Seja relifne komisije
Župan Harold Burton je sklical za sredo 20. aprila cb 3. uri Popoldne izredno sejo mestne relifne komisije, med katero je kot član tudi naš so-urednik Mr. Louis J. Pire. Župan Burton Kam sporoča, da je nastal "izredno težaven položaj" glede relifa in da je čas, da se zberejo vsi člani relifne komisije ter zro faktom v lice. Kot znano je bil relif znižan za 10 odstotkov, ker ni dovolj denarja na razpolago. In celo pri tej znižani re-lifni podpori, pravi župan Burton, bo denarja absolutno zmanjkalo dne 30. aprila. Nobenih državnih doprinosov se ^e pričakuje. Včeraj smo go-v°rili z državnim poslancem -Mr. Joseph Ogrinom, ki nam je Povedal, da ne pričakuje, da bi governer Davey v kratkem sklical izredno zasedanje državne Postavodaje, da kaj naredi glede pomoči brezposelnim. V Clevelandu je 75,000 ljudi odvisnih od relifa. Brez privoljenja državne zbornice mesto Cleveland kot tudi druga večja toesta, kjer je brezposelnost velika, ne bodo mogla več podpirati brezposelnih. Državna po-stavodaja pa ne sme in ne more sklicati izrednega zborovanja, razven ako governer Davey v to Privoli. Tak je položaj in o tem se bo jutri razpravljalo na seji ttiestne relifne komisije, ki se
vrši v dvorani mestne zbornice.
.-0-
General Franco osvaja zadnja španska mesta
Hendaye, Francija, 18. aprila. Poveljniki nacionalistične armade pripovedujejo, da so Včeraj zasedli osem mest v bli-Ami Sredozemskega morja, in ^a so se približali za miljo važnemu pristanišču Tortosa, ki ŠteJe 20,000 prebivalcev. Nadalje pravijo poročila, da so se ^ Protestantovskih cerkvah v Madridu vršile običajne velikonočne slovesnosti, dočim so bile katoliške cerkve najbrž zaprte, ker poročila nikjer ne omenja-•l0 katoliške velikonočne obrede- Protestanti neiWeno vrši j p svoje verske obrede. Nekatere Protestantovske cerkve so ko-ma.i eno miljo od armade gene-rala Franca, kije zapovedal, da na.i bo na velikonočno nedeljo
ftlir.
--0-
Velikonočno vreme
Dasi je vremenski prerok pre-rokoval za veliko noč dež in bur-j0> Pa se je to pot zopet zmotil. Zgodaj zjutraj na velikonočno ^deljo
je v resnici nekaj deželi110. toda preko dneva je sonce jagode j no sijalo na tisočere Jožice, ki so hitele v cerkve in ^ so po cerkvenih obredih para-?!e Po cestah. Računa se, da je ,Uo samo v elevelandskih cer-Vah nad 600,000 navzočih pri grških svečanostih. Zlasti na-e slovenske cerkve so bile pre-aPolnjene naših ljudi. „ Vidite po vstopnice v našem uradu imamo na raz-°'ago vstopnice za koncert, ki ^ Priredi v nedeljo 24. aprila ceTette Perdan-Juttner. Kon-rt se vrši v "Little Theatre" v estnem avditoriju. Sezite po Um°fn.icah za konoert domače tud- vice' Za koncert se zanima ai številna ameriška publika, pokojna Frances Ban j)0 °kojna Frances Ban, katere ]a ,eb se vrši v četrtek je bi-ž članica podružnice št. 32 S. 3ti»»" m ne št- 14 kot včeraj po-
Rev. Coughlin odobrava korak preds. Roosevelta
Detroit, 18. aprila. Rev. Charles Coughlin je imel na velikonočno nedeljo svoj zadnji govor v tem, terminu potom radia. Tekom govora je hvalil predsednika Roosevelta, ki je priporočil kongresu, da se spusti v promet neaktivno zlato v vladnih zakladnicah. Obenem je Rev. Coughlin poživljal vlado, da začne z novimi javnimi deli in plača delavce pri teh delih tako, da bodo lahko spodobno živeli. Glede oprostitve zlata iz vladnih zakladnic je Rev. Coughlin povedal, da predsednik sedaj dela to, kar je on priporočal že zadnjih pet let. Rev. Coughlin je tudi priporočal, da vlada najame pri javnih' delih privatne pogodbenike ne pa vladne kontrak-torje, ker delo, nadzorovano po privatnih ljudeh je vselej bolj uspešno. Za WPA delavce je Rev. Coughlin priporočal, da se jim plača najmanj $80.00 na mesec, namreč, da delajo 40 ur vsak teden in da dobijo 50 centov na uro za svoje, delo.
Bukarest, 18. aprila. Cornelia Zelea Codreanu, bivši vodja fašistovskega gibanja na Romunskem in vodja takozvane "železne garde," je bil prijet na povelje kralja Karla in interniran. Nameraval je vpeljati faši-stovsko vlado na Romunskem.
Več kot 200 pristašev Codre-ana so aretirali zaeno po raznih krajih Romunske. Pri njih so dobili ogromne zaloge orožja in streljiva. Pripravljeno je bilo vse za revolto. Puntarji so tudi razpolagali z ogromnim premoženjem.
Takozvama "železna garda" je bila na Romunskem že lansko leto uradno razpuščena in prepovedana, toda pristaši so se še
mm
i Ai
Dr. Townsend pomiloščen
Washington, 18. aprila. Včeraj se je z zrakoplovom pripeljal v Washington dr. Francis Townsend, da odsedi zaporno kazen, katero je dobil, ker ni hotel odgovarjati na vprašanja kongresnega odseka. Dr. Town-send je oni mož, ki je začel gibanje, da se vpelje v Ameriki pokojnina za vse, ki so stari 60 ali več let in bi dobivali $200.00 na mesec. Obsojen je bil v 30 dni zapora, in bi moral včeraj v ječo, toda pi'edsednik Roosevelt je starega moža nemudoma po-milostil.
--o---
Resen političen položaj na Japonskem
Tokio, 18. aprila. Japonskega cesarja je začela skrbeti silna politična kriza, v kateri se trenotno nahaja japonska vlada. Danes se zberejo japonski ministri k resnemu posvetovanju in bodo najbrž odločili, ali se odpovedo svojim uradom ali nadaljujejo s pričetim delom. Japonski porazi zadnje čase na Kitajskem, nedelavnost v japonski mornarici in sabotiranje v raznih japonskih tovarnah, vse to povzroča cesarski vladi silne skrbi.
Zid se je podrl
Pozno včeraj popoldne se je začela rušiti štirinadstropna hiša na 8708 Hough Ave., ki je znana pod imenom Lily Apartment. Rušiti se fe začela od vrha. Kamenje in drugo je padalo na cesto spodaj. Pri tem so dobile štiri osebe, ki so ob istem času korakale mimo hiše, precej težke poškodbe. Domači pes, ki je šel za svojim gospodarjem, je bil od kamenja ubit. Na lice mesta je dospela požarna bramba, ki je podala prvo pomoč.
Seja "Slavčkov"
Nocoj večer 19. aprila se vrši ob 6. uri seja za mladino, ob 8. uri pa seja za starše. Prosi se, da se udeležijo zlasti tudi starši novopristoplih.
Zanimive vesii iz življenja naših ljudi po številnih naših ameriških naselbinah
Operni -pevec g. Anton Sabelj, ki nastopi jutri] večer, v sredo 20. aprila v Slovenskem narodnem, domu pod avspici-jami vežbalnih krožkov Slovenske Ženske Zveze.
pri Toplicah na Dolenjskem. V Waukeganu zapušča sina in hčer, v Chicagu pa brata Charles Modica.
V	Waukeganu je bil izvoljen pri mestnih volitvah rojak Joseph J. Nemanič za šolskega odbornika.
Po dolgotrajni bolezni je umrl v Grass Valley, Cal., rojak John Pagon, doma iz Gore-njega v Sevški dolini nad škoijo Loko. Nazivali so ga tudi "kaplan." Njegov brat in nečak sta bila pred leti ubita v razstrelbi v Subletu, Wyo. V Clevelandu zapušča ran j ki več sorodnikov.
--o-
Sawyer in politika
Charles Sawyer, ki je kandidat demokratske stranke za go-vernerja, je izjavil včeraj, da če bo on izvoljen za governerja, da bo pognal slehernega rake-tirja in čizlerja iz javnega urada. V državnih uradih države Ohio je danes vse preveč rake-tirjev, ki molzejo javno blagajno, je rekel Sawyer.
Day je kandidat
Član najvišje sodnije države Ohio, republikanec Arthur Day je včeraj izjavil, da bo kandidiral za zveznega senatorja proti sedanjemu demokratskemu senatorju Robert J. Bulkleyu. Svojo kandidaturo je začel z ogromnim napadom proti predsedniku Rooseveltu. No, nam se zdi, da Day ne bo prišel daleč.
Zadušnica
Za pokojno Mary Novak se bo ob priliki prve obletnice smrti brala sv. maša v sredo 20. aprila v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. Prijatelji pokojne so prijazno vabljeni.
Zadušnica
V	sredo 20. aprila bo minilo šest let, odkar je umrl Frank Rus. Ob tej priliki se bo ob 8. uri zjutraj brala sv. maša zadušnica v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. Prijatelji naj se udeležijo.
' Velikonočni program
Nad vse lep je bil slovenski velikonočni radio program preteklo nedeljo. Orkester je bil iz-boren, ravno tako tudi slovenski mladinski kvartet in duet. Oglaševanje je bilo izvrstno. Zahvaliti se imamo Mr. Potokarju, da smo dobili v nedeljQ še 15 minut madaljnega radio programa.
* Kanadski pomorščaki, ki so se nahajali štiri dni na štrajku, so se včeraj vrnili na delo.
Sijajna velika noč obhajana v Rimu
Rim, 18. aprila. Papež Pij XI je na velikonočno nedeljo kano-niziral tri nove svetnike v navzočnosti največje množice, ki se je še kdaj zbrala pred baziliko sv. Petra in v cerkvi sami. Računa se, da je bilo navzočih najmanj 150,000 oseb. Ljudje so čakali dolge ure trenotka, ko se je prikazal papež, da blagoslovi množico. Trije novi svetniki so: Andrej Bobola, rodom Poljak, Salvador de Horta, rodom Španec in Giovanni Leonardi, laški frančiškan. Pri slovesni sv. maši, katero je daroval papež v baziliki sv. Petra so bili navzoči številni cerkveni dostojanstveniki, med njimi 29 kardinalov, 28 nadškofov in 170 škofov. Obredi so se oddajali potom radia po vsem svetu.
Republikanci nameravajo ustaviti relif. Organizirana kampanja, da se preneha i javnimi deli
Vest iz domovine
Mr. Thomas Krašovec, 17721 Waterloo Rd., je dobil iz Vrhnike žalostno vest, da mu je tam preminul ljubljeni oče Tomaž Krašovec v visoki starosti 86 let. Blagopokojni Lovrenčkov oče je bil po svojem dobrem srcu poznan daleč naokoli. V Ameriki zapušča sina Thoma, Franka, Antona in sestro Mary poročeno Ogrin, v stari domovini pa sinove, Paula, Jožeta, Karola in Ivana. Bodi mu rahla domača zemlja!
Poziv na sejo
V	sredo 20. aprila se vrši ob pol 8. zvečer redna mesečna seja direktorija Slov. društvenega doma v Euclidu. Pozivlje se direktorje, društvene zastopnike in posameznike, da se gotovo udeležijo. Poleg rednega poslovanja se bo govorilo tudi o prireditvi, ki se vrši v dneh 28., 29. in 30. maja. — Odbor.
Zadušnica
V	Canon City, Colo., se je včeraj brala sv. maša zadušnica za pokojnim Ladislavom šušter-šičem v cerkvi sv. Mihaela. Pokojnega se priporoča v prijazen spomin in molitev.
K molitvi
članicam društva Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se naznanja, da bo skupna molitev za pokojno sestro Frances Ban na 864 E. 23Gth St. v sredo 20. aprila ob 2. uri popoldne. Pogreb pa v četrtek ob 9. uri v cerkev sv. Kristine.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^	SLOVENIAN MORNING
J. IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
N0- 91	CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 19, 1938	LETO XLI. — VOL. XLI.
Washington, 18. aprila. Načelnik republikanske stranke v1 Zedinjenih državah John Ham-ilton je včeraj izjavil, da bo,za-čei s kampanjo, da predsednik Roosevelt preneha z "zapravljanjem" javnega denarja s tem, da podpira brezposelne.
Zaeno s Hamiltonom se je oglasil republikanski senator Vandenberg iz Michigana, ki je povedal, da bo povzročil v senatu vse, da se hrani zvezni denar. Zapravljanje je že od sile, pravi senator Vandenberg.
Oba omenjena sta se te dni tozadevno oglasila na radiu in govorila javnosti. O Vanden-
bergu se smatra, da bo leta 1940 predsedniški kandidat. Oba sta ,mnenja,j^^p^Mj® vlada potrošila denarja, toliko manj industrij bo zaposlenih.
Dočim sta oba republikanska veljaka proti trošenju javnega denarja, pa doslej niti eden niti drugi ni povedal, kako bi nasitil ljudi, ki so zgubili delo, odkar je bil Hoover predsednik.
Roosevelt je izjavil, da dokler bo on predsednik, ne bo nihče od lakote umrl. Ali želita gospoda republikanca Vandenberg in Hamilton, da se ustavi vsa vladna podpora in ljudje \ resnici začnejo umirati od lakote?
Romunski kralj Kari je zadušil faslsfovsko vlado v Romuniji. Policija je zaplenila zaloge orožja
vedno zbirali k sestankom in se pripravljali z h preobrat v državi.
Codreanu je bil eden najhujših sovražnikov romunskega kralja Karla, katerega je sovražil, ker ima za ljubico židovko Magdo Lupescu, radi katere je zapustil svojo ženo in se svoječasno celo prestolu odpovedal.
Romunska vlada je včeraj, zadušila vse fašistovske časopise, literaturo in knjige. Nadalje je vlada izdala ukaz, da se ne smejo zbirati nobene politične skupine in ne vršiti kaki politični shodi.
Silno razburjenje prevladuje po vsej deželi, toda videti je, da ima vlada položaj dobro v rokah.
V	Ely, Minn., je umrl star slovenski naseljenec John Plut, star 75 let in doma iz okolice Črnomlja v Beli Krajini. V Ameriki zapušča tri sinove in dve hčeri. — Slovenski tambu-raški orkester iz Pittsburgha, Pa,, ima koncert v Elyu v četrtek 21. aprila.
Pred nekaj dnevi je v South Chicagu povozil električni vlak rojaka Franka černeta, ki je prihajal iz cerkve. Nesreča se je zgodila zadnji teden tekom hude snežne nevihte, radi česar Černe ni mogel videti vlaka. Dobil je težke poškodbe.
V	Willardu, Wis., je umrl rojak John Trunkelj, star 87 let. Doma je bil iz Gradič pri Krki na Dolenjskem. V Ameriki je živel 45 let in je bil pred leti naseljen v Jolietu. Tu zapušča dva sinova in več vnukov ter pravnukov.
V	Waukeganu, 111., je preminula rojakinja Neža Poglajen, stara 65 let in rojena v Rušincu
Manj na relifu
Mestni relifni urad poroča, da sa je število onih, ki prosijo za relif, zadnje tedne zelo znižalo. Odpirati so se začela razna sezonska dela, poleg tega pa je bilo nadaljnih 5,000 ljudi poslanih na WPA dela. Dočim se je še v marcu povprečno zglasilo od 1,-700 do 1,800 oseb na teden za relif, pa se je to število zadnji teden skrčilo na 631.
Pogreb Frank škula
Danes v torek 19. aprila se vrši pogreb Frank škula in ne 19. oktobra, kot je samoumevno. Tiskarski škrat nam je naredil neljubo pomoto, in je bilo en tisoč izvodov včerajšnje "Ameriške Domovine" že tiskane, predno smo zasledili napako. V ostalih številkah je bila pomota popravljena.
Poroka
Včeraj sta se poročila v ka-i peli St. Alexis bolnišnice Miss | Merle Schmidt iz Chicaga in Mr. Edward Gabrenja, sin Mr. in Mrs. John Gabrenja iz Ivan Ave. v Euclidu. Mlademu paru naše najboljše čestitke k uspeš-I nemu življenju.
Zadušnica
Za pokojnim Matija Oberstar se bo brala sv. maša v sredo ob ' 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida ob priliki 19. obletnice smrti. . Sorodniki in prijatelji ranjkega so prijazno vabljeni.
ZGODBA O DVEH UREDNIKIH, FOTOGRAFU,
JUGOSLOVANSKEM PROSTOVOLJCU IN RADIČU
Bilo je zgodaj lansko leto ko se je spoštovanemu uredniku "Glasila K. S. K. Jednote" zahotelo po svežem radiču. Urednik Mr. Zupan je vprašal naše uredništvo za nasvet tozadevno, in kolega Mr. Pire mu je svetoval, naj se posluži prazne zemlje, ki se nahaja tik naše tiskar-
I ne na zemljišču, katerega lastnik je umetniški fotograf Mr. Beros, ki zna tako spretno slikati kandidate za ameriške državljanske papirje.
Mr. Ivan Zupan je nasvet lansko leto vzel v naznanje in najel našega Poldeta Puceljna, ki je kot ameriški prostovoljec v jugoslovanski armadi znal kopati strelne jarke tekom svetovne vojne, da gre in pripravi vrt za radič. Polde je dobil pošteno plačano za svoje delo, a gospod urednik Zupan je prinesel pošteno radičevo seme, katerega je z vso skrbnostjo in andohtjo vsejal v rodovitno zemljo, za katere gnojitev je skrbelo mnogo, premnogo—psov in mačk.
Ne vemo, kaj se je z radičem zgodilo lansko leto, toda letos je bila zgodba taka, da je vredna, da se o njej zapiše v javnosti par vrstic, v razvedrilo, žalost in jezo. Bilo je zadnje dneve marca meseca, ko je toplomer kazal nekako 85 stopinj in
je narava brstela in cvetela, da si lahko kar sproti gledal, kako je poganjalo iz zemlje. Naš kolega Mr. Pire je stopil nekega jutra na "uredniški vrt" g. Zupana in opazil lepi radič. Sline so se mu cedile po njem, toda pošten je bil toliko, da ga ni vzel, pač pa je čakal kolego Mr. Zupana, da pride v urad in mu uradno naznani, da je radič pripravljen za želodec. Kolega Zupan je obljubil, da ga bo na-rezal drugi d£ln, kar se pa ni ugodilo.
Kolega Pire mu je potem še dvakrat svetoval, naj gre po radič. Pa vsi opomini niso nič pomagali. Halo in tako se je zgodilo, da smo na veliki petek naredili greh, ko smo poslali našega zvestega hišnega oskrbnika Jožeta na uredniški vrt in mu rekli naj poreže radič in ga prinese v ofic, da ga kolega Pire ponese domov za večerjo. Jože je lojalno izvršil dano povelje in 10 minut pozneje je bil ves najlepši radič že zavit in pripravljen za večerjo.
Na isti veliki petek pa se je spomnila tudi go^pa Berosova, da raste radič na uredniškem vrtu kolege Zupana, pa je prišla na vrt s svojo služkinjo, da ga poreže. Kajti radič je rastel na njeni zemlji. In kdo popiše nje-
no začudenje, ko radiča skoro 'nič ni bilo. Naš Jože se je hudo-| mušno muzal iz tiskarne, a Mrs. Beros je pa govorila o tatovih in roparjih, katerim nobena stvar na svetu ni več sveta.
No in končno pride še sam kolega Mr. Zupan, ki se je tudi spomnil radiča na veliki petek. Pogledal je po uredniškem vrtu, pa ni verjel, da radiča ni več (kar ga je Jože pustil, je porezala služkinja od Mrs. Beros). šel je v ofic po očala in potem se prepričal, da radiča v resnici' ni več. Žalost in gorje. Sklenil je, da bo postavil fenc okoli vrta drugo leto. (Mr. Louis špe-hek, oglasi se za delo pri Mr. Zupanu!)
Da bo pa zgodba popolna, se je zgodilo, da je bil kolega Pire tisti dan nekaj jezen, pa je pozabil v oficu narezani radič, in ko ga je drugi dan zgodaj zjutraj pogledal, je bil tako ovel, da se ga niti sosedove kokoši niso lotile! To je prava resnica o radiču iz uredniškega vrta. Mr. Zupan in Mrs. Beros bosta za enkrat oprostila!
-o--
Baseball sezona
Danes je uradna otvoritev baseball sezone v Clevelandu.
s
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 19, 1938
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. __Single copies, 3c
_JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC. Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
' No. 91, Tues., April 19, 1938
Z milijardami ubijajo clepresijo
Predsednik Roosevelt je trdnega prepričanja da kadar privatne industrije niso kos vzdrževati ljudi in jih prehranjevati s tem, da jim dajejo delo, da je naloga vlade, da preskrbi ljudem delo in zaslužek. "Dokler bom jaz predsednik," je rekel Roosevelt kmalu potem, ko je bil! prvič izvoljen, "bom gledal, da ne bo nihče stradal." To je Roosevelt po svoji najboljši volji tudi izvrševal, dasi so mu metali pod noge polena od vseh strani. Vendar je imel Roosevelt energije dovolj, da je iztirjal od kongresa, kar je le mogel, da je milijone brezposelnih dobilo delo.
Zakaj imamo v Ameriki tako silno depresijo ravno v teh časih skoro nihče ne ve. Znano je, da zalaga Amerika Špansko, Kitajsko in Japonsko z vojno opremo, da Anglija in Francija naročita več blaga v Ameriki kot kdaj prej, pa kljub vsemu temu in kljub dejstvu, da se je trgovina zlasti z Južno Ameriko znatno zvišala, pa imamo danes v Ameriki skoro enajst milijonov brezposelnih ljudi. V Evropi je brezposelnost skoro odpravljena, v Ameriki pa, ki pošilja mesečno za skoro $400,000,000 vrednosti blaga v tujezem-stvo, pa domačini ne morejo dobiti delo.
Roosevelt ni videl v vsem tem nobene druge1 rešitve, kot, da vlada zopet začne z vladnimi deli na debelo. Z'a fiskalno leto 1937-1938 je bilo prvotno odločenih samo $1,-000,000,000 za javna dela. Kriza pa, ki se je začela lanskega septembra, je primorala Roosevelta, da se je obrnil na kongres in zahteval nadaljnih $1,250,000,000, kar mu je kongres tudi dovolil, a Roosevelt prihaja sedaj pred kongres z novo zahtevo za nadaljnih $1,500,000,000 v bodočem fiskalnem letu. Tudi zahteva predsednika Roosevelta po večji mornarici, je prišla originalno le iz vzroka, ker je Roosevelt bil mnenja, da bo dobilo pri gradnji novih bojnih ladij stoti-soče delavcev delo. Nove bojne ladje bodo namreč veljale $1,200,000,000.
Tako skrbi predsednik za industrije in za delavce, toda kljub temu se privatne industrije ne zganejo. Položaj je, kot je bil. Avtomobilska in jeklarska industrija, pri katerih je največ naših ljudi zaposlenih, skoro počivati. To je zlasti resnica kar se tiče Clevelanda.
Vse kaže, da privatni interesi v Zedinjenih državah hočejo izstradat« narod in ga tako pripraviti za predsedniške volitve v letu 1940. Privatni interesi so na delu, da indirekt-no povedo narodu, da demokratski predsednik kot je Roosevelt ne zna druzega kot trositi javni denar. V istem času pa te privatne industrije ne pustijo ljudem delati in služiti denar in to iz golega maščevanja nad predsednikom Roosevel-tom, ki je bil prvi predsednik Zedinjenih držav, ki je pripustil, da so se delavci organizirali in dobili svoje pravice.
Ameriške industrije se silno pritožujejo radi visokih davkov. Da, davki so visoki, toda enako visoka je tudi vladna odgovornost za prehranitev človeških življenj. Dokler so delavci bili pokorni v vseh ozirih privatnim interesom, je bilo vse okey dokey, kakor hitro pa so začeli širiti svoje pravice in zahtevati bolj spodobno življenje, so se uprli privatni interesi in ustavili delo. To je stara metoda ljudi, ki ne vidijo prihoda novih časov, kakor ga je zazrl predsednik Roosevelt. Nad Rooseveltom se jezijo, ker zahteva nove davke in milijarde ,da prehrani delavce. Toda samim sebi privatni interesi ne zamerijo, ker iz politične ljubosumnosti ne privoščijo delavcu delo in zaslužek.
Vprašanje pred narodom je: ako so privatne industrije nezmožne preživljati narod, ali je dolžnost vlade skrbeti za živež in streho potrebnim? Mi mislimo, da je. Industrijski magnati pa ne mislijo tako. Oni so mnenja, da je delavec stroj, dočim Roosevelt misli, da je delavec božje stvarstvo, ki je enako vredno upoštevanja kot gospodje kapitalisti.
Če bi privatne industrije poslovale in dajale zaslužek ljudem, tedaj, vladi ne bi bilo treba vsako leto plačevati milijarde za prehrano naroda. In če bi te milijarde odpadle iz vladnih stroškov, bi se znižali tudi davki. Toda gospodje, ki vodijo industrije, tega ne morejo razumeti. Ali naj pogine od lakote enajst milijonov ljudi ? Dokler bo Roosevelt na krmilu, ne bodo poginili. Vlada je pripravljena z novimi miljardami pomagati ljudem. In prej bodo privatne industrije prišle do prepričanja, da je njih dolžnost pošteno plačevati delavce, prej se bodo razmere v Zedinjenih državah izboljšale!
Kaj pravite!
še vedno ni nobenega^sporočila v javnosti, če so slovenski idečkarji v Ameriki že odposlali ambulanco španskim bratcem.
Bogve, če bo imela ta ambulanca tudi žlajf?
* * *
Prosveta poroča, da se je basist Schiffrer obrnil na uredništvo Prosvete in še na druge čikaške rojake, naj mu organizirajo koncert. Ker mu pa nihče ni mogel obljubiti kaj gotovega, je obupal nad Ameriko in odpotoval nazaj v Evropo. — No, v Čikagi so pač drugačni rodoljubi kot v Clevelandu. Tukaj bi si bili skoro v lase skočili, kdo bo bolj požrtvovalen in kdo bo imel za koncert večjih zaslug.
BESEDA IZ NARODA
Prijazno vabilo
Jutri večer, 20. aprila, se vrši pevski koncert g. Antona šu-belj v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju, in sicer pod pokroviteljstvom vežbalnih krožkov Slovenske ženske zveze v Ameriki. To ni prvo poročilo o tem koncertu, pač pa je zadnji opomin kar se tiče od moje strani. Kdor količkaj ljubi v resnici globoko očarljivo in čuteče petje, tisti naj se gotovo udeleži tega koncerta, ker bo v polni meri zadovoljen. Kar se pa tiče naših vežbalnih krožkov (drill teams) vam je pa tudi po večini znano, da je nastop istih vreden vse pozornosti. To bo prvič v zgodovini naših krožkov, da bo vsak posamezno nastopil na odru na en večer in pokazal nekaj svojega in kot zaključna točka bo pa skupen nastop vseh krožkov. V duhu si lahko mislite kako pester bo ta nastop naših brhkih žena in deklet! To ni navaden program, ampak bo v resnici izredne vrste in vreden poseta občinstva in prijateljev izvrstne zabave.
Kaj mislim reči z naslednjo epazko me boste razumeli tisti, ki tako radi trdite drugače kakor se vam stvar predstavlja. Nikakor ni demokratično in še manj ameriško se zaplesti samo v eno gotovo smer in tako nepotrebno trditi, ta je naš, ta ni naš itd. Ako kdaj hočemo doseči svoj cilj pred ameriško publiko, potem moramo kot zavedni Slovenci povzdigniti vse kar je slovenskega. Resničen je pregovor, ki pravi "po vaših delih vas bodo sodili"; res je to do zadnje črke, toda žalibog nočemo to pri-pozr.ati. Zakaj, dragi moji, ne bi bila med nam tista prava slo-žnost, katero se tblikrat opeva? Saj nas je dovolj Slovencev v Ameriki, ki bi prav lahko povzdignili svojo kulturo bodisi na tem ali onem polju. Nismo več navajeni doma čepeti in dolg čas prodajati. Zadnja leta se opaža pri vsaki predstavi ali veselici lepa udeležba občinstva, ki ljubi zdravo razvedrilo. Več tako ne "šparamo" v tem smislu kakor je bilo nekdaj navada. In nikjer ni zapisano in tudi ne drži, da če grem danes nekam, potem bom en mesec doma. O ne, šele takrat nas prime veselje, ko gremo na eno dobro predstavo, potem za drugo. Nikar ne bodimo včasih tako po domače rečeno "sitni," ampak pokažimo se kot en narod, ki se zaveda, da v skupnosti se utrdi lep ugled in lep ugled je tista sila, ki nas dela velike. Večkrat opevamo o naši mladini, kaj storiti, da nam ostane slovenska in naša. Dragi moji, ravno pri tem koncertu bo imela naša mladina lepo priliko ustvariti v sebi čutstev do lepega slovenskega jezika, ker spored koncerta bo skoraj ves slovenski in to prav lepo, izrečno slovenski. Mr. šubelj je pevec, ki se ga zastopi do črke in to je nekaj, kar ga napravi očarljivega. Kjer boste že sedeli v dvora-, ni, njegov čisti bariton bo donel do zadnjega kotička kot zvonček.
Med gotovimi pesmimi se bodo pokazale žive slike, kar je nekaj novega za naše odre in to je v mojsterski oskrbi Mr. Matt Gr-dina, čigar delo je bilo še vselej najlepše, kar se sploh da napraviti. In potem baletni ples pri pesmi "Lepi, modri donavski valovi" bo zopet nekaj tako lepega, da si ne morem misliti drugega, kakor da le bolezen naj bi vas ovirala, do udeležbe.
Tukaj pa želim apelirati posebno na naše zveste članice Slovenske ženske zveze. Drage sestre! Če vam je organizacija in naši plemeniti krožki količkaj pri srcu, potem se izkažite naklonjene in s svojim posetom navdušite naša mlada dekleta,
ter jim napolnite v srca nadalj-nega poguma do javnih nastopov. Krožki se širijo med našimi podružnicami in ako hočemo, da uspevajo po naši želji, potem je naša sveta dolžnost jim javno dokazati naše odobravanje. Izgovor, da bo itak zadosti drugih gostov na koncertu nikakor ne drži, ker imamo na razpolago še mnogo sedežev, ki bodo zgledali kaj žalostni, ako ostanejo prazni. Potem se druga na drugo izgovarjati ne bo pomena in ne tudi uspeha za naše krožke. Naša podružnica iz West Parka pride s svojim busom in isto veselo poročilo sem dobila iz Bar-bertona, da pridejo v treh avtomobilih in tudi iz Loraina. Tudi iz Warrena in Girarda bodo prišli in kako bo izgledalo, ako nas ne bo lepo število iz Clevelanda, Collinwjooda, N o 11 i n g h a m a,j Newburga, Euclida, Noble, Garfield Heights, Maple Heights in Warrensville! Iz Brooklyna so naročile lepo število vstopnic, za kar jim hvala, kakor tudi mnogim drugim, ki' ste bili prav prijazno naklonjeni v tem oziru. Drage sestre, pridite!
Cenjeno občinstvo, prijatelji in ljubitelji slovenske pesmi! Vljudno ste vabljeni na poset v sredo večer. Mr. Anton Šubelj poje zadnja leta pri operni družbi in njegov bariton glas je nad vse mil in lep. Mr. šubelj je kot mi ameriški državljan in Slovenec in to naj bi nas vse navdušile se izkazati, da ljubimo slovensko kulturo v Ameriki.
Precej je bilo dela s predpripravami za to predstavo in upati je, da bomo v pravem slovenskem duhu dosegli skupno svoj cilj. Z narodnim pozdravom, Albina Novak. -o--
. Prijatelju v spomin
i *
Nič mi ni povedal moj naj-j boljši prijatelj, ko sva se ne dolgo tega videla, da nas misli zapustiti. Bil je prav tak, kot drugikrat, vedno vesele volje, vedno j prijazen in zgovoren. Kar mi je omenil, je bilo samo to, da bo to leto doslužil svoje težko delo in da bo, potem deležen pokojnine.
"čestitam, Frank," sem mu rekel, "iz srca ti privoščim, zaslužil si, da dobiš po tolikih letih priznanje za točnost svojega dela in nagrado do smrti."
Tako sva se pogovarjala par tednov nazaj s Frank Škuljem. Toda ni mi prav nič omenil, da bo na večer Velikega petka, ob sedmih, odšel v večnost. Kmalu po sedmih pokliče starejši sin Frank: "OČe nam je umrl."
Komaj je izgovoril te besede. Vem, prav dobro vem, kako so se ljubili oče in sinovi v hiši ranjkega. Oče je bil zelo ponosen na svoje pridne sinove. Sam je bil mož, s katerim si se lahko razgovarjal pametno, razsodno. Bil je korenina, značajen mož. Bil je mož dela in skrben za svojo družino. Bil je mož za narod. Sinovom je priporočal, naj bodo vredni sinovi slovenskega naroda. Priporočal jim je, naj se ne sramujejo domačega jezika. Prav posebno jim je pa priporočal, naj podpirajo domača podjetja, domače trgovine.
"Ako boš šel kupit svoje potrebščine drugam kot k domačinu, te ne bom imel za svojega sina," je govoril oče. To so mi njegovi sinovi sami povedali.
Ranjki je bil v vseh ozirih mož. Zelo ga bomo pogrešali. Najbolj pa radi tega, ker je bil značajen in skrben gospodar, ki je gledal, da je dal družini zgled, pa tudi priliko do samostojnega življenja. Njegova želja je bila, da bi se sinovi izučili tega, kar jih veseli, da bi imeli življenski obstoj. Vidimo, da so se očeto-j ve želje deloma že izpolnile. Dva: einova vodita trgovsko podjetje, j gazolinsko postajo in popravljal- \ nico avtomobilov. Eden vodi tr-
govino v Barbertonu, namreč grccerijo in mesnico. Zopet drugi je dosegel stan učitelja v katoliškem zavodu.
Vse to je bilo doseženo gotovo na lepo prigovarjanje očeta in matere. Srečni starši in srečni otroci, če so si drug drugemu naklonjeni. Ranjki oče ne bo tako hitro pozabljen pri otrocih. Spominjali se bodo njegovih naukov. Spominjali se ga bodo tudi v tem ,da je moral zanje toliko let in tako trdo delati.
Ko sva se razgovarjala o njegovem delu, je rekel: "Ne dela to delo radi kake nagrade, ampak zato, ker je le malo takih, ki bi mogli ali znali to delo opravljati."
/ Zato se je veselil ranjki Frank škulj, da bo letos nastopil dobo počitka in nagrade za 26 letno delo pri mestnem vodovodu, kjer je moral skrbeti, da so velikanske peči vedno gorele in gnale silno kolesje velikanskih sesalk mestnega vodovoda.
Toda, res je prišel čas počitka zanj. Na Veliki petek je tudi on, naš, moj, in mnogih prijiatelj dokončal. Blag naj mu bo spomin. Odšel je za mnogimi njegovimi in našimi prijatelji. Nad zvezdami se bomo sešli, tako se glasi žalostinka. Vsi mu želimo mirnega počitka v Bogu. Njegovi cenjeni soprogi, sinovom, hčeram in zetom pa naše prav iskreno sožalje.
A. Grdina.
Za kulturni vrt
Ja, kaj ste pa povedali, da je vrt že plačan. Tako je rekla neka oseba in menila, da sedaj ljudje ne bodo hoteli več dati. To, da je vrt plačan, je kar dobro, da smo povedali, kajti pod klobukom ne mislimo nič skrivati in ljudje pa, ki so brali in razumeli, bodo pa še prispevali, ker nismo povedali, da sedaj več ne rabimo. Rabimo še in sicer kot rečeno, da se izda ' spominsko knjigo, ker je bilo vzeto iz tega sklada. Vsak, ki še sedaj prispeva, prispeva za vrt. To bo tudi zapisano.
Da so ljudje dobro razumeli kaže dejstvo, da so se še odzvali in prispevali. Društvo Marta Washington št. 36 'S. D. Z. je dodalo še $2.00. Mr. C. Lenardič 1432 E. 33rd St. je primaknil še $3.00. Je rekel, da mora na vsak način še dati za kulturni vrt, zlasti sedaj, ko bo taka slav-nost. Prav tako je primaknil še $3.00 Mr. Anton Šubelj, operni pevec iz New Yorka. Tone je že prej dal $2.00, a sedaj pa je rekel, da da še $3.00, da bo cela kljuka. Mr. Alojz Zupančič 1371 E. 52nd St. je dal še $2.00, prej pa $?.00 toraj, da bo cela kljuka. To pa zato, da dobi spominsko knjigo kakor je bilo v listu pojasnjeno. Prav tako je dejal Mr. Andrej Bajt, 5604 Carry Ave., da primakne še $2.00, prej pa je dal $3.00.
Ko je dal Mr. Fnank Race, ki ima fabriko za sladoled (Ice Cream) na 1029 E. 61st St., je dejal, za danes $3.00, a prihodnjič pa še $2.00. In tako je tudi bilo, dasi je Frank že prej dal. Tako je dal to pot skupno $5.00. Od društva Najsvetejšega Imena je pa prinesel $3.00 njegov predsednik Mr. William Tome, ter zagotovil, da bodo fantje od tega društva radi sodelovali pri slavnosti 14. in 15. maja. Mr. Vencel je tudi prinesel za družino Vencel še $1.50, da, tako znaša skupaj $3.00. Potem se je odzval Mr. Frank Mertič, 14011 Glendale Ave. ter dodal še $1.00.
Tako gre stvar naprej, vidite, in to bo šlo kot se je že omenilo za knjigo, potem bo pa treba tudi malo okinčat vrt, potem cesto itd. No in to se tudi ne napravi zastonj; dalje tudi še kako rožo vsaditi, to in ono poštimati, da bo vse "perajt." Zato bo vse na-daljno zapisano kot prispevek za vrt, kot je bilo do sedaj.
čital sem tudi članek Mr. Me-ljača, tajnika hewburskega okrožja, ki pove, kdo vse pride
iz Newburga na slavnost. Jaz Mr. Meljaču verjamem, kakor vsem Newburžanom, a da bo takrat vse doli pri nas. Tako, tako ! Odziv od naroda izgleda nadvse presenetljiv in prihajajo poročila od številnih društev, ki naznanjajo korporativno udeležbo in tajniki pa tajnice poročajo takole: "Z veseljem naznanjamo,. da je naše društvo brez ugovora sklenilo, da se vsi udeležimo slavnosti v dneh 14. in 15. maja, ter 'pridemo korporativno! Bog živi novodošlega gosta iz bele Ljubljane, dr. Adleši-ča, župana mesta Ljubljane!" Taka in enaka poročila prihajajo že sedaj, ter vse kaže, da bo davnost res velika.
Poročila, da se udeležijo korporativno smo prejeli že od sledečih društev: Društvo Srca Marije št. 111 K. S. K. J. Bar-berton, O. Iz Clevelanda: Društvo Sv. Vida št. 25 K. S. K. J., Marije Magdaleiie št. 162. K. S. K. J., Kristusa Kralja št. 226 K. S. K. J., Sv. Štefana št 224 K. 3. K. J., Presvetega Srca Jezusovega št. 55 S. D. Z., Samostojno Društvo Presvetega Srca Jezusovega, sv. Kristine št. 219 K. S. K. J., sv. Križa št, 214 K. S. K. •L, Srca Marije (staro), podružnica št. 25 S. ž. Z., podružnica št. 32 S. ž. Z., društvo Ribnica št. 12 S. D. Z.
To so dosedaj priglašena društva, poleg onih, katere je že priobčil Mr. Meljač iz Newburga. Od nekaterih smo prejeli pisma, od nekaterih so pa sporočili ustmeno, da se jih vpiše v seznam za udeležbo.
Rojaki in rojakinje, čas prihaja, ko bomo sprejeli predstavnika bele Ljubljane, nje župana 3r. Adlešiča, ki bo prinesel po-^drave iz prestolice Slovenije, ter tako zastopal staro domovino na tej epohalni slavnosti. Seboj bo prinesel tudi nekaj, kar naj bo v spomin mestu Clevelan-iu in Jugoslovanskemu kulturnemu vrtu. Za to pripravimo se ta, čim večji in veličastnejši sprejem tega odličnega predstavnika domovine. Pokažimo se, da smo vredni sinovi in hčere dovenskega naroda!
Jože Grdina.
Resolucija
Spodaj navedena resolucija je bila sprejeta na redni seji Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu 14. aprila 1938 in odposlana euelidskemu županu Simsu. Resolucija se glasi: Spoštovani Kenneth J. Sims župan mesta Euclida, iragi gospod:
Slovenski demokratski klub v Euclidu je na svoji redni mesečni seji, vršeči se na 14. aprila 1938, soglasno odobril sledečo resolucijo:
Ker je očividno, da je Kenneth J. Sims, župan mesta Euclida, imenoval v razne pozicije in v raznih mestnih oddelkih mesta Euclida gotove osebe, o katerih se je pronašlo, da ne posvečujejo dovolj časa za svoje tozadevno delo in
ker se je pronašlo, da te osebe, nastavljene po županu ne dajo vsega časa, ki je potreben v izvrševanju dolžnosti njih pozicij in torej za to ne posvečajo dovolj časa v to, in
ker se zdi, da gotove osebe, tako nastavljene, imajo drugo premoženje ali dohodke ter imajo dovolj drugih virov ali služb, dovolj, da se vzdržujejo, ne da bi bilo potreba jim imeti še nastavljene pozicije v mestni administraciji; in
ker je dovolj oseb zmožnih, da bi izvrševale mestne pozicije in ki niso sicer drugače zaposlene, ali da bi imele kako drugo premoženje ali dohodke, in ki popolnoma lahko (izvršujejo dolžnosti katerekoli take pozicije, ki se zdaj zasedene po zgorej omenjenih osebah in ki lahko bolj j Vestno in boljše služijo meščan-1 stvu v mestu Euclidu ter posvetijo ves svoj čas takim dolžnostim ;
zato naj bolj sprejeto od Slovenskega demokratskega kluba v mestu Euclidu, da se to sporoči županu Kenneth J. Simsu in da se ta resolucija prebere na prihodnjem zasedanju mestne zbornice v Euclidu, da
župan Kenneth J. Sims, odslovi vse take osebe, sedaj na plačilni listi mesta Euclida, ki ne posvečajo vsega svojega časa za izvrševanje svojih pozicij ali uradov, ali ki imajo drugo premoženje ali dohodke za preživljanje in da se jih nadomesti z osebami ,živečimi v mestu Euclidu, ki so sposobne in kvalificirane in ki nimajo drugih dohodkov za preživljanje.
Zgornja resolucija je bila soglasno sprejeta. Slovenski demokratski klub v Euclidu, Matt F. Intihar, predsednik, Marcus A. Bratel, tajnik. --o-
Koncert Adrije
Euclid, O.—šest novih članov je pristopilo zadnji mesec k pevskemu zboru Adrija. To so: Anton Kermavner, Albert Žagar, Frank Grub, Joe Dolinar, Sylvia in Paul Proster.
Ta zbor, ki obstoja že enajst let, bo podal krasen koncert v nedeljo 24. aprila v Društvenem domu na Recher Ave., začetek ob 7:30 zvečer. Po koncertu sledi ples, za katerega bo igral orkester Johnny Pecon.
Pevovodja zbora je že od leta 1932 Mr. Frank Vautar, ki je dobil diplomo v glasbi v svojem rojstnem mestu Scranton, Pa. od Zveze organistov.
Pri gori omenjenem koncertu bo sledeč, spored. V solih nastopijo : Mary Gombach, Agnes Za-lokar in Louis Grdina'. Kvartet: Mathew Molk, Anton Debelak, Stanley Troha, Henry Sinkovic. Na klavir bo spremljala pevske točke Miss Vera Milavec.
Torej že sedaj prav prijazno vabim vse ljubitelje lepega slovenskega petja na poset tega zanimivega koncerta. Pridite, gotovo boste zadovoljni.
Florence Bricel.
POMLADNA TOŽBA
Ptički po gajih pojo, pojo, rože v dobravi cveto, cveto. Moje srce brez pokoja bedi, kakor orlič obstreljeni krvavi: matere ni.
V logu pastirčki vriskajo, zvonko v piščali piskajo. Jaz tako sama pri oknu slonim, gledam v pomlad in ihtim, ihtim.
Drugim prinesla je upov z gora meni ukradla je sonce z neba: mamico, ah, in vso srečo z njo. Kdo z menoj joka, žaluje? Nikdo!
Ptički po gajih pojo, pojo, rože v dobravi cveto, cveto. Tiho kot solza, ki z lica polzi, tiho kot kamen, ki v srcu leži, v senci grobov moja mamica spi.
Če verjamete al' pa ne
Oni dan me je vprašala onga-va Reza ,kje sem bil, da nisem par tednov nič vtaknil v to kolono. Povedal sem ji (in ona bo gotovo tudi drugim povedala), da človek nima časa za take špa-se, kadar se v hiši iz same naga-jivosti peč podre in se. čeprav zdaj na pomlad, bi rekel, peči ne potrebujemo, je vseeno nekam nerodno, če se kaj takega uraj-ma. Pa še ko se je človek že či~ sto odvadil. Kadar bo vse zopet v pravem glajzu, se bom spustil in popisal, kako sem se zdaj na stara leta navadil kuhat. Bodo ženske videle, kako je treba Z dvema rokama prijeti, kadar na peči vre kava, mleko, juha, fižol in se cvre slanina, pa vse ob enem. In prav takrat je treba pa zmešati solato, da ne stoji predolgo, pri mizi pa čivka Pet lačnih želodcev, če ne štejem svojega, ki zaleže za vseh pet ekstra. Torej, kadar bbm Prl volji, bom pa prijel za, pero.
rJOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
~tfflw»t»wmtt.
KRIŽEM PO JUTROVEM
p* Mn*k«a> lartrmlk« l. M*r*
Priril sem se do klasja, luč se je zasvetila.
Čisto pravilno sem sodil. Kepa je bila od znotraj votla. Porinil sem še glavo za toliko naprej, da so mi klasi zakrivali obraz, da pa sem dobro videl skozi.
Notranjost kope je imela kake tri metre v premeru. Na sredi je tičal močen, visok kol, ki je nosil slamnato streho kope. Na kolu je visela svetiljka in naokoli so ležali snopi, ki so služili za sedeže. Vhod je bil od znotraj le slabo zadelan.
In v tem skrivališču so sedeli moji dobri znanci. Vsi so bili zbrani, devet jih je bilo, nobenega ni manjkalo.
Razumel sem, čemu da je postavil Murad Habulam tako skrivališče.
Njegovemu bratu Manah el-Barši bi bilo zadostovalo manjše skrivališče. In v kopi se mu vobče ni bilo treba skrivati. Saj bi mu brat našel udobnejše zavetišče v hiši ali pa v gospodarskih poslopjih.
Ne, kopa je bila pripravljena za večjo družbo, pa za tako, ki se je morala res skrivati in ki je morala neopažena zborovati.
Sama po sebi se mi je vsilila misel, da se v kopi zbirajo člani Žutove družbe. Potem pa je bil Murad Habulam tudi član te družbe, in še zelo odličen član —• Je bilo torej le res tako, kakor so pravili. V vsakem mestu, v vsaki vasi je imel Žuti zaveznike —.
In tamle je res tudi sedel moj dobri prijatelj in vojni dobavitelj, ravno meni nasproti. Vkljub "hudemu protinu" je v dežju in nevihti prišel na dvorišče in se splazil v kopo.
Poleg njega je sedel njegov brat Manah el-Barša in za njim Barud el-Amazat, poleg pa Mubarek. Roko je nosil v obvezi. Pri vhodu je stal Humun, njemu nasproti pa Miridit. Je torej le prišel na zborovanje, prav kakor sem slutil.
Trdo pred menoj so sedeli trije, Aladžija in vohun Suef, naš krojaček Afrit. Videl jih nisem, ker so sedeli nizko pod mojo glavo, pa slišal sem jih.
Devet jih je torej bilo vsega, sami naši sovražniki, ki so se zakleli, da nas bodo nocoj spravili v stran. Njihova obleka je bila mokra od dežja, pleve in rese so se jih držale, da niti barve ni bilo več spoznati. Prvi, ki sem ga cul, je bil
Miridit.
"Škoda, da smo postavili konje v gozd! Nevihta jih bo splašila, ušli nam bodo."
"Ne boj se!" je pravil Habulam. "Moji hlapci bodo dobro stražili!"
Konji so torej stali nekje v gozdu in stražili so jih Habu-lamovi hlapci —. Oboje me je zanimalo. Dobro je bilo, da sem vedel, kje so njihovi konji, pa tudi, da ima Habulam razen Humuna še več zaupnih ljudi med služinčadjo.
Stari Mubarek je vzel roko iz obveze. Barud el-Amazat mu jo je umil z vodo, ki je bila pripravljena v skledi, in Murad Habulam je privlekel iz žepa neko mazilo. Dobro se je Pripravil na obisk, vedel je, kdo pride in česa bodo gostje Potrebovali!
Dvakrat sem streljal na Mu-bareka, v strumiških razvalinah in pri Dere kulibi. Prvi strel mu je šel skozi meso v nadlaktu, drugi pa mu je zdrobil komolec. Rani sta ga gotovo hudo boleli, posebej še, ker Je bila obveza vse prej ko pravilna. V najboljšem slučaju bi mu roka ohromela, bal pa sem se, da mu jo bo treba odrezati. Če ni kmalu prišel dobremu zdravniku v roke, bi skoraj gotovo v nekaj dneh
nastopilo zastrupljenje krvi.
Ko je bila rana umita, so naložili mazila na kos platna in rano spet obvezali. Stari ni trenil, železne živce je imel.
"Allah Allah —! Kako te je Frank zdelal —!" ga je po-miloval Habulam. "Tale roka ne bo nikdar več zdrava!"
"Ne, pohabljen bom!" je škrtal Mubarek. "Ubog pohabljenec brez roke! Zato pa bo \imrl strašne, desetkratne smrti!
Ali je res tako slepo šel v mrežo?"
"Kakor vrana, ki ji po zimi nastaviš škrnicelj s koščekom mesa! Neumna žival vtakne glavo v škrnicelj pa obtiči v njem, ker je papir odznotraj namazan s ptičjim limom. Z roko jo lahko ujameš, nič ne vidi. In tak škrnicelj smo nataknili Franku na glavo. Brat tule mi je pravil, da je Frank silno pameten. Pa do danes še nisem nič posebnega opazil na njem."
"Ne, pameten vobče ni. Šej-tana ima!"
"Motiš se! Nima šejtan,a, kem bakiš ima!"
Mubarek se je prestrašen obrnil.
"Allah wallah —! Kaj praviš — ?"
"Res je! Sam je tako pravil Ilumunu in ga svaril. Najhuje pa je, da nima samo uroč-nega očesa, ampak da škoduje njegovo oko tudi na daljavo. Dovolj je, da na koga misli in ga gleda z duševnim očesom, pa je tisti človek uročen."
"Allah nam bodi milostljiv —! Ni šejtan tisti, ki ga ščiti, njegovo uročno oko mu pomaga, da mu nič ne moremo —! KdOr se bori z njim, ga mora seveda v obraz pogledati pa je izgubljen!
S tem človekom se ne smemo več odkrito boriti, zahrbtno ga moramo napasti in pred vsem skrbeti, da napadalca ne zadene njegov pogled."
"Torej je naš lepi načrt za nič?" je menil Murad Habulam.
"Seveda. Razen če kateri izmed vas prevzame vlogo strahu. Pa nobenemu bi ne svetoval, Frank bi ga pogledal in po njem bi bilo. • Kdo je bil določen za straha?"
"Humun."
Humun pa je hlastno in prestrašen razkrečil vseh deset prstov.
"Jaz ne grem —! Izprva bi bil šel, sedaj pa mi na misel ne prihaja! Nočem! Moje življenje mi je predragoceno!"
Za straha bi naj bil — ? Zato so nas nastanili v "stolpu stare matere" in nam natvezli bajko o beli ženi —. Škoda, sem si mislil, ob lepo zabavo sem se spravil s svojim uroč-nim očesom.
"Pa pojde morebiti kateri drug?" je pogledal Habulam v krogu zbranih junakov. Nobeden se ni oglasil. "Torej nič! No, pa si izmislimo nekaj drugega! Saj smo vsi zbrani, čas imamo, lahko se domenimo."
Barud el-Amazat se je tehtno oglasil:
"Ni nam treba nikakega dolgega posvetovanja! Umreti morajo, to je tisto, kar vsi želimo. In ubiti jih moramo, ne da bi bilo treba tistemu Franku pogledati v obraz. To pa je le mogoče, če jih napademo, ko bodo spali, torej ponoči."
"Čisto prav si povedal!" je pokimal Manah el-Barša. "In zato bomo počakali, da zaspi-jo, pa planili nad nje in jih pobili. Ako že prej ne bodo poginili od mišnice —."
(Dalje prihodnjič)
Srečanje z dr. Wallandom. —
V	Kalistovih katakombah. —
V	grobnici papežev. — Grobnica sv. Cecilije. — Katakombe priča vere prvih kristjanov. — Pri sv. Sebastija-nu. — Grob sv. Sebastijana. — V katakombah sv. Sebastijana.
Po našem skupnem obisku v Koloseju se domenimo, da gremo drugi dan zarana v Kalisto-ve katakombe, ali takozvani podzemski Rim. Iz Janikula se napotimo preko Tibere mimo templjev boginje Veste in boginje Fortune po cesti Via del Cerchi, kjer se je nekoč nahajalo obširno dirkališče: Circus Maximus, v katerem je bilo prostora za okrog 400,000 gledalcev. Od tam po cesti Porta San Sebastiano mimo ogromnih razvalin, kjer so bile nekoč kopeli cesarja Karakala. Sedaj je to vse v razvalinah in smo si ogledali mimogrede to orjaško zi-dovje, ki je sedaj v razvalinah. Nato smo nadaljevali pot mimo cerkvice sv. Cezarija, potem pa skozi mestna vrata Porta San Sebastiana, kjer smo prišli na lepo rimsko pokrajino, koder so lepi vinogradi in vile. Kmalu zatem smo prišli na nekdaj tako slavno Apijsko cesto, Via Ap-pia, ki je bila nekdaj glavna cesta starega Rima, ter je vezala Rim z morjem.
To cesto so pričeli graditi Rimljani že leta 312 pred Kristusom, ter je še na mnogih krajih ohranjena, kljub svoji veliki starosti. Po tej cesti so se vračale zmagovite rimske ko: horte, ki so si podjarmile mesta in dežele raznih narodov in po tej cesti so korakali v verige ukovani razni .tuji knezi in kralji, ter poveljniki armad, ki so
se borili proti Rimljanom, a končno podlegli pred rimsko premočjo. Po tej cesti sta tudi stopala sv. Peter in Pavel. O sv. Pavlu se bere v Dejanju apostolov, da ko so ga prignali vojaki
Roger Tschumi, ima samo eno nogo, pa je kljub temu izvrsten gorski vodnik v Švici. Nedavno je rešil iz neke gorske razpoke psa, ki je tja zašel. To reševanje vidite na sliki, ko spušča eno nogi vodnik ipsa po -vrvi nizdol.
v Rim, so mu prišli naproti rimski kristjani po Apijski cesti ter sprejeli velikega apostola, ko je uklenjen stopal proti Rimu. In brezdvomno je premeril to ce-! sto s svojimi stopinjami tudi prvak apostolov sv. Peter, ki je j dvakrat prišel v Rim. Po tej cesti so tudi nosili brezštevilne sv. mučence, ko so jih v tihi noči nesli v katakombe, da jih tam položijo k večnemu počitku. Zares znamenita je ta tolikanj zgodovinska cesta. Bog ve koliko svetnikov je stopalo po nji! Via Appia, cesta zmagoslavnih Rimljanov in cesta zmagoslavne katoliške Cerkve.
Ko gremo nekaj časa po tej cesti, zavijemo na desno, pa smo na kraju tolikanj slovečih Kalistovih katakomb. Ko stopimo na lepo urejeni in s cipresami zasajeni kraj, zagledamo duhovnika, ki gre v smeri proti nam. Dr. Kurent takoj ko ga zagleda, pravi: "To je pa naj-brže dr. Walland!" Res, prav on je bil. Ko je prišel do nas ter spoznal naša duhovna sopotnika, je nas pozdravil v slovenskem jeziku, dasi še nas ni vseh poznal, pa je že kar v naprej slutil, da smo gotovo Slovenci. Ko nas dr. Kurent potem predstavi, je dr. Walland ves vesel zaklical: "Pozdravljeni, moji dragi Slovenci! Ka-i ko me veseli, da vas vidim tu na [ tem kraju in zlasti, ko so te naše ljube slovenske duše tako redke, ki pridejo semkaj!''' Vidno vzradoščen nam je prožil roko v pozdrav, ter zatrjeval, kako je vesel našega srečanja na tem znamenitem kraju.
Po kratkem pa prisrčnem razgovoru smo se podali v katakombe. Predno smo stopili doli v te tako skrivnostne, pa svete prostore, smo dobili vsak po eno svečo, da bomo ob svitu teh svečic ogledovali te svete prostore katakomb. Nato smo previdno, stopali doli po kame-nitih stopnjicah v katakombe.
i
Nekaj posebnega prevzame človeka, ko stopi semkaj v grobišče prvih kristjanov, kjer je bilo pokopanih brezštevila sv. mučencev, v kraj, kjer so se zbirali prvi kristjani k službi božji, kadar je nastalo preganjanje kristjanov. Tu so molili ter se krepčali za težki boj, ki jih je čakal, ko so bili postavljeni pred poganske sodnike, ki so v mnogih slučajih zahtevali od kristjanov, da ali zatajijo Kristusa ali pa umrjejo. Mnogi od teh so bili grozovito mučeni, da so tekom mučenja umrli, zopet druge je raztrgala divja zverina, ali pa končal rabljev meč. Trupla svetih mučencev so potem kristjani prenesli v katakombe, ter jih položili v že pripravljene grobe. Zato je ta kraj zelo svet-kraj, kajti to je počivališče prvih kristjanov-svetni-kov, ki so za sv. vero umrli.
Naj prvo smo šli v grobnico ali kripto, kjer so pokopavali papeže. Papeška grobnica je kakor visoko obokana klet, na vsaki strani so v steni grobovi, ki so pa prazni, ker trupla papežev, .katerih je bilo tu pokopanih 13, so prenesli v rimske cerkve. To je zelo častitljiv prostor, ker tu je maševal sv. mučenec-papež Sikst II., kateremu je bil za dijakona odlični mučenec sv. Lavrencij. V tej grobnici je bil sv. Sikst tudi pokopan. V tej častitljivi grobnici smo bili pri sv. maši, katero sta opravila naša sopotnika, duhovnika gg. Kurent in Turnšek, ki sta maševala drug za drugim. Stalnega oltarja tam ni, pač pa ga postavijo, kadar se kak duhovnik priglasi, da ondi opravi daritev sv. maše. In teh, ki se priglašajo, da tu mašujejo, ni malo. Duhovnik mašuje tukaj tako, da je obrnjen proti ljudem. Tako mašuje samo papež. Tu na tem prostoru pa ima pravic'o' tako maševati sleherni duhovnik v spomin, da je tu nekdaj stal papežev oltar, na katerem je opravil daritev sv. maše poglavar katoliške Cerkve. Pač res zanimiv in pa svet prostor.
Dasiravno je ta prostor tako preprost, da, reven ter ni nobenih okraskov, ali slik in pa kipov, pa smo se mi tu počutili vse bolj kakor pa v velikih slavnih katedralah, kajti tu je nekaj res tako skrivnostnega in pa svetega, da vleče človeka kvišku proti nebesom, kjer se vesele, oni, ki so tu Bogu hvalo dajali in zanj trpeli in umirali.
Zelo zanimivo je bilo, ko sta oba duhovnika po končani sv. maši molila molitve v slovenskem jeziku, mi drugi, čeravno nas je bilo tako male, smo na glas odgovarjali in sicer toliko bolj na glas, da se je slovenska molitev razlegala po teh svetih prostorih. Tem našim duhovnikom, ki so bili tamkaj, pa moram njim v kredit zapisati, da so poleg tega, da so zelo pobožni, tudi zelo narodno zavedni ter so vsepovsod govorili le slovensko, ter vedno s ponosom poudarjali, da so Slovenci in pa Jugoslovani. Po končanih dveh sv. mašah smo šli v grobnico sv. Cecilije, ki je poleg grobnice papežev. Baš ko smo prišli tja, je neki duhovnik bral sv. mašo na provizoričnem oltarju, ki je bil postavljen pred udolbino, kjer so našli nestrohnjeno truplo sv. Cecilije. Po končani sv. maši, ko so odstranili oltar, smo si ogledali kraj, kjer je ležalo mučeniško truplo svetnice in sicer popolnoma nestrohnjeno. Ko so za časa papeža Pashala prenašali po njegovem ukazu relikvije sv. mučencev v razne rimske cerkve, so pri tem našli tudi truplo sv. Cecilije. Svetnica je ležala, kakor je umrla. Glava, ki je bila zavita v tančice, je bila napol odsekana, ker ra-belj, ki je imel izvršiti smrtno obsodbo, je trikrat mahnil ž mečem, a je ni odsekal. V tem stanju je potem umrla, ter so .jo potem našli leta 821, nakar šo
Stavlcarji piketirajo elektrarno v Zihoaukee, Mich., katero so zasegli, ker ni mesto ugodilo zahtevam delavcem. Elektrarna je:obratovala nemoteno naprej. Stavka je bii'-i pa v par dneh končana.
jo na papežev ukaz prenesli v cerkev, ki je njej posvečena, ter se ondi nahaja še dandanes. Še danes se vidijo ondi v katakombah imena onih duhovnikov, ki so bili pri tem prenosu trupla sv. Cecilije, dalje se vidi tudi zelo stara slika svetnice.
Od tu gremo dalje v druge znamenite grobnice, potem pa dalje po dolgih temnih hodnikih, svetimo s svečami, ter gledamo na desno in levo, kjer se nahajajo grobovi, ki so povečini prazni, ker trupla svetnikov, ki so tu počivala, so prenesli v cerkve, kot sem že omenil. Tu pa tam se še v kakem grobu vidijo kosti, lobanja.
(Dalje prihodnjič.)
,2,000. avstrijskih delavcev je obiskalo Serlm, kjer so demonstrirali po ulicah in izra-žali.'veselje, da je Hitler priklopil AUštrijo k Neihpji. Nemški' nazijci so avstrijske 'delavci burno pozdravljali, kakopak.
Zanimive vesti iz življenja ameriikih , Slovencev ,f !
V Buenos Aires, republika Argentina, je pretekli mesec umrl eden najbogatejših Jugoslovanov na svetu Miha Mihanovič v starosti 76 let. Ranjki je bil rojen v Dalmaciji kot sin priprostih kmečkih staršev'. Ker ga starši doma niso mogli preživljati se je Miha kot 18-letni mladenič izselil v Južno Ameriko. Delal je sprva na raznih parnikih in pridno hranil denar. S prihranki si je kupil mal parobrod in nekaj let kasneje je Mihanovič ustanovil najmočnejšo paroplo-vno družbo v Južni Ameriki. Kar se šteje v največjo zaslugo Mi-hmeviču je bilo njegovo prizadevanje, da je na svojih paro-brodih vedno imel za kapitane in za mornarje svoje lastne rojake Dalmatince, ki so danes* po vsej Južni Ameriki poznani kot najboljši mornarji. Pred svojo smrtjo je ranjki Mihanovič odredil, da se ustanovi fond v svo-ti petih milijonov dolarjev, in od katere obresti se uporabljajo za socialne in higijenske svrhe v njegovi rojstni vasi v Dalmaciji. Računa se, da je bil pokojni Mihanovič vreden nekaj nad sto milijonov dolarjev ameriške veljave.
--o--
20 ubitih v Palestine! na velikonočno nedeljo
Jerusalem, 18. aprila. Dočim je Jeruzalem praznoval. s Vo j o velikonoč in so krjsfijani napolnili cerkve pa je med Arabci in Židi ponovno izbruhnilo staro sovraštvo, ki je imelo svoje posledice v splošnem spopadu. Nad 20 oseb je bilo za veliko noč ubitih v Palestini in nad 100 Oseb ranjenih. Angleži so napadli peko arabsko puntarsko četo in ubili 16 Arabcev. V Haifi je nekdo zagnal iz avtomobila bombo v neki židovski restavrant, pri čemur je bilo pet oseb ubitih. --—-o—__
Sulzmann poročen
Včeraj se je poročil bivši šerif in sedanji councilman John M. Sulzmann. Poroka se je izvršila v mali kapeli škofijske cerkve. Po poroki je par odpotoval na medene tedne v Detroit. Sulzmann je star 68 let, nevesta pa 58. Oba sta bila že prej poročena. Družina Sulzmann stanuje na 1338 E. 81st St.
MALI OGLASI
Odda se
pet lepih sob v najem. Vprašajte na 947 E. 70th St.
Poceni naprodaj
Naprodaj je hiša, osem modernih sob, kopališče, f urnez, Velik lot, na 68. cesti, južno od St. Clair Ave. Cena je samo $2,750. Takoj $275.00. Ne čakajte, od4 '.cJite se hitro.
Hiša s prodajalno, 9 sob, ?.fi dve družini, lot 40klŽ6, vfeltkft. garaža, na Superior Ave., Miza 11. ceste. Samo lot je vreden dvakrat toliko kot še zahteva vse skupaj. Cena samo $3,500. Vprašajte pri McKenna, 1883 E. loth St. Tal. HEnderson 5282.
(92),
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 19, 1*S3§ ' .",'. J .■--,. ............,.,............................................................................ . ...... *
Zamenjana sinova
FRANCOSKI ROMAN
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 19, 1938
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska fp Katoliška Jednota
Še sinoči je mislil grof, da je njegovo srce mrtvo, in sedaj ta glas, ki se je vkoval v njegovo srce, je zadostoval, da so mu prišli v spomin silni občutki mladosti. Koliko let je že poteklo od tedaj?
"In potem," nadaljuje gospa Gerdy, "sva zapustila St. Mi-chiel. Tako si želel. Ubogala sem, dasi me je preveval strah. Povedal si mi, da če ti hočem ugajati, moram biti podobna velikim gospem. Preskrbil si za mene učitelje, kajti tedaj še svojega imepa nisem znala podpisati. Ali se spominjaš nerodnih besedi v mojem prvem pismu? Ah, Guy, zakaj nisi bil v resnici ubogi dijak? Ko sem zvedela, da si tako bogat, sem zgubila mojo priprostost, mojo brezmiselnost in radost. Bala sem se, da boš mislil, da te zavidam, da boš mogoče mislil, da tvoje premoženje vpliva na mojo ljubezen. Možje, ki imajo, kakor ga imaš ti, morajo biti zelo nesrečni. Vedno morajo biti v dvomih, vedno sumničiti. Nikdar ne bo dobro, ali je ljubljeno njih zlato ali pa če so sami ljubljeni. Ah, moj najdražji! Zakaj sva zapustila najino kočo ? Tam sva bila tako srečna! Zakaj me nisi pustil tam, kjer si me našel? Ali ti ni znano, da pogled na srečo razdraži ljudi? Ako hi bila pametna, bi lahko skrila najino srečo kot zločin. Mislil si, da me dvigneš, toda padala sem vedno bolj globoko. Zaman sem te prosila, da me pustiš v mojem kotičku, nepoznano. Toda kmalu je celo mesto zvedelo,, da sem tvoja priležnica! V tvojih krogih so govorili, da se uničuješ radi tega. Kako sem jaz rdela radi bogastva, s katerim si me obdal! In zadovoljen si bil, kajti moja lepota je postala slavna. Govorili so o meni kot govorijo o ženskah, ki povzročajo, da njih ljubimci počenjajo največje neumnosti. Ali ni bilo moje ime v časopisju? In skozi isto časopisje sem zvedela, da se nameravaš poročiti. Nesrečna ženska! Pobegniti bi morala pred teboj, toda poguma nisem imela. Udala sem se v svojo nesrečno, da sramotno usodo. Poročil si se, jaz sem pa še vedno ostala priležnica. Ah, kako se mi je srce trgalo onega nepozabnega večera! Bila sem sama v svoji hiši, v oni sobi, katero si ti najraje imel, ti si pa se ženil z drugo. Rekla sem sama sebi: 'V tem trenutku se prodaje, čista, plemenita mlada deklica njemu.' In zopet sem rekla: 'Kakšno prisego sedaj izgovarjajo ta usta, ki so bila tolikokrat pritisnjena na moja?' Mnogokrat sem vpraševala Boga, kakšen zločin sem storila, da me je Bog tako strašno kaznoval. Tu je zločin: ostala sem tvoja priležnica in tvoja žena je umrla. Videla sem jo samo enkrat za trenutek, toda ona je tebe gledala. Prepričana sem, da te je ljubila kot jaz. In, Guy, najina ljubezen jo je umorila!"
Vsa izmučena preneha gos-
VLOGE v tej posojilnici
i zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation« Washings'' ton, D. C.
At iio^" - ,2	w
Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6335 St. Clair Ave. HEnd. 6070
—VI
tlMtM.
pa Gerdy z govorom. Vsi so zadrževali sapo in čakali mrzlično kdaj bo zopet nadaljevala,
Gospica d'Arlanges ni imela moči, da bi stala; padla je na kolena in pritisnila robec k ustom, da zadržuje jok. Ali ni bila to Albertova mati?
Edina častita redovnica je ostala zbrana, kajti v svojem življenju je bila navzoča že pri mnogih enakih trenutkih. Toda o vsem prizoru pa ničesar ni razumela.
Redovnica se približa bolniški postelji in začne pokrivati bolno ženo.
"Gospa, ostanite pod odejo," reče, "ali si pa nakopljete prehlad."
"Sestra!" protestirata zdravnik in župnik obenem.
"Jupiter Ammon," vzklikne stari vojak, "pusitite jo govoriti."
"Kdo," nadaljuje bolna ženska, ki ni vedela, kaj se godi okoli nje, "kdo more povedati, koliko sem pretrpela? Oh, nesrečniki! Pošiljali so ogleduhe za menoj. Govorili so, da me pogosto obiskuje neki častnik. Ta častnik je bil moj brat, moj dragi Louis. Ko je bil star osemnajst let in ni imel dela, se je zapisal k vojakom in povedal materi, da bo tako eden manj v družini za prehrano. Bil je dober vojak, častniki so ga imeli zelo radi. Kmalu se je dvignil pri vojakih, povišan jo bil za poročnika, za stotnika in končno postal major. Louis me je vedno rad imel, toda tako redko sem ga videla. Bil je podčastnik, ko je zvedel, da imam jaz ljubimca; bil je tako razsrjen, da sem mislila, da mi ne bo nikdar odpustil. Toda odpustil mi je, rekoč, da moja vztrajnost v moji zmoti je opravičilo. Ah, prijatelj, bil je bolj ljubosumen za tvojo čast kot ti sam. Prihajal je k meni tajno, ker je moral zar-devati radi svoje sestre. Moje ime se ni nikdar pojavilo na njegovih ustnicah. Ali naj junaški vojak prizna, da je njegova sestra priležnica grofa? Prihajal je z največjo tajnostjo, toda gorje, s tem je zbudil v tebi ljubosumnost. Začel si dvomiti. Ko je Louis zvedel, kaj se je govorilo, tedaj je postal divji in te je hotel pozvati na dvoboj, in komaj sem mu dokazala, da nima pravice braniti me. Kakšna mizerija! Oh, drago sem plačala za leta moje ukradene sreče! Toda sedaj si tu; vse je pozabljeno. Kaj ne, da mi veruješ, Guy. Poklicala bom Louisa. Prišel bo. On ti lahko pove, da ne lažem; častni besedi vojaka boš gotovo verjel?"
"Da, pri moji časti," reče stari vojak, "kar je moja sestra povedala, je resnično."
Umirajoča ženska ga ni slišala, pač pa nadaljevala z glasom, ki je kazal utrujenost.
"Kako me je tvoja navzočnost oživela! Že čutim, kako postajam močnejša. Bila sem bolna! Pa vendar nisem zaslužila, da bi bila tako srečna danes. Daj, objemi me!"
In prožila mu je roko in dvignila ustnice, kot bi ga hotela poljubiti.
"Toda samo pod enim pogojem, Guy, da mi pustiš mojega otroka. Ah, prosim te, rotim te, ne vzemi ga proč; pusti ga pri meni. Kaj je mati brez sina! Rad bi mu dal slavno ime, neizmerno bogastvo. Ne, ne. Pravj, da bo ta žrtev v njegovo korist. Ne, ne! Moj otrok
neskončne višave.
Kaj bi dal, če bi Bog vrnil nesrečno žensko vsaj za en dan, za eno uro življenja in zdravega razuma! S kakšnim globokim kesom bi se ji vrgel pred noge in prosil odpuščanja! Samo, ker je sumničil, ker ni imel dokazov, jo je zavrgel. Zakaj ni preiskal vse zadeve? Prihranil bi si dvajset let dvomov o Albertovem rojstvu. Namesto samevanja bi imel sre-
čno, radostno življenje.
Potem se je pa spomnil smrti grofice. Tudi ona ga je ljubila vse do svoje smrti.
Grof nobene ni razumel. Ubil je obe.
Ura poravnave je prišla, in grof ni mogel reči: Gospod, tvoja kazen je prevelika! .
In vendar, koliko kazni, koliko mizerije je doživel tekom zadnjih pet dni!
(Dalje prihodnjič)
je moj; znala ga bom braniti. Svet nima časti, ne bogastva, ki bi nadomestoval materinsko ljubezen ob zibeli. Z zamenjavo misliš podeliti mi drugega otroka. Ne, ne! Vzemi tega tujca od mene, kajti bojim se ga. Jaz hočem samo mojega Noela. Ah, nikdar ne zahtevaj, nikdar mi ne grozi s tvojo jezo! Ne zapusti me! Upam še, potem pa umrjem. Guy, zapusti nesrečno misel, ki je že sama na sebi zločin. Ali te ne morejo moje molitve, moje sol-1 ze ganiti? Ah, Bog bo naju kaznoval na stara leta. Vse bo prišlo na dan. Prišel bo dan, ko bodo ti otroci zahtevali obračun. Guy, jaz gledam v bodočnost; vidim kako prihaja k meni sin, poln upravičene jeze. Kaj pravi ? Sveta nebesa! Oh, ta pisma, ta pisma, sladki spomini najine ljubezni! Moj sin mi grozi! Udaril me je. Pomagajte! Sin tepe mater! Nikar nikomur ne povejte tega! Bog, kakšno mučenje! Dobro ve, da sem jaz njegova mati. Neče mi verjeti. To je preveč! Guy, oprosti, moj najdražji! Nisem imela sile, da bi se ti ustavljala, niti poguma, da bi te ne poslušala."
V tem trenutku so se vrata, ki so vodila do stopnjic, odprla, in v sobo pride Noel, bled kot običajno, toda miren in zbran.
Umirajoča ženska ga je opazila; čutila je kot bi jo udarila elektrika.
Tresenje se je polotilo vsega njenega telesa. Njene oči so se neobičajno povečale, lasje so se ji ježili kvišku. S težavo se dvigne na komolce, pokaže na Noela in glasno vzklikne:
"Morilec!"
Prijeli so jo krči, da omahne na blazino. Vsi stopijo bližjo; bila je mrtva.
Strašen molk prevladuje v sobi.
Tako je veličanstvo smrti in tak strah jo spremlja, da pred njo celo najbolj močni in skeptični klonejo svoje glave.
Za trenutek so pozabljene vse strasti, nehote se stisnemo
skupaj, ko naš dragi prijatelj zadnjič dihne in izdihne svojo dušo.
Vsi navzoči so bili globoko ganjeni ob tem mučnem prizoru, pri zadnji izjavi iztrgani iz te delirične in nesrečne ženske.
Toda zadnja beseda, katero je izgovorila gospa Gerdy "morilec!" ni nikogar začudila.
Vsi, rezven redovnice, so vedeli o nesrečni obtožbi, ki je bila naperjena proti Albertu.
Njega se je torej tikalo prekletstvo nesrečne matere.
Noel je začel trepetati. Poklekne poleg postelje nje, ki mu je bila mati, vzame njeno roko in jo stisne k ustnicam.
"Mrtva," zdihuje, "mrtva je!"
Poleg njega poklekneta redovnica in župnik ter s tihim glasom ponavljata molitve za umrle.
Prosila f?ta Boga, da podeli preminuli ženski mir in usmiljenje.
Prosila sta za nekoliko sreče v nebesih za ono, ki je toliko
trpela na tem svetu.
Grof de Commarin se je zle-knil na stol. Kaj je mož neki mislil?
Klarica in zdravnik se mu približata.
Odpela sta mu kravato in odprla zavratnik, ker sicer bi se gotovo zadušil.
S pomočjo starega vojaka, katerega rdeče, osolzeno oko je pričalo o potlačeni žalosti, so premaknili grofov stol do napol odprtega okna, da dobi svež zrak. Pred tremi dnevi bi ga ta prizor umoril.
Toda srce postane trdo radi številnih nesreč, prav kakor roke delavca od dela.
"Solze bi mu olajšale stanje," šepeta zdravnik Klarici.
Toda polagoma pride de Ccmmarin zopet k sebi. Začel je zopet jasno misliti.
V njegovi glavi so se začele poditi silne misli. Grof se zdajci zazre na postelj,, kjer počiva truplo Valerije. Tu torej leži vse, kar je ostalo od nje! Duša — ta duša, ki mu je bila tako udana — je odšla v
Delavci, ki so se priglasili na delo pri gradnji mostu čez reko Missouri pri St. Charles, Mo., so bili sprejeti od piketov, ki ne puste, da bi kdo delal pri gradnji tega mostu, kdor ni v uniji.
V JUGOSLAVIJO
SAMO 7 DNI
če potujete na cksDresnih parnikih:
BREMEN • EUROPA
^ Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane
Ali potujte s priljubljenimi ckspres. parniki:
COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga
Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence
in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 1430 Euclid Avenue	Cleveland, Ohio
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
Mrs. Agnes Ledford govori v ječi skozi omrežje s svojim možem. Porota je mlado ženo spoznala krivim umora njene pastorke.
Pravijo, da je to najbolj "brihten" otrok na svetu. Je to devetnajst mesecev stara Carlene Roberts iz Richmonda, Cal., ki pri tej starosti že govori angleško, laško in francosko.	'
Ustanovljena 2. aprila 1894. lnKorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE 2E 45. LETO
Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 116.71%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem }n mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900,000.00.
Francove čete v Španiji so si naredile pontonski most pri prehodu reke Ebro, ko so čete prodirale proti Barceloni.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporn, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti,
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55." leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Meseftni prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmitnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50o na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerna nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu Štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo Izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) Prl K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član al' članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 18. do 55. leta, — Za J®" daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSii ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.