Poitnlna platana v gotovini
Stev. 281	V	Ljubljani,	torek	12.	decembra	1939	Leto	IV
Boj malega naroda proti 45 kratni premoči:
Finski pogum, organizacija in - sneg onemogočajo sovjetsko napredovanje
Poročila o brezglavem vodstvu in nezadostne oskrbi rdeče vofske Uspešnš napadi finskega letaistva na sovjetske železnice
London, 12. decembra, o. Sinoinje finslco porodilo pravi, da so finske čele zavrnile vse napade na sovjetsko-finski meji ter prizadele sovražniku ogromne izgube. Posebno hudi boji so 3i’ odigravali severno od jezera Ladoga, kjer so sovjetske vete v premoti naskakovale finske postojanke, bile pa so po trdem boju prisiljene na umile in so zapustile veliko število mrtvih na bojišiu. Na severnem bojiiiu so finske tele popolnoma uni-tile tri sovjetske kompanije. Obalno topništvo je vieraj nad dve uri obstreljevalo sovjetske ladje, katere so vratale topniški ogenj. 0 kakšni finski izgubi ni porotil.
Finska letala so vieraj razbila edino progo, ki veie Leningrad z Murmanskom na vci krajih južno od Murmanska. Prilakovati je treba novih napadov finskega letalstva na sovjetske proge in na vaina železniška kriiišla, s limer hoiejo Finci prepretiti sovjetski vojski dovažanje pomoti.
Severno od Petsama se vodijo ogortene borbe. Finci še nadalje držija svoje položaje, dasi jih sovjetski bombniki obsipajo z ognjem. Finsko letalstvo je uspešno bombardiralo kolono sovjetskih tankov v bližini Suomusalmija. Uniten je bil oklo-pni vlak ter kolona tankov na Karelijski ožini.
Sovjetska vojska je zadela na velike težave zaradi mraza, ki vlad na bojišču. Čete ne morejo kuriti ponoči, ker finsko letalstvo izkorišča ogenj in bombardira sovjetske čete. Finci pa so dobro organizirani ter imajo šotore in toplo pijačo. Sovjetske čete razpolagajo z omejenim številom šotorov, ki so rezrvirani v prvi vrsti za častnike, vojaštvo pa mora biti v snegu. Sovjetsko napredovanje v Kareliji postaja vedno težje, ker je padlo v zadnjem času veliko snega in imajo Finci v ozadju potrebna zavetišča. Pričakujejo, da bo na tem delu zapadlo še več snega, tako da bodo ovire za sovjetske čete postale nepremostljive. Motorizirani oddelki so že zdaj neuporabni. Finsko letalstvo je uničilo sovjetsko letalsko oporišče v Murmansku. Sovjetski vojaki, ki so bili ujeti, so zelo slabo oblečeni, še posebno slabo pa imajo obutev. Finci se sprašujejo ali mogoče Sovjeti ne držijo ▼ rezervi svojih najboljših čet, da bi z njimi začeli novo ofenzivo. Finci so presenečeni zaradi
skoraj nerazumljivih taktičnih napak, ki jib Sovjeti delajo. Zdi se, da je temu kriva slabost sovjetskega častniškega zbora. Tako se pogosto dogaja, da gredo čete pred tanki ter padajo kot žrtve avtomatičnega orožja, tanki sami pa padajo v pasti. Finski vojaki so skoraj nevidni, ker ima. jo bele plašče in se skrivajo za drevjem.
Boji na področju okoli Petsama, so sovjetskim četam prinesli mnogo žrtev. Sovjetske čete 6o izgubile 400 mož pri enem samem napadu. Finci so ujeli več sto sovjetskih vojakov. Finski oddelki pa so imeli vsega skupaj le 15 mrtvih pri teh bojih. To nesorazmernost v izgubah pojasnjujejo predvsem s tem, da se 6OTijetski vojaki ne znajo dovolj zavarovati. Na Karelijski ožini 60 Finci pred nekaj dnevi odbili močan sovjetski napad. Uničili 60 pet sovjetskih tankov in to v trenutku, ko 6o bili že neposredno pred cevmi protitankovskih topov.
Finski častnik, ki se je ravno vrnil z bojišča
na Karelijski ožini, ie opisal taktiko sovjetskih čet pri napadu Ruske čete napadajo ob polih in čez polja v množicah Finska pehota jih sprejme s strojnimi puškami ter ubija v velikem številu, Poveljnik nekega polka je izjavil, da 60 našli med ujetniki rdeče armade Ljudi celo iz osrednje Azije. Ti 6ploh niso vedeli kam gredo, ker zelo slabo govorijo rusko in so bili prepričani, da gredo samo na večji marš.
Finska vlad je včeraj sprejela sklep o vpoklicu novih letnikov moških in ženskih pod orožje. Vpoklic je potreben zaradi sovjetskih priprav za večji napad na srednjem delu meje med Finsko in Rusijo.
Sovjeti pošiljajo v prve vrste ne samo poljske civilne ujetnike in finske državljane, pač pa tudi ženske. Trpljenje finskih beguncev na severu je nepojmljivo. Zaradi hudega mraza je mnogo beguncev zmrznilo. Poleg tega pa sovjetska letala streljajo s strojnicami na dolge vrste beguncev.
Berlin, 12. decembra, m. Iz Budimpešte so
Srispele semkaj vesti, da je Nemčija po svojih iplomatskih zastopnikih v Moskvi posredovala pri sovjetski vladi za zboljšanje odnošajev med Romunijo in Sovjetsko Rusijo. Ne izključujejo takšnega koraka Nemčije, ker je stališče Nemčije do južnovzhodnih evropskih držav znano. Nemčija je večkrat poudarila željo, naj ostanejo južnovzhodne evropske države nevtralne, ker so te države zelo važne za Nemčijo slede pre-skrbovanja s surovinami. Nemčija se je po teh vesteh baje sporazumela z Romunijo, da bo jamčila za njene meje nasproti Madžurski in Rusiji.
Koliko je resnice na teh vesteh, ni mogoče ugotoviti. Več kakor verjetno pa je, da je Nem-
Zveza narodov ni nič storita za Finsko
Poslala je Sovjetom in Fincem brzojavko, da naj do jutri ustavijo sovražnosti
Ženevo, 12. dec. o. Včeraj se je pod predsedstvom belgijskega zastopnika de Wiarta začel zbor Zveze narodov, na katerem so razpravljali o finski pritožbi zaradi sovjetskega napada. Sovjetsko Rusijo je neuradno zastopal pomožni tajnik Zveze, Sokolin. Po več govorih, med katerimi je vzbudil odobravanje govor finskega zastopnika Holstija, ki je z dokazi naslikal sovjetski zločin nad Finsko ter cilje finskega boja za svobodo, zahtevajoč takojšnjo in dejansko pomoč Zveze narodov za napadeno Finsko, so sklenili poslati sovjetski Rusiji in Finski ultimativno zahtevo, naj takoj prenehata s sovražnostmi ter skleneta mir. Finska vlada bo na to brzojavko odgovorila, da je pripravljena ustaviti sovražnosti takoj, ko pre-
Uradna nemška pojasnila:
Nemčija ne podpira Fincev in ne misli na evropsko protiboljševiško zvezo
Berlin, 12. decembra. DNB poroča: »Nemška di-plomatična politična korespondenca« se bavi v svoji včerajšnji številki s poskusi, ki hočejo Nemčijo izigravati proti Rusiji. Mimo drugega piše:
Zahodne velesile se mučijo, kako bi vzdržale boj na daljšo dobo brez sodelovanja »pomožnih narodov« z ozirom na sedanjo politično razporeditev sil. Prizadevanja, da bi to ali drugo državo pripravili do sodelovanja v boju, so postala že toliko vsiljiva, da so narodi, proti katerim so ta prizadevanja usmerjena, čim dalje bolj presenečeni. Zahodni državi 6ta si prizadevali mesece, da bi Sovjetsko Rusijo uvrstili v protinemško fronto. Ti napori niso uspeli. Zdaj menita, da bos-ta omajali zaupanje nemškega in ruskega naroda. Prvi poskus v trditvi, da je Nemčija baje po izbruhu sovjetsko-finskega spopada pošiljala Finski vojni material, ali da je vsaj dopustila, da tak material prevažajo čez nemško ozemlje, je agencija Havas že trdila, da Nemčija želi s takšnim ravnanjem pritegniti na svojo stran skandinavske države. Po drugih vesteh Nemčiji podtikajo namen, da bi rada z zahodnimi državami sklenila mir, da bi se tako vsa Evropa mogla skupno postaviti
proti Sovjetski RiulfL
Če bi ravnale po željah Londona in Pariza, bi morale V6e nevtralne države stopiti v skupno fronto proti Berlinu in Moskvi. Kar se tiče Nemčije, to poskušajo sistematično že več let. Glede Rusije pa je treba poudarili, da se je zdaj začel napad za napadom nanjo. Toda, da ne bi med Nemčijo in Rusijo prišlo do čim tesnejše vzajemnosti, se morajo po mnenju zahodnih velesil uporabiti vsa 6redstva, da bi ti dve državi s klevetami izigrali drugo proti drugi. Zahodne
Nemčija posreduje pri Sovjetih za Romunijo
Ce bi Rusija napadla Romunijo, bi ii Francija, Anglija In Turčija šle na pomoč in razširile fronto proti Nemčiji
čija tudi posegla v dogodke, ki se pletejo okoli Romunije. V Romuniji je zavladalo veliko raz-burjeifje zaradi članka, ki ga je priobčilo osrednje glasilo Kominterne v Moskvi. Ker Kominterno in sovjetsko ylado vodi Stalin, je Romunija grožnje v glasilu Kominterne sprejela kot uradne grožnje. Zato se je takoj obrnila na Turčijo, kaj bi storila ona, če bi Sovjetska Rusija napadla Romunijo. Turški odgovor, se zdi, da je bil, da bi se Turčija takemu poskusu uprla z orožjem.
Da je temu tako. pričajo vesti o zbiranju turške vojske ob ruski meji, kamor je danes odpotoval na nadzorovanje predsednik turške republike Izmet Ineni. Ravno tako sta začeli Anglija v Iraku ter Francija v Siriji zbirati močne vojaške oddelke za primer, če bi bilo treba Turčiji pomagati proti Rusiji. Sklenjen je bil tudi sporazum o vodstvu zavezniške vojske na bližnjem vzhodu. Po tem sporazumu bi poveljstvo vojske imeli Turki, poveljstvo vojne mornarice, katere naloga bi bila napasti z morja in zavarovati Romuniji dovoz pomoči po morju, Francozi, Angleži pa bi vodili letalstvo.
Če bi prišlo do ruskega napada na Romunijo in s tem do vojne med zavezniki in Rusijo, bi najbrž tudi Madžarska skušala od Romunije doseči vrnitev nekaterih pokrajin. Potem bi Madžarska nujno stopila v vojno z Anglijo, Francijo in Turčijo, katerih sile bi začele z akcijo čez romunsko ozemlje in bi morda Nemčijo kmalu napadle z druge strani. S tem bi Anglija in Francija dosegli cilj: začetek vojnih operacij na dveh bojiščih, pravi bori bi potekali ne na francoskem ozemlju, marveč v Podonavju. Razen tega bi bila Nemčija odrezana od romunskega žita in petroleja.
Nemčija pa je te načrte hotela preprečiti s tem, da je posredovala pri Sovjetih, naj pjiste Romunijo v miru.
Carigrad, 12. decembra, m. Tukajšnji politični krogi danes različno razlagajo vest, ki jo je objavil časopis »Džumhuriet«. Po tej vesti naj bi bil turški zunanji minister zahteval od nemške vlade odpoklic nemškega veleposlanika v Ankari von Papena. Tudi zanikajo vesti, po katerih naj bi bil von Papen turškemu zunanjemu ministru tegotovil, da bo Nemčija ostala nevtralna v primeru spopada med Rusijo in Turčijo.
Predsednik poljske vlade v Franciji general Sikor-ski je včeraj obiskal več poljskih naselbin na severu Francije in imel povsod nagovore na svoje rojake.
nehajo' boljševiki s svojim napadom, Sovjeti pa bodo odgovorili, da niso v vojnem stanju s Finsko, ker niso Finski napovedali vojne in imajo s Finsko boljševiško vlado celo prijateljsko pogodbo. Jutri zjutraj poteče rok, ki p J® Zveza narodov postavila Sovjetom. Kaj bo ZN storila potem, ni znano, verjetno pa je, da Sovjetov ne bo izključila, ker sta se Anglija in rrancija dogovorili, da bo Francija zahtevala izključitev, Anglija pa ne. Tn navzlic seji Zveze narodov bo ostalo vse pri starem: majhen narod bo brez pomoči od ZN prepuščen svoji usodi in svojemu pogumu, da se brani pred imperialističnim boljševiškim pofilepom, kakor se pač more.
države pozabljajo, da je Nemčija že davno spregledala in spoznala njihovo igro, s katero se Anglija in Francija trudita samo, da bi ohranili nadoblast na svetu.
Pred vojno med Sovjeti in severnimi evropskimi državami?
Švedska se pripravlja na dejansko pomoč Finski
+ Umrl je biseromašnik g. Jože Borštnar
v 90. letu starosti. Vsemogočni ga je poklical k Sebi danes dopoldne ob pol 9, da prejme sasluženo plačilo. Naj počiva v mir«’’
Stockholm, 12. dec. o. Imenovanje generala | Thocrnella za vrhovnega poveljnika švedske oborožene sile in njegov oklic švedski vojski razlaga vse časopisje kot začetek odločnejšega nastopanja Švedov proti širjenju sovjetskega vpliva na evropskem severu.^ Zdi se, da se bližajo odločilni dnevi za Švedsko in da bo prihodnji teden prinesel ▼ svedslu politiki odločujoče spremembe. Švedi so prepričani, da bo po porazu Finske prišla na vrsto Švedska in da morajo Švedi že zdaj z vso odloč-lostjo nastopiti proti Sovjetom, prenehati z nevtralnostjo in iti Finski z vso svojo silo na pomoč.
Švedska vlada je imela včeraj sejo z voditelji vseh političnih strank in drugimi uglednimi osebnostmi. Na njej so razpravljali o postavitvi koncentracijske vlade, ki naj bi vse svoje delo posvetila samo obrambi države ob nevarnosti, ki ji grozi 1 Vzhoda. Več kakor verjetno je, da se Švedska v bodoče^ ne bo omejila samo na pošiljanje prostovoljcev in denarne pomoči za Finsko, marveč, da bo šla Fincem na pomoč z vso svojo vojaško silo. S tem se bo začela vojna med Sovjeti in severnimi evropskimi državami, zakaj nemogoče je, da bi v tem primeru ostala Norveška nevtralna.
Edino vprašanje pri _ tem je, kaj bo storila Nemčija. Zanjo so skandinavske države dragocene kot dobaviteljice surovin, po dnigi strani jo pa veže.
Posveti o novem volčlnem zakonu
Belgrad, 12. decembra, m. Davi se je vrnil iz Zagreba v Belgrad podpredsednik vlade dr. VI. Maček. Zaradi njegove vrnitve se bo danes lahko sestal znani odbor ministrov, ki proučuje novi vo-livni zakon in izdeluje njegov končno ureditev. Kakor hitro bo končal svoje delo, bo osnutek novega volivnega zakona takoj predložen v razpravo ministrskemu svetu.
Belgrad, 12. decembra, m. V predsedništvu vlade je bila snoči seja predsedništva JRZ. Vodil jo je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, navzo-čni pa so bili tudi vsi drugi člani. Med njimi prvi podpredsednik stranke dr. Anton Korošec, gradbeni minister dr. Miha Krek in senator Franc Smodej. Na seji so razpravljali o vseh notranjepolitičnih vprašanjih,
Dr. Anton Korošec je postal častni doktor slovenske univerze
Ljubljana, 12. decembra.
Tole kratko sporočilo univerzitetnih oblasti je včeraj vzradostilo in navdalo z zadoščenjem vse spo-štovalce našega narodnega voditelja in prvega borca za naše politične ter kulturne pravice, dr. Antona Korošca:
»Na svoji seji dne 11. decembra 1939 je senat univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani soglasno odobril sklep pravne fakultete, s katerim je bil soglasno izvoljen za častnega doktorja prava predsednik senata g. dr. Ant Korošec. Ta čast je bila dodeljena doktorju Korošcu za njegove velike zasluge za ustanovitev, ohranitev in razvoj ljubljanske univerze. Slovesna promocija bo v nedeljo dne 17. decembra t. 1. v univerzitetni zbornici.«
Dr. Korošec je pomagal, da je bila 2. julija 1919 ustanovljena v Ljubljani slovenska univerza, on je to univerzo podpiral ter se ves čas zavzemal zanjo, kolikor je le mogel. Tudi v letih, ko je moral pretrpeti veliko preganjanje, je ni pozabili kaljor -vedo povedati tisti, ki so 6e v onih težkih časih imeli priliko ž njim pogovarjati. S spoštovanje vzbujajočo besedo je znal v Belgradu braniti njen ugled, ko se je spet pojavil na najvidnejših mestih pri krmilu države. Njegova je zasluga, da smo po tolikšnih brezuspešnih bojih vendarle dobili v Ljubljano denar za zidavo tako potrebnih institutov, da smo končno dobili veličastno univerzitetno knjižnico.
Iskrene čestitke iz vsega naroda veljajo dr. Korošcu ob tem odlikovanju, čestitke, ki so priznanje njegovemu delu, prizadevanju in boju za slovenske najvišje kulturne vrednote, vrednote, ki vidno manifestirajo našo samobitnost.
Vesti 12. decembra
Naša kraljica Marija je snoči odpotovala iz zdravstvenih ru/,logov v Švico. Pri odhodu so se poslovili od nje Nj. Vel. kralj Peter II., knez namestnik Puvle in kneginja Olga.
Stalin je včeraj sprejel vrhovnega poveljnika estonske vojske generala Laidonerja. Razgovor med njima je veljal sovjetski zahtevi, naj se gredo Lstonci vojskovat za bolj-ševike proti Fincem. >Varuh malih narodov« sodi, da je Sovjetska Rusija v nevarnosti in da ji mora Estonija na pomoč.
Za novega kardinala-kanclerja katoliške Cerkve je sv. oče Pij XII. imenoval kardinala Laurija. Naloga kardinala kamerlenga je, da po papeževi smrti vodi posle cerkvene države in pripravi vse potrebno za volitev novega papeža.
Ameriška vlada je odobrila Finski kredit 10 mili-joov dolarjev za nakup raznega vojnega blaga v Ameriki.
Holandska vlada je sporočila bivšemu nemškemu cesarju, naj se odloči, ali da ostane v Holandiji ter se preseli od meje v notranjost države, ali pa da odpotuje v tujino. Bivališče bivšega cesarja leži namreč v utrjenem in poplavljenem obmejnem ozemlju.
Vsi ameriški delavci, inženirji in strokovnjaki, ki so bili zaposleni kot voditelji obratov v Sovjetski Rusiji, se bodo morali vrniti domov, "ker jim sovjetska vlada ne bo več potrdila potnih listov.
Norveški listi prinašajo oklic bivšega ministrskega predsednika Mobinckela, naj Italija in Združene države skličejo mirovno konferenco v Rim. Na to konferenco naj bi poslale vojskujoče se države svoje zastopnike.
Finska poslanska zbornica je včeraj poslala prošnjo^ vsem narodom sveta za pomoč proti bolj.ševiškemu roparskemu napadu.
Finska vlada je včeraj ob ju vila uradne listine
o	poteku pogajanj med Finsko in Sovjeti v Moskvi. Iz njene spomenice je razvidno, da so zahtevali boljševiki med drngim zakup pristanišča Hnnge in ozemlje v krogu 80 km okoli njega. Pristanišče bi utrdili (or izvajali lahko zaporo nad južno in zahodno Finsko obalo. Razen tega so zahtevali še veliko drugega, če bi Finska sprejela njihove zahteve, bi se odrekla svoji samostojnosti.
Sovjetska vlada je vložila pri Zvezi narodov
protest proti poostritvi angleške blokade — istočasno ko je suma razglasila popolno blokado nad vso finsko obalo, čeprav rdeči zunanji minister izjavlja, da Sovjeti niso v .v?ini s Finsko.
Včeraj je bilo potopljenih sedem trgovskih ladij, med njimi štiri angleške.
Skrivnosten strelec, ki je na meji ustrelil tri ljudi - sam ustreljen
Nemci so šli nadenj z več strojnicami . Njegova spremljevalka -
15 letno dekle
Maribor, 12. decembra.
Med št. lijem in Svečino so imeli te dni na nemški strani meje razburljive dogodke, ki so spravili na noge ogromen varnostni aparat ter so razburkali vso mejo. O teh dogodkih, ki so zahtevali Štiri človeška življenja, smo že večkrat poročali. Sedaj smo dobili še nekatere podrobnosti, ki kažejo vse te dogodke v prav zanimivi luči, četudi jih še ni mogoče zaradi zapetosti nemških oblasti povsem pojasniti.
Skrivnosten neznanec z lepo sopotnico
V	petek popoldne sc je pojavil v prijaznem trgu Lhrenhausen (slovenski kraj Ernovž) elegantno oblečen mlad mož v spremstvu lepega mladega dekleta. Napotila sta se proti večeru iz trga naprej po cesti proti jugoslovanski meji. fant je bil oblečen v zelen hubertus plašč in klobuk, dekle na je imelo na sebi črn gumijast plašč. Dekle je s svojimi plavimi očmi in skoraj otroškim obrazom vzbujalo pozornost. Cesta, po kateri sta šla, vodi čez Plač v Sve-cino. Kakšen kilometer do meje se je potem pripetil prvi skrivnosten zločin.
Dva carinska uradnika - žrtvi
Na omenjeni cesti je šel od meje proti Krnovžu nemški carinski uradnik Johan Leiner. Srečal je oba popotnika ter ju po svoji dolžnosti ustavil. Neznanec je nekaj odgovoril, namesto svoiih izkaznic pa je potegnil iz žepa pištolo. Odjeknil je strel, ki je Leinerja zadel v prsi ter ga na mestu ubil. Leiner je obležal na cesti, oba skrivnostna popotnika pa sta pobegnila s poti v gozd ter izginila. Mrtvega carinika so kmalu našli ljudje ter obvestil o tem nemške obmejne oblasti, ki so takoj podvzele obširne varnostne mere.
Tulec sc bo|l našega graničarja
Medtem ie neznani strelec, ki je ubil nemškega carinskega uradnika, nadaljeval a svojo spremljevalko pot proti naši meji. Morala sta
imeti oba očividno dobre podatke, kje se nahajata. Ko pa sta prišla do meje, sta zagledala na naši strani našega graničarja. Pred graničarji pa imajo Nemci strahovit rešpekt. Dobro vedo, da se z njimi ni šaliti, da imajo takoj puško v rokah in da znajo zelo precizno meriti .Na severni meji je padlo zadnja leta Že veliko žrtev med tistimi lahkomiselneži, ki so .skušali. priti na skrivaj brez dokumentov iz ene države v drugo, čim »ta tuja popotnika zagledala našega graničarja, sta se takoj spet obrnila ter sta uginila nazaj na nemški strani, nila ie tedaj že trda tema ter je bil zaradi tejfa beg zelo olajšan. Zašla sta proti Gomilici ((lamlitz), kjer sta trčila na nemškega carin-.skega uradmka Johana Masserja. Ta je bil že obveščen, da je bil izvršen na cesti od Ernovža do Plača zločin, ter je oba ustavil. Tedaj pa je tujec spet odgovoril s strelom iz pištole in tildi Masser se je zgrudil s prestreljenim čelom mrtev. ^Oba popotnika sta spet pobegnila.
Nemški varnostni aparat na nogah
v| . zločina sta spravila na noge ves nemški obmejni varnostni aparat. Mobilizirani so hiji v#i finančni stražniki, vsi orožniki iz oko-lee, čete SS, ki vrše obmejno služuo, ter člani i	te 80 oborožili; tisti, ki niso
XI s'užljen.eK* orožja, so pa vzeli lovske puško. Postavili so na mejo straže na gosto, po 50 metrov eno od druge, da se ne bi niti miš^ splazila na našo stran. Obenem pa so zelo močne patrulje križarile v obmejnih krajih ter zasledovale oba skrivnostna poptnika.
Tretja irtev pade
Zasledovanje je trajalo v soboto ves dan, pa je bilo brez uspeha. Nihče ni vedel za oba neznanca, nikjer ju niso videli. Verjetno, da sta bila skrita v kakšni šupi ali pa v gozdu. Ponoči sta nadaljevala svoje tavanje vzdolž meje. .Spet sta prišla čisto do meje, da so ju naši graničarji videli, pa si nista upala na našo stran. Nato pa so v nedeljo zjutraj spet počili streli, ki so zahtevali novo žrtev, obenem pa so pokazali sled za strelcem. Pomožni obmejni stražnik Rajmund Ossvvald iz obmejnega kraja Langegg, katerega so kot člana SA mobilizirali za zasledovanje obeh beguncev, je trčil naenkrat na neznanca in njegovo spremljevalko. Spet je tujec prehitel svojega preganjalca s strelom ter je OsswaIda zadel v trebuh. Patrulja, ki je križarila v bližini, jc slišala strele
ter pohitela na kraj, kjer so streli padli. Našla
je tam samo Osswalda, ki se ie v silnih bolečinah zvijal na tleh. Dva strela sta ga zadela v trebuh ter ga smrtno ranila. Patrulja ga je prenesla v bližnjo hišo, tam pa ie čez deset minut umrl.
Skrivališče v šupi za seno
Neznanec in njegova spremljevalka sta medtem bežala naprej. Beg ju je vodil mimo viničarskih hiš ia kmečkih domov. Ljudje so vstajali tedaj ter so skozi okna gledali oba begunca, ki sta z veliko naglico hitela naprej.
j j Pa mo®k' zagledal obraze na oknih, je oddal več strelov, ni pa k sreči nikogar zadel. Pač pa je oplašil domačine, da so se vsi prestrašeni poskrili. Vsa upehana sta nazadnje oba begunca pribežala do kraja P6ssnitz, kjer sta se ustavila pri kmetu Deutschmannu. Ta kmet ima svojo hišo kakih 100 korakov proč od naše meje. Prosila sta ga, naj jima pokaže kakšno skrivališče, kjer se bosta lahko odpočila. Moški je kmetu izročil 20 mark, nakar ga je ta zapeljal v šupo za seno, ki stoji precej na samem. Moški se je s svojo mlado spremljevalko umaknil v to šupo in oba sta se vlegla vsa utrujena k počitku ter takoj zaspala.
Prebudile so fu strojnice
Ker je bila že vsa meja alarmirana zaradi teh zločinov, je tudi posestnik Deutschmann postal takoj pozoren, čim sta se oba neznanca zatekla k njemu. Ko ju je spravil v senik ter sprejel za to 20 mark, je naglo odšel po orožnike ter jih obvestil o čuanih obiskovalcih. Tedaj se je napotila proti Deutschmannu cela četa stražnikov. Bila je to pisano sestavljena skupina, financarji, vojaki, člani SS in SA. Imeli so s seboj tudi več strojnic. Previdno so obkolili iz daliave več sto korakov šupo. Blizu si ni upal nihče. Namerili so iz te razdalje
strojnice nn šupo in orožje je zaregljalo. Pokalo je kakih 10 minut, kakor v hudi bitki. Poleg strojnic so grmele tudi puške. Z naše strani meje so naši graničarji začudeni opazovali to neenako borbo, v kateri je nastopala cela kompanija proti enemu samemu nasprotniku. Po prvili strelih se je na vratih šupe pokazal zasledovani neznanec. Ustrelil je nekajkrat iz samokresa, nato pa se je zvrnil preluknjan od številnih krogel. Bil je na mestu mrtev. Ko so napadalci ustavili streljanje, so planili naprej v šupo.
22 letni fant in 15 letno dekle
Tam so začudeni obstali. Pred njim je ležal na tleh v krvi mlad fant, ki ni imel na prvi pogled niti 20 let. V kotu se je tiščalo k tlom na senu še mlajše dekle. Po listinah, ki so jih pri mrtvecu dobili, se je videlo, da je to 22 letni Josef Hacker. Njegova spremljevalka pa je 15 letna Murija K. Oba mlada človeka sta iz Sudetskega. Fant je doma iz kraja Nurschau. dekle pa iz vasi Hodoschau, oba okraj Mies na Sudetskem.
Divje streljanje s strojnicami in puškami je povzročilo kmetu Deutschmannu precejšnjo škodo. Neštete krogle so mu tako preluknjale 111 razbile leseno supo, da se je vse skupaj porušilo. Nemške oblasti so zategadelj izplačale Deutschmannu 500 mark odškodnine.
Skrivnost zločinskega strelca še ni pojasnjena
Pri ustreljenem Hackorju so baje našli nek načrt, na podlagi katerega bi moral ustre-liti 20 oseb. Baje je imel pri sebi tudi precej denarja v tuji valuti. Nemške oblasti ne povedo prav ničesar, zakai je prišel Hacker s svojo 15 letno spremljevalko na našo mejo, zakaj je brez vsakega vzroka uporabil orožje ter ubil troje ljudi. Vsekakor je zelo čudno, da se je Hacker ves čas vrtel vzdolž naše meje in da ni niti enkrat poskusil, da bi pobegnil na našo stran. Kljub tako ostrim stražam bi se mu bilo to vsekakor lažje posrečilo, kakor pa skrivanje na nemški strani. Kakor rečeno, je ta zadeva še vedno zelo skrivnostna in jc vprašanje, če jo bodo nemške oblasti kdaj izdale.
Ljubljana od včeraj do danes
Dolgo časa letos ni bilo snega. Tu pa tam je sicer malo poskušal, pa se je takoj spet sku-jal. Kadar se je zoblačilo, smo dobili dež ali pa se je, če je bilo mrzlo, zjasnilo. Minil je november, tretjina decembra je bila že v kraju. Včeraj pa se je sneg le splašil. Dopoldne je bilo na vso moč temno, tako da so morali po uradih »svetiti« prav do poldneva. Kmalu po dvanajstih pa je začelo narahlo snežiti, šlo je vedno močnejše in sneg se je že prijemal bolj suhih krajev in streh. Skoraj do mraka je šlo poraalcin. Davi se v mestu že ni bogve kako poznalo, da bi bil šel včeraj sneg. Na asfaltu je tisto malo, kar ga je padlo, naglo skopnelo. Drugače pa je na periferiji, po vrtovih in po njivah. Pokrajina je bila zjutraj na oko čisto zimska. Držal se ta sneg seveda ne bo, razen če ga ne bo še kaj padla-
VčeraJ Je bila na magistratu zan miva anketa
Včeraj ob 10 dopoldne je pričel mestni župan dr. Juro Adlešič pred zastopniki tiska, ki jih je bil povabil, zanimiva anketa o tem, kako mestna občina skrb* za zaščito mesta, če bi prišlo do vojne nevarnosti in na kakšen način poskuša pobijati sedanjo draginjo, ter zatirati izkoriščanje.
Zupan dr. Juro Adlešič je v uvodu takoj povedal, da Je občina ustanovila poseben zaščitni urad, ki ga sestavlja nekaj pododborov, med katerimi Je prav gotovo izredno važen pododbor za prehrano ter za nakup rezervne hrane. Naše mesto bi rabilo za nakupovanje rezervne hrane mesečno okrog 19,000.000 dinarjev. Mestna občina se je zategadelj obrnila na Državno hipotekarno banko, da bi od nje dobila posojilo v navedeni višini. Doslej tega posojila še ni dobila. Belgraj-ska mestna občina pa je od Državne hipotekarne banke dobila 52 milijonov din posojila.
Po županovem sporočilu se je nato pričela detajlna anketa, ki jo je vodil direktor mestnih uradov g. Jančigaj. Podal je besedo mestnemu komisarju g. Graseliju. Ta je v svojih izvajanjih ugotovil, da je mestna občina ljubljanska morala organizirati popolnoma sama, pokazala jc izredno pobudo ter je prehitela s stvarnim delom v zahtevanem smislu vsa druga, tudi mnogo večja mesta. Iz rednih preračunskih sredstev je urad dobil za prve potrebe kredit 2,000.000 din in sicer na ta način, da so morali varčevati drugi odseki. Poseben odbor rešuje prošnje, ki so jih poslale družine tistih, ki so bili letos vpoklicani na orožne vaje. Vsega skupaj je bilo zdaj vloženih 281 pro-
šenj, ugodno rešenih pa jih je bilo od teh 176. Urad pa bo na vsak način potreboval še velike vsote, saj bo samo za kolonije, če bi prišlo do evakuacije, potrebnih 30,000.000 din. V nedeljo, dne 17. decembra (prihodnjo nedeljo) bo javna vaja * mobilizacijo reševalnih moštev, v ponedeljek nato, 18. decembra, ponoči pa bo zatemnitev, ki bo izvedena kar se da strogo.
Nato je o pomožni službi in njeni organizaciji govoril dr. Vogelnik, ki je povedal, da pride v našem mestu za pomožno službo vpoštev okrog 18.000 žensk. Za	, težja dela pa	bodo v	primeru
vojne nevarnosti	porabili	2GOO	moških,	ki sicer
za pravo vojaško službo niso sposobni.
Za dr. Vogolnikom je	podal	obširno	poročilo
mestni fizik dr.	Mavricij	Rus.	Njegovo	poročilo
je prav zanimivo.
Kakina je organizacija za primer. Se bo bilo treba izprazniti Ljubljano, Je poročal g. Šebenik. Omenil pa Je, da se zdaj mnenja o evakuaciji Ljubljane za primer resne nevarnosti zdaj večkrat menjajo in bo zato treba počakati še novih sklepov.
Posebno poročilo je podala še gdč Zlata Pir-na„tova, ki je govorila o tem, kako je organizirana zaščita otrok in kako bo potekal njihov odhod iz mesta, če se bo za to pokazala potreba.
Prav izčrpno, informativno in poučno jo bilo poročilo nadsvetn.ka inž. Mačkovška. ki je go-
R1«« »Milne organizacije. Raz-lozil Je. kako je z lahkimi, srednjimi in oklopnimi zaklonišči. V Ljubljani je okrog 6000 hiš in tudi v. "JJ" b° lre,ba urediti zaklonišča. Na osebo bi stroški ob evakuaciji znašali okrog 2000 din. To ie visoka vsota, ki jo je težko spraviti skupaj, zalo je vprašanje zaklonišč v mestu postalo še važnejšo. Tehnični odsek pa skrbi tudi za preskrbo službe 'n Clektrik0 ter *a ur«dltev gasilske
Pogreb stolnega kononlka Jožefa Šiške
v včerajšnji številki smo poročali, da jc nenadoma preminul znani in priljubljeni stolni kanonik g. Jožef šiška. Včeraj popoldne ob štirih pa je bil njegov pogreb. Oba dneva, ko je pokojnik ležal na_ mrtvaškem odru, so ga hodili kropit njegovi številni sobratje in občinstvo. Čeprav je bilo vreme slabo, se je k pogrebu zbrala velika množica. Ob 4 popoldne je škof dr. Rožman ob asistenci kanonikov dr. Zupana in dr. Žerjava blagoslovil pred hišo krsto, nato pa so člani Akademskega pevskega zbora zapeli žalostinko »Človek, glej!« Krsta je bila
Čez trenutek sta bila že n* ce»ti. Rocky je poklical taksi, stopila sta vanj ter se odpeljala v mesto, da bi malo sla-vlla dogodek, katerega «ta bila ravno doživela.
Rocky j« menil, da bo še nekam najbolj veselo v baru Honolulu. Imel j« za lo tudi svoje razloge; sam »cbe je imel — po pravici — za nekakega solastnika tega lokala.
Odpeljala sta se torej v Honolulu, najrazkošnejše nočno zabavišče, čigar lastnica je bila razbojniška družba, katere poglavar ja bil tvoje dni Rocky, zdaj pa ata tam gospodarila Mac Keofcr in odvetnik Frazier.
Ko je avto ustavil pred barom, sta odšla naj{>rej na teraso na strehi. Sedla sta tam in v prijetnem hladu popila limonad«.
Med tem se je bilo čielo stemnilo. Veliko »ne«to pod njima je začelo goreti v redno svetlejšem ognju stotisočerih luči. Omiljena luč je pljuskala prav do njiju ter jima obsevala »rečne, spokojne obraz«.
Tam doli je hrumelo mesto s svojimi gonjami, s svojim lovom za zlatom, c svojimi strastmi in bojem, tu gori pa jc bilo tiho, mirno, skoraj samotno.
Obema s« je vzbudila želja, da bi za vedno ostala tu , .. daleč od mesta, daleč od življenja, ki je grozilo, da ju bo naslednji trenutek spet potegnilo nara-zen-
Tiho sta stopila čisto do ograje na strehi in se zazrla v svetlobo pod sabo.
Rocky je poloiil dekletu rok« okoli
Angeli garjevih lic
Roman s slikami
pa6U In ga potegnil k sebi. Z desnico je pokazal na me6to in dejal:
»Vidiš, Laury, ve« to razkolje in luči in blesk,.. To mesto je ustvarjeno za naju ... da bova srečna ...«
Dekle ga je vroče pogledalo. V njenih očeh je bilo samo hrepenenje, pomešano a presenečenjem, da more človek takega življenja, kakor je bil Rocky, nenadno govoriti tako mimo, lako lepo, •kratka, tako čiloveško ...
Stisnila se je k Rockyju.
Postala sta še trenutek na strehi, potem eta stopila do dvigala ter se odpeljala v spodnje prostore,
Godb* je opojno igrala, da je človeka kar samega od 6ebe zabavala v ples. NU sta niti dobro vedela, kdaj sta se znašla v lahnem valovanju godbe in plesu.
Plesala sta, dokler se nista utrudila, potem sta krenila v igralnico. Rockyju se ie hotelo zapravljati. Stavil je na levo in na desno, ni mu bilo do denarja Bil je srečen in je hotel, da bi njegovo srečo čutili, vsi, kar jih je bilo okoli njega.
Njun prihod in Rockyjevo razmetavanje je spravilo vso dvorano pokoncu. Zavladala je prešemost — ni čuda, spet je bil med gosti Rocky, prijazni, zapravljivi, veseli poglavar slovite razbojniške družb«.
Dekletu je bilo v hrušču in vrišču, med žvenketom denarja ia plesketanjem kart, prijetno. Lotevala s* ie lahna omotica, bila je srečna, kaikor že dolgo, kakor morda nikdar ne ...
Ko je bila ura že precej pozna, se je neopazno približal Rockyju ravnatelj igralnice. Ogledal »e je po sobi, potem pa mu neopazno zašepetal:
»Mac Keefer bi rad govoril z vatni.,,« Rocky «e je nasmehnil. Pomislil j* na novo past, ki so mu jo razbojniki najbrž nastavili. Ko ga je Laury hotela prositi, naj ne hodi od nje, je samo zamahnil z roko in rekeli
»Ne razburjaj 6e| Ostani malo tu. Takoj bom nazaj. Tu imaš denarja, igr#j ruleto ali kar hočeš. Poskusi še cama srečo. Brž se bom vrnil.«
Se preden je mogla kaj reči, j« t>il že vstal in izginil za ravnateljem	vra-
ta v ozadju.
IX.
Mac Keefer je čakal Rocliyja v elegantni ravnateljski pisarni. Ko je vstopil, sta ga sprejela kakor najboljšega prijatelja. Nič ni kazalo, da sta ga klicala zaradi česa nujnega.
Rocky se je še na vratih bliskovito, toda neopazno ozrl na vse strani, da bi
I i~e mtl n‘so niorda pripravili zase-J,rj takih prijateljih je bilo vedno treba biti pripravljen na vse ..,
Ko je videl, da je vse lepo in dostojno, je stopil proti mizi, za katero ita sedela Keefer in odvetnik.
Še preden je utegnil vprašati, je spregovoril Mac Keefer zelo prijazno:
»Torej, kako je kaj, Rocky. Kaj boi povedal?«
Rocky s« je zasmejal:
»To ni moja naloga. Poklicala »ta me, torej bosta vidva govorila.«
Oba sta se spogledala, Rocky pa je po kratkem prestanku nadaljeval:
»Ker vemo, da smo dobri prijatelji, bom govoril samo o poslih.«
Frazier se je presedel in ni vedel, kako bi začel Ta vražji človek je znal s svojo svežostjo samo zavezati usta bolj, kakor če bi bil govoril litanije.
Ko je videl, da tudi Keefer čaka, da bi on začel, je spregovoril:
»Torsj, kaj je s tistimi potrdili, katera si nam vzel?«
Zdaj je posegel v pogovor še Keefer, kateremu je bilo videti, kako ga ta reč peče, in je dejal:
»Da, kaj misliš »toriti s potrdili?« Rockyju je šegavo pogledal in se de-ilal nevednega:
Kako bo z zdravstveno službo ob nevarnosti T
Ljubljana, 12. decembra.
. skupščini glavnega odbora Rdečega Križa, ki je bila leta 1932 v Ljubljani, je velika skupina
•	j	,tn bolničarjev Raečega Križa, po
prid obl) enih informacijah, prvič v državi, predvajala pred zastopniki civilnih in vojaških o blasti na Kongresnem trgu vajo pasivne zaščite civilnega prebivalstva za primer zračnega napada. Mesini zdravniki, ki od početka vodijo bolničarsko službo Rdečega Križa, so se na tihem domenili z zastopniki Aerokluba, Kemičnega institua, predvsem z požrtvova nira inž, Madrinom, mestnim reševalnim m gasilskim uradom. Predsednik krajevnega odbora Rdečega Križa dr. Fettich je dal na razpolago nekaj sto dinarjev za nakup fosforja in petard, s katerimi je bil pri vaji zadimljen Kongresni trg in imitirane eksplozije zračnih bomb, Trboveljska premogokopna družba pa je dala na razpolago nekaj ljudi, z maskami, Dragenjeve aparate in pulmotor — aparat za ožlvljenje.
Mestni zdravniki so vodili organizacijo Samarijanov in bolničarjev ozir bolničark, večer za večerom skozi V6a leta so bila predavanja, vaje, seje posveti in organizacijski večeri. Bolničarji jn bolničarke niso samo obiskovali predavanj, ki obsegajo 65 ur teorije, učili so se tudi v vojni in civilni bolnišnici, v drž. Higienskem zavodu in dru-gh zdravstvenih ustanovah. Požrtvovalne bolničarke so imele pozneje specialne nadaljevalne vaje
o	prevezovanju, steriliteti in poedinih fazah nege bolnika in ranjenca, vse pa so morale izvršiti še poseben tečaj o zaščiti bomika in ranjenca, v#e pa so morale izvršili ie possben tečaj o zaščiti proti strupenim plinom, ki je v posebej zgrajeni i« opremljeni plinski sobi ozir. hišici na dvorišču realke v Vegovi ulici.
Kadar je nastala potreba, zlasti i«, kadar so se zbirale velike množice ob kongresih, zletih itd., je pomagal izvežbana četa. Vsak je lahko videl ob takih prilikah belo oblečene žene in može v skromnih zelenih krojih z na kom Rdečega Križa na ovijačah ozir. kapah.
Ko je bil v smislu zakonskih določil ustanovljen odbor za zaščito mesta, ozir. pozneje zaščitni urad, je vsa bolničarska četa, četa navdušenih prostovoljcev in predvsem proetovlojk, ki so brez kakega pritiska podpisale izjavo o sodelovanju v miru in vojni, postala glavni kader sanitene službe za primer, ko bi nastala nevarnost za našo belo Ljubljano.
Vodstva ni bilo treba izmenjati; sanitetno ko-mični oddelek taiiitnega urada je dodeljen mestnemu fisikatu, zdravniki mestnega fizikata pa vodijo s pomočjo požrtvovalnega po bolničarskem odredu izvoljenega načelstva bolničarsko Četo sami.
Kvalifikacija nažih bolničarjev in bolničark je mnogo večja kakor to predvideva odredba kr. banske uprave, ki predvideva za pomožno sanitetno osebjo le 12 ur informativnih predavanj.
^a!p1Ual ,Rd0Ci Kri* Mdnji natečaj za Sf 1V kate.reSa Je mogoče vzeti naj-i«i ^ u j “	’ 80 Je na enkrat prijavilo v
teku treh dni 460 Ljubljančank. Odbor Je bil prisiljen, da za enkrat priredi vsaj dva tečaja in sprejetih je bilo 120 slušateljlc. Ker so mestn"
^aloVv	zapr’eri’	predal
H.-.Ji b0,"lžar*k«m tečaju akademičark na ljubljanski univerzi ln zaradi premalega ter nezadostnega odziva ostalih zdravnikov, ki so bili na-
prošni za pomoč mestnim zdravnikom, več fpfainv za enkrat ni bilo mogoče prirediti. Pred božičem
četa Vn k iV b°,n!čarsk0 skupino nova mlada cela loO absolventk iz sedanjih tečajev.
nato prenešena ▼ cerkev, kjer Je duhovščina opravila cerkveno obrede. Pogrebni psalm so odpeli ljubljanski bogoslovci, okrog krste pa so se vstopili vsi kanoniki ljubljanskega kapitlja, lanborski stolni kapitelj sta zastopala dr. /a-gar m msgr. Umek, novomeški kolegijalni kapitelj pa kanonik g. šešek.
Po končanih cerkvenih obredih se je uredil in začel premikati žalni sprevod, 'lukoj m kri-zem je stopala dolga vrsta ljubljanskih bogoslovcev, katerim so sledili avtomobili s kano-mki m voz s prevzv. gosp. knezoškofom. Za mrtvaškim vo/.om so se najprej zvrstili pokojnikovi sorodniki, nato pa dolga, nepregledna yrst® .pogrebcev, v kateri je prevladovala duhovščina. Iz vseh krajev Slovenije so prihiteli pokojnikovi duhovni sobratje, ki so rajnega kanonika fiiško spoštovali in cenili. Med osla Jim občinstvom so bili zastopniki mesta, banovine n drugih uradov, dalje upravni svet £
srrasf teSnr-c.
pokoiniknvf n -1' t ?"k°Jnik sodeloval, številni stormnl mn kI .?■ 1 * znanci čestilci. Za-Lnmrp«, •• J1 1 vs' ljubljanski redovi in VofL-	številne	verske organizacije.—
Uka vecma pogrebcev je spremila pokojnika p ay do groba, kjer je Je v mraku opravil j i' "el pogrebnega obreda gosp. knezoškof ar. Rozman.
»S kakšnimi potrdili? Meni nista vidva dala nobenih!«
I	Frazier se ni mogel premagovati in dejal ostro;
»Nikar se ne norčuj, saj nismo otroci. Kaj boš s potrdili, ki si jih vzel iz blagajne?«
Rocky je govoril nedolžno:
»Ah tiste reči! I obdržal jih bom za poroStvo, da vaju ne bi prijela skušnjava, da bi začela kaj proti meril,..«
Ona sta se spogledala. Videla sta, da Rockyja ne bo moči zavesti z govorjenjem. Zato sta spremenila načrt in Keefer je rekel:
»Pravi Pa kaj misliš sicer? Ali se ne bi mogli lepo poravnati?«
Rocky se je kazal veselega-
s”"'	»»i
,U. vpTa5al* oba bkratu.
časS: " P016*'111 6to1- ‘edel in P-
»Predlagan, vama tole: od teh poslov
»j t.—oo ten poslov v.v« ,	bosta dala polovico. Polo-
** delita vidva. In pa zavezati sc morata, da ne bosta nikdar in nikjer ni-cesar pletla proti meni,«
»In potem?« je vprašal Frazier. Rocky je mirno nadaljeval:
»Potem zahtevam še, a* bom jaz imel nadzorstvo nad knjigama in nad računi. Ker smo prijatelji, se mi to zdi potrebno. Ni dobro, če imajo vse te reči v rokah odvetniki, čeprav eo poiteni ... kakor Frazier...«
Frazier Je požrl zbadanje, Ms c Kee-fer p« j« naredil sladak obraz in delali
Od tu in tam
V	borbi proti sporazumu so postali srbski demokrati bolj umerjeni. Ko je eden izmed demokratskih voditeljev dr. Boža Markovič pred kratkim govoril na shodu v Belgradu, je rekel, da je demokratska stranka vrgla med Srbe geslo »Srbi skupaj« ne zato, da bi šli Srbi v borbo proti Hrvatom, temveč zato, da bi se Srbi združili in da bi potem spet vsi složni vrnili srbskemu narodu ugled, kakor ga je imel pred dvajsetimi leti. Srbija je imela velik ugled, kajti demokratski režimi po nastopu kralja Petra Karadjodjeviča 1. 1903, so vrnili narodu srbskemu spet ugled in ta ugled je ostal nedotaknjen do konca vojne. Po trditvah dr. Markoviča si Hrvatje urejujejo svoj dom, medtem ko se Srbi prepirajo med seboj.
Vsi srbski politiki, ki so kdaj bili v radikalni
stranki in so v njej igrali količkaj vidnejšo vlogo, so si nadeli nalogo, da kličejo raztresene ude te stranke skupaj. Med takimi veljaki je tudi znani Voja Janjič, ki se sedaj trudi, da bi s svojim združevalnim delom uspel in si tako pridobil med radikalnimi veljaki ugled, kakor ga je pred dolgimi leti imel. Iz tega cilja je bil sklical v Rumi konferenco radikalov, na kateri naj bi vse struje našle osnovo za enoten nastop in bi si izvolile nov odbor. Glede sloge so si bili zborovalci edini, pač pa so se prepirali dolgo glede odbora. Vsaka skupina je pač skušala »praviti v odbor čim več svojih ljudi. Končno se je oglasil nekdo s predlogom, da se izvoli za predsednika človek, ki ni bil zapleten v nobene spore. Ta predlog je bil z večino sprejet.
Redikalske prvake je sklical na konferenco ▼
Belgrad pravosodni minister dr. Lazar Markovič. Poslal je vsem posebno pismo, v katerem pravi, da bi rad izvedel za njihovo mnenje o sebi in o svojem političnem delu zaradi tega, ker mu nekateri člani ožjega glavnega odbora radikalne stranke odrekajo pravico, da bi se še prišteval med radikale. Dr. Markovič bi rad izvedel od njih, kaj mislijo dejansko o sporazumu in kako si zamišljajo obnovitev stare radikalne stranke. Dr. Markovič omenja v svojem pismu, da ga podpira pri tem večina članov širšega glavnega odbora stranke in tudi del ožjega glavnega odbora. Sestanek bo 17. decembra v Belgradu. Dr. Markovič želi na ta način priti do najbolj jasnih izjav radikalnih veljakov, da bi mogel potem trdneje voditi borbo proti nekaterim užaljenim radikalnim prvakom, ki so ga izključili iz radikalne stranke. Dr. Markovič pa je temu odloku ugovarjal, češ, da je za tako odločitev merodajen le širši glavni odbor.
Pametne predloge za preosnovo izvoja naše živine je sprožilo zborovanje zastopnikov »Gospodarske Sloge« v Zagrebu. Zborovanja »ta se udeležila tudi dr. Maček in trgovinski minister dr. Andres, ki sta tudi govorila. Glavno besedo pa je imel hrvaški gospodarski strokovnjak dr. Bičanič, ki se je podrobno bavil z načinom izvoza živine iz naše države. Dokazoval je, da so dosedanji načini favoriziranja zasebnih izvoznikov rodili težke posledice za kmeta. Trgovec, ki je imel dovoljenje za izvoz živine, je imel prvo skrb, da je zniževal ceno živine na domačem tržišču, da je potem lahko več zaslužil v tujini. Tako je bil doma kmet oškodovan, med tem ko »o si maloštevilni zasebniki delili milijone. Minister dr. Andres je govoril o tem, da pripravlja vlada temeljito preosnovo tudi na tem poprišču in ne bo dolgo, ko no možna ustanovitev posebne vrste zadružne organizacije, ki bo izvažala v tujino. Živino bo kmet prodajal neposredno in bo s tem mnogo ~Vdt5 dobil za živino. Končno so bili tudi vsi delegati za to, da se prepove izvož živinske hrane, ker je bo sicer zmanjkalo za domačo živino. Nanovo se morajo razdeliti tudi kontingenti za izvoz živine,
Hrvaška delavska zveza je imela včeraj v Zagrebu svoj občni zbor, ki si je izvolil za predsednika dosedanjega predsednka Alojzija Pečnika. Zborovalci so izglasovali večje število spomenic, in v eni izmed njih soglašajo s tem, da je treba marksizmu napovedati oetro borbo. Zanimivo je, da je banska oblast v Zagrebu za isti dan prepovedala troje zborovanj drugih organizacij, pied njimi socialistični delavski zvezi -	------ v <	---i -v. So-
cialisti so zaradi tega priredili demonstracije, za katere pa pravi službeno »poročilo banske oblasti, da so bile malenkostne in da jih je policija takoj v kali zadušila.
Načrt volilnega zakona, kakor je bil v nekaterih časopisih objavljen, v krogih opozicije ni naletel na navdušen odmev. S pristojnega mesta pa so izjavili, da je bil v časopisih objavljeni načrt volilnega zakona 1» eden izmed pripravljenih načrtov, nikakor C*,! oe,Jton'-n* načrt,	ki bi	ga bila	vlada že	odo-
brila. V Belgradu mislijo, da bo končni načrt volilnega zakona sprejet na današnji vladni seji.
171 milijonov dinarjev so dale lani čistega dobička naše pošte. In to kljub temu, da je bila vsa leta poštna 6lužba zelo zanemarjena in bilo je v naprave poštnega, brzojavnega in telefonskega značaja vloženega zelo	malo	kapitala. Poštno	mini-
strstvo je imelo lani 3983 pošt, 2156 telegrafov, 1540 telefonov in 4 radijske postaje, Brzojavov je bilo oddanih lani 3,573,789, telefonskih pogovorov pa je bilo 277,131,256, V tem slednjem številu niso všteti rajevnj telefonski pogovori. Na vseh poštnih ustanovah je bilo lani zaposlenih 15.420 uslužbencev.
Cigane so strahovito mučili kmetje iz vasi Bre-
V	Vasi >'* bil° v «dnjem času
rt	Kmetje »o bili trdno prepri-
čam, da so kradi cigani, ki ,0 imeli v bližini vasi
sv?le i0}°rxe‘ ,.?r? . 1 potem več ciganov prijeli, toda sodišče )ih ie 'zPuat!lo, ker se ni dala dokazati njihova krivda. Ko so pred nekaj dnevi kroetle srečali skupino ciganov	in cigank, so	jih ustavili in
začeli pretepati. Zakurili so tudi več ognjev, nato pa prisili cigane, da so morali plesati po žerjavici. Več ciganov si je opeklo	podplate,	nekateri	med
njimi pa so celo padli na žerjavico in se opekli še po drugih delih telesa. Ko so vsi cigani popadali na tla zmučeni od bolečin, so kmetje odšli. Šest hudo opečenih ciganov so oblasti dale prepeljati v bolnišnico, nekaj kmetov pa se bo moralo zagovarjati pred sodiščem za svoj zločin.
7j znan in velebogafnSeni knezom Thurn Taxi-soin se je pogodila naša država. Ta knez je imel ogromno zemlje in gozdov ob železniški progi Zagreb—Sušak. Vsega je bila okrog 10.000 ha plodne zemlje in 30.000 ha krasnih gozdov. Plod-na zemlja in del gozdov »o prišli pri nas pod agrarno reformo in pod sekvester. Knez se ie loža ril i	našo državo	pri naših in tujih sodiščih,
nazadnje	pa	je prišlo	do sporazuma, da bo naša
država plačala v celem 35 milij. din in bo dobila vso plodno zemljo, od gozdov pa 13.000 ha. Pet milijonov dinarjev bo rhurn-Taxis dobil takoi ostalih 30 milij. din pa v osemletnih zaporednih obrokih. S tem v zvezi je izdala vlada posebno uredbo, s katero se ta spor odstavlja z dnevnega reda. Država je naredila s tem dokaj dobro kupčijo, kajti iz Thurn-Taxisovih gozdov je bilo v zadnjih letih izsekanih za 40 milij. din samo železniških pragov poleg drugega lesa.
Za 20 milijonov 60 hiš in vil na prodaj
Deželani silijo v Ljubljano, meščani na deželo
Ljubljana, 12. decembra
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Zemljiškoproraetna komisija okrajnega sodišča je od začetka septembra, ko je izbruhnila vojna, pa do konca novembra zaznamovala 477 prenosov lastninske pravice, v novembru samem ie bilo prijavljenih komisiji 158 kupnih pogodb.
V	normalnih časih, zlasti pred vojno, ni bilo toliko pogodb zaznamovanih niti celo leto. V mestu so bile pred vojno prodane le stavbne parcele in redkokdaj kaka hiša ali vila. Spekulacije z zemljišči so bile osredotočene pred vojno na nakup velikih zemljiških kompleksov, večjih posestev, veleposestev in graščin. Špeku-lantje so nato kmetom-interesentom prodajali zemljiške parcele in so navadno velika posestva tako razprodali s prav znatnim in čednim dobičkom. V zemljiški knjigi so bili izvršeni pretekli mesec razni prenosi lastninske pravice.
Najzanimivejša je transakcija, ki jo je izvedla mestna občina ljubljanska. Mestna občina in jšchillingov beneficiat (nadarbina šempe-trske župnije) sta sklenila medsebojen dogovor glede odstopa nekaterih parcel za razširjenje Fiignerjeve ulice v spodnjem delu in za napravo parka ob Ljubljanici odnosno pristanišča in jezu. Schillingov beneficiat je odstopil občini večje dele parcel k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 4229 kv. metrov za kupnino 400 tisoč dinarjev za razširjeuje Fiignerjeve ulice, dalje za park in primeren dostop k pristanišču in jezu ob Ljubljanici svet ob bivši šempetrski vojašnici v izmeri 2025 kv. m za 495000 din. Glede plačila kupnine je bil določen primeren način odplačevanja. Občina je dalje odstopila župnišču sedaj zagrajeno Župnijsko ulico, ki je vodila ob nekdanji vojašnici na Sv. Petra cesto v izmeri 256 k v. m za 50.000 din, beneficiat je občini odstopil del parcele št. 25 k. o. Peter-sko predmestje v izmeri 248 kv. m za 50.000 din.
Zanimivo je, da so zadnji čas na realitetnem trgu velikanske prodajne ponudbe raznih vil, hiš, parcel in zemljišč. Veliko je zanimanje za
športne vesli
Gradjanski in BSK bosta igrala šc dve tekmi. Nedeljska odločilna tekma med BSK-om in Cradjanskim v Belgradu je ostala, kakor znano, neodločena. Ker pa je predsednik vlade g. Dragiča Cvetkovič poklonil za zmagovalca izredno lep in dragocen pokal, sta se oba kluba po dveh neodločenih rezultatih dogovorila še za nadaljnji dve teknu. Po vesteh iz Belgrada bosta Gra-d janski in BSK še obe nadaljnji tekmi odigrala v mesecu decembru in sicer že 17. in 26. decembra. Tako bosta BSK in Gradjanski odigrala v enem mesecu kar 4 tekme. Zdi se pa, da obisk pri teh tekmah še zdaleč n.e bo več tako dober kot je bil pri prvih dveh. Gradjanski se je namreč v obeh srečanjih pokazal za slabšega nasprotnika kot BSK.
Drago Mitič je odpotoval v Indijo. Naš znani teniskMgralec Drago Mitič je včeraj odpotoval iz Zagreba v Genovo, kjer se bo jutri vkrcal na parnik »Victoria«. S parnikom »Victo-rio« potu je mimo Napolija. Port-Saida in Adene v Bombay, kamor bo prišel 23. decembra. V Indiji ostane Mitič skupaj z našimi drugimi teniškimi igralci do pomladi. Mitič bo skupaj s Punčecom in Kukuljevičem igral najprej pri teniškem turnirju v Kalkuti.
Concordia v Grazu. Zagrebško nogometno moštvo Concordie je v soboto in nedeljo gostovalo v Grazu. Prvi dun je Concordia igrala z graškim Sportkluboin in je igro izgubila z
(J:2) Kljub porazu pa so graški časopisi hvn-I1I1 lejm igro gostov, ki so jim manjkali le ostrejši strelci v napudu.
Naslednji dan je Concordia Igrala proti Ostmnrki — prvaku graškega prvegu razreda. y oncordia jo zma^alH nnd Osfmarko z dvo.šte-vilčnim rezultatom 11:1. Povračilna lekma v Za-3 l" nLefI Sportklubora in Concordio pa odpa-P°rtklub ne more poslati v Zagreb svojih najboljših igralcev.
Slovenska nogometna zveza se organizira.
V	nedeljo so bili v Ljubljani. Celju in Mariboru trije ustanovni občni zbori nogometnih podzvez v Sloveniji, ki bodo tvorili Slovensko nogometno zvezo. Vsi trije občni zbori niso bili obiskani tako, kot bi bilo pričakovati od naših nogometnih klubov, ki se sedaj organizirajo povsem nanovo.
Pri ustanovnem občnem zboru v Ljubljani so manjkali zastopniki gorenjskih nogometnih klubov. Občni zbor je vodil zastopnik SNZ dr. Mirko Kuhelj. V eni uri je bil po kratki debati sestavljen nov odbor, v katerega so bili so-glasno izvoljeni: za predsednika Aleksander Friedrich (Reka), za podpredsednika Mirko Tozon (Ljubljana), za tajnika Fran Zorko (Mars), za blagajnika Stane Vojska (Jadran), z.u pod/veznega kapetana Jože Škrajnar (Hermes), ter za odbornike Ciril Trtnik (Moste). Ciril Fain (Svo-
?rnst * etrin (Mladika) in Jože Klepec (Slavija).	r
Ustanovni občni zbor v Mariboru pod vodstvom predsednika SNZ dr. Kostla je potekal v znamenju zahtev mariborskih klubov, da je tre--?.mu športu na meji s strani nove SNZ pokloniti večjo pozornost, ker pomenijo nogometni klubi na naši severni meji tudi važen narodno-pohtični ičnitelf. Predsednik SNZ dr. Kosti je v imenu Zveze obljubil Mariborski pod-
?VČnU.Pnrp?i P?1*),05- °db°r se e konstituiral takole predsednik mag. Maver (ISSK Maribor), podpredsednik e, Jošti (SK železničar), tajnik Mozetič (SK žel ), TT. tajnik Miheljak (ISSK Maribor), blagajn,k Amon (Rapid), podzvezin kapetan Glavi* «K MX odbornika Dasko (.SK Slavijo) in Grbac (ISSK Maribor)
Iz Slovenskih goric
delavci trumoma prihajajo. V zad-skuoinl n II 86 pričele vračali v domovino večje fo v«seletf /eZTkih.de!avcev U Nemčije. Mno-
v e č inl^ mladi m ? z.?° n j* J« »P«** med torni po vec 1 mladimi ljudmi, da *o se zopet »rečno vr.
1	V,-nVO,° a*5° domovino. Mnogi pripovedujejo o slabih razmerah, ki *0 zavladale po naitopu vojne in si nikakor ne žele v takšnih okoliščinah nazaj.
Cene se dvigajo — dohodki padajo. Draginja
po raznih krajih Slovenskih goric stalno narašča. Radi tega so hudo prizadete zlasti bajtarske in viničarske družine, ki »o zdaj brez denarnih dohodkov, ker m dobiti nikjer zaposlitve in zaslužka. Pridelki, ki 60 leto6 dragi, pa mnogim samim primanjkujejo, da jih morajo po visoki ceni kupovati. Stiska je radi tega dan za dnem večje,
razne nepremičnine v mestu, bližnji okolici in na deželi. Značilen je pojav, da deželam silijo v mesto, ljubljanski meščani pa na deželo. Razni trgovci, podjetniki, državni uradniki, učitelji in učiteljice, zasebni nameščenci in drugi poklici, bivajoči na deželi, nakupujejo hiše in parcele v Ljubljani, nasprotno pa Ljubljančani polagajo interes za razna posestva in hiše na deželi. Podeželski trgovci in drugi petičniki skušajo v prvi vrsti svoje kapitalije investirati v razne ljubljanske vile in stanovanjske hiše, ki donašajo splošno od 8—10 odstotkov. Drugi, na deželi bivajoči poklici pa se zanimajo za manjše vile in stavbne parcele, ker so odločeni, da prežive svoja stara leto ob pokojnini v mestu in da lahko izšolajo ob manjših stroških svoje otroke.
V	Ljubljani obstoja več oblastno koncesio-niranih realitetnih pisaren, ki posredujejo pri prodajah in nakupih nepremičnin. Naravno, da je vsaka pisarna glede svojih poslovnih zadev strogo rezervirana in da težko poda kake poslovne zanimivosti, ki bi tudi zanimale javnost. Na. trgu z nepremičninami je tu in tam prav živahen vrvež ter je treba imeti tudi dobro porcijo premetenosti in strokovnjaške izvežba-nosti, da posli uspevajo. Kakšni so zaslužki teh pisaren. pač javnost toliko ne zanima, za to se pozanima v prvi vrsti davčna oblast.
Vsaka pisarna pa vodi točen seznam o vseh prodajnih ponudbah. 7,a december je izšel v Ljubljani osrednji reklamni vestnik za nepremičninski promet »Posest«. Ta priporoča v nakup najrazličnejše nepremičnine, tako v Ljubljani, bližnji okolici in na deželi. V Ljubljani in okolici je naprodaj 47 vil in stanovanjskih hiš za 15,226.000 din in 12 trgovskih in obrtnih objektov za 4,634.000 din. Naprodaj je mnogo stavbnih in zemljiških parcel od 15—500 din za kvadratni meter.
2e ta mesec je bilo prometni komisiji prijavljenih 15 novih kupnih pogodb. Taka je približno slika z nepremičninskega trga!
Ali sc je Hace preselil v Cerkniško dolino
Po končanem poljskem delu iu zaradi reduciranja delavstva po mnogih tovarnah iu zaradi splošne brezposelnosti se je v naše kraje pripo-dilo vse polno različnežev, takih, ki so sem prišli z dobrini in poštenim namenom, da si kaj prislužijo, nekaj pa je tudi takih, ki hočejo tudi tukaj živeti, kakor so pač navajeni, na lahek način, z beračenjem ali celo s krajo.
Zadnje čase prihajajo na cerkniško orožniško postajo kar skoraj dnevno prijave zaradi tatvin. Naj jih nekaj navedemo: pretekle dni je neki trgovki v Begunjah izginilo nekaj stotakov. Nekaj dni za tem so ponoči okradli gostilničarko Vivoda v Cerknici. To pot se je tat poslužil diamanta. Na steklenih vratih je izrezal kos šipe in nato odklenil vrata s ključem, ki je bil na notranji strani. Ker denarja ni dobil, se je zadovoljil s pošteno večerjo, tudi pokadil je malo, tako da ima gostilničarka do 200 dinarjev škode.
Isti dan je bila pri neki hiši ukradena moška obleka. Gospodinja jo je namreč nesla na plot, da bi jo osnažila, ko pa je odšla v sobo in so čez kratek čas vrnila, obleke na plotu ni bilo več.
Pri Drenikovih so imeli žehto. Ker pa je bilo vreme lepo in noč jasna, so perilo pustili kar na vrtu, ki je med hišapii. Kako pa so se zjutraj iznenadili, ko je manjkalo nekaj perila, pred vsem moškega.
Zalarjevi so imeli spravljen fižol v dveh vrečah nad hlevom. Vreči sta bili pokriti s senom. Ko pa so hoteli v petek kuhati fižol, ni bilo ne vreč ne fižola. V vrečah je bilo do 115 kg fižola in je škode 800 din. Nesreča je tem večja, ker je družina številna in je bil to fižol še za seme.
Pa še druge vrste tatvine se dogajajo. Nekemu gospodarju je iz Javornikov nekdo odpeljal lep kup drv, samo ne ve se še, ali se bo z njimi grel pravi ali pa nepravi gospodar.
Ljudi se je polastil strah, kaj če se je res v cerkniško dolino preselil znani notranjski rokovnjač Hace. Mogoče pa vse te tatvine izvršuje kakšen »cerkniški Haoe«, ki mu morajo biti tukajšnje razmere precej dobro znane. Želimo le, da bi čim prej padel v roke pravice, ki naj bi mu podelila zasluženo kazen. Saj smo prišli že tako daleč, da se ljudje niti ne upajo pustiti hiš samih, čeprav so zaklenjene.
Lepo predavanje e tisku
Trbovlje, 11, dec. 1939.
V nedeljo dopoldne je bilo v Društvenem domu pod okriljem krajevne organizacije JRŽ zelo poučno predavanje o tisku. Be6edo eo spremljale tudi ekioptične slike. Poučna snov je zapustila pri občinstvu najgloblji dojem in je gotovo, da se bo Pri nas zanimanje za naš katoliški lisk zelo dvignilo. Za vbodoče si le želimo, da bi tak* in podobna predavanja prihajal* še večkrat na vrsto, bila Pa naj bi objavljena vsajen dan poprej, tako da bodo tudi oddaljenejši obiskovalci še oh pravem času obveščeni.
Krajevna organizacija Združenih zasebnih nameščencev je imela popoldne prav tam dobro uspeli 6estanek, na katerem sta poročala delegata iz Ljubljane preda. g. Češnovar in podprede. g. inž. Košir o vseh aktualnih vprašanjih nameščen-•tva. Poznejša živahna debata je zgovorno pričala o zanimanju in vzorni zavednosti navzočih.
V razširjenih predelih glavne ceste še vedno samevajo betonski stebri, nosilci električnega voda m čakajo n* premeščenje; ker vsa opozorila nič ne zaležejo, bo treba najbrž kakšne nesreče, potem bo ta zadeva šel* urejena.
Po naši dolini je mešetaril neki iid za surove kože ter ponujal dokaj višje cene kot so pri nas običajne j ali ni našemu odboru za pobijanje dra-ginje p tem nič prišlo na ušesa?
t . I"'* ,SoU?,U , bo<l0 sodelovali na koncertu ekladb Zorka Pretovca, ki g* bo priredilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, v petek, dne 15. t, ct. Dva sta splošno znana in izredno priljubljena, to »t* operm pevec Friderik Lupša in znani solist slovenskega vokalnega kvinteta Tone Petrovčič. Nova na koooertnem odru je gdč. Draga Štajnerjev*. Vse tri 6oliate bo spremljal na klavirju g. Drago Simoniti. Poleg teh eolistov bo nastopil tudi društveni moški, ženski in mešani zbor Pod vodstvom zborovodje Doreta Matula. Konoert
o	v veliki Filharmonični dvorani v petek ob 20 Vstopnice so na razpolago v Knjigami Glaebene Matice. Prav tam se dobi tudi programna knjižica
*	tekstom skladb, ki so na sporedu.
OREHOVA JEDRCA.
sortiran cvetlični med in medico dobite 11.1^» v ME D A. tl M L, Ljubija la, 2iliov,xa ulica 0
Krai	Barouieter-sko stanje	Tempe- ratura » C'		a8* C3 a > > * ^ .5 os X >	OL C c c •— h	Veter (uner, iakoKt’	Pada- vine	
		43 «1	cc s ** £ °s				B S	vrsta
Ljubljana	765-3	2-2	0-2	85	10	NE,	1.9	8DOg
Mariboi	7t)6'f	0-7	-1*0	70	10	i	—	_
Zagreb	765-S	20	l-o	90	10	NE,		—
Belgrad	758 1	4-0	1-0	80	8	SSW,	10	dež
Sarajevo	766-2	(Hi	-2-0	90	10	SSE,		
Vie	751-1	80	4-0	80	10	NE,		—
Spili	762-4	10-0	5-0	60	8	ENE,		—M
Kumboi	7622	ll-o	8-0	90	10	NNE,	10-0	dež
Rab	7619	7-0	5-0	70	10	NNE,		wmm
flufirovrih	761-b	110	5-0	80	3	NE,	—	—
spre-
menljivo vreme. Toplota zraka »e bo nekoliko zvišata.	b
Koledar
Dan**, torek, 13. decembra. Aleksander orada, 13. decembra: Luciji.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne, dr, Kmet. Tyr|».
va cesta 43; mr. Tmkocxy, Mestni trg 4; mr. Ustar Selenburgova ul. 7
Knjige Mohorjeve družbe so prišle. Vsi naročniki, ki so jih naročili pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7, jih dobe v pisarni Prosvetne zveze veak dan od 8 do 12 in od 2 do 6. Prosimo, da istočasno naroče knjige za prihodnje leto. Poštnina kniitf znaša 3 din.	^	*
Da podpre zimsko podporno akcijo, predvsem
za kritje svojega prenočevališča v Rožni dolini, bo priredilo pevsko društvo Tabor prihodnji po-nedeljek v mali Filharmonični dvorani svoj koncert, ki ga bo vodil zborovodja Guček Janko. Društvo Tab or je izredno delavno ter zasluži vso podporo naše javnosti. Zato vabimo na ponedeljkov koncert.	(,
Rektorat univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani razglaša, da trajajo božične počitnice od vštetega 18. decembra 1939 do 9 januarja 1940. Predavanja se prično 10. januarja 1940.
Združenje davčnih uradnikov sekcija Ljubljana je zborovalo v četrtek, dne 7. t. m. o 6 zvečer v prostorih davčne uprave Ljubljana-okolica. Zborovanje je bilo sklicano radi naraščajoče draginje in s tem v zvezi potrebnim povišanjem prejemkov, Zborovanje je otvoril predsednik združenja Anton Vardjan. Po referatu, ki ga je podal o nevzdržnem materialnem položaju državnih uslužbencev je bila soglasno sprejeta spomenica, ki zahteva takojšnjo zvišanje prejemkov in uvedbo najenergičnejših ukrepov proti onim, ki neupravičeno navijajo cene življenjskim potreščinam.
Zaprta cesta. Banovinska cesta I. reda, št. 14, Dravograd-Slovenj Gradec — Velenje — Šoštanj
t™ oVaLTj ,Vl Peter v Savini- dolini odsek od km 27.000 do km 28 000 skozi Hudo luknjo, ki se nahaja med Gornjim Doličem in Velenjem bo tri oni, t. j. v »oboto, nedeljo in ponedeljek, 9„ 10. in
11. decembra radi razstreljevanja skalovja za pro-
DmmT j «1{“°' P V ce8ta *aprU' i® n,oten ko^VHanja	n)	Gradcem in Velenjem le pre-
,„.,50I.ei?i®8 lolskega poslopja na Ledini, Prva t » l.8 j S°Ia na Ledini bo praznovala v če-trtek 14. decembra 50 letnico, odkar »e je pr*, selila v svoje novo šolsko poslopje. Kot nasled-i,08	lenl«!avške šole in znamenitega
»haubohto« se je pred 50 leti preselila iz osrčja edanjega ljubljanskega šolstva na sedanjem Vod-nikovem trgu v današnje prostore, okoli katerih rea i8 pTava I«dina. Premnogo današnjih meščanov, obrtnikov, trgovcev ter Intelektualcev, ki stoj* danes na odličnih in celo na najvišjih me-
S.&J* W ° h'ačice k,°Peh ledinske šole. Šolska mladina in učiteljstvo na Ledini vabi vse one, ki »e spominjajo srečnih šolskih let, dalje vse
da*"!! m I8***.. Ž7e£e MfRNt učiteljstvo, šiLin »	1?	°1 PT0*lave udeleže. Ob 8 bo v
sentpetenskl cerkvi služba božja za vse umrle
šeu?C*ei U.čife!i,\ob 20 Pa bo v slavnostno okra-seni telovadnici slavnostna akademija z izbranim sporedom. Dobrodošli)
Ljubljansko gledališče
Drama — Začetek ob 20:
12. decembra, toreki Zaprto.
13. decembra, sreda: Antigona. Red B.
14. decembra, četrtek: Številka 72, Izven, Ljudska predstava, Globoko znižane cene od 16 din navzdol.	“,n
15. decembra, petek ob 15. uri: Striček Vania ni laška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
16. decembra, sobota: Tri komedije. Izven ne cene od 20 din navzdol.
17. decembra, nedelja ob 15. uri: George Dadnin hven Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob
Opera — Začetek ob 2fli
12. decembra, torek: Zaprto.
13. decembra, sreda: Sabeka kraljica. Red Sreda Goituje J061 p Goetig,
14. decembra, četrtek: Gorenjski slavček. Red če-trtek.
1S- 4eo«nl»*, P*‘«k: Nižava. Premiera. Premierski
16. decembra, sobota: Gorenjski slavček. Izven Slavnostna predstava v proslavo 20letnice ljubljanske Univerz« kralja Aleksandra I
17. decembra, nede ja ob 15. uri: Sveti Anton,'vseh
^n« Kiair°n u ^Vena~,	znižane
Izven	navzdol. — Ob 20. uri: Nižava
SofokMeva tragedij* »Antigona« spada po »voj, občečtovešk, v vseh časih enako tehtni to visoki vrednosti v njej zapopadene etike med najpomembnejša to najmočnejša klasična dela. Pono-vih ,0 bodo v sredo z. red B Naslovno vlogo bo igrala Sančeva. Režisen Fran Lipah.
Ljudska predstava. Opozarjamo na četrtkovo VK1!uiu 0»	.“i™	. učinkovit* Langerjeve igre
b? ,vrSila P° irredno znižanih cenah od 16 din nav*dol. V igri, katere dejanje se godi v ženski kaznilnici, j« zaposlen domala ves dramski ansambel, Neslovno vlogo bo igrala Da-
Dijaška predstava. Da se bo imelo dijaštvo prusko seznaniti e pomembnim ruskim pisatellsm iz polpretekle dobe, Čehovim, bodo vprizorili v petek popoldne po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol njegovo igro »Striček Vanja« s Cesarjem v naslovni vlogi. Dejanje slika v okviru rod-binskega konflikta celo vrsto fino to z ljubeznijo orisanih značajev »ruskih duš«. Režiser: J, Vidsnar.
A. G. Barrili	32
DVE BEATRICI
Spovednikovo pismo je ganilo kraljico.
»Ostanite v taborišču,« je rekla slu. »Jutri vam dam odgovor Za rabidskega opata.«
Res mu je naslednjega dne izročila pismo in mu še posebej naročila, naj opat pridrži Kolumba v samostanu, sam pa naij pride čim prej k njej. Pisala je opatu: »Iskreno vas želimo videti in se pogovoriti	z vami o don CmtovaJovem načrtu.	Vemo, da nam	je
zelo vdan	in zato ga smatramo kot prijatelja	in	iz srca želimo,	da
bi kljub vsemu mogli kaj storiti zanj in za uresničenje njegovih načrtov, katere nam tudi vi tako toplo priporočate.«
Nekega lepega jesenskega dne je kraljičino pismo dospelo v rabidski samostan V 6rcih vseh je zbudilo novo upanje; veliko veselje je zavladalo v samostanu in med opatovimi prijatelji.
Dobri	opat ni izgubljal časa. Nemudoma	je	najel mezga in	šo
tisto noč	odpotoval h kraljici. Ni se ustrašil	nobene nevarnosti	in
nobenih naporom. Počival je le toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno. Tri dni pozneje je že dospel na bojišče.
Kraljica Izabela je svojega spovednika sprejela z velikim veseljem. Poročal ji je bolj obširno, Kar ji je že v pismu omenil. Kraljica je že poprej popolnoma soglašala s Kolumbovimi trditvami; a sodba učenjakov in kraljeva naklonjenost načrtu, čigar izid je bil negotov, sta kraljico privedla do tega, da je ravnala, ako ne mislila, tako kot njen novi spovednik, avilaki škof, ki je mrzil don Cristo-vala, in mu stavljal ovire, kjer koli je mogel. Minogo so k njeni odločitvi pripomogle tudi skrbi, ki jih ji j« povzročala dolgotrajna vojna.
Tudi kralj Ferdinand je bil navzočen pri avdienci, ko je rabidski opat zelo prepričevalno zagovarjal don Cristovalove načrte. Govoril }e sicer nadvse spoštljivo, a zelo odločno. Človek, ki ničesar ne upa,, a 6e tudi ničesar ne boji, more govoriti odkritosrčno. Kralj Ferdinand pa ni bil vajen poslušati takšnega govorjenja. Kljub temu ali morda prav zato, je opata poslušal zelo pozorno. Polagoma so ga njegove besede popolnoma prevzele; ko pa je opat končal, mu je dejal;
»Močna je vaša vera, oče. Nihče bi ne mogel don Cristovala bolje zagovarjati. Tudi markiza de Moya ne.«
»Zal mi je, da je ne vidim tu,« je dejal opat. »Markiza je zelo zvesta vaša služabnica, čast njenih vladarjev ji je nad vse.«
»Prav pravite, don Juan de Marcena.« je dejala kraljica in je vzdihnila »A kljub temu na6 je zapustila. Ni ravnala prav. Odobravamo nijeno neomajnost v prepričanju in stanovitnost v prijateljstvu, ne odobravamo pa njene trmoglavosti nasproti nam, ki smo jo tako ljubili.«
Don Juan mu na to ni ničesar odgovoril. Zavedal se je, da, čeprav je smel vladarjema govoriti z vso odkritosrčnostjo, te prostosti ni smel zlorabiti.
Kralj Ferdinand do tedaj ni slišal še nikogar, ki bi se s tako vnemo in tako prepričevalnimi dokazi zavzel za don Cristovalovo j stvar. Najbolj prepričevalna se mu je zdela trditev, da so za presojanje dom Cristovalovih načrtov merodajni mornarji in da je eden ! izmed najbolj izkušenih mornarjev iz mesta Palos trdno uverjen, 1 da so ti načrti, ne samo lahko izvedljivi, ampak da je tudi uspeh [ gotov A da bi sc v Salamanci tako zmotili? Ni se mogel takoj * odločiti, kdo ima prav.
Kraljica nikoli ni tako razglabljala o tej zadevi, a vedno je iskreno želela, da bi izpolnila željo mornarja iz Genove. Ko je torej videla, da so opatove besede omehčale soproga, je takoj izrabila priliko in rekla don Juanu:
»Oče, pišite don Cristovalu, naj se takoj vrne k nam. Zdi se nam, da najbrž ne bo imel dovolj denarja za pot. Pojdite k našemu zakladničarju 6 tem-le pismom.«
Hitro je napisala don Quintanillu pismo, v katerem mu je naročila naj izroči opatu večjo vsoto denarja za don Cristovala. Z drugim pismom je ukazala glavnemu dvornemu oskrbniku, naj takoj pošlje v rabidski samostan sla z osedlanim konjem za don Cristovala, ki je znova po®tal »naš dobri prijatelj in veren služabnik«.
Don Juan dc Marcena se ni dolgo obotavljal. Kakor dvajsetleten mladenič je stekel k zaikladničarju, ki je iz srca rad odštel denar za svojega prijatelja. Malo pozneje je že odhitel sel proti rabid-skemu samostanu z denarjem in naročilom, naj 6e don Cristoval nemudoma vrne na dvor
In res je takoj prihitel poln novega upanja. Vso pot je sanjal o svojem načrtu. Zdelo se mu je, da ni več v Španiji, ampak da potuje po bajni Indiji.
A njegove sanje so kmalu zopet izginile. Ko je prišel na bojišč«, ••ni. ",če opazi!, ker je tamkaj vladalo veliko razburjenje. Sli «o prihajali 1z Granade h kraljevi dvojici in od tu zopet v mesto.
Ka) se je zgodilo?
, Španska vojska je obkolila Granado in opustošila bližnje vasi, odkoder so obleganci dobivali živež. Ker je torej v mestu jelo primanjkovati hrane, je kralj Boabdil sklical svoje svetovalce in jih vprašaj kaj naj ukrene. Skoraj V6i so glasovali za predajo mesta, ker pač niso videli nobene rešitve. Ko je ljudstvo izvedelo o tem, se je hote-lo upreti. Pogajanja za predajo, ki 60 6e medtem pričela, so bila prikinjena. A Boabdil je uvidel, da ne more od nikoder pričakovati pomoči: bal 6e je pa tudi upora v mestu, zato je skrivaj poslal sla h kralju Ferdinandu in mu sporočil, da je pripravljen nu predati mesto.	N
4. januarja 1. 1492. so navsezgodaj zbudile meščane trombe kastiljske vojske, ki je skozi široko odprta vrata zmagoslavno vkorakala v mesto.
Kralj Boabdil je prišel s svojim spremstvom Ferdinandu naproti. Ko 6e mu je približal, je hotel v znak spoštovanja 6topiti 6 konja, a kralj Ferdinand mu je to zabranil.
Tedaj mu je Boabdil poljubil roko in rekel:
»Slavni in mogočni vladar, tvoji služabniki mo; izročamo ti mesto in kraljestvo. Alah je tako odločil. Upamo, da bo tvoja velikodušnost in usmiljenost enaka tvoji veličini in tvoji slavi.«
Pristopil je eden izmed spremljevalcev in izročil kralju ključe mestnih vrat.
Brez najmanjšega odpora so španske čete zasedle mesto in kmalu je iz V6eh stolpov vihrala kastiljska zastava.
Tudi don Talavera ni bil pozabljen. Krali ga je imenoval za nadškofa v Granadi.
Don Cristoval se je tudi veselil krščanske zmage Vedel je. da je sedaj konec vojne in da mora zato z večjo gotovostjo upati v uresničenje svojih 6arrj.
Ko je prispel na bojišče, se ga je znova polotila madodušnoRl. ker se nihče ni zmenil zanj. Vladarja je bol) skrbelo zavzetje Granade in se nista niti zmenila za nobeino drugo stvar.
Tudi po zavzetju mesta je don Cristoval moral še precej časa čaikati, da se spomnijo nanj. Koliko novih 6krbi sta imela vladarja z ureditvijo osvojenih pokrajin!
^	# L Z* JatftsIoraDskft tiskarno ? Ljubljani: Jot* Krnmartt - Vzdafatelj: ini. Joti* Sodja. - flrednik: Mirko Javornik - Rokopis* ne rra^amo
*Slo?enski dom« izb a ja ruk dolataik ob 12. Mesetaa naročnina 12 din, sa inozemstvo 25 din Uredoifiuo; Kopitarjeva aiica 6/IIL Telefon 4001 do 4IMI5 Oprava: Kopitarjeva n lira &
Posebni poročevalec flPariškega Veternika" opisuje, kakšni so bili
prvi dnevi strahote na Finskem
Finci so bili do zadnfega trdno prepričani, da jih boljševiki vsaj do spomladi še ne bodo napadli
Čim je izbruhnila vojna med Finsko in Sovjetsko Rusijo, se ije »Pariški Večernik« taikoj odločil poslati tja svojega posebnega poročevalca, da bi tako lahko dobil izvirna poročila s finskih bojišč in bi mu ne bilo treba zanašati 6e samo na uradna poročila, o katerih ima tudi že 6voje slabe skušnje. To dolžnost, ki ni ravno zvezana s preveliko varnostjo in pomeni za časnikarja še prav po6ebno počeščenje, je prevzel Henry Danijou. Odpeljal se je s prvim vlakom v Bruselj, tam pa 6e je usedel na letalo in se z njim namenil v družbi nekaj drugih potnikov preko Stockholma v finsko prestolnico Helsinki. Toda, kakor kaže njegova prva brzojavka, v teh časih z letalom ni mogoče prileteti naravnost v Helsinki, pač pa je v zahodnem finskem pristanišču Abo moral poiskati drugo prevozno sredstvo, če je hotel priti v finsko prestolnico. Ta brzojavka 6e glasi:
Ni mogoče z letalom priti do Helsinkov, ker sovjetska letala vsak dan letajo po finskem nebu. Se se mi je posrečilo pripeljati «e z letalom do pristanišča Abo na zahodni finski obali. Odtod je mogoče priti v mučeniško prestolnico le z vlakom, ki pa tudi neprestano obstaja in sicer vselej, kadar se pojavi kakšno sovjetsko letalo.
Dvo;na noč: naravna in umetna
Vlaki vozijo ponoči in 6amo ponoči. Kdor se namerava pripeljati sem ali oditi odtod, zaman išče drugega prometnega sredstva. Vse avtomobile je namreč zasegla vojska. Nad Helsinki vlada večna tema v tem žalostnem decembru. Poleg severne dolge noči, ki se začenja že ob štirih popoldne in konča zjutraj ob devetih, vlada tu še umetna nož, v katero so se v teh dneh zagrnili napadeni Finci. To je noč, ki si jo Parižan težko predstavlja. Nobene luči, nobenega žarka svetlobe ni, in po ulicah vlada popolna tema. 300.000 Fincev otipava vsak dan po 17 ur sem in tja, kakor da žive tu sami slepci. Vzrok temu je dejstvo, da leži glavno oporišče za ruski napad le 80 km proč od Helsinkov. Z drugimi besedami 6e to pravi, da sovjetske bombe že lahko sipajo požar in smrt, ko s finske strani komaj šele utegnejo dati znamenje za pripravljenost.
Paul Muni, veliki ameriški igralec, ima eno glavnih vlog v pretresljivem zgodovinskem filmu »Jua-ref«. Film, ki teče te dni v Ljubljani, kaie zgodovinski boj med mehikanskim boriteljem Juarezom ter cesarjem Maksimiljanom Habsburškim, ki ga je francoska politika vsilila Mehiki za vladarja, otem ga pa pustila na cedilu. Film je narejen po rasnem romanu »Juarez in Maksimiljan«, katerega bo prinašal novi ilustrirani mesečnik »Obisk«.
Računali sof da bo čez zimo še mir
Na svoji poti sem se toliko zakasnil, da nisem 6am doživel barbarskega napada na finsko prestolnico. Zanesljivi ljudje pa so mi pozneje pripovedovali strašne stvari. Finci so bili prepričani, da jih Sovjeti še ne bodo napadli pred pomladjo, ko sneg ne bo delal tako velikih preglavic Zato 60 bili nad tem sovjetskim napadom 6redi zime še bolj presenečeni.
Tisti večer, ko je Molotov poklical ob 23 finskega ministra in imel z njim četrt ure dolg sestanek, se je V6e tako zdelo, da ni treba pričakovati drugega, kot samo diplomatsko vojno Nekaj ur pozneje, na vse zgodaj zjutraj — to je na Finskem ob 9 — pa je že priletelo nad Helsinki osem ruskih letal.
Nenadno so se začele vsipati bombe
Ljudstvo je radovedno in mirno opazovalo ta sovjetska letala, ker je bilo prepričano, da hočejo Rusi le svojo moč pokazati. Nikomur niti na misel ni prišlo, da bi to utegnilo pomeniti resnični ruski napad. Brez vsakega poprejšnjega opozorila pa so sovjetska letala začela metati bombe na finsko obalo, na obe helsinški letališči in na hiše ob morju. Ubitih je bilo pri tem napadu 40 ljudi, ki »o z začudenjem in radovednostjo strmeli v tuja letala. Ogromne bombe so povzročile strahotno razdejanje. Zdelo 6e je, kakor da se je odprla zemlja pod Helsinki.
Zdaj pač n,i bilo nobenega dvoma več, da gre zares in da je izbruhnila prava voijna, ki jo je začela 180 milijonska Rusija proti 4 milijonom Fincev, enemtj najkultumejših in miroljubnejših narodov v Evropi.
Napad na lastno poslaništvo
Malo pred večerom se je osem sovjetskih letal 6pet vrnilo in vrglo dvajset bomb, od katerih jih je bilo več zažigalnih, ki so med drugim padle tudi v bližino sovjetskega veleposlaništva in so pri piki zgrešile tudi francoskega konzula Dumenila. Več hiš je bilo popolnoma porušenih, še več pa hudo razmajanih. Pod razvalinami je našlo smrt spet 44 ljudi, okoli 70 pa je bilo ranjenih.
Ista 6lika se je ponovila v petek zjutraj in ob
1	popoldne. Letala so priletela od morja in siccr v smeri od Estonije. Dve ruski letalski eskadrili sta bombardirali središče mesta in predmestja. Bombe so vsebovale strupene pline. Rusi, ki so obsodili plutokracijo, so 6e vrgli na narod, ki je svojo svobodo cenil nad vse.
Ponovljen prizor s Poljskega
Letalci niso bili še zadovoljni z bombardiranjem ubogega ljudstva, pač pa so pri svojem poletu tik nad hišami zgrabili še za strojnice in začeli z njihovim ognjem obsipavati ulice, po katerih so bežali ljudje in iskali varnega zavetišča pred bombami. To je bilo nekaj čisto podobnega, kakor se je dogajalo v bojih na Poljskem. Število žrtev je poskočilo na sto in več. Da bi zvabili ljudi na ulico, 6o popoldne metali sovjetski letalci letake, kajti prepričani so bili, da bodo ,na ta način lahko postrelili s strojnicami še druge.
Ženske in otroci bete v zasnežene gozdove
Nisem dobil teh podatkov v uradnih krogih, pač pa pri nevtralnih, pri Francozih, ki žive v Hel-smku. Ko je vlada videla, da preti po takšnem divjanju in barbarstvu razdejanje finske prestolnice, je začela izseljevati ljudi v večjem številu iz mesta, predvsem ženske in otroke v bližnje gozdove, kamor Sovjeti ne bi mogli tako hitro prodreti.
Na srvoji poti iz pristanišča Abo do Helsinkov 6em srečal na tisoče teh nesrečnih beguncev. Kdo bi jih mogel prezreti!
Amerikanci in Angleži so odšli, Rusi in Nemci odidejo danes (poročilo je bilo oddano 3. decembra. — Op ur.) z nemško ladjo, ki je od sobote zasidrana ob tukajšnji obali Finskega zaliva. To je tudi razlaga, zakaj so v soboto sovjetska letala mirovala in »prizanašala.«
Ljudstvo je ohranilo nenavadno mirno kri. Vojaki redne vojske so že odšli na mejo. Sledili so jim prostovoljci, pa tudi ženske, ki jih je v finski vojski 100.000 in ki tudi spadajo med prostovoljke. Ustava iz leta 1919 namreč določa, da imajo na Finskem ženske »enake pravice in dolžnosti pri
Finska prestolnica Helsinki: Glavna pošta in glavni kolodvor (desno).
Kako trdne so holandske obrambne
naprave
Zahodnjih pokrajin nemška vojska ne bi mogla zavzeti za stalno
Pozornost sveta je zadnje Sase obrnjena na mali, a junaški finski narod, ki ga Stalin »osvo-bojuje< in mu pusti, da v toči bomb in granat sam odloča o svoji samostojnosti. Stalin ima res zlato in očetovsko srce. Najprej je »osvobodil« druge baltske narode, sedaj pa hoče še Fince. Če bo šlo tako naprej, bodo kmalu vsi mali narodi »svobodni«. Toda ne bo morda dolgo, ko bo na dnevni red prišla tudi Holandija. Danes ima svet neprekosljive igralce, ki kar naprej skrbijo za »teater«, vstopnino pa sami pobirajo ...
Angleški dopisnik »Timesa« je skušal odgovoriti na vprašanje, ali bo Holandska napadena, in je prišel do takih zaključkov:
Če bi Nemčija imela svoja letalska oporišča pomaknjena bolj na zahod, na holandsko obalo, bi se s tem skrajšala zračna pot v Anglijo, ki bi jo morali v primeru zračnega napada preleteti nemški bombniki, za 100 milj (180 km). Tako bi se skrajšal čas poleta za 25 minut. S tem bi se skrajšala pot za 360 km, na času pa bi Nemci pridobili 50 minut, računajoč pot tja in nazaj. Vse to bi imelo za posledico, da bi Nemci Ancle-že lažje presenetili in prihranili na pogonskem gorivu ter bi bombnike lahko spremljala sov-ska letala.
obrambi domovine«, kot moški. Takšne določbe ne vsebuje ustava nobenega drugega naroda na svetu.
Če bo snežilo, bo dobro . . .
Zdi se, da bo finska vojska lahko vzdržala pritisk sovjetske armade, če bo le snežilo, kajti sovjetske čete bodo morale priti čez prostrana močvirja in jezera, če se bodo hotele približati Helsinku.
Finec globoko ljubi svobodo in bi gotovo zalegel vsak od njih za deset Rusov, če bi bil enako oborožen. Strašna bo vojska v teh krajih, kjer je taiko mraz in kjer gozdovi, ki jih je več kot vasi in mest, dajejo tako varno zavetje finskim vojakom. Končno pa bo tudi Mannerheimovo utrjeno črto zelo težko prodreti.
Sovjeti hočejo prinesti Fincem „srečno življenje"
Poslušal sem moskovski radio. Sporočil je Fincem, da Rusija napada na Viborg in da se bori proti plutokratom, ki ogrožajo miroljubno Sovjetsko zvezo. Slišal sem po istem radiu, da hočejo Sovjeti prinesti Fincem srečno življenje, kakršnega žive ljudje v Leningradu. Toda finski delavci, ki poznajo boljše kot delavci na Francoskem (ali pri na6 — op. ur.) delovne in življenjske pogoje sovjetskih delavcev, bodo že znali to 6tvar preceniti, in lahko vam zagotovim, da se bodo raje borili do zadnjega moža, kakor pa. da bi se dali zasužniti.
Nova vlada, ki jii predseduje Ryti, se je zaradi tega sovjetskega napada pritožila na Zvezo narodov. Ta vlada, ki je nasledila Kajanderovo, predstavlja vse stranke in jo Finci lahko imenujejo vlado »narodne obrambe«. Finska hoče živeti.«
Če Nemčija ne želi drugega, kakor da si prisvoji letalska oporišča, potem ji ni treba, da napade Holandijo in Belgijo obenem. Če bi prizanesla Belgiji, bi to Anglijo in Francijo oviralo, da bi priskočili napadeni Holandski na pomoč. Razen tega če bi Belgija ostala mirna, bi se izročila na milost in nemilost Nemčiji.
Holandska vlada je izdala potrebne varnostne ukrepe: izvedla je mobilizacijo, pripravila potrebno za splošno poplavo, proglasila je obsedno stanje v obmejnih krajih in krajih, ki so v vojaškem oziru važni.
Obrambni sistem Holandske ima več utrjenih črt. Prvo tako črto predstavlja Meuse in Issel 6 številnimi betonskimi utrdbami. Severno od Rena bi bil odpor samo v toliko koristen in uspešen, v kolikor bi sovražnika zadrževal. Na zapadu Meuse so velika močvirja, ki jih je s poplavo možno še poglobiti in razširiti. Za vsem tem sta se dve obrambni vodni črti, ki bi 8 poplavo zavzeli ogromen prostor. Zadnja je tako imenovanji >Nova holandska vodna obrambna črta« in velja za ,1?®f’remaGljivo ter varuje pokrajine, kjer je središče holandske industrije.
2e od meseca aprila sem so bila vsa utrje-valna dela pospešena. Utrdbe in poplave bi bile za nemško vojsko takšna ovira, da ne bi mogla za stalno zavzeti zahodnih pokrajin. Toda velik predel severno od Rena in vzhodno od Issele bi bil prepuščen na miktet in nemilost Nemcem.'Čeprav letalska oporišča tukaj niso Angliji tako Miz u kakor zahod ne jša, vendar kljub vsemu pred-etavljajo izdaten prihranek na prostoru in času.
Program Radio Ljubljana
Torek, IS. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napo-vedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Smuk čez grič. Smučarsko kramljanje (J. Sicherl) - 12 Po dnljnjih deželah (plošče) — 12.30 Poročila, obiave — 13 Nai>ovedi — 13.02 Koncert Radij, orkestra — 14 Poročila - 1« Veseli zvoki Poje dekliški zb~r »Viifed« igra Radij, orkester. dirig. D. M. Sijanec — 16.4u Čudežnost stvarstva (Ir. lerseglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Življenje v starih kolonijah na Ralkanu (Bud) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Iz starih ojieret (plošče) — 20.30 Scrlbe: Kozarec vode, komedija (Claui Narod, gledališča v Ljubljani) — 22 Napo. vedi, poročila — 22.15 V oddih (Radij, orkester).
Sreda, 13. dec.: 1 Jutranji pozdr v — 7.06 Napovedi, poročila — 7.15 Pisarn venček veselih zvokov (plošče) — 12 Veseli češki godci in pevci (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi _ is im it In vir koncert (Silva Krašovec) _ 14 Poročila - ']g Mladin’ ura: a) Slovenski literarni zemljevid (prof. Fr Vodnik) - b) Kaj pravita zn,-most in tehnik*	v
A-dlešič) —18.40 O Štajerskih gradovih (Leo Pettauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 \ae ura- Orennlrn-
Oa?iJa^07gbTr0di'MnWn?,<iftr8tva in so':- 0T^iniz,1(,'iJ (K-narnvnVli £«	- 19.40 Objave _ 19.50 Fotografiranje v
Mlr*V- <prof Fr	-	'*> Koncert zbora
Ola^bene Matice - 30.45 Operni odlomki (ploSče) -901* l>,me*'rn.anov kvartet — 22 Napovedi, poročila — 4-.15 l osmi in napevi iz zvoč. filmov (pJofifie).