj hitro naučile sukati ši-vanke. Seznanile smo se z motiviko, vzorci in kompozicijo ljudskih vezenin s križci. Delo zahteva veliko časa, dobre volje in potrpljenja. Zato pa so izdelki enkratni in nas navdušujejo. Verjetno bo vsaka od nas še naprej vztrajala pri tem delu ob znanju, ki smo si ga pridobile v krožku. Zdaj, ko nam gre delo že hitreje od rok, med vezenjem poslu- šamo pravljice in povesti s plošč, poslušamo glasbo, se seznanjamo z dobro knjigb in se o marsičem pogovorimo. Pripravile smo že razstavo prvih izdelkov. Dopolnile smo jo s starimi predmeti, ki jih zbira učiteljica in edini od učencev, ki še vedno vztraja med nami. V vsakenf od nas je delček umetnika. Res je, -vse te umetnine lahko »ustvari« stroj, toda to, kar nastaja pred nami, je vredno veliko več, saj je delo naših rok. Učenke 4. a in 4. c r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Čas ni pozabil Prešernovih pesmi Na dan slovenskega kulturnega praznika nas je obiskal pisatelj Ivan Jan, pisec Dražgoške bitke in številnih drugih vojnih romanov. Dolga leta je bil tudi urednik radijske oddaje Še pomnite, tovariši, v partizanih pa zvest puški in nahrbtniku knjig. Čeprav malo prehlajen, nam je veliko povedal o svojem otroštvu in partizanskem življenju. Zaupal nam je, da se v njem snuje še veliko načrtov in misli, ki bi jih rad zlil na papir in s tem dal bralcem novih spoznanj o boju naših ljudi med NOB. Na ta način bi doKazal čast in spoštovanje vsem, katerih nit življenja je pretrgala sovražnikova krogla, tistim, ki v mislih še vedno živijo med nami in jim dolgujemo zahvalo za svobodo. V vojni so pogumne borce spodbujale in hrabrile tudi pesmi, bodisi tiste, ki so jih sestavili sami, pa tudi pesnitve velikih umetnikov kot je France Prešeren, ki je močno obsojal zatiranje Slovencev in našega jezika. V ognju proti zatiralcem in v žalosti zaradi neuslišane ljubezni so prišli iz njegovega razžaljenega srca najlepši verzi, ki jih do danes še ni prekosila nobena roka slovenskega pesnika. Prešernove pesmi kot je Zdravljica in Krst pri Savici izražajo močno in gorečo ljubezen do domovine, slovenskega jezika in ljudi. Nič ni čudnega, da je prenekateri borec ob sebi skrbno čuval knjižico Prešernovih poezij, ki so ga dvigale iz obupa in žalosti. Majda Pongerc, 7. b r. osn. šole prof. dr. Josipa Plemlja, Bled Petek, 18. februarja 1977 P * 15 Rešitev nagradne križanke z dne 11. februarja: 1. srobot, 7. petlja, 13. kolibri, 15. strojar, 16. opolo, 17. vel, 19. gruda, 20. Kam, 21. kladivo, 24. BRT, 25. Rus, 27. Anina, 28. zlo, 29. čigra, 31. Alkaj, 33. vaga, 34. O, 35. Aram, 37. vinar, 38. Bra, 40. Nanos, 42. Idi, 43. akrobat, 46. Art, 47. NM, 48. INRI, 49. etan, 51. Ir, 52. Karajan, 54. lotanje, 56. Ortnek, 57. Madras. Izžrebani reševalci: prejeli smo 108 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Darko Oman, 64000 Kranj, Moše Pija-deja 3; 2. nagrado (40 din) Suzana Perne, 64000 Kranj, Valjav-čeva 13; 3. nagrado» (30 din) Peter Jocif, 64000 Kranj, Mencin-garjeva 1. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 22. februarja na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din. -• i?ravno: l* čevlji za sneg* 7. grško ime za Izmir, pristaniško mesto v malo-nicam^ U Tur^'Je OD Egejskem morju, 13. četverokotnik z enakimi stra-Kohh1 10 enaH'm^ k°ti> 15. industrijsko mesto v severozahodni Srbiji, ob 19 m H*"1' °ikovo oglašanje, 17. znamenita Vodnikova pesem Slovencem, vmedr»arodni avtomobilski oznaki za Maroko in Malto, 20. ime dveh prela-črp i"8 ,elebitu' 22. večje glasbeno delo, tudi operna hiša, 23. moč, jakost, 24. esiova kislina, strojilo, 26. izletniška točka na Pohorju, 27. zvijača, zvijačen listi"1! S-Pretna.Prevara> 28. agavi podobna rastlina z mesnatimi, bodičastimi 32 ' 8 l8' 'me v°Jaškega vodje v Gubčevem kmečkem uporu Gregoriča, straž 28 Hemično Prvino tantal, 33. središče vrtenja, 35. delo obhodne 39 C'- PatTulJe, 37. oklopno bojno vozilo, ki se giblje na posebnih gosenicah, oy. največje pristanišče v Jadranskem morju, 41. kraj na otoku Kanarskega oja Lanzarote v Atlantskem oceanu, v italijanščini zrak, 43. edino jordan-Ri°r.Pn,?taniŠČe V Akabskem zalivu, 46. čehoslovaški šahovski velemojster, ichard, tudi kraj v jugovzhodnem delu Pakistana, 47. preprosta ljudska 7 h°HCa' žar8°n> latovščina, 49. prvi izraelski veliki svečenik, 50. japonski kraj zanodno od Tokia, 51. hlev za svinje, 53. ime slavne ruske balerine Pavlove, 4. redek naziv za kanarčka, 56. v grški mitologiji sin Agamemnona in Klita-mnestre, junak Aishilove trilogije Orestija, 58. vlačuga, prostitutka, cunja, 59. ce se kdo ali če kdo koga udari. ^avP*Cno: 1- bleščeča, fina mehka trdna nit, s katero se gosenica sviloprejke am si/ zamotek> kokon, 2. namen, načrt, navadno slab, skriven, 3. skrajšano meriško moško ime, Edward, 4. bruno, greda za naložen voz sena ali slame, 5. arva igralnih kart, 6. del poti pri tekmovanjih, pohodih, 7. pastirska piščalka, o. zelen okrasni kamen, 9. glina, ilovica, 10. Richard Jakopič, 11. nepokoj, 12. 18 ei]Hna' • S° ^° odkriu na A vali, 13. znak za množenje, 15. vrsta prikuhe, • poldnevnik, 21. domačini, prebivalci ob zgornjem toku Nila, 23. ime pevke narodno zabavne glasbe Kovačičeve, 25. kratica za Narodno osvobodilno orbo, 29. večni popotnik, večni Jud, 31. kratica za Jugoslovansko avtorsko agencijo, 33. dete, človek od rojstva do začetka spolnega zorenja, 34. srbski pripovednik in romanopisec, avtor »Pop Čira in pop Spira«, Steven, 36. samica orla, 38. vrsta japonske samoobrambe, borilni šport z golimi rokami, 40. zid, pregrada med sobami, 42. stara grofija v severozahodni Franciji ob spodnji Loan z glavnim mestom Angers, 44. menih, budistični duhovnik v vzhodni Aziji, 45. vrsta denarja v vzhodni Indiji, 48. obrambni položaj pri boksu, mečevanju, tudi pritok reke Rhone v južni Franciji, 51. bes, jeza, 52. vulkan na Havajih, Mauna K ..., 55. Alfi Nipič, 57. Stane Raztresen ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Mat Mat je tisti sah, pred katerim napadeni kralj nima obrambe: ne more se niti zakriti, niti umakniti, ker so vsa polja v njegovi okolici napadena ali zasedena s figurami, niti ni mogoče prekiniti napada na kralja z jemanjem. Za matiranje potrebujemo dve ali već 8vojih figur, izjemoma eno, namreč, če je napadeni kralj dovolj nerodno krit s svojimi figurami in kmeti. matom si diagramu 11 Za prikaz razlike med šahom in I?m° ^agrarna 11 in 12. Na dic lovi?0 na8'ednji razpored figur: Crni crn».napada belega kralja in ga ftahira ter »"dnjava preti vzeti belo. Kaj naj beli Diagram 12 igra? V tej poziciji je pomembno, da sta črni kralj in bela trdnjava na isti vrsti. Beli skakač torej preprečuje sabiranje nasportnikovega kralja. Če skakača premaknemo, odkrijemo trdnjavi pot do kralja. Za rešitev položaja na diagramu 11 je pomembno tudi to, da beli skakač lahko z eno potezo stori troje: prekine napad na svojega kralja, odkrije vrsto svoji trdnjavi in sam napade nasprotnikovega kralja. Posledica tega je DVOJNI SAM. Črni sedaj ne more niti vzeti trdnjave ali skakača, niti ne more zastaviti poti beli trdnjavi, temveč mora svojega kralja umakniti na edino prosto mesto, tj. vogalno polje šahovnice, kjer ga doleti MAT (Diagram 12). Kralj se ne more več resiti. Trdnjave, ki ga napada, ne sme vzeti, saj jo podpira skakač. Tudi prostega polja za umik nima. dr. S. Bavdt-k Za dan žena v Istarske toplice TOUR torkovem GLASU smo vam že zapisali, da GLAS in ALPE Veljaj ,pr*PravlJata za letošnji 8. marec prijeten izlet v Istarske toplice cah AT o - f^n> Pr'Jav*te se pa lahko do 1. marca pri vseh poslovalni t-PETOURA in tudi pri naši službi malih oglasov, ljah i?' srn° že omenili, se bomo na tej poti ustavili tudi v Hrastov-Poz0rJ*er 8' homo ogledali svetovno znane freske (pred leti jim je veliko ple8 j/.0st posvetila tudi ameriška revija LIFE). Posebnost je mrtvaški gate' mu n' enakega: smrt drži za roke bankirja, trgovca ih druge bo- Izl e' k' h°čeJ° smrt podkupiti, vendar se smrt ne da ... ena no ^° zanimw m kot sm° ze rekli, dve naročnici, ena »stara« in SatnoftVa 8resta z nami zastonj. Pohitite s prijavami, kajti rezerviran je en avtobus. izbrali smo za vas Na ribe se v naših jedilnikih vse premalokrat spomnimo, čeprav vemo kako zdrave in nizkokalorične so. Vsak teden dobijo v samopostrežni trgovini ŽIVILA v GLOBUSU sveže zmrznjene in zmrznjene dimljene postrvi. Cena: sveže 57,50 din za kg dimljene 138 din za kg V MURKINI MODI v Radovljici imajo te dni v bogati izbiri črtaste bluze iz mešanice poliestra in bombaža, v različnih, lepo ubranih pastelnih barvah in v velikostih od 38 do 52. Cena: 190 din Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (7. zapis) Navado imam, da v vsakem kraju, ki ga obiščem in potem opišem, pomislim tudi na pomembne domačine. Pač take, ki so kraju v čast in v ponos. Med slovite Begunjce štejem zato škofa Jegliča, planinskega pisatelja in organizatorja Jakoba Prešerna in pa — seveda — tudi znane glasbenike Avsenike. V KOKRINI blagovnici v Kranju pa te dni lahko zelo ugodna kupite pletene komplete, izdelke radovljiške ALMIRK. Barve: zelena, opečna, vijolično modra itd. Cena: 550 din BOJEVITI ŠKOF Res, tako moram reči o begunjskem rojaku dr. Antonu Bo-naventuri Jegliču (1850— 1936), ljubljanskem škofu. Bil je prav gorenjsko bojevit — vsekakor najrazboritejši ljubljanski škof za Tomažem Hrenom. Oba sta seži-gala ... Hren slovenske protestantske knjige, Jeglič pa vso naklado Cankarjeve »Erotike«! To je grda senca na sicer tako svetli Jegličevi podobi! Lepših plati pa je kar več: bil je zagovornik verske sprave med rimskim katolištvom in vzhodnjaškim pravoslavjem (zato si je k temu dodal še drugo ime, pač po sv. Bonaventuri, ki se je žrtvoval za pomiritev med kristjani različnih nazorovh zgradil je 1. 1905 veliko poslopje v Šentvidu pri Ljubljani, v katerem je delovala prva popolnoma slovenska gimnazija; bil je branitelj narodnih pravic, ščitil je Janeza Evangelista Kreka in prvi podpisal slovito Majniško deklaracijo (30. maja 1917 — sredi prve svetovne vojne je pogumno podprl idejo o združitvi jugoslovanskih narodov!); pri tem je s svojim vplivom in odločnim nastopom dosegel slogo med vsemi dotlej sprtimi slovenskimi strankami — enotni smo potem dočakali ustanovitev Jugoslavije; znal pa se je Jeglič postaviti po robu tudi lažimoralistom v svojih lastnih duhovniških vrstah: napisal in izdal je, za tiste čase (okrog 1. 1910) kar »po-hujšljivo« knjigo »Ženinom in nevestam za srečen zakon«. Bila je to prva slovenska knjiga o spolni vzgoji, seveda pisana z zadržanostjo, a z najboljšimi nameni. Sicer pa je pomembno tudi drugo Jegličevo slovstveno delo. Napisal je celo vrsto učenih in polemičnih apologetskih razprav, objavil je številna moralistična dela v obliki povesti (Hudobni sin, Strupena Neža idr.), celo krajšo igro je napisal. Strogi literarni ocenjevalec Fran Leveč je poudaril: da Jeglič piše jedrnato in po jeziku spominja na Jurčiča in Erjavca. Doktor Anton Bonaventura Jeglič je bil po izobrazbi svetovljan, dolga leta je preživel v tujini. Ljubljanski škof je postal 1. 1898. Seveda je imel slejkoprej vrsto ideoloških nasprotnikov, predvsem tudi zaradi svoje gorenjske razboritosti. Toda bil je velik mož, mecen, bojevnik. Skupno s Krekom začetnik prizadevanj za ustanovitev jugoslovanske države. Ob tej zavesti so tudi nasprotniki sneli klobuke pred našim zagnanim Begunjcem. Mož zase ni ničesar potreboval, živel je preprosto, kot asket. Rad pa je dajal drugim; me-censko je podpiral šole in prosvetna društva. Zdaj leži Jegličevo balzamirano truplo v razkošni grobnici sredi ljubljanskih Zal. Ce pa bi mož sam odločal, bi vsekakor raje trohnel v prhki prsti pod domačo Dobrčo .. . Škofu Jegliču je treba v dobro šteti tudi njegov lep, očetovski odnos do nesrečnega pesnika Antona Medveda. Prav škof je poskrbel, da je izšla nrva Medvedova pesniška zbirka. Tudi to pot se je Jeglič zo-perstavil licemercem v lastnih vrstah, ki so klevetali čutečega pesnika- duhovnika. Ker pa sem se že tako na široko razgovoril o škofu Jegliču, moram v hitrici še povedati, da je bil tudi prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg doma od tod, z gradu Kamna, do koder nas bo pripeljal prihodnji zapis. Dan žena je že tik pred vrati in morda bi že zdaj radi dobili idejo za obdaritev za ta dan. Na Kokrinem oddelku parfumerije v GLOBUSU so dobili odlične parfum«- in kolonjske vode MASUMI od pariškega Cotvja. Mogoče bi se pa odločili za ogledalo s keramičnim podstavkom, ki se bo lepo podalo na vsako toaletno mizico. Cena: parfum 190,30 din kol. voda 204,70 din ogledalo 134,10 din DOKTOR JAKOB PREŠEREN Simpatični potopisec in planinski pisatelj je bil rojen 9. julija 1888 v Begunjah na Gorenjskem. Poklicno, kot sodnik, se je povzpel dr. Jakob Prešeren, do najvišjih položajev. Nazadnje je bil sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani. Od 1. 1928 dalje je napisal za Planinski vestnik vrsto potopisov, zbral obilico toponomastičnega gradiva ter objavil dokumentarne spomine iz vojnih let, ki jih je preživljal okrog Krna, v Soški dolini in v tirolskih gorah. Dosti je prispeval posebno k imenoslovju . Karavank, katerih dober poznavalec je bil. Četudi dr. Jakob Prešeren ni bil v kakem bližnjem sorodu s pesnikom Prešernom, je vendarle bil njegov rod v prijateljstvu z njim. Profesor Alfonz Gspan piše o tem: »Ded dr. Jakoba Prešerna Marko Prešeren (roj. 25. 4. 1803, umrl 11. 6. 1856) je po desetletni vojaški službi (1829-1839) oddal rodni dom v Begunjah v zakup in služil kot mostni-nar v Kranju, ko je tam živel tudi pesnik dr. France Prešeren, s katerim sta bila dobra znanca. Marko Prešeren si je prepisal sonet Memento mori, njegova hči Ana (roj. 26. 6. 1841, umrla 5. 11. 1918) je ohranila na pesnika nekaj spominov in jih sporočila nečaku dr. Jakobu Prešernu: da je pesnik nekajkrat v posebnih okoliščinah prenočil v mostninarjevi koči, da je nagovarjal deklico, naj ga kliče za strica, četudi ni bila z njim nič v rodu, in ji obljubljal fig ter da je imel na mrtvaškem odru okrog glave lovorov venec« od vsepovsod Boj za psa Alexandra Bastedo, 30-letna Londončanka, je bila nemalo presenečena, ko je srečala svojega psička Bluea, ki je slišal le še na ime Goofy. In kako se je to zgodilo? Alexandra je morala za pol leta odpotovati na snemanje filma v Španijo. Ker se je bala, da špansko podnebje njenemu ljubljenčku ne bi koristilo, ga je za čas odsotnosti zaupala v nego prijatelju novinarju. Ker pa je tudi on moral na službeno potovanje, ga je zaupal kolegici, ki ga je sprejela kot darilo in mu dala ime Goofy. Ko sta se prava in novn lastnica srečali na ulici, sta si skočili v lase in Sue, nova lastnica, se je zatekla po pomoč na sodišče. Tam pa so razsodili da psiček pripada Alexandri, Sue pa naj ga vsake toliko časa obišče. Ponedeljek za vsako rabo Za Frana Bolača iz Primoštena pri Šibeniku je bil ponedeljek vse življenje zelo pomemben dan. Rojen je bil na ponedeljek, oženil seje dvakrat in zmerom na ponedeljek. V prvem zakonu so se mu rodili trije otroci in to vsi na ponedeljek. Tudi v drugem zakonu je imel tri otroke, ki so bili vsi rojeni na ponedeljek. Zdaj upa, da bo tudi umrl na pone- Elektronski nasprotnik Znanstveniki so skonstruirali elektronske aparate, ki lahko v raznih igrah kot so šah ali karte premagajo še tako močne nasprotnike. Njihovo delovanje temelji na elektronskem izboru najboljše izmed potez ali kombinacij, ki pridejo za določeno nasprotnikovo potezo v poštev. Mumijo bodo »zdravili« V pariškem muzeju znanstveniki proučujejo mumijo egiptovskega faraona Ramzesa II. Ugotovili so, da jo napada 60 različnih glivic, ki grozijo, da bodo to 3200 let staro mumijo uničile. Zato predlagajo, da bi mumijo obsevali z gama žarki. Po tem »zdravljenju« bi mumijo konec marca vrnili v Kairo. Zračni avtobus V letalski tovarni v Voronježu so začeli redno proizvodnjo prvega sovjetskega »zračnega avtobusa«, letala 11-86 za 350potnikov. To orjaško letalo ima dvojni varnostni in kontrolni sistem, ki povečuje varnost, omogoča letalu daljšo dobo, potnikom pa večje udobje. Letalo poganjajo štirje turboreaktivni motorji, nameščeni pod dolgimi in tankimi krili. Letalo leti na višini 90XX) metrov, največja hitrost pa je 950 km na uro. Jackie piše Jacqueline Onassis je izdelala svojo prvo knjigo z naslovom V ruskem slogu. V knjigi, kije bogato ilustrirana, piše o modi in pohištvu v carski Rusiji. Večino gradiva je sama nabrala v newyorških knjižnicah in knjigarnah, lansko poletje pa je tudi za teden dni obiskala Sovjetsko zvezo. RADIO SOBOTA 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Napake v žganih pijačah 12.40 Veseli domači nape vi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Iz dela glasbene mladine Slovenije 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo ansambel DečoZgur 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.15 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naSih krajev 1.03 Vaš gost 2.03 Iz opusov Havdna in Mozarta 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - G. Courteline: Klavir 16.15 Majhni zabavni ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 S pevcem Bracom Korenom 17.50 Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 21.00 Vidiki sodobne umet nost i TELEVIZIJA 21.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 20 NEDELJA 19 8.(X) 8.30 8.55 9.15 9.40 10.10 10.35 11.55 15.55 16.10 17.40 19.15 19.30 19.50 20.00 21.40 21.55 22.35 Mala čebelica E. Rostand: C v rado de Bergerac — 1. del Zverinice iz Rezije: Volk, petelin in botra lisica Narava Japonske — dokum. film Čas, ki živi: Kajuhovo sporočilo Gorita nebo in zemlja — oddaja T V Novi Sad J. Broszkiewicz: Kopernik — nadaljevanje in konec Vikersund: svetovno prvenstvo v smučarskih poletih - prenos (EVR-Lj) Obzornik Košarka Bosna: Jugoplastika — prenos (Sa) Bela ladja - sovjetski film Risanka TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar Na poti k zvezdam - angleški film TV dnevnik 625 Laterna Magica -zabavna oddaja Oddajniki II. TV mreže 16.15 Vaterpolo Mladost : Jadran — prenos 17.10 Sedem dni 17.30 Narodna glasba 18.00 Zagrebška kronika 18.15 Dante - serijski film 19.30 TV dnevnik 20.00 Feljton 20.40 V. Belini: Norma - predstava milanske Scale 23.15 24 ur TV Zagreb - I. program 10.00 TV v Soli 14.45 Smučarski poleti v Vikersundu 1555 Poročila 16.00 TV koledar 16.10 KoSarka Bosna : Jugoplastika — prenos 17.45 Dobrodoški v Bujah 18.45 Nepozabni refreni 19.30 TV dnevnik 20.00 TVžehtnik 20.30 Afonja - sovjetski film 22.00 TV dnevnik 22.20 Zabavnoglasbena oddaja 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — J. Stanič: Težave z zmaji 8.52 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Karavana melodij 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši pos luša Ui čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru in zboru Bert Kaempfert 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra — H. Cecil: Obe plati postave 19.35 Lahko noc, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT 23.05 Literarni nokturno - H. Bašič: Mož brez imena 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Minute z Rossinijem 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Ce Se ne spite 2.03 Blues v pozni noči 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Drobne komorne skladbe 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.03 Glasba iz starega gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo po svetu 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste izbrali,, vmes 20.35 Knjižni klub 23.00 P. Sivic: Pet prigodic za oboo in klavir in še kaj 23.55 Iz slovenske poezije 21 PONEDELJEK 20 NEDELJA 8.20 Poročila 8.25 Od vsakega jul ra 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravlji< in zgodb raste dan: Radovljica 8.55 625 9.35 H. Fallada: Kmetje. bombe, oblast — nadaljevanka 11.00 James Cook - film iz serije Raziskovalci 11.55 Vikersund: svetovno prvenstvo v smučarskih poletih - prenos (EVR-Lj) 14.00 Poročila 14.05 Kmetijska oddaja TV Zagreb 15.50 Križem kražem 16.05 Pisani svet 16.35 Okrogli svet 16.50 I.Zorman: Botre - TV igra 17.40 Poročila 17.45 Veliki poglavar - francoski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 A. Marodič: Marija — nadaljevanka 21.15 Gvineja - dokum. oddaja 21.45 Športni pregled (Sa) 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Bennv Hill 21.(K) 24 ur' 21.20 Do zadnjega diha— francoski film TV Zagreb — I. program 9.50 10.00 11.00 11.30 12.15 13.50 14.20 15.10 19.30 20.05 21.15 21.45 22.20 Poročila OtroSki spored Narodna glasba Kmetijska oddaja Jugoslavija, dober dan Gledalci in t V Potop — serijski film Nedeljsko popoldne tv dnevnik A. Marodič: Marija Potopis Sport ni pregled tv dnevnik 21 PONEDELJEK 8.10 TVvšoli: Pravopis. Kemija. Uganke. Slovenščina (Zg) 9.30 TV v šoli: Za najmlajše, Metalurgija (Sa) 10.05 TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka. Po naših krajih (Bg) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.00 Vrtec na obisku: Trgovina Cin-cirin 17.15 Narava Japonske - serijski film 17-10 Obzronik 17.55 Prvih 3fM»dni 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 23.05 23.15 Izberite pesmico Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nt^kaj Revijski orkestri Kmetijski nasveti: Kakšne piščance bomo nabavili Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Naši znanstveniki pred mikrofonom Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz tuje glasbene folklore Zvinmi signali Lahko noč, otroci M inute z ansamblom Jožeta K režeta Kulturni globus Predstavljamo vam nov posnetek opere Boris Godunov Modesta M usorgskega Popevke iz jugoslovanskih studiev Literarni nokturno - J. Petrič: Tetina kmetija Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križem kraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Na izvirih ljudskega glasbenega ustvarjanja 14.20 Melodije iz naših studiev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Z zborovsko pesmijo po svetu 19.40 Za ljubitelje stare glasbe 20.15 Ekonomska politika 20.35 Oskar Nedbal: Pravljica o lenem Janezu — baletna suita 21.00 Literarni večer: W.H. Auden 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Matija Bravničar v otrokovem življenju 18.30 Dogovorilismo.se 18.45 Mladi za mlade (Zg) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Nikolič: Oprostite, lepo prosim, oprostite — igra TV Beograd 21.05 Kulturne diagonale 21.45 Mozaik kratkega filma: Hokej 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 PoliederH 3 - otroška oddaja 18.00 Živel je car - lutke 18.15 Književni klub 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja: Indirekt 20.30 Izkušnje — aktualna oddaja 21.00 Dnevna kronika 21.10 Alfredo, Alfredo - italijanski film TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Kovač: V preiskavi — TV drama 21.(K) Kultura danes 21.50 Pustinjski veter— dokum. film 22.20 TV dnevnik 23.10 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 8.00 10.00 14.00 16.05 17.10 17.30 17.55 18.10 18.40 19.15 19.30 20.00 20.40 21.30 22.00 TVvšoli: Delegatski sistem. Split, Projekcija, Nemščina. tv vrtec, Evrolucija življenja (Zg) TV v Soli: Prirodoslov je, Risanka Glasbeni pouk (Bg! TV V Šoli - ponovitev (Zgl Šolska TV: Onesnaževanje celinskih voda Zverinice iz Rezije: Trije botri prijatelji Pika Nogavička -serijski film Obzornik Ljubljanski dne\ i plesa TV tlim lesi Risanka TV dnevnik Oči kritike A J ('ronin: Zvezde gledajo z neba - nadaljevanka Glasbeni magazin TV dnevnik 4.30 8.08 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 20.30 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo: V teh vlogah jih ne bomo pozabili Iz glasbenih šol: Ajdovščina Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Razkuževanje semena vrtnin pred setvijo Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi G lasbeni intermezzo Svet tehnike Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solistov Igor Dekleva, klavir Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Milana Ferleža Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — F. Rudolf: Slovenske narodne Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno - G. Mikes: Zabe in večnost Popevke se vrstijo Dixieland parada z ansamblom D uteh Svving College Band Popevke za vse V narodnem tonu Vaš gost Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru Oddajniki II. IV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Nekega lepega dne - Celje 1895 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.40 Minute z ansamblom 17.50 Ljudi je med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 W. A. Mozart: 17.45 Narava Japonske — serijski film 18.15 Dokumentarni film 18.45 Solisti resne glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 M.Selvik: Vepri - TV drama 21.25 24 ur 21.45 Zabavnoglasbena oddaja 22.20 Znanost TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Odprt ekran 20.50 Akcije: Zvišan krvni pritisk 20.55 Dokumentarni film 21.30 Fest 77 23.00 TV dnevnik 8.10 9.00 14.10 17.05 17.15 17.40 17.55 18.30 19.15 19.30 20.00 21.55 22.20 TV v šoli: I. M. Jarnovič, Literatura, Slovnica (Zg) TVvšoli: Kocka, kocka. Risanka. Film (Bg) T V v šoli - ponovitev (Zg) Narodna: Alenčica sestra Gregčeva Auguste Renoir — dokum. film Obzornik Na sedmi stezi Glasba takšna in drugačna Risanka TV dnevnik Film tedna: . Služabnik Včeraj, danes, jutri: Pravično delimo. kar imamo TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 I )rago I vaniSević — izobraž. oddaja 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Od glave do pete - zabavnoglasbena oddaja 21.00 21 ur 21.15 Iz indijske TV proizvodu je TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II TV mreže 19.30 TV dnevnik 20 00 Prosta sreda 24 ČETRTEK 8.00 TV v šoli: Aljaska. Antigona, Samoupravna družba(Zgl 9.00 tv v šoli: Francoščina (Ski fi to TV s šoli Pori ret odlomki iz operi' Figarova svatba 20.00 Znanost in družba 20.15 Jugoslovanska zborovska glasba 20.35 W. A. Mozart: Sonata v D-duru 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Z Bernskega koncertnega (Hira 22.35 Iz zakladnice orkestrskih variacij 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 Dobro jutro G lasbena matineja Za mlade radovedneže Zapojmo pesem Akl nalili problemi marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Po svetu glasbe I.ahka glasba za opoldne Kmetijski nasveti: Herbicidi za vinograde in sadovnjake Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene kulture Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — J. C. Baudelaire: Pisma Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska Domače in tuje zborovske izvedbe Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Francija Puharja Koncert iz našega studia S festivalov jazza Literarni nokturno — C. Murciano: Odprite vsa okna Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Glasbene miniature Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Klavir v romantični in impresionistični glasbi Vaš gost Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli J RT 14.00 Radijska šola 14.25 14.33 16.00 16.10 16.40 17.40 18.00 18.40 18.55 za srednjo stopnjo: v teh vlogah jih ne bomo pozabili (! lasbena medigra Z vami in za vas Tokovi neuvrščenosti Lahke note Iz slovenske produkcije zabavne glasbe Tipke in godala Progresivna glasba Srečanja melodij Minute za kulturo Tretji program 19.05 Iz repertoarja slovenskih zborov 19.30 Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 74 20.00 Zunanjepolitični feljton 20.15 Minule s flavtistko Majo Telbanovo 20.35 Iz manj znane operne literature 21.30 Sodobni literarni portret: Marv M c Carthv 21.50 Razgledi po sodobni glasbi 23.00 Stari orgelski mojstri 23.15 Od Liszta do Skrjabina 23.55 Iz sfovenske poezije 24 ČETRTEK 10.00 14.00 15.00 17.30 17.45 18.00 18.35 19.15 19.30 20.00 21.00 21.50 znanstvenika (Sa) TV v šoli: Report. Risanka (Bg) TVvšoli - ponovitev (Zg) Šolska TV: Onesnaževanje celinskih voda Mala čebelica Obzornik Viva Verdi — film P. Zidar: Utonilo je sonce Risanka TV dnevnik Koncert v dvorani Slovenske filharmonije — prenos Mednarodna obzorja: Mir ali vojna Miniature: 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Nekega lepega dne - Celje 1895 9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle dobe 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Kaj prinašajo izkušnje za hitrejši razvoj prašičereje v kooperaciji 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Enajsta šola 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz domačega opernega arhiva 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Silva Stingla 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer: Kajetan Kovic 21.40 Lepe melodije 22.20 Sonatina štirih slovenskih avtorjev Janez Vidic 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 16.25 Budimpešta: hokej Madžarska : Jugoslavija prenos 19.00 Risanka 19.15 Vreme in počitek 19.30 TV dnevnik 20.00 Siva obala - serijski film 20.50 24 ur 21.10 Dokumentarna oddaja TV Zagreb — L program 17.15 T V dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Babici n vnuk — serijski film ta teden na TV Sobota Za pustno soboto si pač ni mogoče zamisliti kaj drugega kot čimbolj veselo, nezahtevno komedijo. Prav taka je NA POTI K ZVEZDAM. Norman VVisdom, znani komik, se nam bo predstavil kot nadarjen pevec, ki pa ima strašno tremo. To izkoristi njegov »šef«, ki vrti magnetofonske posnetke Normanovih popevk, sam pa na odru le odpira usta. Seveda »šefovo« prevaro odkrijejo in tudi Norman izgubi tremo. Nedelja V filmu VELIKI POGLAVAR bomo spet srečali priljubljeni par: Gina Cervija in Fernandela. To je zgodba o dveh prijateljih, ki bi rada z odkupnino za ugrabljenega fantka bogatih staršev utrdila svoj omajani socialni položaj. Zal pa si nista izbrala pravo žrtev. Fantek jih ima namreč več za ušesi kot onadva oba skupaj, tako da bi fanta navsezadnje rada vrnila staršem brez odkupnine, samo da bi se ga otresla. Sreda Glasba vedno bolj izgublja pomen »lepega muziciranja«. Kaj torej sploh je glasba? Cemu služi? O tem govori prva oddaja iz nove italijanske serije GLASBA TAKSNA IN DRUGAČNA. Seznanja nas tudi s tistimi, ki jo pišejo in izvajajo ter jo, razumljivo, vsak po svoje pojmujejo. Joseph Loscv, ki je sicer Američan, že dobri dve desetletji predstavlja enega najpomembnejših angleških filmskih ustvarjalcev. Zaslovel je s filmi Cas brez usmiljenja. Nenapovedan sestanek ter Betonska džungla. Tudi film SLUŽABNIK zahteva gledalčevo intenzivno sodelovanje, saj sicer ni mogoče prodreti v bistvo nenavadne drame dveh ljudi: bogatega Tonvja. ki se vrne iz Južne Afrike in kupi lepo hišo. ter njegovega pretkanega služabnika, ki s pridobivanjem naklonjenosti vseh bolj uničuje nesamostojnega gospodarja in sčasoma obrne »razmerje sil« v svojo korist. — v glavnih vlogah so nastopili znani igralci: Dirk Hogarde, Sarah Miles in .James Fox. Petek Na male ekrane prihaja francoska nadaljevanka BOUSSARDELOVI, ki ja nastala po literarni predlogi Philippa Heriata. Roman je pravzaprav neke vrste saga, pripoveduje pa o družini, ki je začela svoj vzpon v času Napoleona Bonaparta in se, zahvaljujoč spretnim borznim špekulacijam, povzdigne med najvplivnejše in najbogatejše družine v Franciji. NjeiK potomce spremljamo vse do petdesetih let našega stoletja; to pomeni, da se pred nami razgrne poldrugo stoletje dogodkov v Franciji, na sceni pa se pojavi več generacij, ki so ob dveh svetovnih vojnah preživele še kdove koliko lokalnih vojn (Koporc.Srebotnjak. U.Krek, Kozina) 23.05 Literarni nokturno — C. Castaneda: Nauki Don Juana 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Z opernega in koncertnega odra 2.03 Vaš gost 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Mehurčki 14.30 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Večerni concertino 19.55 Vprašanja telesne kulture 20.00 Iz francoske romantike 20.35 Vatroslav Lisinski: Uvertura št. 5 v D-duru — »Bel Iona« 20.45 Kultura danes 21.00 Salzburške slavnostne igre 1976 2" 15 Tri Bachove kantate 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Kako napišemo spis 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih nanx!ov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 PoTalijinih poteh 12.10 Revija orkestrov in solistov 12.30 Kmetijski nasveti: Požarno varstvo gozdov na Krasu 12.40 Pihalne godbe 13.30 13.50 14.05 14.20 14.30 15.30 15.35 15.45 16.00 17.(M) 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Mesta prijatelji Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Jožeta Burnika Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Nočni koncert Nočni znanci •Mojstri jazza: DuškoGojković Revija popevk Nočni koncert Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Kako napišemo spis 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra — t. P. Marovič: Zimski prostor 19.42 Med miniaturami Clauda Debussvja 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Nastopa violinski duo Igor Ozim-Primož Novšak 23.15 Viktor Parma: 1. slika in medigra iz opere Ksenija 23.55 Iz slovenske poezije POROČILI SO SE V KRANJU Aluga Vincenc in Pavlic Marjeta. Gortan Božidar Viktor in Kompare Jerica, Mohorič Franc in Kocjančič Stanka, Ribnikar Jožef in Ster Ivica, Oblak Sergije in Mejnik Mira. Prodanski Atanas in Gorgieva Liljana, Bohinc Jožef in Ovijač Anica, Bajt Franc in Ložar Marija, Koperec Boris in Konjar Zvonka, Jurica Marijan in Stempihar Marija, Pilar Jernej in Kern Marta, Zupan Janez in Senk Marija, Ceh Franc in Turk Cvetka, Soklič Boris in Celic Milica V TRŽIČU Nestič Franjo in Bencak Verona, Meglic Franc in Polajnar Damjana UMRLI SO V KRANJU Gole Franc, roj. 1893, Poklukar Vincencij. roj. 1923, Logondar Valentnin, roj. 1893, Vrbinc Peter, roj. 1945, Orehar Alojz, roj. 1906, Jerman Alojzija, roj. 1910, Ropret Marija, roj. 1906. Jerič Marijana, roj. 1909, Šmid Antonija, roj. 1897, Peček Feliks, roj. 1923, Zima Janez, roj. 1892, Mihelčič Marija, roj. 1928, Eržen Frančiška, roj. 1894, Hrovat Lovro, roj. 1909. Koštrun Ana, roj. 1925, Znidar Emil, roj. 1914, Veternik Marija, roj. 1892, Koselj Julijana. roj. 1915, Kavčič Tomaž, roj. 1894, Kovačič Viktor, roj. 1894, Petrič Janez, roj. 1905, Eržen Anton, roj.* 1896, Skrjanc Franc, roj. 1925, Volčič Valentina, roj. 1902, Premerel Marija, roj. 1903. Jenko Jožef, roj. 1907, Skubic Drago, roj. 1930. Čampa Alojz, roj. 1900, Švegelj Antonija, roj. 1899, Kepic Anton, roj. 1916, Rožič Jožef, roj. 1911, Oblak Jožef, roj. 1902, Stroj Ivana. roj. 1897, Kapavec Berta, roj. 1909, Mali Jože. roj. 1906, Dejak Franc, roj. 1910, Stiglic Franc, roj. 1901, Roblek Dušan, roj. 1925, Rozman Marijana, roj. 1891, Česen Andrej, roj. 1897, Tomše Gabrijela, roj. 1928, Majdič Marija, roj. 1904, Velkavrh Jernej, roj. 1902, Pogačar Franc, roj. 1902 VTRZICU Svegelj Antonija, roj. 1899, Štular Aleš, roj. 1900 Opomba: podatke za kranjsko občino objavljamo za obdobje od začetka februarja. 18.15 Vzgojna posvetovalnica 18.45 Ali morda veste',' TV kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 V registraturi — nadaljevanka 21.35 TV dnevnik 21.55 L. Boocherini: Koncert za violončelo in orkester 8.10 TV v šoli: Kaj je par, Perutninska farma, Slovenščina, Ruščina, TV vrtec, Dnevnik 10 (Zg) 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka. Zgodovina (Bg) 14.10 TV v Soli - ponovitev (Zg) 17.10 Križem kražem 17.25 Morda vas zanima: Milena Zupančič 17.55 Obzornik :•. 10 Jugoslovanska folklora- Gusle moje 18.45 Spekter 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 P. Heriat: Boussardelovi — bo. •■ ;ardelovi — i,.dal jevanka Prvo berilo 21.25 Ulice San Francisca — serijski film 22.15 TV dnevnik 22.30 Namizni tenis Evropa 12 ^Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Magnet - otroška oddaja 18.15 Pravemu človeku pravo delo 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Film danes 21.00 Dnevna kronika 21.15 L. van Beethoven: Sonata za klavir v B-duru TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Odrske luči - zabavnoglasbena oddaja 20.50 Ulice San Francisca — serijski film 21.40 Portret Mihe Marinka 22.10 TV dnevnik 22.30 Namizni tenis Evropa 12 — posnetek Aj, Kozaro, aj, Kozaro ODMEVI IZ TAŠKENTA s Poznaju se braća Kozarčani, po pjevanju i po ratovanju. V Prijedoru so se krepko zasidrali' ustaši in domobranci že takoj v začetku, kajti lega Prijedora je edinstvena in ima izrazit gospodarski položaj. V neposredni bližini se nahaja rudnik železne rude Ljubija, razen tega pa je Prijedor izrednega pomena za koriščenje gozdov v Grmeču in ob Sani. Potem je tu še veliko železniško križišče, ki je bilo pomembno že pred vojno in so ga dobro poznali avstrijski in italijanski trgovci. Prav tako pa je Prijedor izrednega pomena za razvoj vstaje/na Kozari. Leži tik pod Kozaro, od koder je možna najboljša kontrola širokega področja ne samo Kozare, ampak tudi Grmeča. Prijedor je praktično razbijal svobodno področje, kajti bila sta svobodna tako Kozara kot Grmeč. In ni čudno, da so ustaši in domobranci prav v Prijedoru takoj namestili enega od najmočnejših svojih garnizonov v zahodni Bosni in ga uporno držali, sama nemška komanda pa je zagotovila nemoteno izkoriščanje rudnika. Bataljoni s Kozare pa niso dali spati ne Nemcem, ne ustašem, ne domobrancem. Stalne akcije so pognale strah v kosti tudi Nemcem, tako da so se odločili, da umaknejo svoj bataljon, ki so ga imeli v Prijedoru in v bližnjem rudniku Ljubiji, ker ob stalnih napadih partizanov tu niso bili več varni. Prijedor so imeli partizani povsem obkoljen in, da bi Nemci rešili ta svoj bataljon, so se najprej z močnimi silami prebili do njega in nato spet nazaj proti Du-bici. Boji so trajali dvajset dni in partizani so tedaj zaplenili več težkega orožja. Zdaj so le še ustaši in domobranci gospodarili v Prijedoru. Obroč partizanov pa se je iz dneva v dan bolj stiskal. Ustašem in domobrancem je v mestu zmanjkovalo hrane. Po radiu so prosili za pomoč, ki je bila možna le po zraku. Nemci in ustaši iz Banja Luke so jim hrano pošiljali z avioni, dokler se je pač dalo, sicer so jih pa lahko bodrili le z besedami in Prijedor imenovali »ustaški Alka-zar«. Ustaši so se v mestu znašali nad prebivalstvom, vse naokrog pod Kozaro so njihovi pajdaši klali po vaseh. Ljudje so trumoma bežali v Kozaro: matere otroci, starci. S seboj so vlačili živino, vozove s pšenico in drugimi pridelki. To je bilo po eni strani dobro za kozarske borce, kajti ni bilo skrbi za hrano, toda sedaj so imeli veliko dodatno skrb: braniti tudi pobegle. Spomladi 1942 je v Kozari že 3000 borcev. Vrhovni štab jim nalaga vedno večje akcije. In končno je na vrsti tudi najtrši oreh - Prijedor. Partizani so napadli 14. maja 1942, borbe pa so se končale 16. maja: zjutraj ob 7. uri je bil prebit obroč, zvečer nekako ob sedmih je bil Prijedor v rokah partizanov. Prav ta zrnaga je borcem s Kozare pripomogla, da so pri ljudeh doživeli še večje zaupanje po celi Bosanski krajini. Ujeli so kompletno ustaško >n domobransko komando in posadko: 1100 domobranskih in 200 ustaških ujetnikov. Sovražnik priznava v svojih poročilih tudi 100 mrtvih. In zdaj, ko je bil tako uspešno zavzet Prijedor, je segel strah v kosti ustaškim in domobranskim komandam vse naokrog: v Banji Luki, v Bosanskem Novem, v Bosanski Du-nici itd. Se večji strah pa je popadel četnike, ki so se zdaj še bolj naslonili na ustaše. Bežali so proti Manjači. Vlada v izgnanstvu pa je padec Prijedora pripisala prav njim. Kako so vse pobrkali, in se izmišljevali pove tole poročilo: »Prijedor in Sanski ?*08t sta padla 17. maja. Četnikom jf komandiral neki dr. Stojanovič iz ^jedora, pobil je vse tiste muslimane in Hrvate, ki so bili proti brnom. Hodžo je obesil na katoliško °Jrkev, katoliškega duhovnika pa na ^•amijo. Četniki drže v svoji oblasti R,anine Grmeč, Petrovo goro in ^Iješevico. Vsi četniki in partizani na tem delu Bosne priznavajo kot vrhovnega vodjo generala D ražo Jvlihajloviča.« Poročilo, ki se mu *nko samo smeješ. In kakšna j nija: dr. Mladen Stojanovič je bil * L aprila ubit od četnikov .. . Sicer •*a> naj so govorili karkoli po radiu, p^tizani in ljudje izpod Kozare so l^daj že dobro vedeli kdo je kdo in s Koj>jekdo. i» v^aga nad Prijedorom je bil pravi HPlt partizanske vojaške pripravnosti in tudi izpit njihove moral-Mitične zrelosti. Vodili so zavest bratstva in enotnosti: Nobene mržnje ni bilo med ljudmi in borili so se z ramo ob rami Srb, Hrvat in musliman. Zdaj je bilo ozemlje od Save preko Kozare in Grmeča do Drvarja in Dinarskega gorstva svobodno ozemlje in Prijedor je prvo večje mesto v Bosanski krajini, ki je dobilo novo revolucionarno narodno oblast! Borci so se na novo oborožili, dobili novih moči za nove borbe. Da bi bil praznik še večji, sta se 23. maja 1942 na prijedorsko letališče spustila dva aviona iz Banjaluke, ki sta ju pilotirala aviatičarja Franjo Kluz in Rudi Čajevec. To so bili prvi partizanski avioni in tu je bil začetek partizanske aviacije. Je pa okupatorje in domače izdajalce pošteno bolela glava zaradi hitrega naraščanja partizanskih ak-,cij v Bosni. In za pomlad 1942 so pričakovali še večjo živahnost partizanskih enot. Kako jih uničiti, je bilo vprašanje, ki je pestilo vse po vrsti: Nemce, Italijane, ustaše in četnike ter domobrance. Uvideli so, da bo šlo le s skupnimi močmi. 2. marca 1942, prav tiste dni, ko so Nemci s težavo prodirali iz Dubice proti Prijedoru, da bi rešili svoj bataljon iz partizanske blokade, so se v Opatiji sešli Nemci in Italijani, naslednji dan so se jim pridružili še ustaši, da bi se pomenili, kako bi Bosno povsem očistili partizanov. Zamišljeno je bilo, da bi očiščevali istočasno vzhodno in zahodno Bosno, posebej pa Še Kozaro, kamor so bili Nemci pripravljeni poslati v boje svojo 718. divizijo in še nekaj drugih bataljonov. Po dogovorih pa bi italijanska komanda poleg treh divizij, ki jih ima na razpolago za čiščenje vzhodne Bosne, morala preskrbeti tudi dovoljno število divizij za akcijo v zahodni Bosni in jugozahodni Hrvatski. Po koncu operacije pa bi nemške enote še nadalje same kontrolirale rudnik Ljubijo. Pomagal bi tudi vse proste ustaške divizije, Italijanom bi pa pomagali četniki. Italijanom ta verzija ni bila povsem pogodu, ker so imeli svoje skrbi v okupirani coni v Crni gori, Hercegovini in drugod in tudi politično so drugače gledali na to. Končno je bilo v opatijskem protokolu zapisano, da bodo v čiščenju Bosne sodelovali 1 nemška in 3 italijanske divizije, močne aviacijske sile in 8 do 10 ustaških bataljonov. Čiščenje se začne najprej v vzhodni Bosni, potem pa v zahodni. Začetek operacije je bil dogovorjen za 15. april. In niso pozabili dodati, da se pri čiščenju ne uporabljajo samo vojaške mere, ampak da je treba uničevati vse od kraja. Toda Italijani niso bili mož beseda. Ko je prišel dogovorjeni 15. april, so sporočili, da akcijo prestavljajo za nedoločen čas. Nemcem zdaj ni kazalo drugega, kot da z akcijo začno sami, pomagali pa bodo ustaši in domobranci. 19. aprila je potem odločeno v Sarajevu, da začno z akcijo čiščenja najprej v vzhodni Bosni in potem še v zahodni. Za čiščenje vzhodne Bosne so Nemci pripravili borbeno grupo »Bader«, za zahodno pa borbeno grupo »Zapadna Bosna«, pod komando nemškega generala Stahla. Ze 20. maja ta grupa dobi nalogo za operacijo na Kozari. Se bo nadaljevalo) Usodni prstan »Ce ti ne moreš, me bo pa žena odela, ona ima več odej,« je dejal zaskrbljeno. Se bolj sem se začudil in vprašal: »Kaj mar ve, kje si in da te zebe?« — »Ti Mrak nisi oženjen in ne veš, kaj je možu žena.« — »Mi pa ti povej, da bom vedel, ko se bom ženil«. — »Poslušaj torej: Žena mora vedeti, kjer mož hodi, če je živ, in kje spi, če ni živ. A kje spim jaz?« je vprašal turobno — »Ti spiš v globeli, po kateri se vije potoček, ki priteka iz vasi Krasnik in se na levem bregu izliva v San« — »Natanko tako je,« je dejal in prikimal hkrati, »a zdaj pojdi in prav tako povej tudi moji ženi Vandi.« — »Kako pa naj ujetnik, zastražen med zidovi, poi-ščem tvojo ženo v neznanem mestu, ki ima pol milijona ljudi?« — Zdaj se je on začudil in me zavrnil, rekoč: »Eh ti, Pavlek pavlihovski! Kaj pa sprašuješ? Šolan človek si, pa bi tega ne znal narediti! Poglej, pripeljal.sem te s fronte v Taškent, moje rodno mesto, 4000 km daleč, te odložil v mojem službenem polku, pri sebi imaš vsa moja dokazila, ti pa še sprašuješ, kako boš poiskal mojo ženo in ji povedal, kje mož spi in zakaj ga zebe.« Jutranji hlad me je prebudil. Pomel sem si zaspane oči in se zamislil. Sanje so me prevzele. Naročilo pokojnega Kohanovskega se mi je pokazalo kot njegova poslednja volja, njegov zagrobni ukaz, ki ga moram brezpogojno izpolniti, in to čimprej. Toda, sem podvomil, čez noč, kakor se reče, to vendar ne gre. Ce hočem z vdovo Vando Kohanovsko govoriti, moram ruščino toliko obvladati, da ji bom mogel podrobno sporočiti poslednjo voljo njenega pokojnega moža. Ruščina? Da. Prepričan sem bil, da sta Kohanovska Rusa. Zato se bo treba z ruščino najprej spoprijeti. Moje dosedanje znanje ruskega jezika je bore majhno. Se to, kar znam, tolčem in zavijam po svoje, poudarjam po svoje, da me Rusi komaj razumejo. Tako sem si govoril tisto prvo jutro v Taškentu. Ne morem si kaj, da ob tej priliki ne bi omenil zadrege, v katero me je spravil ruski stražar v našem vagonu, pred katerim sem se hotel pobahati, da že znam po rusko »brat in pisat«. Dobrodušni Rus se je hudomušno namuznil in dejal .smeje: »Pisat zna pri nas že dojenček, ki v zibki lula.« — Ugriznil sem se v ustnico in od tedaj ta glagol pravilno poudarjam: pisat. Da bi se mi kaj podobnega ne primerilo, ko bom z vdovo Kohanovsko govoril, sem si učenje ruskega jezika postavil za prvo in najvažnejšo nalogo. Obrnil sem se za pomoč k našemu »starešinu«, t. j. komandantu kasarne, v katero so nas naslednjega dne premestili. Prosil sem ga, naj mi pri starinarju na bazarju kupi kak ruski učbenik in slovnico. Pol rublja da mu dam nagrade, za čaj, sem dejal, in mu izročil rubelj za nakup. Ze naslednji dan mi je prinesel dve knjigi, Zbrana dela pisatelja Gogolja in rusko-nemški slovarček »Torni-stervvorterbuch«. Za obe je plačal ravno rubelj. Z veseljem sem ju sprejel in odštel starešinu obljub- ljeno nagrado. Tako sem svojo srebrno uro z verižico iz duble zlata začel pretapljati v znanje ruskega jezika. S pomočjo teh dveh knjig in časopisa Taškentski kurir sem v učenju hitro napredoval, tako, da se nisem več bal, da bi ga kaj hudo polomil v razgovoru z Vando. Nisem pa še rešil vprašanja, na kateri gumb naj pritisnem najprej, da dobim zvezo z njo. Ona je bila medtem že uradno obveščena, da je njen mož pogrešan od 25. maja 15. leta. To vest sem bral med uradnimi obvestili, ki jih je objavljalo Ruskoe slovo. Zdaj se me je spet lotil tisti spak, ki me je že dvakrat oblegal. To pot še bolj zvito, zasmehljivo in zajedljivo se mi je zarezal v obraz: »Pa čemu se tako ženeš za ubitega Rusa in njegovo vdovo? Kakor da bi bil on tvoj brat, ona. pa tvoja izvoljenka. Menda se ne kaniš oženiti z njo, uboga ujetniška para, ha, ha, ha!« — Malo je počakal, nato pa je nadaljeval po starem receptu, le še bolj strupeno: »Požvižgaj se na oba skupaj in ju pošlji k vragu, prstan pa ohrani za spomin. Vdova Vanda pa naj lepo živi v sladkem upanju, da se pogrešani mož kdaj oglasi. Ce je prišel v ujetništvo, bo to prav gotovo storil, še letos. Torej, kaj se boš ti tujec vtikal v to reč in štreno mešal vdovi? Ce ji poveš, ji sladko upanje, ki ga ima zdaj, spremeniš v razjedajoči obup! Bo to bolje zanjo? Zatorej lepo tiho bodi, prstan spravi na varno, vso zadevo pa položi ad acta.« Resnično, prav malo je manjkalo, da nisem podlegel skušnjavam. Cel mesec sem omahoval in se boril sam s seboj. Medtem pa je prišlo nekaj vmes, kar je napravilo konec mojemu omahovanju. V drugi polk je prišel transport beguncev iz Poljske, ki so po padcu Varšave morali zapustiti svoje domove. Poljaki, zlasti ženske, so pa veren in hudo pobožen narod. Kaj hitro so izvedeli, da v Taškentu obstaja poljska cerkev, ki jo vodi in upravlja poljski župnik. Le- ta da je zelo vnet za božjo stvar in versko življenje Poljakov v Taškentu in okolici. To dokazuje poleg drugega najbolj gradnja nove cerkve blizu Salarskega mosta, cerkve, ki bo zadosti velika za vse katoličane v razsežni taškentski zelenici, kar sedanja cerkvica, bolj kapeli podobna, nikakor ni. In začeli so hoditi v tisto cerkvico k službi božji, nekateri vsak dan, ob nedeljah in praznikih pa kar trumoma. Njim je bilo lahko, niso bili zastraženi med zidovi polka kakor mi ujetniki, imeli so svoboden izhod. Njim gre zasluga, da je polkovna komanda tudi ujetnikom dovolila, da so ob nedeljah in praznikih lahko šli v cerkev tja k Salarskemu mostu. Seveda ne brez vojaškega spremstva. Dva ali trije vojaki brez orožja so jih spremljali tja in nazaj. Prvo nedeljo v oktobru sem se tudi jaz pridružil skupini, ki je šla tja. Prišli smo tja dosti zgodaj, ko verniki še niso bili vsi zbrani, zato sem z lahkoto prišel vanjo. Stisnil sem se v kot, kjer je stala spoved* niča, iz katere je prav tedaj stopil mlad okrogloličen spovednik in odšel proti oltarju. Oltar je bil samo eden, prižnice ni bilo, obhajalne mize tudi ne in klopi tudi ne. Verniki, večinoma ženske, so se naphali v božji hram do oltarnih stopnic. Na prvi pogled je bilo jasno, da je ta božji hramek ree veliko premajhen za svoje namene. Petje med službo božjo je bilo ljudsko. Vsa cerkev je pela, razen mene, ki poljskih viž ne znam. Zato sem pa s tem večjo vnemo petje poslušal in opazoval pevke, predvsem mlade. Ena od teh je s svojim vodilnim glasom začela, druge so se ji pridružile in poprijele za njo. In tista ena je od samega začetka pritegnila nase mojo pozornost. Iz dveh razlogov. Prvi je bil ta, da je bila za pol glave večja kot druge, ki so stale tik nje, drugi pa njen glas. Cist, mehko zveneč in božajoč alt, kakor iz srebra vlit zvon. Človek bi ga poslušal brez konca in kraja. Cim dlje sem ga poslušal, bolj sem se ogreval za pevko, vse bolj kot za sveto opravilo pri oltarju. Rad bi ji bil pogledal v oči, v ves obraz in si ga neizbrisno vtisnil v spomin. Pa mi ni bilo mogoče. Predaleč je stala od mene, na levi strani, tako da sem videl le njeno desno lice in raven nosek. Po maši, sem si dejal, jo zunaj počakam in tam ji pogledam v obraz in si ga zapomnim do konca dni. Ni bilo treba čakati do konca maše, temveč le do obhajila. Tedaj se je zganilo polovico cerkve in se začelo pomikati proti oltarju, kjer je mašnik, stoječ na oltarni stopnici, delil sveto obhajilo. Tudi neznana prva pevka je bila med obhajanci. Ko je obhajilo prejela, se je obrnila in počasi, s sklenjenimi rokami, stopala nazaj na prejšnje mesto. Tedaj sem jo videl v obraz. Spreletelo me je do zadnjega lasu na glavi, vsi udi so mi za hip odreveneli, kakor da je električni tok šinil skoznje. Ce bi mi tisti hip kdo rekel: prestopi se, bi tega ne mogel storiti. Tako sem bil presenečen, do globin srca pretresen od nepričakovanega, nenadnega odkritja. Saj to je vendar Vanda Kohanovska, vdova, ki jo iščem! sem si ponavljal spet in spet. . . Le kje jo najdem? V poljski cerkvi, med službo božjo: Torej ni Rusinja, kakor sem bil doslej prepričan, temveč Poljakinja, Nedvomno Poljakinja! Pravoslavna Rusinja prav gotovo ne bi hodila v katoliško cerkev pet, k maši in obhajilu. Tako. Ubitega Kohanovskega ženo sem torej našel. Po naključju, a našel sem jo. Prvi del njegovega naročila je izpolnjen. Ostaja drugi del: »Pojdi in tako povej tudi moji ženi!«" Prijelo me je, da bi to opravil takoj po maši, zunaj pred cerkvijo. Pa me je nekaj zadržalo in mi, kakor že večkrat v življenju, pošepetalo: »Fes t ina lente! — Ne prenagli se!« Praktično mi tega niti storiti ni bilo mogoče. Nisem imel vseh dokumentov pokojnega Kohanovskega pri sebi. Pa tudi če bi jih imel, bi me tovariši in oba stražarja iz polka ne bili voljni čakati tako dolgo, da se jaz razgovorim z neznano žensko. Zakaj žalostno sporočilo vdovi bi ne bilo prav kratko. Da, da, počakaj! Sploh pa, take stvari se ne sporočajo na ulici, ženskam še celo ne, in vpričo ljudi, ki se jih to nič ne tiče. Franc Valjavec Priznanja za likovno uspešnost Mladi likovniki s šole Simon Jenko: Oblak. - Foto: F. Perdan Ker vemo za laskavo priznanje, da so gorenjski likovni pedagogi uspeli likovno vzgojno področje svojega dela v zadnjih letih dvigniti na strokovno tako visok nivo, da mu najbrž ne bi mogli najti ustrezne primer-•ivp niti V Mii nn 1 < '" merilu. Simona Stružnik, Igor Leban in Polona pravzaprav novice o nagradah, diplomah, priznanjih učencev gorenjskih osemletk, ki jih dobivajo na likovnih razstavah doma in v tujini dokaj pogosto, ne morejo biti velika presenečenja. So pa, če lahko tako rečemo, potrditev prizadevanj likov- nih pedagogov, da so bile njihove spodbude za likovno izražanje učencev pravilne. Tokrat je priznanje iz tujine prispelo na naslov osnovne šole Simona Jenka v Kranju: na mednarodnem tekmovanju v literarnih in likovnih delih mladine z vsega sveta Schan-kar v New Delhiju so v množici 150.000 likovnih del opazili tudi dva izdelka od skupaj petih poslanih iz te osnovne šole. Priznanja sta prejela Simona Stružnik, učenka 7. c razreda, in Igor Leban, učenec 7. b razreda. Oba sta bila tega priznanja, ki je obenem tudi priznanje za vso šolo in tudi likovnega pedagoga, seveda vesela. Za Simono, ki je skromno povedala, da jo risanje pač veseli, je njen pedagog prof. Pibernikova povedala, da je med najbolj prizadevnimi učenci na likovnem področju na šoli, njeni izdelki pa so šolo že nekajkrat zastopali na različnih likovnih prireditvah. Tudi Igor, ki zase pravi, da ga zanima tehnika in seveda tudi smučanje in plavanje, zna večkrat, kot pravi prof. Pibernikovg, narisati kaj izrednega in takšna je bila tudi slika v tempera tehniki, ki je skupaj s Simonino zaslužila priznanje v takšni konkurenci. Seveda pa to ni bila edina bera priznanj za likovne izdelke učencev šole Simon Jenko, ki so jih lani poslali na celo vrsto likovnih prireditev po vsem svetu, pač pa so se udeleževali tudi prireditev na domačih tleh. Med temi prireditvami omenimo 13. razstavo likovnih del otrok in mladine v Novem Sadu, ki je bila letos na temo varstva okolja. Šola je za sodelovanje na tej razstavi dobila priznanje za kolekcijo izdelkov in priznanje pedagogu, pred kratkim pa je že »post festum« prispela diploma za Polono Oblak, učenko 8. c razreda. Društvo umetnikov uporabne umetnosti Vojvodine je njen plakat na temo onesnaževanja okolja naknadno izbralo za najuspešnejše delo na tej razstavi, ki je z leti postala pomembni likovni center za pregled likovnih dosežkov jugoslovanske Pri klubu likovnih ustvarjalcev DOLIK na Jesenicah že od ustanovitve 1946. leta prizadevno dela tudi Nika Hafner iz Ljubljane. S svojimi deli se udeležuje kolektivnih razstav in sodeluje na vseh slikarskih kolonijah, ki jih organizirajo. Še bolj kot slikanje, ji leži kiparstvo. Med mnogimi sta znana njena kipa pisatelja Toneta Čufarja, ki ju je izdelala za osemletki na Jesenicah in v Ljubljani. Pravi, da ji tudi pri slikanju najbolj leži portretiranje. Svoje izdelke ustvarja v poenostavljenem realizmu. — B. B. IZLAŠKI PEVCI NAVDUŠILI Cerklje — V soboto zvečer so gostovali v Cerkljah pevci delavsko prosvetnega društva Svoboda »Elektroporcelan« iz Izlak pod vodstvom Franceta Stebana in imeli skupni koncert z domačim moškim pevskim zborom kulturno umetniškega društva Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika, l/laski pevci so se predstavili občinstvu v Cerkljah kot kvaliteten zbor, domačini pa so izvedli na novo nastudiran program. Oba zbora pa bosta ponovila koncert v Izlakah 13. marca. Pripravljata pa se tudi za radijsko snemanje: »Amaterski zbori pred mikrofonom«. -J. Kuhar ADERGAŠKO NEDELJSKO POPOLDNE OO ZSMS Velesovo pri Cerkljah je v nedeljo, 13. februarja, v dvorani v Adergasu organizirala zabavno-glasbeno prireditev, ki so ji dali naslov Adergaško nedeljsko popoldne. Prireditev je dobro uspela in bo verjetno postala tradicionalna. Ogledalo si jo je kar precejšnje število obiskovalcev iz Adergasa, Velesovega in okoliških vasi. Prireditev je bila namenjena tako starejšim kakor tudi mlajšim poslušalcem. Za glasbo je poskrbela vokalno instrumentalna skupina Eros, peli pa so še: Vida Sitar, Frenk Cebulj in vokalni duet Jelka in Štefan. Nekaj besed o glasbi in Glasu jeseni 76 je povedal komponist Kazimir Mohar. Prireditev je vodil in povezoval šenčurski napovedovalec Miro Erzin, sodelovala pa sta tudi humorist Suzy iz Adergasa in Čipsi. F. Erzin PRIPRAVE NA PLANICO 77 Planica — V dolini skakalnic se pripravljajo na bližajoče se smučarske polete, ki bodo od 17. do 20. marca na 160-metrski letalnici. S pripravami pa so začeli tudi pri zavodu RTV Ljubljana. Že januarja so zabetonirali temelje, sedaj pa so začeli z montažnimi deli na novem televizijskem stolpu. Televizijski stolp bo visok 30 metrov in bo nadomeščal stari in dotrajani stolp. Na novem stolpu bo med poleti postavljena glavna TV kamera. Montažna dela izvaja Metalna iz Maribora, konstrukcija pa bo jeklena. Načrte za stolp so izdelali pri biroju za gradnje na RTV Ljubljana. Ljubljanska televizija se dogovarja z ostalimi J RT centri za skupno realizacijo planiških poletov. V reportersko hišo poleg skakalnice so začeli montirati opremo z mednarodnimi zahtevami v barvni tehniki. Nujno pa bo treba nabaviti nekaj opreme kot so agregat, video aparature za kontrolo signalov, audio opremo za mednarodni ton, elektronski »karakter«, generator za imena, rezultate in druge napise. RTV Ljubljana se za prenos poletov dogovarja tudi z Evro-vizijo, Intervizijo in Mondovizijo. A. K. TELEVIZIJSKI PROGRAM IZ NOVEGA CENTRA Gledalci, ki spremljajo televizijski program v barvni tehniki, so lahko opazili, da jih je v sredo, 9. februarja, na malih zaslonih pozdravil nekoliko spremenjen pastirček s piščalko. Tokrat je pastirček zapiskal v barvah in tako seje uradno začel televizijski program iz novega televizijskega centra. Razen dnevno-informativnega programa gre celoten program iz studia za odvijanje prvega televizijskega sporeda v novem centru. V studiu so najmodernejše aparature firme »Philips« in »Ampex«, reprodukcijski magnetoskopi in telekino pa so vezani na daljinsko upravljanje, tako tudi TV kamera za napovedovalko. Tako en tehnik lahko upravlja z več aparaturami. Do 1. maja pa bo gotov tudi studio 4, od koder bo potekal TV dnevnik in ostale dnevnoinformativne oddaje v barvni tehniki. A. K. SKUPŠČINA TRŽIŠKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA TRŽIČ - V petek, 11. februarja, je b ila v Tržiču slupščina mladinskega gledališča, ki deluje šele dobre pol leta in je doseglo zaradi prizadevnosti članov in njihove ljubezni do amaterskega dela precejšnje uspehe. Mladi gledališčniki so pripravili premiero in tri ponovitve komedije Srečka, organizirali vesele večere in sodelovali na raznih proslavah ter izobraževalnih oblikah. Na skupščini so se dogovorili za organizacijo literarnih večerov mladih tržiških literatov, za uprizoritve večih dramskih del, za gojitev zabavnih in humorističnih oddaj in za sodelovanje na proslavah ob raznih jubilejih. Grajali pa so Zavod za kulturo in izobraževanje, ki Mladinskega gledališča ni vključil v letošnji tržiški gledališki abonma. Mladi gledališčniki so tudi sklenili, da bodo sodelovali na proslavah v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPS, 40 obletnice prihoda tovariša Tita na vodstvo partije in 85. obletnico rojstva tovariša Tita. -m v KRANJ,MLADI IN KULTURA COP pri OK ZSMS Kranj je v okviru Dnevov mladine v Kranju v soboto, 12. februarja, organiziral novinarsko akcijo aktiva mladih novinarjev po Kranju. Mladi novinarji so obiskali knjižnice, muzeje, razstave, na ulicah pa so Kranjčane spraševali, kaj menijo o kulturi. / Akciji so dali naslov »Kranj, mladi in kultura« in je zelo dobro uspela. Na novinarski akciji so napisali in izdali tudi bilten. F. Erzin PRIZADEVNI KEGLJACI NA PODRECl Kegljaški klub Simon Jenko iz Podreče deluje že 20. leto. Dvostezno kegljišče so krajani zgradili s prostovoljnim delom in je še vedno edini rekreacijski objekt v vasi. Dolgoletna športna aktivnost je prav lani dosegla največje uspehe. Ekipa mladincev je osvojila naslov gorenjskega, republiškega in državnega prvaka, Jože Jeraj je nastopil v republiški reprezentanci, Janez Juvančič pa v republiški in državni reprezentanci. V občinski ligi so premočno osvojili prvo mesto, precejšnje uspehe pa so dosegli tudi na številnih nastopih širom republike. Udeležili so se tudi množičnega nastopa ekip krajevnih skupnosti, sestavili pa so tudi žensko ekipo. Klub deluje brez trenerja ter se vseskozi bori s finačnimi težavami in prava škoda je, da vrsta nadarjenih kegljačev nima prave možnosti za napredovanje. Kegljišče je dotrajano in bo nujna razširitev, oziroma vsaj asfaltiranje stez, toda denarja ni. 20-letnico delovanja bodo slovesno proslavili, saj so kljub skromnim pogojem za delo dosegli pomembne uspehe tako na tekmovalnem področju kot tudi v množičnosti. / -fr NOVE PRIDOBITVE ZBILJA Člani turističnega društva Zbilje so v soboto na dobro obiskanem občnem zboru pregledali delo v preteklem letu. Dolgoletna prizadevanja članov društva in krajanov Zbilj so obrodila sadove, saj je danes vas vzorno urejena, obiskovalcev pa iz leta v leto več. Mimo veslanja po jezeru, so obiskovalcem na voljo urejene sprehajalne poti, v poletnem času plesna glasba, ribolov, ogled kakovostnih vodnosmučarskih prireditev ter gostišče Turistični dom z nočnim lokalom. Toda, zbiljski turistični delavci želijo nuditi obiskovalcem še več, zato načrtujejo ureditev rekreacijskega centra ob zgornjem robu Zbiljskoga jezera. Tu naj bi bil prostor za piknike s preprostimi kurišči ter igrišča za male športe. Urediti nameravajo tudi trim stezo ob jezeru iz Zbilj v Medvode, popraviti čolnarno ter kupiti več novih čolnov. Vključili se bodo v akcijo Turistične zveze Slovenije za najbolj urejen turistični kraj, zato načrtujejo vrsto prireditev, med katerimi bo naj-privlačnejša že tradicionalna Zbiljska noč. -fr V KRANJU PIONIRSKA PUSTNA POVORKA KRANJ — Turistično društvo Kranj bo v sodelovanju s pionirskimi krožki na kranjskih osnovnih šolah in vodstvi le-teh pripravilo v soboto (jutri), 19. februarja, I. pionirsko pustno povorko po kranjskih ulicab. Zbirališče mask bo ob 15. uri na Trgu revolucije v Kranju, od koder bo povorka krenila do Titovega trga in se vračala nazaj proti Trgu revolucije. Učenci osnovne šole Staneta Žagarja bodo v povorki krenili proti Planini, učenci iz Stražišča pa do šole Lucijana Seljaka. Povorko bo spremljala pustna godba na pihala. Če bo slabo vreme, prireditve ne bo! Kljub temu pa društvo priporoča staršem, da malčke toplo oblečejo. Pred povorko bodo na osnovnih šolah pustna srečanja. Vsak udeleženec bo prejel posebno značko. -jk DUDEK IN KRALJ V NEDELJO NA VISOKEM OLŠEVEK — Športno društvo Grintavec iz Olševka bo pripravilo v nedeljo, 20. februarja, ob 17.30 v domu na Visokem zabavno prireditev. Glavna gosta prireditve bosta zagrebški igralec Martin Sagner-Dudek in napovedovalec RTV Ljubljana Marjan Kralj. Razen njiju bodo na prireditvi sodelovali moški zbor z Bele, svetovni popotnik Stane Tavčar, ansambel Korali in pevki sestri Sitar. Pri organizaciji prireditve sodelujejo tudi Veletrgovina Kokra Kranj, TOZD Detajl, Živila iz Kranja in Chemo ter Agrotehnika iz Ljubljane. Po prireditvi bo veselo pustovanje s srečolovom. Glavni dobitek je poni kolo. •jk Artitei 8417 V.-I.a.v.f J- (fcj ft- vosa pisma MALOMAREN ODNOS CITROENOVEGA SERVISA ŠE Z DRUGE STRANI Lahko je z netočnim navaja njem in ocenjevanjem dejstev nekomu škodovati in ga blatiti. Mislim na pismo, ki ga je 1. februarja 1977 v rubriki »vaša pisma« z naslovom Malomaren odnos Citroenovega servisa objavil tov. Franci Bukovnik s Kokri-ce pri Kranju. Tov. Bukovnik je verjetno pozabil napisati, da se je oglasil pri meni na dela prost dan, ko sem se ravno odpravljal od doma. Mogoče je v svoji strašni zmedenosti (kot sam opisuje) preslišal, da sem mu med drugim povedal, i'a je delavnica zaprta in da tusti renutek, kot je on zelo odrezavo zahteval, ne morem popraviti okvare. Kljub temu, da okvara ni bila taka, da avto ne bi bil sposoben za vožnjo, tudi on ni bil pripravljen pripeljati avto v popravilo kateri drugi dan, ampak se je užaljen odpeljal. V delavnici sem imel polno avtomobilov in ravno na kanalu je bil avto v delu, ki ga v takem stanju ni bilo mogoče premakniti. Kakšnokoli popravilo v delavnici je bilo torej nemogoče. Zato se sprašujem, kako si avtor pisma dovoljuje razpravljati, da za pregled in popravilo okvare ni bilo ovir, ker se je tistega dne prvič pripeljal na moje dvorišče in delavnice od znotraj še nikdar videl ni, niti ne pozna mojega dela. Tov. Franciji/ Bukovniku bi rad pojasnil, da predvsem nisem noben izbranec, ki mu je družba zaupala neke posebne humane naloge osrečevati voznike, ampak sem predvsem občan in delo ven človek, ki si s poštenim de/om. in upam tudi z vestnim delom, zaslužim svoj kruh. Smatram, da imam pravico s svojim prostim časom razpolagati sam, tako kot vsak delavec v družbenem sektorju. Pripominjam, da nisem od nikogar pooblaščen opravljati dežurno službo. Prav zato tov. Bukovnik nima nobene pravice omenjati imena Citroen servis. Kritika je zdrava, če temelji na objektivnih osnovah, ki jih mora kritik dobro poznati. Razprave v pismu pa so le odraz trenutnega razpoloženja, v katerem tov. Bukovnik ni videl drugega kot svoj problem. Ker na koncu svojega pisma tov. Franci Bukovnik tudi nami guje, da popravila nisem opravil zaradi premajhnega zaslužka, naj mu pojasnim, da sem vedno posloval pošteno in se nikoli nisem gnal za neopravičenimi zaslužki, kot je to mogoče nava da nekaterih drugih. Bašar Ivan, Kranj Konferenca gasilcev iz Save Kranj - Jutri, 19. februarja, <>!> 14. uri bo v jedilnici obrata 11 kranjske Save 47. letna konferenca industrijskega gasilskega društva te organizacije združenega dela. Savsko društvo je med najštevilnejšimi, najprizadevnejšimi in najbolje opremljenimi industrijskimi gasilskimi društvi v kranjski občini, saj zdru-"žuje 82 aktivnih članov, 12 častnih članov in 14 članic Na jutrišnji konferenci se bo društvo povečalo za ()H novih članov in eno žensko gasilsko desetino. Razen prostovoljnih gasilcev ima kranjska Sava tudi Hi poklicnih gasilcev. Savsko industrijsko društvo ni pomembno le v kranjski občinski gasilski zvezi, temveč tudi izven nje. ('lani so še posebej pozorni na strokovno izpopolnjevanje Sami pripravljajo številna predavanja in vaje. pogosto pa obiskujejo ludi ljubljansko poklicno gasilsko brigado Gasilci prenašajo svoje /nanje na druge člane kolektiva in jih seznanjajo / nevarnostmi požarov. Na letne konference se od začetka januarja dalje zbirajo tudi druga gorenjska teritorialna in industrijska gasilska društva. Pivih je na Gorenjskem 111, drugih pa IS. Letne konference bodo končane konec februarja. Gasilci so na dosedanjih konferencah ugotovili, da se je število članov v primerjavi z letom l!»7"> lani povečalo poprečno za 2<> od-stokov. Vedno več je pionirskih, mladinskih in ženskih desetin, /boljšala pa se je tudi oprema I Petljč Artike- 84 J 8 Artikel 841«; feartit: hwwx> modi* v«*l«»t: dO S- Delavski svet delovne organizacije Podjetja za PTT promet Kranj, n. sol. o. razpisuje delovno mesto direktorja delovne organizacije Na razpisano delovno mesto je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: - da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori - da ima visoko šolsko izobrazbo pravne, ekonomske, komencalne ali elektrotehnične smeri - šibki tok in 5 let delovnih izkušenj ustrezno funkcionalne usposobljenosti ali - višjo šolsko izobrazbo pravne, ekonomske ali elektrotehnične smeri šibki tok ali višja ptt šola in 5 let delovnih izkušenj ustrezne funkcionalne usposobljenosti - da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih dokazuje s svojim dosedanjim delom in da je moralno politično neoporečen ter da se aktivno zavzema za razvoj socialističnih družbenih odnosov. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev z navedbo dosedanjih delovnih izkušenj, kratkim življenjepisom ter potrdilom o nekaznovanju in potrdilom, da zoper njih ni uveden sodni postopek, najkasneje v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Podjetje za ptt promet Kranj, Poštna ulica 4, n. sol. o. Kranj, za razpisno komisijo. Komisija za razpis ZAVODA ZA POŽARNO, REŠEVALNO IN TEHNIČNO SLUŽBO - KRANJ ponovno razpisuje prosto delovno mesto računovodje Pogoji: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, — da ima 5 oziroma 8 let prakse, od tega 2 leti na odgovornejših delovnih mestih, — da je moralno in politično neoporečen. Kandidati naj svoje prošnje pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: Komisija za razpis Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj. Nastop službe je možen takoj. Servisno podjetje Kranj Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje delovna mesta 1. vodje gradbene delovne enote 2. več kvalificiranih zidarjev Pogoji: pod tč. 1.: da ima dokončano srednjo tehnično šolo gradbene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj — poskusno delo dva meseca; pod tč. 2.: da je kvalificiran delavec zidarske stroke z odsluženim vojaškim rokom in najmanj dve leti delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca. Prijave s potrebnimi dokazili je treba poslati na upravo Servisnega podjetja Kranj, Tavčarjeva ul. 45, p. p. 145. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam trodelne traktorske BRANE. Prebačevo 45 991 Prodam mesnatega PRAŠIČA. Rupa 15, K ran j 992 Prodam eno leto starega BIKA ali menjam za kravo. Vzamem tudi kravo na rejo. Podbrezje 6 993 Ugodno prodam novejši TV SPREJEMNIK, črno-beli Panorama in kombiniran ŠTEDILNIK Gorenje. Remic, Gubčeva 1, Kranj, tel. 2«-752 994 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Cerkljanska dobrava 5, Cerklje 995 Prodam PRAŠIČKE, sedem tednov stare. Glinje 2, Cerklje 996 Prodam PRAŠIČA za zakol. Cerklje 102 997 Prodam OGRADNIK za razsvetljavo prostora za kaljenje krompirja. Moste 10. Komenda 998 Prodam JAGENČKA, semenski KROMPIR Viktorija in»' igor. Zalog 46, Cerklje 999 Prodam svežo REPO za ribanje ali krmo. VpI Q PprHiP 1000 z avto- l krmo. Velesovo 9, Cerklje Prodam otroški VOZIČEK * a*™-sedežem in otroško POSTELJO. Telefon 60-754, Pevc, Cesta talcev 6, Škofja Loka 1001 Prodam globok otroški VOZIČEK (nemški) za 750 din. Naslov v oglasnem oddelku. 1002 Več vrst sortiranih JABOLK prodam. Hafner (Kržaj) Sv. Duh 21, Škofja Loka 1003 Prodam PRAŠIČKE od 20 do 30 kg. Virmaše 42, Škofja Loka 1004 Prodam otroško STAJICO (mrežasto) in HOJCO vse dobro ohranjeno. Košnik, Trstenik 35, Golnik 1005 Prodam drobni KROMPIR in semenski satema. Praprotna polica 19, Cerklje 1006 Prodam hladilno SKRINJO, malo rabljeno. Krek Francka, Begunjska 5, Lesce 1007 Prodam 19-mesečno ŽREBICO, 4 PRAŠIČE 50 do 90 kg in VRATCA za silos. Kapus, Zagoriška 16, Bled 1008 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Bohinc Jože, Zg. Brnik 60 1009 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Okroglo 12, Naklo 1010 Graditelji! Po ugodnih cenah vam nudimo hrastov lamelni parket in cement KŽK KRANJ TOZD KOMERCIALNI SERVIS SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE TELEFON 21-611 Prodam KROMPIR igor jedilni in semenski in vesna seme. Voglje 101, Šenčur 1011 Prodam mlado KRAVO za zakol, rotoče 21, Preddvor 1012 Prodam enofazni prenosni KOMPRESOR za pištolo, za brizganje barv, lakov. Jezerska 124 A, Kranj 1013 Prodam dve KRAVI, 9 mesecev br*ji. Piber Janko, Sp. Gorje 38 1014 Prodam IZBRANA DELA HENRIKA SIENKIEVVICZA v dvanajstih knjigah, s popustom in v obro-kln. Telefon 25-162, int. 29, Kranj 1015 zaradi selitve poceni prodam do-Wa\ i)hranjeno dnevno OMARO, *AvC, ŠTEDILNIK na trdo gorivo in V"' kL>hinjske OMARICE. Grbič, U|: G«r. odreda 10, Kranj 1016 t .Vbodno prodam nov MEŠALEC VcL* Francijo, KAVČ, MIZO, dva P?.?UA ter KLOP. Potoče 27, Prfcddvor 1017 JS?»J- CP Glas, Kranj, Ulica Mole f^ej« 1. Stavek: OP Gorenjci J1** Kranj, tlak: Združeno podjetje uU?Uk« pravica, Ljubljana, Kopi-, '•fJeva 2. - Naslov uredništva in "Prava U,ta: Kranj, Mote Pljadeja Tekoči račun pri SDK v Kra-»tevilka *: glavi *ik in . 21-835, Doii41 - Naročnina: letna 200 din, Hi ta* 100 din, cena sa 1 številko 4,*?*ije. - Oproščeno prometnega ** po pristojnem mnenju 411-1/72. Prodam drobni krmilni KROMPIR. Zg. Bitnje 23 1018 Prodam globok otroški VOZIČEK. Eržen, Šempetrska 5, Kranj 1019 Prodam dve mladi KRAVI, ki bosta trejič telili. Zaje, Valburga 15, Smlednik 1020 Prodam večjo količino rdečega KORENJA. Srednje Bitnje 9 1021 Prodam TELICO, 11 mesecev staro, simentalko, dobrega porekla. Zg. Lipnica 13, Kamna gorica 1022 Prodam plinski ŠTEDILNIK. Telefon 25-854 1023 Prodam skoraj nov 100-litrski KOTEL za žganjekuho. TRNOVC, Duplje 1024 Ugodno naprodaj DNEVNA SOBA: dvodelna omara, enodelna oma-razvitrino,3fotelji in mizica. Soklič, Šorlijeva 3, Kranj, telefon 24-588 od 15. ure dalje. 1025 Prodam KRAVO po izbiri. Mav-čiče.41 1026 STRUŽNI AVTOMAT TORNOS M 7, komplet z zagarantiranim delom, prodam. Stražiška 39 a, Kranj 2017 Prodam črno-bel TELEVIZOR RIZ. Visoko 93 1028 Ugodno prodam skoraj novo POHIŠTVO (dva kavča, garderobna omara, vitrina in klubska mizica). Vprašati popoldne na' telefon 24-208 1029 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Leše 24. Tržič 1030 Prodam 6 mesecev brejo TELICO ali zamenjam za KRAVO s teletom ali brez. Škofjeloška 22, Stražišče, Kranj 1031 Prodam STROJ za navijanje tuljav AVMAN. Telefon 21-852, Kranj 1032 Prodam več ton dobrega SENA. Sr. Bela 31 1033 Prodam večjo količino MODE-LARCA. Plevel Jože, Trata 9, Cerklje 1034 Prodam mlado KRAVO v devetem mesecu brejo. Strahinj 38, Naklo 1035 Prodam polovico GOVED. Češ-nar, Zg. Bitnje 44 1036 Prodam gorenjsko NARODNO NOŠO, dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku. 1037 Prodam BETONSKI MEŠALEC — 100-litrski, gradbeno omaro — električno, dva OKNA, plinski ŠTEDILNIK Kekec, otroško POSTELJO. Naslov v oglasnem oddelku. 1038 Ugodno prodam 30 m rabljene pocinkane MREŽE 100 cm za ograjo. Ponudbe tel. 25-842 od 14. ure dalje. 1039 Takoj prodam TELICO pred telit-vijo. Češnjica 19, Podnart 1040 Prodam BIKA, 300 kg težkega ali menjam za dobro KRAVO molznico. Zapoge 33, Vodice 1041 Prodam KRAVO z mlekom ali zamenjam za meso. Ziganja vas 32, Tržič 1042 Prodam KRAVO pred telitvijo. Ručigajeva 3, Kranj 1043 Prodam hladilno OMARO, 1000 litrov in hladilno VITRINO - delikatesno, primerno za slaščičarje in mesarje. Kržišnik, Frankovo naselje 70, Škofja Loka 1044 Prodam ŠTEDILNIK kuppers-buseh, štedilnik kombinirani, dva plin, dva elektrika, vse dobro ohranjeno in TEHTNICO 150 kg. Naslov v oglasnem oddelku, telefon 26-155 1045 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Kranj, Kokrica, Kuratova 48, telefon 24-327 1046 Prodam TELEVIZOR. Kranj, Kokrica, Kuratova 48, tel. 24-327 1047 Prodam SLAMOREZNICO ULTRA s puhalnikom. Suha 23, Kranj 1048 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Naglic, Britof 264 1145 Ugodno prodam novo kuhinjsko NAPO TIK I. Naglic, Britof 264 1146 Prodam PEČ STADLER 35000 kcal z bojlerjem, rabljeno dve sezoni. Kavčič, Kamna gorica 18 1147 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO, 200-litrsko LTH - novo. Pos-njak Tomo, Golnik 55 1148 Prodam stensko OMARO in delovni PULT ter ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Podbrezje 108, Duplje 1149 Poceni prodam KUHINJO GORENJE. Sr. Bitnje 61, Zabnica 1150 Prodam PRAŠIČE za zakol. Srednje Bitnje 12 1151 Kupim enoramni VOZIČEK, sedež, za kosilnico BCS, širine 115 cm. Demšar, Selca 50 1091 Kupim SLAMOREZNICO SPAJ-ZER ali ULTRA. Lampe Martin, Sp. Brnik 19, Cerklje 1092 Kupim rabljeno MREŽO za ograjo. Ponudbe pod šifro »Mreža« 1093 Kupim rabljene DESKE. Britof 223 1094 Kupim traktorski KULTIVATOR, močnejši. Naslov v oglas, oddelku 1095 vozila ni."" T««očl račun pri SDK v Krali? 'zvitka 51500-001-12504 - Te-•roni: guvnl urednik, odgovorni Jf^dnik in uprava 23-841, uredni-rT0 21-835, novinarji 21-860, malo-ZPtsni i«, naročniški oddelek kupim Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC. Bernik Miro, Sp. Besnica št. 138 Kupim smrekove PLOHE. MIZAR Hafner Franc, Kranj, Zasavska 2 WSS Kupim večjo količino suhih bukovih PLOHOV, debeline 40 do 60 mm. Črnologar Tone, mizar, BoAtjanova 10. Lesce ------------- Prodam MOTOR LOMBARDINI tip LDA 100 za traktor pasquali, ferari, mibi itd. Pogačnik, Zaloše 13, Podnart 1049 Prodam R 10 MAJOR, registriran za leto 1977. Visoko 89, Šenčur 1050 Prodam NSU 110SC, letnik 1967, neregistriran. Informacije tel. 26-187 1051 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, registriran do decembra. Štrakl Drago, Begunjska 2, Kranj 1052 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1971. Ogled od 15. ure dalje. Fister Nežka, Naklo 23 1053 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, dobro ohranjeno. Lahovče 47, Cerklje 1054 Prodam MERCEDES 190 D, FIAT 1300, PEČ na olje Emo, kombinirano peč za kopalnico. Stare Jože, Dragočajna 9, Smlednik 1055 Prodam ŠKODO, 1000 MB. Snedi-čeva 2, Kokrica, Kranj 1056 Poceni prodam R 4, letnik 1967, tudi po delih. Jenko, Jelenčeva 2, Kranj 1057 Prodam TRAKTOR ZETOR2511. Žeje 9, Duplje 1058 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, Klane 45, Komenda 1059 Prodam TRAKTOR PASQUALI s priključki in brejo KRAVO. Češ-njevek 8, Cerklje 1060 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 po delih. Ogled popoldan. Kej-šar, Stara Loka 54, Škofja Loka 1061 Prodam osebni avto VW 1200, nemški, letnik 1974_, prevoženih 34000 km, dobro ohranjen. Pečenik, Zirovski vrh 10, Gorenja vas nad Škofjo Loko 1062 Prodam SPAČKA, letnik 1971, novejši tip. Kržišnik, Poljanska 44, Škofja Loka 1063 Prodam poceni ZASTAVO 750, letnik 1963, v nevoznem stanju. Telefon 064-60-523 1064 Prodam karamboliran VW 1200 J, letnik 1974. Lahovče 40 1065 Poceni prodam 4 kom malo rabljenih ZIMSKIH GUM 13x 550-600, rabljen HLADILNIK in električni ŠTEDILNIK. Predoslje 29 1066 Ugodno prodam ZASTAVO 850, letnik 1969. Golnik 62, Malijevo brdo 1067 Prodam TRAKTOR FERGUSON 65 v voznem stanju. Koselj Jože, Doslovce 21, Žirovnica ' 1068 Poceni prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, registriran do decembra 1977. Jama 27, Kranj 1069 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, Zupan, Cerklje 71 1070 Prodam ZASTAVO 750, prevoženih 60.000 km. Jezerska c. 124 F, Kranj 1071 FIAT 850 ŠPORT, dobro ohranjen, prodam. Šutna 60, Žabnica 1072 Prodam MOPED VE 14 ali zamenjam za moped na 3 prestave. Na-sovče 14, Komenda 1073 Prodam AMI 8, letnik 1970, 50.000 kilometrov, registriran do avgusta 1977, karamboliran, za 10.000. Ponudbe pod »Avto« 1074 ZASTAVO 750, karambolirano, letnik 1968, prodam. Lahko tudi po delih. Zg. Jezersko 44 1075 Prodam FIAT 125, letnik 1970, odlično ohranjen z radioaparatom Grundig. Informacije telefon 23-374 od 15. ure dalje. 1076 Prodam SIMCO 1000 komplet ali po delih. Voglje 36 a, Šenčur 1077 Prodam avto ZAPOROŽEC, letnik 1973. Češn j ica 5, Pod na rt 1078 Ugodno prodam traktor HOL-DER 30 KM, letnik 1970 v nevoznem stanju. Frlic, Suša 9, Gorenja vas. 1097 Prodam RENAULT 4 karamboliran z desne strani, letnik 1968. Oglasite se po telet 23-649 1080 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Pipanova 40, Šenčur Iflftl Prodam R 12, star dve leti. Ogled vsak dan popoldne od 15. ure naprej. Perko Peter, Zg. Bela 10, Preddvor 1082 Prodam KAROSERIJO, letnik 1968 od 750, lahko tudi po delih. Mraz Edvard, Pot na Jošta 25, Kranj 1083 Prodam ZASTAVO 750 po delih. Sever Danijel, Koroška 4, Lesce 1084 Prodam karambolirano ŠKODO, letnik 1970. Naslov v oglasnem oddelku. 1085 Prodam ŠKODO 1000, letnik 1969, komplet ali po delih. Sodnikar, Sp. trg 5, Škofja Loka 1086 Prodam osebni avto NSU 1200, letnik 1969. Ogled vsak torek od 15. ure dalje, na naslov: Bernik 'Tranć. StWnirV.r>. Selca' 1087 Prodam ŠKODO, letnik 1968. Cesta Kokrškega odreda 26, Kranj- 1088 Prodam ZASTAVO 850 in kasetni AVTORADIO. Taskovič, Stara c. 27, Kranj D52 stanovanja Uslužbenka s 6 let starim sinom išče SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Marec« 981 Fant in dekle iščeta SOBO zaradi poroke v Škofji Loki ali okolici. Ponudbe pod »Dobro plačam« ali telefon 064-61-329 1096 Mlad par iz Ljubljane išče GARSONJERO ali SOBO na relaciji Ljubljana —Kranj ali v okolici Brnika. Ponudbe na naslov: Miran Erjavec, Aleševčeva 40, Ljubljana 1097 ZAMENJAM družbeno dvosobno STANOVANJE na Zlatem polju za trosobno. Dogovor — zamenjava. Naslov v oglasnem oddelku. 1098 Opremljeno SOBO v centru Kranja oddam mlademu fantu. Telefon 21-345 1099 Oddam SOBO in kuhinjo dvema dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku. 1100 Miren upokojenec nujno išče opremljeno SOBO. Grem tudi k starejši osebi z nizkimi dohodki. Nudim denarno pomoč za preživljanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1101 Prodam dvosobno STANOVANJE na Orehku. Naslov v oglasnem oddelku 1102 Opremljeno eno- ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali bližini, išče mlada družina za dobo 8 mesecev. Ponudbe pod »2000« 1103 Oddam SOBO blizu Bleda z umivalnico in WC, možnost kuhanja, za vikend ali stanovanje za dobo 4 let. Pogoj predplačilo polovico gotovine in lahko polovico kreditne pole za opremo. Dogovor takoj. Ponudbe pod »Slovenci« 1104 Mati z otrokom nujno išče ogrevano sobo v Kranju. Ponudbe pod »Zelo nujno« 1105 posesti Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Jeprce ali Medvod. Naslov v oglasnem oddelku. 1106 Prodam starejšo HIŠO z gozdom, skupaj 3 ha ob glavni cesti na So-vodnju 37. Informacije vsak dan: More Ana, Trebija 26, Gorenja vas 1107 POSLOVNE PROSTORE v centru Kranja oddam. Informacije na tel.061-51-658 1108 3536 kv. m TRAVNIKA št. parcele 155 na Pivki prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Dogovor« 1109 12750 kv. m TRAVNIKA dajem v najem ali prodajo v KO Zvirče. Ponudbe pod »Kmetijska površina« 1110 Prodam TRAVNIK na Kokrici. Ponudbe pod »Travnik« 1111 V Kranju ali okolici vzamem v najem PROSTOR 15 do 20 kv. m za mirno obrt s trofaznim tokom. Naslov v oglasnem oddelku. 1112 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Čirč, Hrastij, Prebačevega in KONZOLNO DVIGALO. Naslov v oglasnem oddelku. 1113 KS ZALOG prireja v soboto, 19.2. 1977, ob 20. uri PUSTOVA-NJE. Igra ansambel GORENJCI. 1122 POZOR! OO ZSMS BEGUNJE in skupina SELEKCIJA obveščata, da v soboto, 19. 2. 1977, plesa v Begunjah ne bo, vendar samo to soboto, ker je prestavljen na petek, 18. 2. 77, ob 20. uri. Maske so zaželene, .najboljše bodo nagrajene! 1123 PGD KOKRICA prireja v soboto, 19. 2. 1977, in v torek, 22. 2. 1977, ob 19. uri VESELO PUSTOVANJE z velikim srečelovom. Zabavala vas bo skupina SELEKCIJA s pevko IRENO BUKOVNIK. Najboljše maske bodo nagrajene! 1124 DISKO KLUB MIKLOŠIČEVA KLET v LJUBLJANI prireja na pustno soboto, nedeljo in torek PUSTNO RAJANJE. Za ples in zabavo igra in poje skupina AMARO. 1125 GOSTIŠČE TRNOVC v DUPLJAH vas vabi na VESELO PUSTOVANJE, ki bo v soboto in na pustni torek. Najboljše maske nagrajene. 1126 GASILSKO DRUŠTVO KRANJ - PRIMSKOVO priredi na pustni torek, 22.2. 1977, MLADINSKI PUSTNI PLES od 18. do 24. ure. Igra ansambel TRGOVCI. Vabijo Gasilci. 1127 Pridite na veselo PUSTOVANJE, ki bo v vseh prostorih doma PARTIZAN LJUBNO v soboto, 19. t. m., ob 20. uri ter na pustni torek ob 19. uri. Za ples vam bo igral ansambel MA-NUAL. Vmes pa tekmovanje za svinjsko glavo. Ocenjevanje in nagrajevanje mask. Stregli bomo domače ljubenske krofe! Maske dobrodošle! 1128 HOTEL KAZINA JEZERSKO priredi v soboto, 19.2. 1977, ob 20. uri VELIKO PUSTOVANJE. Maske nagrajene. Igra ansambel JEV-ŠEK. 1129 MA POLJANE priredi v nedeljo, 20.2. 1977, ob 18. uri PUSTNI PLES. Igra ansambel JEVŠEK. 1130 V soboto, 19. 2. 1977, bo PUSTNA ZABAVA v Komendi. Igra ansambel TRGOVCI. 1131 zaposlitve Komercialni ansambel iz okolice Kranja pod nujno išče HARMONI-KAŠA in ORGANISTA z opremo. Po možnosti s prevozom. Interesenti naj se javijo takoj na naslov: Frenk Čebul, Adergas 27, 64207 Cerklje 1114 Iščem INŠTRUKTORJA za francoščino za 1. razred gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku. 1115 Takoj potrebujeva starejšo gospo ali upokojenko za VARSTVO osemmesečnega fantka na domu. Plačava dobro. Voglar, Planina 1, Kranj 1116 V VARSTVO na domu, v dopoldanskem času sprejmem otroka, starega nad 3 leta, v Radovljici. Ponudbe pod »Skrbna« 1117 Zdravniška družina v Kranju išče dobro žensko za pomoč v GOSPODINJSTVU in družbo starejši osebi. Pišite v oglasni oddelek pod šifro »Kranj« 1118 V dopoldanskem času vzamem dojenčka v VARSTVO na svojem domu. Naslov v oglasnem oddelku. 1119 V nedeljo, 20. 2. 1977, ob 16.30 in v torek 22.2. 1977, ob 18. uri pa ansambel TRGOVCI igra za PLES v dvorani na Primskovem. 1132 KUD VOKLO priredi v soboto, 19. 2. 1977, ob 20. uri in v nedeljo, 20. 2. 1977, ob 15. uri v Zadružnem domu Voklo komedijo NAŠI LJUBI OTROCI. Režija Silvo Ovsenk. 1133 RK PREDOSLJE prireja 19. 2. 1977 ob 20. uri v kulturnem domu v Predosljah TRADICIONALNO PUSTOVANJE z narodno zabavnim ansamblom FIRMA. Vljudno valjeni! 1134 MATURANTKE VAS in ansambel MODRINA prirejata v petek, 18. 2. 1977, ob 19. uri v domu JLA MATURANTSKI PLES. Vstopnice v predprodaji pri dijakinjah IV. VAS. Vabljeni! 1135 KS MOŠNJE bo v soboto, 19.2. 1977, ob 20. uri priredila PUSTNI PLES v MASKAH. Za razvedrilo vam bo igral zabavni in narodni ansambel ALLEGRO. Vsi vabljeni v Mošnje! 1136 prireditve NK ŠENČUR prireja dne 19. 2. 77 ob 20. uri v domu kulture Šenčur vsakoletno MAŠKERADO. Igral bo ansambel BRATOV ARNOL, poje JANKO ROPRET. Rezervacije se dobijo v samopostrežni trgovini v Šenčurju 1120 OO ZSMS TRBOJE prireja v nedeljo, 20. 2. 1977, PUSTNO ZABAVO. Maske nagrajene. Za staro in mlado bo skrbel VIA TURISTI. obvestila ROLETE: lesene, plastične, klasične in MINI ter žaluzije, obnova starih lesenih rolet in zamenjava elementov pri roletah, naročite Špi-lerju, Gradnikova 9, 64240 Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. Samo za plastične velja zimski popust in brezplačna dostava na dom. 1137 Priporočam vam KOVANE IZDELKE v kroparskem stilu: mreže za okna in vrata, lestence, svečnike in drugo. Umetno kovaštvo, Kržišnik Miha. Predoslje 6, Kranj KRANJČANI! Najnovejša metoda čiščenja PREPROG, TAPISO-MA. Pokličite nas na tel. 22-043, pridemo na dom. Prevzamemo tudi podjetja. 1138 Jamčim za uspeh pri odpravi HOLESTEROLA in preprečevanju POAPNENJA ŽIL. Tomažič Jože, Ljubljanska 80, Celje 1139 EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan. 1140 POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 60-801 1141 IZVAJAM in popravljam VODOVOD. Ponudba pod »Instalater« 1142 najdeno Zatekel se je mlad PES, približno tri mesece star (volčjak). Potočnik, Sv. Duh 74, Škofja Loka 1143 Zatekel se je PAV. Beleharjeva 49, šprr*ir ■ " VI44 14. stran — Glas Petek, 18 februarja 1977 nesreče Gorenjci, Nepreviden otrok V sredo, 16. februarja, nekaj po 15. uri se je na ulici Moše Pijadeja v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Marija Bukovnik (roj. 1947) iz Kranja je peljala proti Oldhamski cesti; pri hiši št. 9 ji je nenadoma z leve strani pritekel pred avtomobil 12-letni Aleš Jeromelj iz Kranja. Voznica je zavirala, vendar trčenja ni mogla preprečiti: Aleš je dobil v nesreči le odrgnine. Poskušal odpeljati avto V noči na 14. februar je neznanec na parkirnem prostoru pred hotelom Golf na Bledu vlomil v osebni avtomobil fiat 124, last Leveja Zeljka iz Splita. V avtomobilu je našel rezervne ključe, prižgal motor in skušal avtomobil odpeljati. To pa je počel tako nespretno, da je na parkirnem prostoru trčil v pet avtomobilov in napravil skupaj za okoli 60.000 din škode. Ker avtomobila ni mogel odpeljati, se je odločil za varnejšo peš hojo. Za njim še poizvedujejo. Zadel pešca V sredo, 16. februarja, ob 13.30 se je v Radovljici na Gorenjski cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Mežek (roj. 1894) je peljal proti Lescam. Pred prehodom za pešce ni ustavil, čeprav je tedaj po prehodu prečkal cesto Aziz Bajrič (roj. 1948) iz Radovljice. Voznik je pešca skušal ob-voziti, vendar ga je kljub temu zadel, avtomobil pa je zapeljal s ceste in trčil v hišo št. 33. V nesreči je bil voznik Mežek lažje ranjen, ranjen pa je bil tudi Bajrič, ki so ga prepeljali v bolnišnico. Neprimerna hitrost V sredo, 16. februarja, ob 15. uri se je ha regionalni cesti med Škofjo Loko in Železniki v Praprotnem pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila znamke OBLETNICA 16. februarja 1977 je minilo leto dni, odkar nas je zapustila Ivana Lahajnar p. d. Matičeva mama Minilo je leto dni, odkar te med nami ni. Praznino, ki si jo mi zapustila, je ne more nihče nadomestiti. Tvoja želja je bila, kljub tvoji težki, neozdravljivi bolezni, da boš še dolgo med nami. A neizprosna smrt ne izbira. Čas beži, ne izbriše pa bolečine iz naših src. Zato se vsem, ki obiskujete njen prerani grob in se jo spominjate, iskreno zahvaljujemo. Mož Rudolf in ostali. Hlebce, 16. februarja 1977 ZAHVALA Ob boleči nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Antona Kepica sodarskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč, tolažbo in cvetje sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, vsem ostalim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala društvu AMD za poseben trud pri spremstvu in za poslovilne besede, kakor tudi ostalim organizacijam, pevcem in duhovščini. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njegovi! Šenčur, 13. februarja 1977 ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša dobra mama, babica in prababica Ivana Stroj Gradova mama iz Podbrezij Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo članom kolektiva Elektro Kranj, duhovnikoma Tomanu in Zidarju ter pevcem iz Naklega za lepo zapete žalbstinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Podbrezje, Poljšica, Naklo, Kranj, Bad Hbnningen 16. februarja 1977 ZAHVALA Vsem, ki ste se ga spominjali v letih njegove bolezni, vsem, ki bi ga radi spremili k grobu, vsem. ki ste v njegov spomin darovali cvetje in v dobre namene, dr. Novaku za njegovo veliko pomoč, prijatelju duhovniku za vso tolažbo in zadnje spremstvo, vsem, ki ste kakorkoli povedali, da vam je bil moj mož Miha Saj o vic prijatelj, iskrena hvala. v Žena Mara V Kranju, 18. februarja 1977 audi 60 Jože Dekleva (roj. 1930) iz Ljubljane je peljal proti Škofji Loki. V levem preglednem ovinku pri Praprotnem ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, tako da je bočno trčil v tovornjak Franca Bukovca z Virmaš, ki je pripeljal pravilno po svoji desni iz nasprotne smeri. V trčenju se je huje ranil sopotnik Borut Perko (roj. 1946) iz Ljubljane, škode na vozilih pa je za 25.000 din. L. M. Zbor delovne skupnosti osnovne šole F. S. Finžgarja, Lesce razpisuje delovno mesto tajnika šole Pogoji: srednja izobrazba — ekonomska smer. Tajnik bo opravljal deloma tudi delo knjigovodje. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Beštrov memorial v nedeljo Nemilje — Zaradi odpovedi trnovskega maratona so se pri SK Triglav odločili, da na teh smučinah, ki pa so pičlo pokrite s snežno odejo, organizirajo Sesti Beštrov tekaški memorial. Nastopili bodo vsi nadi najboljši tekači, razen pionirjev in pionirk. Start tekmovanja bo ob 9. uri, kjer se bodo po teh tekih na progo spustili tudi tekaški rekreativci. -dh Iskra-Elektromehanika skupni zmagovalec KRANJ — Konferenčna dvorana delavskega doma je bila med tednom prizorišče slovesnega zaključka jubilejnih desetih letnih Športnih iger občinskega sindikalnega sveta. V dvanajstih športnih panogah — kegljanju, odbojki, nogometu, plavanju, rokometu, balinanju, košarki, streljanju, vaterpolu, šahu in namiznem tenisu ter tenisu — se je za vseekipnega zmagovalca potegovalo kar 47 sindikalnih osnovnih organizacij z 2104 nastopajočimi. V vseekipni uvrstitvi je imela največ uspeha sindikalna organizacija Iskra — Elektromehanika, ki je nastopala s svojimi ekipami in posamezniki v vseh dvanajstih panogah. Za njo pa se je uvrstila Sava, ki edinole ni imela svojih košarkarjev. Toda rezultati in uvrstitve niso edino merilo, razveseljivo pa je, da je nastopilo 47 osnovnih organizacij sindikata s številnimi športniki. Prav tako je razveseljivo, da je vedno več zanimanja za šport v delovnih kolektivih. Za nove enajste letne igre, ki so pred vrati, bodo rezultati in uspehi vseh teh prav gotovo spodbuda, da se bo le-teh udeležilo še več ekip s še večjim številom in še s katero panogo, ki je v delovnih kolektivih še bolj priljubljena. Ekipni vrstni red — moški: 1. Iskra 543, 2. Sava 404, 3, Planika 222, 4. Tekstilindus 217, 5. Merkur 176, 6. Cestno podjetje 153, 7. Projekt 152,8. IBI 138,9. Elektro 135,10. UJV 121; ženske: 1. Iskra 109, 2. OS Predoslje 75, 3. Kokra 71,4. Živila 66, 5. Sava 61, 6. Planika 56, 7. Konfekcija Triglav 53, 8. Polnita Golnik 45, 9. Tekstilindus 44,10. IBI 44; vseekipni vrstni red: 1. Iskra-EIektrome-hanika 652, 2. Sava 465, 3. Planika 278, 4. Tekstilindus 261, 5. Merkur 218, 6. Projekt 186, 7. Cestno podjetje 176, 8. Elektro 155, 9. zavila 148, 10. Bolnica Golnik 138; ekipno — moški: namizni tenis: 1. Iskra, 2. Sava, 3. Zavarovalnica Sava; kegljanje: 1. Tekstilindus, 2. Elektro, 3. Cestno podjetje; odbojka: 1. Iskra, 2. I kos, 3. Bolnica Golnik; plavanje: 1. Projekt, 2. Iskra, 3. Aerodrom; rokomet: 1. Iskra, 2. OŠ Simon Jenko, 3. Sava; streljanje: 1. Iskra, B, 2. Sava, 3. Iskra A; vaterpolo: 1. Tekstilindus - IBI, 2. Sava, 3. Iskra; šah. 1. Sava, 2. Iskra, 3. Cestno podjetje; nogomet: 1. Sava, 2. I kos, 3. Tekstilindus; košarka: 1. Iskra, 2. Tekstilindus, 3. IBI; balinanje: 1. Tekstilindus, 2. Iskra I, 3. Cestno podjetje; ženske: namizni tenis: 1. Iskra, 2. OŠ Predoslje, 3. Sava; kegljanje: 1. Kokra I, 2. Iskra II, 3. Domplan; odbojka: 1. Iskra I, 2. IBI I, 3. Tekstilindus; plavanje: 1. Planika, 2. Projekt, 3. Aerodrom; rokomet: 1. Iskra, 2. Prosveta; streljanje: 1. Sava, 2. OŠ Predoslje, 3. PTT; posamezno — moški: kegljanje — aktivni: 1. Turk (Elektro) 470, 2. Vehovec (Živila) 461, 3. Karun (Merkur) 455, neaktivni: 1. Kavčič (Živila) 444, 2. Lebar (Tekstilindus) 442, 3. J. Rogelj (Elektro) 435; tenis (nad 40 let): 1. Bedenk, 2. Ale.š (oba Iskra), 3. B. Stare (Upokojenci), moški A do 40 let: 1. P. Stare (Central), 2. Por (ZTP), 3. J. Zezlina, moški B do 40 let: 1. Pogačar (Iskra), 2. J. Rebolj, 3. Škofic (oba ZD); balinanje — dvojice: 1. Škrab-Lebar (Tekstilindus), 2. Ross-Pevec (Projektivno podjetje), 3. Lampret-Cadež (TKS); streljanje: 1. V. Frelih (Planika) 187, 2. F. Naglic 183, 3. Ple-stenjak (oba Iskra) 181; namizni tenis: 1. Puce (UJV), 2. J. Zezlina (Aerodrom). 3. Andre-jačič (TKS); šah: 1. Milosevič (Sava), 2. Lazar (Živila), 3. Marko (Sava); ženske: kegljanje — aktivne: 1. Zumer 200, 2. Vrhovnik (obe Kokra) 190, 3. Vidali 181, neaktivne: 1. Pavič (Iskra) 192, 2. Jerman (Planika) 190, 3. Eržen (Domplan) 189; tenis: 1. Brence (Gimnazija), 2. J. Znidar (OŠ Šenčur), 3. M. Stare (Sava); streljanje: 1. M. Brezar (Tekstilindus) 170, 2. V. Malovrh (Iskra) 155, 3. Omahen (PTT) 148; namizni tenis: 1. Pampe, 2. T. Pfajfar (obe Iskra), 3. Nizerit (OŠ Predoslje). D. Humer Predsednik komisije za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZS Kranj Milan Turel in tajnik občinskega sveta ZS Miran Štefe izročata prehodni pokal predstavniku vseekipnih zmagovalcev na desetih jubilejnih letnih sindikalnih športnih igrah za leto 1976 Iskre-Elektromehanike Niku Brinovcu. — Foto: F. Perdan ZAHVALA Ob tako hitri izgubi našega ata, starega ata, brata in strica Janeza Petriča iz Vasce 2 se najprej zahvaljujemo sosedom in vaščanom za takojšnjo pomoč. Najlepša hvala vsem tistim, ki ste ga obiskali, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje ali denar. Hvala KZ Cerklje, DU Cerklje in častiti duhovščini za opravljeni obred. Prisrčna hvala zvonarjem za lepo zvonenje in grobarju. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Tilka, Mili in Mari z družinama Vasca, Bela, Besnica, 9. februarja 1977 Partizan Kranj je zboroval 1 red dnevi je imel Partizan Kranj - društvo 'f l^nSfArfacijo in telesno vzgojo - v pro-slonn U.S. Fr. Prešerna svoj redni letni občni zhor. ki ,e slučajno sovpadal s prireditvijo CP »t.las« v kinu »Center«, na kateri je dobilo i l . 1 »a SVoJe 30-letno uspešno delovanje plaketo Borisa Ručigaja, ki jih je letos prvič podelila TKS Kranj. Prav tako je dobil plaketo i io°? U8,»novitve telovadnega društva v letu 1945 pa do danes njegov član neumorni Avgust Prauhar. Iz poročil« predsednika izvršnega odbora je m m razvidno, da je društvo našlo svojo novo \logo \ propagiranju in Širjenju redne rekreacijske vadbo med vse starostne kategorije obča- j. N /"""h interesnih skupinah (trim telovadba košarka, odbojka ...) redno vadi okoli 60 metkih in 40 žensk. Izreden razmah je doživela, •^i" l!nJ*J""m prostorskim možnostim, vadba predšolskih otrok, ki jo obiskuje v dveh starostnih skupinah okoli 100 otrok. Ker so v Posebni mnovni .ioh pokazali izredno razumevanje za nase potrebe po telovadnicah, smo končno Gorenjska hokejska liga Jesenice prvak Z desetim kolom se je končalo letoSnje tek-nunanje v gorenjski hokejski ligi. Prvo mesto je nrez poraza osvojila ekipa Jesenic, drugi pa je mi lanskoletni prvak ekipa Blejske Dobrave. Je "1<,sto 'e obdrzal° moštvo Ljubnega, ki ie V l*iloi,ilnem derbiju premagalo ekipo Ko Knce. Te tri ekipe torej prejmejo pokale GHL. rrvo mesto v B skupini oziroma peto na lestvici je osvojila Zabnica. ki je dobro igrala v drugem delu prvenstva. Izidi - 9. kolo: A skupina: Ljubno : Kokrica 6:5. BI. Dobrava : Jesenice 6:6, B skupina: Naklo : Pristava 3:6, P. Majer : Zabnica 2:6: 10. kolo: A skupina: Ljubno : Jesenice 4:19. BI. Dobrava : Kokrica 4:2, B skupina: Pristava : Zabnica 3:4, Naklo : P. Majer 6:9. Končna lestvica — A skupina: Jesenice 6 5 1 0 61:24 11 BI. Dobrava 6 3 2 1 38:20 8 Ljubno 6 2 0 4 20:66 4 Kokrica 6 0 1 5 18:27 1 B skupina: Zabnica 6 3 2 1 30:25 8 Naklo 6 3 0 3 31:33 6 P. Majer 6 2 1 3 38:37 5 Pristava 6 2 1 3 28:32 5 Na koncu pa še želja igralcev: telesnokul-turne skupnosti naj bi imele več razumevanja za ta šport s tem, da bi klubom pomagale s sredstvi ali opremo. Tekmovalci namreč iz lastnih žepov plačujejo tako opremo kot drsališče in prevoz. Zato bi bila £oliko bolj dobrodošla kakršna koli pomoč, da bi ta šport dobil še več privržencev in postal še bolj množičen. Iz množičnosti pa, kot vemo, izhajajo dobri športniki in zdravi ljudje, ki bodo jutri v šoli, na delovnem mestu ali pri obrambi domovine lahko kljubovali vsem naporom in težavam. B. Krivic Pionirke z Gorenjske najboljše V soboto je bilo v dvorani na Kodeljevem V Ljubljani tekmovanje šestih regijskih selekcij pionirk rojenih leta 1962 in mlajših. Prepričljivo so zmagale pionirke Gorenjske brez poraza in so v finalni tekmi povsem zasluženo premagale vrstnice Slovenjegoriške. Rezultati predtekmovanja: Gorenjska : Ribniška 9:5 (3:3). Gorenjska : Zasavska 10:4 (4:2), Gorenjska : Celjska 8:5 (3:3), Gorenjska : Novomeška 7:6 (3:4). Finale: Gorenjska : Slove-njegoriška 15.13 (11:8). Za selekcijo Gorenjske so nastopile naslednje pionirke: Markelo, Šuštar, Vankelj, Gartner, Pegam. Vreček, Zečevič, Gačnik, Krzen, Kalan in Ivanovič. Vrstni red: 1. Gorenjska, 2. Slovenjegoriška. 3. Ljubljanska itd. V nadaljevanju zimskega prvenstva v rokometu skupine A so rokometaši Preddvora osvojili kar tri pomembne točke. V prvi tekmi so v zadnjih sekundah »izsilili« neodločen rezultat v srečanju s Trbovljami, visoko pa so premagali rokometaše Urške. Najboljša strelca za ekipo Preddvora sta bila Vidic z 12 in Mehle s 7 zadetki. Rezultata: Preddvor : Trbovlje 15:15 (5:6). . Preddvor : Urška 26:18 110 81 J Kuhar uspeli ponovno organizirati vadbo gimnastike za pionirke in mladinke (okoli 40). Te številke so sicer razveseljive in če upoštevamo, da pride na eno vadbeno uro poprečno 30 udeležencev, v danih možnostih tudi maksimalne. Nikakor pa niso zadovoljive, če jih primerjamo s številom prebivalcev mesta; še posebej zato, ker je Partizan v Kranju eno redkih društev, ki načrtno skrbi za redno rekreacijo občanov. Ce hočemo doseči cilj, ki ga je v svojem srednjeročnem načrtu postavila TKS, da bo do leta 1980 v telesno-k u lt urno udejstvo-vanje vključeno 20 odstotkov občanov, potem bo treba v gradnjo športnih objektov vložiti več naporov in sredstev. Eden najpotrebnejših je vsekakor vsestransko uporabna športna dvorana s kabineti in društvenimi prostori. Društvo je bilo lani ob praznovanju 80. obletnice ustanovitve prvega telovadnega društva »Sokol« v Kranju in 25-letnici Partizana organizator proslave in telovadne akademije na dan mladosti in raznih rekreativnih tekmovanj, ki se jih je udeležilo okoli 1000 športnikov-rekrea-tivcev. Ce bo še naprej užival podporo družbenopolitičnih organizacij in TKS, bi te prireditve lahko postale tradicionalne. Na pobudo Partizana Slovenije je pričelo društvo v sodelovanju z Vzgojno varstvenim zavodom Kranj z akcijo — športna značka za predšolske otroke od 5—7 let. Da pa bi v to akcijo zajeli čim več otrok, tudi tistih, ki niso v vzgojno varstvenih ustanovah hi bilo treba ustanoviti koordinacijski odbor v občini. Ni pa povsem jasno, kdo naj bo nosilec te in podobnih akcij ter sploh organiziranosti vseh predšolskih otrok v občini. Ko so dosedanji organi društva dobili razreš-nico, so bili izvoljeni novi. Sestav je precej pomlajen in je zato pričakovati še večje polet-nosti in nadaljnjega preporoda tega najstarejšega kranjskega športnega društva. To je bilo videti tudi iz programa, ki so si ga v okviru srednjeročnega načrta zastavili za nadaljnje delo. R. B. Občinska trim vaterpolska liga V vodstvu Gimnazija Kranj - Po Štirih kolih odprtega vaterpolskega prvenstva v občinski trim ligi so s po enim porazom vaterpolisti Gimnazije in Kamnika. Oboji so bili tudi v tem kolu uspešni. Prvi so brez težav in visoko odpravili Radovljico, drugi pa niso imeli težav z mladimi triglavani. Vodovodni stolp je zmagal nad kombinirano ekipo Iskra-Planika, drugo moštvo »v odo vodarje v« pa je v preloženem srečanju obračunalo z Radovljico. Izidi: Kamnik : Triglav III 18:6, Radovljica : Gimnazija 6:16, Iskraplan : Vodovodni stolp I 7:17, Vodovodni stolp II : Radovljica 10:8. Lestvica: Gimnazija 4 3 0 1 48:24 6 Kamnik 4 3 0 1 46:25 6 Vod. stolpi 2 2 0 0 37: 9 4 Ikos 2 2 0 0 31:14 4 DITIS 3 1 0 2 21:27 2 Vod. stolp II 3 1 0 2 15:27 2 Triglav III 3 1 0 2 17:35 2 Iskraplan 10 0 1 7:17 0 Radovljica 4 0 0 4 21:65 0 zunaj konkurence Student 1 0 0 1 15: 3 2 Pari prihodnjega kola (27. februarja ob 8. uri): Ikos : Iskraplan, Triglav III : Radovljica. DITIS : Kamnik, Vodovodni stolp II Student. dh Občinska kegljaška liga V kegl jaški ligi kranjske občine so bili v zadnjih treh kolih doseženi naslednji izidi: 4. kolo: Krvavec : Simon Jenko 2420:2413, Sava : Iskra 2562:2540; 5. kolo: Simon Jenko : Merkur 2490:2439, Iskra : Krvavec 2486:2353, Preddvor : Sava 2571:2544; 6. kolo: Simon Jenko : Preddvor 2488:2407, Iskra : Merkur 2483:2419, Sava : Krvavec 2547:2521. Po 6. kolu je v vodstvu ekipa lanskoletnega prvaka Simon Jenko z M) točkami. Iskra in Krvavec imata po 8 točk, Sava (i. Preddvor 4, Merkur pa je še brez točke, Razveljavljeno tekmo 4. kola med Merkurjem in Preddvorom bosta ekipi odigrali 23. februarja. Pari 7. kola (2. in 4. marca) pa so: Simon Jenko : Sava, Merkur : Krvavec, Preddvor : Iskra. A.Juvančič V Tržiču pripravljajo mednarodno sankaško tekmovanje Sneg in mraz krojita prireditev Tržič - Pod pokroviteljstvom občinske skupščin.. Trži,-, ki je prispevala tudi 5000 dinarjev, namerava Sankaški klub Tržič, ki je med najmočnejšimi sankaškimi kolektivi pri nas in deluje pri TV1) Partizan Tržič, organizirati v soboto, 26. februarja, in v nedeljo, 27. februarja, 6. mednarodno tekmovanje v sankanju na naravnih progah. Tržičani so na tekmovanje povabili predstavnike osmih domačih klubov m sankače iz Italije in Avstrije. Tekmovanje bo na sankaški progi v Podljubelju. /a en., največjih letošnjih sankaških prireditev pri nas je vse pripravljeno. Zal pa je trži-skirn organizatorjem ponagajalo vreme, čeprav ,,: Klavna tekmovalna proga steptana in utrje-na Manjka le še močnejša ohladitev, ki bo ''"»'Kočila zamrznitev naravne sankaške proge. u,)i rezervno progo Prevalj so pripravili organizatorji vendar je poškodovana in bosta za ohi '""Kani/.acijo dirke nujna sneg in niH,|itev Snega in mraza pa za zdaj še ni, zato Spet živahno neVanJ - Zimski bazen bo jutri in v obr * Pr'zoi"iAče zimskega plavalnega bod * Za republiške naslove se nirk° namre* potegovali pionirji in pio-«adinA' V obeh dnevih bo nastopilo v»eh i naJbolJft>n mladih plavalcev iz "slovenskih plavalnih kolektivov. spet jfanJakem bazenu bo za ta vikend pi0n, '^»hno kot že dolgo ne. Pionirji in v„e 0r.ke A so tisti plavalci, ki bodo dali mesut*eDe* 8ai DO DorDa za najboljša obet«- **a 'n zagrizena. Prav zato pa se V »!ltudi novi republiški rekordi. la-.3flT to bo prvi 8tart ob 930 ln ob ■ y nedeljo pa ob 9. in ob 16. uri. je tudi mednarodno sankaško tekmovanje v negotovosti. Odločitev, ali tekmovanje bo, bo sprejeta na seji prireditvenega odbora, ki ho v ponedeljek, 21 februarja! jk O. š. Stane Žagar presenetila V IV. kolu občinskega prvenstva so bili doseženi rezultati: OS Stane Žagar : OS France Prešeren 42.40 ( 34:34. 11:21). OŠ Stane Žagar . Vzgojni zavod 13:53 (10:19), 08 France Prešeren : OS Lucijan Seljak 39:47 (9:20), OS Simon Jenko : Posebna osnovna šola 69:17 (33:5), OS Davorin Jenko : O.Š Josip Bn« Tito 27:25 (13:19), OS Josip Bro/. Tito : Posebna osnovna šola 30:19 (11:8). Zaostalo srečanje: OS France Prešeren : OS Si;.ion Jenko 17:47 (5:24). Tekmovanje za starejše pionirje bi bilo s tem že končano, če ne hi tekmovalna komisija na željo vodstva osnovne šole Josip Broz-Tito iz Predoselj ponovila odigran je dveh prvenstvenih tekem, ki so se pred tem registrirale z 20:0 b. b Lestvica L.Seljak - Kranj 5 4 1 202:158 9 S. Jenko - Kranj 4 4 0 230: 83 8 F. Preftern - Kranj 5 2 3 172:199 7 D. Jenko - Cerklje 5 2 3 146:175 7 S. Žagar - Kranj 4 1 3 104:323 5 J. Broz Tito- Predoslje 3 0 3 94:101 3 Smučarski teki za člane OOS v Gorjah V okviru sindikalnih športnih iger radovljiških sindikatov je letos prvič na programu tudi občinsko sindikalno prvenstvo \ .smučarskih tekih. Tekmovanje bo v nedeljo, 27. februarja, ob 9. uri v Zgornjih Gorjah pri Bledu pod pokroviteljstvom Občinskega svata ZSS Radovljica, organizira pa ga TVD Partizan Gorje. Dolžina proge za ženske bo 3 km, za moške 6 km. Ženske bodo nastopale v štirih, moški pa v petih starostnih kategorijah. Ker je tekmovanje namenjeno predvsem rekreaciji, bo proga lahka in bo potekala pretežno po ravninskem terenu. Prijave sprejemajo na Občinskem svetu ZSS Radovljica vključno do 18. februarja. Čeprav je tovrstno tekmovanje prvič na sporedu sindikalnih športnih iger, organizatorji glede na velik razmah smučarskega teka pričakujejo množično udeležbo. V. M. Ali je to začetek neresnosti? V VI. kolu I. skupine občinskega košarkarskega prvenstva za pokal Kranja sta bili kar dve tekmi registrirani z 20:0, ker dveh ekip ni bilo na igrišče. Rezultati: Šenčur : KS Zlato polje 80:54 (30:21), Gumar : KS Vodovodni stolp 20:0 b. b., Sava : Krvavec 20:0 b. b. Strelec kola je igralec KS Vodovodnega stolpa Hekler, ki je dosegel 22 košev. Lestvica: Šenčur 6 6 0 352:295 12 Sava - Kranj 6 5 1 347:296 11 Gumar - Kranj 6 3 3 245:230 9 Krvavec - Cerklje 6 3 3 256:272 8 Zlato polje 5 0 5 249:323 5 Vodovodni stolp 5 0 5 184:217 4 čm Dijakinje startale Občinsko prvenstvo za dijakinje SSl) srednjih šol v košarki se ie pričelo z uspehi SSl) Ekonomsko administrativnega SC ter Gimnazije. Rezultati — I. kolo: Gimnazija : Tekstilni SC 53:30 (16:10), Gimnazija : SC za blagovni promet 20:0 b. b., Ekonomsko-adm. SC : Tekstilni SC 55:11 (22:6), Ekonomsko-adm. SC : SC za blagovni promet 20:0 b. b. čm V nedeljo Bled : Maribor Na blejskem drsališču je bila v nedeljo, 13. februarja, povratna hokejska tekma za prvenstvo Slovenije med ekipama Prevoj in Bleda. Zmagali so domačini z 8:3. S to zmago so si Blejci zagotovili tudi zmago v zahodni skupini. V nedeljo, 20. februarja, se bodo ob 9.30 na Bledu pomerili za prvo mesto v Sloveniji z mariborskim Stavbarjem. Ce bodo zmagali, jim bo s tem v prihodnji tekmovalni sezoni odprta pot v II. zvezno ligo. B. B. Nad 200 smučarjev na Zelenici Na Zelenici je krajevna konferenca SZDL Bistrica organizirala veleslalom za memorial Karlija Ahačiča. Nastopilo je 213 mladih smučarjev in smučark iz krajevnih skupnosti trži-ške občine. V posameznih kategorijah so bili zmagovalci: predšolske deklice: Andreja Javor-nik, predšolski dečki: Andrej Štrukelj, cici-banke: Jasmina Sober, cicibani: Bojan Krapež, ml. pionirke: Darja Papler, ml. pionirji: Aleš Oman, st. pionirke: Jolanda Meglic, st. pionirji: Sandi Krapež, ml. mladinke: Blanka Ruparčič, ml. mladinci: Jakob S vab. J. Kikel Za pokal Storži č a Izven konkurence Vzg. zavod — Preddvor Posebna OS — Kranj 7 6 1 376:245 13 7 1 6 178:281 8 čm V Lomu pod Storžičem je bilo tradicionalno tekmovanje v veleslalomu med ekipama iz Zgornjega in Spodnjega Loma. Prehodni pokal je tokrat osvojila ekipa Spodnjega Loma. V posameznih kategorijah so bili najboljši: cicibanke: Mojca Meglic, cicibani: Franci Meglic, pionirji: Damjan Štamcar, nfladinci: Darko Meglic, člani: Anton Primožič, članice: Dora Godnov, st. člani: Miloš Primožič, veterani: JožeTišler. J Kikel 80 obrtnikov na prvenstvu Na smučiščih v Mojstrani je bil drugi obrtniški veleslalom ZSO K ranj, na katerem je nastopilo nad 80 tekmovalcev. V posameznih kategorijah so bili najboljši: cicibanke: 1. Maja Cesnik, 2. Mojca Dežman, cicibani: 1. Robi Likozar, 2. Boštjan Mihelič. pionirke: 1. Majda Zvokelj. 2. Mojca Smolej, pionirji: I. Igor Aleš. 2. Janez Sodnik, mladinke: I. Jana l(}fifi\. 2. Elizabeta Valinger, mladinci: I. Jože Kokalj, 2. Edvin Pintar, članice: I. Maja Mihelič. 2. Brigita Cesnik," člani do 40 let: 1. Alojz Dež man, 2. Miloš Cesnik. člani nad 10 let: I. Leon Pintar. J Jože Zvokelj. J J Po j>rvem delu Žirovnica Končan je prvi del medobčinske lige v odbojki za člane. V vodstvu je ekipa TVD Partizana iz Žirovnice brez izgubljene točke. Tekmovanje bo sedaj za nekaj časa prekinjeno, ker se čez štirinajst dni prične drugi del slovenske lige za mladince in mladinke — zahodna skupina. Pred pričet kom mladinske lige pa bo TVD Partizan Bled organiziral 20. februarja turnir mladinskih ekip. Na turnirju, ki bo v telovadnici osnovne šole na Bledu, lxxlo sodelovale ekipe Bleda,. Bohinja, Bovca, Jesenic, Kamne gorice in Salonita. Lestvica: Žirovnica 6 6 0 18: 3 12 Bohinj 6 5 1 15:12 II Plamen 6 4 2 16: 8 10 Triglav 6 3 3 11:1,0 9 Radovljica 6 2 4 10:16 8 Kanina gorica 6 1 5 7:17 7 Gumar 6 0 6 7:18 6 Mojmir Faganel XXXII. državno člansko prvenstvo v alpskih disciplinah Največ Gorenjcem Golte — Zaradi pomanjkanja snega — dva dni pozneje ga je bilo preveč — so letoSnje člansko državno prvenstvo v alpskih disciplinah s Pohorja prestavili na celjsko smučarsko središče. Čeprav je bilo tu dovolj snega, sta organizatorja mariborski Branik in celjski Izletnik le premalo poskrbela za progo. Tako se je zgodilo, da je v veleslalomu vodilni Kuralt v drugem nastopu za vozil mimo nepostavljenih vratic. Ker ni hotel ponovno na start, so ga diskvalificirali in bil je s tem ob lepo uvrstitev. Sicer pa je največje zanimanje veljalo trenutno najboljšemu Jugoslovanu Bojanu Križaju, ki v članski konkurenci še ni osvojil najvišjega naslova. V tridnevnih borbah — smuk, veleslalom in slalom — so pri moških največ dosegli alpinci Gorenjske. SMUK ZA VOJAKA GORIŠKA Prvi tekmovalni dan so v obeh kategorijah na start morali smukači, ki so progo prevozili dvakrat. Pri članih je nepričakovano slavil vojak, sicer član SK Radovljica, Dušan Gorišek, ki ,iiu je z dobro in tvegano vožnjo v drugem nastopu uspelo, da je premagal vse svoje najnevarnejše konkurente. Pri dekletih pa je po zaslugi Jezer-nikove prvič naslov ostal doma v Celju. Tudi Jezernikovi je naslov pripadel šele v drugi vožnji: Rezultati - člani: 1. Gorišek (JLA) 1.56,90, 2. Rečnik 1:57,19, 3. A. Koželj (oba Branik) 1:57,64, 4. A. Holzl (Fužinar) 1:58,52. 5. Zavrl (Branik) 1:58,82; članice: 1. Jezernik (Izletnik) 2:09,31, 2. Urh (Radovljica) 2:09,54, 3. Pintar (Alpetour) 2:11,37, 4. Klanjšček (Branik) 2:13,58, 5. Sajo-vic 2:14,15, 6. Oblak (obe Alpetour), 7. Juvančič (Olimpija) 2:15,32, 8. Fon (Bled) 2:15,39. \STREL PONOVNI PRVAK Veleslalom je prinesel popoln preobrat. Vsi so pričakovali, da bo Tržičanu Križaju vendarle uspelo, da se bo dokopal do prvega državnega naslova. Toda račune mu je prekrižal lanskoletni prvak Ločan Boris Strel, ki je izkoristil Kuraltovo diskvalifikacijo in premagal Križaja. Pri dekletih pa je vse napovedi o zmagovalki postavila na glavo članica ravenskega Fuži-narja, saj ji je uspelo, da je premagala celotno žensko državno reprezentanco. Le-ta v njej ne nastopa več že dve leti. Rezultati — člani: 1. Strel (Alpetour) 2:14,54, 2. Križaj (Tržič) 2:14,87, 3. T. Koželj 2:16,08, 4. A. Koželj (oba Branik) 2:17,54, 5. A. Holzl (Fužinar) 2:17,66. 6. Gorišek (JLA) 2:17,85; članice: 1. Jež (Fužinar) 1:09,88, 2. Oblak (Alpetour) 1:10,17, 3. Zavadlav (Olimpija) 1:10,44, 4. K oklic (Branik) 1:10.70, 5. Dornik (Olimpija) 1:10,89, 6. Kolenc (Alpetour), 10. Urh (Radovljica) 1:13,35. KONČNO NASLOV TUDI KRIŽAJU S slalomom se je končalo letoSnje državno člansko prvenstvo. V tej disciplini se je Tržičan Bojan Križaj z dobrima vožnjama le dokopal do tako zaželenega članskega državnega naslova. K zmagoslavju Tržičanov pa je prispeval tudi Zibler, ki je osvojil srebro, bron pa je osvojil Ločan Kuralt. Za razliko od prejšnjih dveh dni so se organizatorji potrudili, dobro pripravili proge in tako »oprali madež« ' veleslaloma. Lep uspeh, 7. mesto si je prismučal z visoko startno številko 72 tudi Dušan Gorišek. Vendar pa je zmago v kombinaciji vendarle moral prepustiti Andreju Koželju. Pri članicah so dvojno zmagoslavje doživele predstavnice ljubljanske Olimpije. Zmagala je namreč Dornikova pred 16-letno klubsko kolegico Zavadlavovo, 3. pa je bila Ježeva. Kombinacija je pripadla Radovljičanki Urhovi. Rezultati - člani: 1. Križaj 92,88, 2. Zibler (oba Tržič) 95.32, 3. Kuralt (Alpetour) 96,38, 4. Jaunik 96,76, 5. A. Koželj (oba Branik) 96,85. 6. R. Holzl (Fužinar) 97,33, 7. Gorišek (JLA) 98.27. 11. Valič (Alpetour) 1:00,24; članice: 1. Dornik 79,19, 2. Zavadlav (obe Olimpija) 79.87, 3. Jež (Fužinar) 79,90, 4. Urh (Radovljica) 82,32, 5. Kolenc (Alpetour) 82,37. 8. Pintar (Alpetour) 85,06. Kombinacija — moški: 1. A. Koželj (Branik) 40,02, 2. Gorišek (JLA) 45.16, 3. T. Koželj (Branik) 74,40; ženske: 1. Urh (Radovljica) 41,72, 2. Dornik 46,12,3. Zavadlav (obe Olimpija) 56,68; ekipno: 1. Branik 552, 2. Fužinar 269, 3. Olimpija 258,4. Radovljica 251.5.Tržič 167. D. Humer Mednarodni FIS slalom na Starem vrhu Andrej Koželj, Zibler in Kuralt ŠKOFJA LOKA — Starovrška smučišča so odlično prestala svoj prvi mednarodni članski FIS krst. Na izredno dobro pripravljenih štirih slalomskih progah je bil loški smučarski klub Alpetour namreč organizator mednarodne FIS tekme za člane in članice. Čeprav je bila mednarodna udeležba dokaj pičla, saj so poleg naših najboljših nastopili le še Avstrijci, Japonci in predstavniki ČSSR. Res škoda, da je bila mednarodna konkurenca tako slaba, saj so se organizatorji izredno potrudili. Vse proge so bile dobro pripravljene, vzdržale so za vse nastopajoče, tudi tiste z zadnjimi startnimi številkami. Takih idealnih pogojev za vse tekme na naših smučiščih letos prav gotovo še ni bilo. KRIŽAJ POVEDEL IN ODSTOPIL V moški konkurenci je v prvi vožnji, ki jo je zakoličil Avstrijec Gerhard Fercher, povedel naš Bojan Križaj, ki je drugouvrščenega Miša Magušarja prehitel za več kot pol sekunde. Tudi ostali niso štedili z močmi, toda Križaj je vendarle obdržal vodstvo. Toda v drugem obračunu je startal Križaj na prvo mesto, vendar je na sredini proge napravil Likozarjevi zlato in srebro SORIŠKA PLANINA - Na tukajšnjih smučiščih je bil SD Železniki organizator republiškega prvenstva za starejSe pionirke in pionirje v veleslalomu in slalomu. Čeprav jim je prvi dan »spet« ponagajalo vreme, so vseeno dobro opravili svojo nalogo. Med 137 nastopajočimi v obeh kategorijah so največ uspeha imeli predstavniki ljubljanske Olimpije, ki so osvojili kar tri prva mesta. Dobro pa se je odrezala tudi Članica loškega Alpetoura, saj je zmagala v veleslalomu, v slalomu pa je osvojila srebro Rezultati: — veleslalom: st. pionirke: 1. Likozar (Alpetour) 1:04,60, 2. Zupančič (Olimpija) 1:05,53, 3, Ravnikar (Alpetour) 1:05,59, 4. Leskovšek (Novinar) 1:05,72, 5. Pehare (Tržič) 1:05,80; st. pionirji: 1. Podboj 1:04,06, 2. Dornik (oba Olimpija) 1:04,51. 3. Podrekar (Jesenice) 1:04,59 . 4. Peternel (Alpetour) 1:04,84, 5. Petrovič (Novinar) 1:05,09; slalom — st. pionirke: I. Jerman (Olimpija) 99,39, 2. Likozar (Alpetour) 99,79. 3. Zupančič (Olimpija) 104,Mi, 1. Ravnikar (Alpetour) 104,42, 5. Leskovšek (Novinar) 104,18,6. Blažič (Triglav); st. pionirji: I. Podboj (Olimpija) 101,51, 2. Flajs (Matajur) 103.21. 3. Dornik (Olimpija) 104,59, 4. Podrekar (Jesenice) 105,23, 5. Grašič (Alpetour) 105,64. -dh \_' Sodniški zbori v občinah Gorenjski sodniki v košarki so se zbrali na občnem zboru v Kranju. V organizacijo je vključenih 64 aktivnih sodnikov, ki so v preteklem letu opravili prek 650sojenj. Pregled dela je pokazal nekaj pomanjkljivosti v organiziranosti, zato so se odločili, da bodo v vseh občinah na Gorenjskem organizirali in ustanovili sodniške zbore, ki bodo delovali v okviru strokovnih svetov; regijski odbor pa bo sestavljen iz delegatov vseh petih sodniških zborov. Sprejet je bil program dela za leto 1977, v katerem je poudarek predvsem pri vzgoji novega sodniškega kadra ter izpopolnjevanju že obstoječega. Sprejeli so tudi pravilnik o nagrajevanju sodnikov ter disciplinski pravilnik napako in moral v »garažo«. Enaka usoda je doletela še Magušarja in tudi nekaj tekmovalcev iz prve deseterice prvega slaloma. Z izredno vožnjo je nato presenetil Branikovec Andrej Koželj. Uspelo mu je, da je premagal vse. Lep uspeh ter drugo mesto si je prismučal Tržičan Janez Zibler ter L ljudi, ki so poskušali izvesti državni udar V obtožbi je rečeno, da so obsojeni levičarji hoteli strmoglaviti kralja llasana, izzvati državljansko vojno in uvesti ljudsko republiko Maroko. 44 obtoženih so obsodili na dosmrtno ječo, druge pa so obsodili na 5 do .'10 let zapora. .'19 obtoženim so sodili v odsotnosti. GROZIJO Z NAFTO Saudska Arabija bo, če bi ZDA in druge države ne pokazale naklonjenosti do arabskih stališč pri reševanju bližnjevzhodne krize, povečala ceno nafte. To je zagrozil premier Saudske Arabije Saud el Fejsal. EPIDEMIJA V TOKIU Zaradi epidemije gripe so v začetku tedna v Tokiu zaprli 679 Aol. Po sporočilu vlade gre za virus B-Honkong 72. Ministrstvo za zdravje je ocenilo, da je od novembra lani zaradi tega virusa zbolelo 308.000 ljudi. Zdravniki izražajo bojazen, da se bo zaradi spremenljivega vremena število obolelih le dvignilo. POLICIJA KRMILA ŽIVALI Policijski helikopterji so metali ogromuc svežnje sena tropom srnjakov s zi.snc-Jenih vvdolomitib na Južnem Tirolskem, ker so bile živali preveč i/, rpane, da bi se lahko skozi zamete spustile v nižje predele' in si poiskale brano Visolfl snežni Kameli, kakršnih v teh krajih ne pomnijo že 2t> let, so živali povsem odrezali od sveta. Prebi valci in gozdarji Južne Tirolske m> morali rešil i več kut HKNI /i\ ali HLADNI VAL POJENJUJE Val hudega mraza, ki je zajel več 1 držav ZDA, se št- vedno ni povsem umaknil, vendar pa so posledice hude /ime, kakršne še ne pomnijo, po zaslugi vladnih ukrepov, že precej omilili. Kot poročajo, so že začeli dovažati zemeljski plin, s katerim mnogi prebivalci ogrevajo hiše, tudi v najbolj ogrožene predele in tudi številne tovarne so začele znova delati. Huda zima je naredila veliko Akodo na kmetijskih pridelkih, saj je zajela tudi kraje, kjer drugače snega skoraj ne poznajo. NIC VEC V MORJE IN POD ZEMLJO V Ženevi se je začelo zasedanje pripravljalnega odbora za sklicanje mednarodne konference, ki bo obravnavala uresničitev sporazuma o prepovedi odlaganja jedrskega in drugega orožja za množično uničevanje na dno morij, oceanov in pod zemljo. V delu pripravljalnega odbora sodelujejo predstavniki 40 držav. PROTI NARKOMANIJI Zloraba mamil kot so hašiš, heroin, amfetamin, opij, kokain in druga po vsem svetu naraAča in s tem tudi itevilo smrtnih primerov zaradi zastrupitev za narkotiki, zločinov storjenih pod vplivom mamil, duševnih bolezni, nasilnega vedenja in razbitih družin. To je bil temeljni sklep uvodnega referata jugoslovanskega psihiatra dr. Momčila Kilibarde, ki dela v odelku ZN za preprečevanje zlorabe mamil. Referat je prebral na 28. zasedanju komisije ZN za preprečevanje zlorabe mamil, ki se je začelo v začetku tedna v Ženevi in bo trajalo do 25. februarja. Pomlajena šola prinesla nov način pouka Prenovljena osnovna šola na Sovodnju — Obnovitvena dela so veljala nekaj več kot 2 milijona dinarjev — Prihodnji mesec začnejo s celodnevnim delom — Novost za kraj V soboto, 12. februarja, so postali prebivalci Sovodnja in okoliških vasi bogatejši še za eno pridobitev. Potem ko je učenka 4. razreda Anica Šifrer iz Stare Oselice prerezala trak pred vhodom, so tudi uradno odprli vrata prenovljenega šolskega poslopja. Štiriletna osnovna šola na Sovodnju, ki sodi k matični šoli dr. Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, bo tako prenovljena že prihodnji mesec začela orati ledino pri uvajanju celodnevnega pouka v škofjeloški občini. Na uvajanje celodnevne šole so se v škofjeloški občini začeli pripravljati že leta 1974. Na osnovi programov, ki so jih za prehod na celodnevni pouk izdelale vse šole v občini, se je koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL odločil, da bodo z novim načinom dela začeli najprej na podružničnih šolah. Podružnične šole so namreč povsod zelo prostorne in jih bo potrebno za celodnevno šolo le temeljito obnoviti in na novo opremiti. Med vzroke za takšno odločitev pa sodi tudi ugotovitev, da so otroci iz teh šol pogosto preobremenjeni z domačim delom in zato nimajo časa za šolske obveznosti. Najprej so po tem programu obnovili šolo na Sovodnju. V občinskem družbenem načrtu je za letos predvidena obnova podružnične šole v Dražgošah, ki bo tudi uvedla celodnevni pouk, pripravljati pa naj bi se začeli tudi na obnovo šol v Selcih in v Poljanah. V ostalih šolah pa bodo širili in poglabljali osnove za podaljšano bivanje otrok. »Šola je bila stara,« pripoveduje vodja Franc Pintar, »brez centralnega ogrevanja, v učilnicah so bile razpraskane table, klopi in mize še .avstroogrskih* časov, ni bilo garderob in ne telovadnice. Pozimi nas je dostikrat zeblo. Skoraj nemogoče si je bilo zami- sliti, da se lahko takšni prostori obnovijo v prijetne učilnice.« Obnova šole je veljala nekaj več kot 2 milijona dinarjev, ki jih je zagotovila občinska izobraževalna skupnost Škofja Loka iz združenih amortizacijskih sredstev in rednih dohodkov. Če pa bi gradili novo šolsko stavbo, bi veljala vsaj petkrat toliko. »V obnovljeni šoli sta dve učilnici,« nadaljuje Franci Pintar, »2 večnamenska prostora pred učilnicama, telovadnica za par-terno telovadbo, kuhinja, jedilnica, garderobe in stanovanja za učitelje. Uredili smo tudi centralno ogrevanje ter povsod nove sanitarije. Tudi vsa oprema je nova tako v razredih, kot v garderobah, telovadnici, kuhinji in jedilnici. Spomladi pa imamo v načrtu še ureditev šolske okolice in športnega igrišča. Pri tem nam bo priskočila na pomoč krajevna skupnost, ki ima v načrtu asfaltiranje ceste mimo šole, nekoliko pa bo .primaknila* tudi za ureditev igrišča. Ko bo vse to urejeno, mislim, da bomo imeli vse materialne možnosti za ureditev celodnevnega pouka.« Težje pa je z učitelji. Sedaj sta na šoli dva, nujno pa bi morali dobiti še enega. Za letos še nič ne kaže, da bi se to uredilo in si bodo morali pomagati s sodelavci centralne šole v Gorenji vasi, za drugo šolsko leto pa računajo, da bo šola polno kadrovsko zasedena. PRIHODNJE LETO VEČ UČENCEV . Osnovno šolo na Sovodnju obiskuje v letošnjem šolskem letu 29 otrok in sicer prvi in drugi razred 15, 3. in 4. pa 14 učencev. Vsi razredi imajo kombiniran pouk, ki zahteva veliko naporov in dodatnega dela od učiteljev, saj morajo hkrati organizirati in voditi pouk v. dveh razredih. Otroci hodijo v šolo s Sovodnja, Nove in Stare Oselice, Cerkljanskega vrha, Koprivnika, Javorjevega dola, Podjelovega brda, Hobovš in Laniš. Najbolj oddaljeni imajo do šole 4 do 5 km, kar je za kratko-hlačnike dobro uro ali uro in pol hoda in le nekateri se v šolo lahko vozijo. Čeprav je v preteklih letih kazalo, da bo otrok na sovodenjski šoli vse manj in so nekateri že resno premišljevali, da bi jih v prihodnosti že v prvih razredih prešolali na centralno šolo, bo tudi obnovljena šola kmalu pretesna. Samo v malo šolo je letos vpisanih 22 malčkov in tudi prihodnje leto število ne bo manjše. Zaradi industrijskega razvoja kraja, katerega nosilec je tovarna Termopol, se je namreč Sovodenj ponovno začel širiti. Po sončnih bregovih na obeh straneh kotline namreč »poganjajo« nove hiše, ki bodo iz leta v leto imele več sosedov. KDAJ BODO OTROCI PROSTI? To je bilo vprašanje, ki so ga starši najbolj pogosto zastavljali na roditeljskih sestankih in tudi sedaj bojazen, da bodo otroci večino dneva zdoma, še ni povsem zamrla. »Pouk se bo pozimi začel ob 8. uri in poleti pol ure prej. Potem bomo imeli nekaj učnih ur, ki se bodo hkrati s svobodnimi dejavnostmi vrstile do kosila, ki bo približno ob 12. uri. Potem bodo otroci nekaj časa prosti in nazadnje bodo naredili naloge za prihodnji dan. Domov bodo odšli, med 14. in 15. uro. Učenci prvega in drugega razreda nekoliko prej kot učenci 3. in 4. razreda. Lahko trdim, da bodo več prosti, kot so bili prej, ko so morali popoldne doma pisati domače naloge. Pa še ta ugodnost bo, da bodo lahko učenci, katerih starši so zaposleni v Termopolu ali Jelovici, skupaj odhajali domov. Učencem tudi ne bo treba nositi domov šolskih torbic, ki so za roke sedem in osemletnih dečkov in deklic kar pretežke; posebno še, če je pot dolga več kilometrov.« NA VSAKO NOVOST SE JE TREBA PRIVADITI »Imam tri otroke. Irena hodi v 8. razred v Gorenjo vas, Emil obiskuje drugi razred na Sovodnju,' Nataša pa gre letos v malo šolo. Tako bosta mlajša imela celodnevni Kouk. V začetku nas je skrbelo, kdaj osta hodila domov, če bosta ves dan v šoli,« pripoveduje Vera Kokalj z Laniš, ki so dobra dva kilometra oddaljene od Sovodnja. »Mislili smo pač, če je celodnevna šola, bodo otroci od jutra do večera v šoli. Ker pa bodo prosti že ob treh, nas ne skrbi več. Dovolj bodo prosti, da bodo lahko pomagali še pri domačih delih, pa še v šoli se bodo več naučili kot dosedaj. Sicer pa se je treba na vsako novost privaditi.« V prvem in drugem razredu je 15 učencev. Poučuje jih učitelj Savo Stalinic. »Celodnevna šola je velika pridobitev za naše otroke,« pravi Franc Jereb iz Podjelovega brda, zaposlen pa je kot delovodja v Termopolu. »Doma imamo kmetijo in imamo zelo malo časa ukvarjati se s šolo. V celodnevni šoli pa bodo otroci vse obveznosti naredili v šoli. In še nekaj je. Torbice so zlasti za prvošolčke pretežke. Hčerki Ireni, ki obiskuje prvi razred, že sedaj vsak dan prinesem torbico na Sovodenj in jo po ,šihtu' odnesem nazaj. Do šole ima namreč štiri kilometre. Ker bodo imeli v šoli kosilo, bodo otroci tudi bolje hranjeni, saj zaradi dolge poti do šole, potrebujejo dobre zalogaje. In sedaj bomo lahko starši spraševali učitelje, zakaj otrok ne zna, ali zakaj se ne uči.« »Ste se s sodelavci pogovarjali tudi o celodnevni šoli?« »Ne bi mogel reči, da bi krajani zavračali celodnevno šolo kot nekaj nepotrebnega. Le nekaj je večino staršev, predvsem, pa tistih, ki imajo doma še zemljo, skrbelo: da jim otroci ne bodo mogli pomagati pri delu in ,da se ne bodo naučili delati', kot so pravili.« Za mnenje smo pobarali tudi učenko 4. razreda 'Anico Šifrer: »Zelo težko pričakujem, da bomo imeli celodnevno šolo, ker se ne bomo več samo učili, ampak se bomo tudi igrali. Jaz bi se zelo rada naučila delati lutke in rada bi znala igrati z njimi. To bomo delali pri lutkovnem krožku. Starše pa skrbi, kdaj bom lahko pomagala pri delu na kmetiji.« Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan