LETO XVI., ŠTEV. 81
LJUBLJANI, SEEDS, 6. APRILI 1959
PRVA IZDAJA
Cana 10 did
SLOVENSKI
Izdaja časopisno-založniško podj etje Slov. poročevalec — Vošnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca» — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 6, telefon 23-522 do 23-52« — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/IL, telefon 23-522 do 23-52« — oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica «, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 28 — Tekoči račun Narodne banke 60i-»T«-183 Mesečna naročnina 200 din
Z z usedanja Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Komuna-spontana zahteva množic
V imenu komisije za proučavanje vprašanj v zvezi z ustanavljanjem
komun je poročal tovariš Stane Kavčič
LJUBLJANA, 5. aprila. Republiški zbor in zbor proizvajalcev sta se sestala danes najprej na ločenih sejah, nato pa sta na skupni seji poslušala poročilo komisije za proučitev vprašanj v zvezi z ustanavljanjem komun ter razrešila na lastno prošnjo tri Člane izvršnega sveta in izvolila nove. Na skupni seji so ljudski poslanci tudi počastili spomin nepozabnega tovariša dr. Pavla Lunačka z enominutnim molkom.
Novi sistem zbiranja sredstev v sklade za urejanje voda
Na dnevnem redu današnjega zasedanja republiškega zbora je bila najprej izvolitev predsednika tega zbora, ki mu je po enem letu potekla mandatna do-
ba.	Ljudski poslanci v republiškem zboru so za svojega predsednika ponovno izvolili tov. Jožeta Rusa.
V drugi točki dnevnega reda so ljudski poslanci sprejeli predlog zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o skladih za urejanje voda. Tov. Marijan Brecelj je v imenu izvršnega sveta obrazložil ta predlog, po katerem je bil dosedanji način zbiranja sredstev iz obveznih prispevkov gospodarskih organizacij v nasprotju s 46. členom temeljnega zakona o proračunih, ki določa, da smejo imeti posebni skladi samo tiste dohodke, za katere so
viri določeni z zveznim zakonom. Skladi za urejanje voda sicer ne bodo ukinjeni, marveč so izpremenjena le določila, tako da se bo namesto iz obveznih prispevkov gospodarsk-h organizacij stekal sedaj vanje del okrajnih, mestnih oziroma republiških dohodkov, ki bo določen z okrajnim mestnim, oziroma republiškim družbenim planom. Ta sredstva bodo sicer nekoliko manjša, bodo pa zadostovala za nadaljevanje začetih del.
Lekarne — samostojni zavodi
Po poročilu odbora za zdravstvo in socialno politiko ter odbora za organizacijo oblasti in uprave republiškega zbora je predlog zakona o lekarniški službi utemeljil ljudski poslanec tov. Matija Malešič. Poudaril je, da izvršni svet ne predlaga osnutka zakona o lekarniški službi zaradi potrebe po ka-
kršni koli reorganizaciji naše sedanje lekarniške službe, marveč zaradi praktičnih razlogov, da se lekarniška služba kot del naše splošne zdravstvene službe pravno uredi, kajti sedaj nimamo predpisa, ki bi lekarniško službo zajemal v celoti.
Važno je načelo, ki ga vsebuje predloženi zakonski osnutek, da je lekarniška služba nerazdvojni del naše splošne zdravstvene slnžbe. Lekarne niso in, ne morejo biti zgolj gospodarske organizacije, katerih poslovanje bi se omejevalo le na običajni trgovski promet z zdravili, marveč morajo biti zdravstveni zavodi, ki s svojim delom dopolnjujejo naše prizadevanje za razvijanje in izpopolnjevanje celotne zdravstvene službe.
Tov. Maležič Je v svojem poročilu povedal, da je v naši republiki 94 javnih lekarn ter 3 lekarniške ipostaje in 9 bolnišničnih lekarn. Vse te izdajo na leto zdravil na približno 4 milijone zdravniških receptov; od tega predpišejo 3,700.000 receptov zdravniki socialnega zavarovanja, ostalih 300.000 receptov pa odpade na paciente izven socialnega zavarovanja.
Po najnovejših zveznih pred-
pisih so lekarne samostojni zavodi, ki se upravljajo po uredbi o upravljanju zdravstvenih zavodov. Predloženi zakonski osnutek podrobno urejuje položaj lekarn in ' nadzorstvo nad njimi, organizacijo lekarniške službe, predpise o tehničnih pogojih za poslovanje lekarn,. o kadrih, o sankcijah, potrebnih za odpravljanje pomanjkljivosti, in o finančnem poslovanju. Zakon uvaja tudi pomembno novost glede ustanavljanja lekarn. Predvideno je, da bi bile lahko poleg ljudskih odborov tudi gospodarske in družbene organizacije ustanovitelji lekarn^- Lekarno bo po zakonu lahko ustanovilo n. pr. gospodarsko podjetje, organizacija Rdečega križa. Zavod za socialno zavarovanje itd. Za to pa bo moral dati svoj pristanek okrajni ljudski odbor.
S tem zakonom bo nadalje urejeno tudi družbeno upravljanje lekarn» sodelovanje i drugimi zdravstvenimi zavodi, odgovornost pri receptih in racionalno gospodarjenje z zdravili, — je zaključil svojo obrazložitev tov. Maležič.
Po razpravi in amandmajih je bil tudi ta zakonski predlog sprejet.
Izvolitev začasnih predstavnikov koprskega okraja v oba zbora
V nadaljevanju današnjega dela republiškega zbora so ljudski poslanci sprejeli odlok, po katerem bo okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora v Kopru delegiral za čas, dokler ne bodo po zakonu o volitvah izvoljeni v koprskem okraju ljudski poslanci, tri odbornike kot začasne predstavnike koprske-
ga okraja v republiški zbor Ljudske skupščine LRS. Po istem odloku bodo delegirali odborniki zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora v Kopru enega odbornika kot začasnega predstavnika v republiški zbor proizvajalcev.
Delegirani predstavniki bjde imeli vse pravice in dolžnosti ljudskih poslancev republiškega zbora oziroma zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS, njihova funkcija pa bo prene-
hala z dnem, ko bodo na rednih volitvah v koprskem okraju izvoljeni ljudski poslanci po zakonu o volitvah.
Po poročilu mandatno-imuni-tetnega odbora je bilo ločeno zasedanje končano, nakar so se ljudski poslanci zbrali na skupni seji obeh /Zborov. Ljudski poslanci so najprej poslušali poročilo komisije za proučitev vprašanj v zvezi z ustanavljanjem komun, ki ga je podal tov. Stane Kavčič.
Poročilo Staneta Kavčiča
Tovariši ljudski poslanci!
Ko je Ljudska skupščina na svojem zadnjem zasedanju izvolila mešano komisijo za komune, je to napravila z namenom, da komisija ob zaključku diskusije o komunah vskladi dotedanje delo in napravi vse potrebno, da bi lahko ta Skupščina obravnavala in sprejela odgovarjajoče zakone in sklepe. Spričo takega značaja in naloge komisije, je njeno delo samo majhen del tistega širokega in lahko se reče množičnega razpravljanja in pripravljanja, ki je v dosedanjih pripravah za komune napravljeno. Zato mi
Slovo od univ. prof. dr. Pavla Lunačka
Ljubljana, 5. apr. Pročelje doma. kjer je pokojni profesor dr. Lunaček posredoval svoje bogato znanje stoterim bodočim zdravnikom, je ovito v črno žalost. V krsti ne leži mrlič, v njej spi človek, ki je po truda polnem in težkem delu legel k počitku. Od njega so se poslovili danes tisočeri prijatelji in znanci, stotere žene in matere, ki jim je s teplo besedo lajšal bolečine in s svojo biago roko pomagal v trpečih trenutkih ob rojstvu novih življenj. Poslovili so se od dragega tovariša tisti, s katerimi je štiri leta delil dobro in zlo. krvave in jasne dni partizanstva. Tiho je to slovo, brezbesedno. Le pogledi in solze, ki silijo v oči govorijo: Bil si dober tovariš, bil si zdravnik — človek!
Avla univerze je en sam cvet. Ob zglavju pokojnika je velik venec rdečih nageljnov — poslednji pozdrav tovariša Tita. Ob njegovem vencu so še venci tovarišev Kardelja. Marinka in Kraigherja ter venci zveznih in republiških oblastvenih forumov zdravstvenih in kulturnih u-stanov, množičnih organizacij, katerim je pokojnik dajal svojo življenjsko misel, svoj pogum in zgled. Ob vznožju krste so rože pokojnikove soproge in štirih nedoletnih otrok, ob stenah avle še venci njegovih stanovskih tovarišev, univerzitetnih profesorjev, študentov, medicinske visoke šole, osebnih prijateljev iz Ljubljane in vse Slovenije.
Od 10. ure dopoldne pa vse do 15. ure, ko so pokrili krsto, da popeljejo nepozabnega tovariša v dom večnega počitka, se je vila nepregledna množica, ki se je poklonila spominu pokojnika in mu tiho izrekla zadnji pozdrav.
Že mnogo pred začetkom pogreba se je na Žalah, kjer bo počivalo truplo velikega pokojnika, znanstvenika in prijatelja človeštva. začela
Pogreba so se udeležili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher, člani izvršnega sveta, člani CK ZKS in predsedstva Socialistične zveze Slovenije, predstavniki JLA, množičnih organizacij, predstavniki znanstvenih in kulturnih ter zdravstvenih ustanov in na
tisoče Ljubljančanov
zbirati tisočglava množica. Ob katafalku je stala častna vojaška straža, pokojnikova soproga z bližnjimi. sorodniki, predsednik zveznega izvršnega z bližnjimi sorodniki, podni izvršnega sveta Slovenije in predstavniki zdravstvenih
ustanov Ljubljane. Beograda in Zagreba. Potem, ko je godba Jugoslovanske ljudske armade zaigrala žalostinko >Kot žrtve ste padlii. je spregovoril v imenu SZDL Slovenije in Zveze komunistov Slovenije dr. Jože Potrč:
POSLOVILNE BESEDE DR. JOŽETA POTRČA
»Zapušča nas dr. Pavel Lunaček, zdravnik in učitelj, zdravstveni organizator in znanstvenik, borec za socialistična humanizem, osebnost visokih etičnih kvalitet. Zato bo živel naprej v srcih neštetih ljudi, ki so mu hvaležni za neposredno pomoč, živel bo v najlepšem spominu našega ljudstva in jugoslovanskih narodov, ker je s svojimi velikimi deli v vojni in miru postal zgled našega socialističnega zdravnika.
Po končani maturi je nekaj časa omahoval med naravo in človekom, med študijem gozdarstva in študijem medicine. Njegova vzgoja in njegova globoka ljubezen do človeka ga je usmerila na področje dela, kjer se je mogel ves posvetiti službi človeku, kjer je mogel plemenite zasnove v svojem značaju razviti do najvišje -stopnje. Zaradi svoje globoke ljubezni do človeka, predvsem do trpečega, pomoči potrebnega človeka, zaradi tesne povezanosti s svojim ljudstvom, zaradi svoje silne dovzetnosti za vsako napredno, plemenito idejo, je odigral vodilno vlogo v partizanskem zdravstvu, postal naš največji organizator svoje ožje stroke, znanstveni učitelj in vzgojitelj zdravnikov, kakor jih zahteva naša doba ter si pridobil sloves požrtvovalnega, nesebičnega.
skromnega, a železno discipliniranega in doslednega borca za socializem, za lepše, plemenitejše odnose med ljudmi. Povezanost z ljudstvom ga je približala, kakor sicer toliko intelektualcev, delavskemu gibanju in Komunistični partiji, še več, dr. Lunaček je med vojno postal njen član ter si pridobil tudi z izpolnjevanjem političnih nalog v najvišjem predstavništvu jugoslovanskih narodov globoko zaupanje in splošno priznanje.
Dr. Lunaček bi lahko še ogromno ustvaril, če mu ne bi neozdravljiva bolezen tako tragično pretrgala niti življenja. Ko danes žalujemo zaradi njegovega preranega odhoda iz naših vrst, pa se tembolj globoko zavedamo njegovih izrednih zaslug, njegovega svetlega lika, zgleda, ki ga daje sedanjim in tudi bodočim generacijam, poti, ki jih je nakazoval v boju za koristi bodočih rodov, predvsem za mater in otroka, za srečno in zdravo družino. Na tem področju je izvršil pionirsko delo. Naj večja odlika tega njegovega dela je v tem, da ni samo strokovno na višku sodobne znanosti, ampak ima tudi globok splošno človečanski in socialni pomen. Takšnih del ne more
drinar, ampak samo človek, poln napredne kulture, ki pozna človeško dušo, ki je sposoben sočustvovat; s slehernim trpečim človekom, sposoben pa tudi se z njim veseliti. Takšna dejanja zmore človek, ki zavestno, z ljubeznijo do človeka, ki poraja globok čut odgovornosti, razdaja sebe družbi, živi za sočloveka in umira zanj. Redki so ljudje, ki vedo. da so jim šteti dnevi, pa vendar mislijo le na svoje dolžnosti, ki prenašajo srčno in hrabro svojo usodo, ne obupujejo, ampak dajejo še ta poslednji res občudovanja vredni zgled. Povsem naravno je, da je mož takšnih lastnosti postal propagator sodobnega, socialističnega humanizma, in to ne samo z besedo, ampak predvsem z dejanjem. Možje takšnega kova so pravj kapital gibanja, ki mu
pripadajo, čast in ponos ljudstva, katerega sinovi so. Zato je Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in ZKJ ponosna na svojega uglednega in spoštovanega člana dr. Pavla Lunačka. Danes, ko ustvarja človeštvo nove etične vrednote, namreč lepše in plemenitejše odnose med ljudmi, so nadvse prepričljivi znanilci takšne lepše dobe možje, kakor je bil doktor Lunaček.
Naj živi spomin na njegovo
dr. Janez Milčinski v imenu medicinske fakultete, dr. prof. Tasovec v imenu beograjske univerze in Združenja ginekologov Jugoslavije nadalje prof* dr. Vidakovič kot predstavnik zagrebške medicinske fakultete, dr. Drago Mušič v imenu Zveze zdravniških društev Jugoslavije in Slovenskega zdravniškega društva ter zastopnik študentov ljubljanske medicinske fakultete.
Po poslovilnih govorih je Akademski pevski zbor pod vodstvom prof. Radovana Gobca zapel ža-iostinko. naro se je prom grobu začel vici žalni sprevod. Pred krsto so predstavni i glavnega odbora Zveze borcev Slovenije in Jugoslovanske ljudske armade na rdeči blazinici nosili odlikovanja, ki jih je pokojnik prejel za svoja junaštva v času narodnoosvobo-
dovolite tovariši ljudski poslanci, da ob tej priliki opozorim na nekatere momente dosedanjega dela v zvezi s komunami, na momente namreč, ki so povzročili in omogočili, da bo lahko Ljudska skupščina v kratkem času na osnovi konkretnih predlogov obravnavala to vprašanje.
Potrebno je opozoriti na to, da bi delo naše komisije, kakor tudi mnogih drugih komisij in pripravljalnih odborov, zlasti na okrajih in občinah, ki so že dosedaj precej napravili, pokazali mnogo požrtvovalnosti in katerim je treba dati za njihovo delo priznanje, ne bilo in ne bi moglo biti tako uspešno, če ne bi pri svojem delu uživali podpore in simpatij najširših ljudskih množic. Formiranje komun je predvsem družbeno-politično dejanje in dogajanje, čeprav je ob tej priliki treba reševati in rešiti mnoga ekonomska, pravna, organizacijska, kadrovska in materialna vprašanja. Predvsem zato, ker so naši deiovni ljudje razumeli in začutili socialistično in demokratično vsebino nameravanih komun, so to idejo tudi podprli in s tem pospešili in omogočili ostale konkretne priprave. Samo s tem dejstvom se lahko tolmači živ interes državljanov za to vprašanje; od tod žive in množične diskusije, veliko število raznih predlogov, živahna izmenjava čestokrat zelo nasprotujočih si mnenj, načrtov, zahtev, želja in pričakovanj, kar vse je karakteristično za dosedanje razprave o komunah. Komune so skoraj že leto dni neprestano v središču pozornosti našega družbenega življenja in na dnevnem redu zanimanja in razpravljanja političnih organizacij in oblastnih organov. Vzrokov za to koristno stanje ni iskati samo v rezultatih organizirane akcije, ki jo vodijo oblastni in politični organi v zvezi s tem vprašanjem. Vzrok za tako stanje je predvsem v dozorevanju tiste demokratične in socialistične smeri in razvoja, ki smo ga začeli, odnosno mogli začeti izvajati pred štirimi, petimi leti. Mogoče prav ta razprava o komunah najbolj kaže, kakšne ustvarjalne sile se sproščajo v naši družbi in kako tisto, kar so še pred kratkim časom
predvidevali samo najbolj politično napredni in razgledani ljudje v Jugoslaviji, postaja danes tako rekoč spontana zahteva množic, zahteva objektivnih dejstev in njihovega razvoja. Pred našimi očmi se razvija hitrejši proces zavestno socialistične in samoupravne akcije državljanov, kot je to lahko pričakoval in predvidel
-Stane Krr-'ću
pred leti največji optimist. Izredno hitro nastajajo, se utrjujejo in razvijajo najrazličnejši organi neposrednega družbenega samoupravljanja, ki prevzemajo nase čedalje več klasičnih funkcij države in postajajo osnovna gibalna sila nadaljnjega drw(i benega razvoja. Ni mogoče nikati, da ta ustvarjalni proo^ nosi s seboj mnoge ostanke pr(> teklosti; zvija se v lastnih porodnih krčih, včasih je naiven In poln pričakovanja kot vsak otrok; včasih nagiba v skrajnosti, plačuje davek primitivizmu in daje koncesije tuji miselnosti, in tako dalje, toda vendar predstavlja vse to v svoji osnovi in vsebini burno preobrazbo naše družbe, v kateri se neprestano krepi novo ter slabi in izumira staro. Seveda bi bilo napačno te pozitivne ugotovitve o objektivnih in spontanih socialističnih stremljenjih vzeti tako, kot da se hoče podceniti vlogo subjektivnih sil. Ne! Te ugotovitve je treba vzeti kot opozorilo subjektivnim silam, da
Sožalna brzojavka predsednika republike družini se neprestano zavedajo objektiv-
delo, naj bo njegov humanizem za zgled novim generacijam, naj nas vse krepi njegova močna osebnost, lik borca za lepše dni vseh ljudi! Slava dr. Pavlu Lu-načku-Igorju!«
dr. Pavla Lunačka
Beograd. 5. aprila. P reds ed-
el, i'ne borbe in za svoje 'zasluge pri neutrudnem požrtvovalnem delu za blagor ljudstva.
Počasi se je vil žalni sprevod k poslednjemu domovanju človeka, ki je vse svoje življenje posveti! le enemu cilju, pomagati svojemu ljudstvu, pomagači trpečemu človeku.
Predno je hladna zemlja zagrnila krsto s posmrtnimi ostanki ________
ni Ja°men Šn"h <?ei st* Josip Vidmar S toplimi be- velikega pokojnika, se je od nje- služnegazdravstvenega delav-nikdar izvršita mrzel dok- sedami je orisal pokojnikove ga poslovil v imenu Glavnega od- ca izvolite sprejeti izraze mo-
zasluge na polju medicinske bora Zveze borcev Slovefitje fan- jega globokega sožalja.«
ko Rudolf, za njim pa je izrekel
Izraze globokega spoštovanja do pokojnika je za njim izrekel v imenu Slovenske a-kademije znanosti in umetno-
nik republike je sporočil Anici Lunaček, soprogi dr. Pavla Lunačka, svoje sožalje z naslednjo brzojavko:
»Ob hudi izgubi, ki vas je zadela s smrtjo vašega soproga, tovariša dr. Pavla Lunačka, s katerim je naša država izgubila uglednega borca in za-
znanosti in poudaril, da je dr. Lunaček poznal samo koristi skupnosti. V svoji nadosebni moralnosti je stal pokojnik nad vsemi. Zaradi svojega hotenja, pomagati človeku, je dosegel tako velike uspehe, kakršne jih posebno kaže porodniška služba. Poudaril je tudi. da je vse. kar je dr. Lunaček storil, storil tako. kakor da je samo po sebi umevno, mirno in.tiho Zaradi vseh teh vrlin je bil deležen le časti in priznanja. Tov. Vidmar je zaključil svoj poslovilni govor z besedami, da je Slovenska akademija znanosti in umetnosti ponosna, ker je štela dr. Lunačka za svojega člana.
Nato so imeli poslovilne govore še dr. Anton Kuhelj v imenu ljubljanske univerze,
izraze hvaležnosti in spoštovanja prof. dr. Franc Novak v imenu kolektiva porodniške klinike. Kako resnične so bile niegove zaključne besede: »Na deset tisoče mater in otrok živi, ki se nit: ne zavedaio, komu dolgujejo življenje.«
Žalobni zvoki žaloscinke'so zadoneli nad odiortim grobom. Pritajeno ie zaječala vdova, ki jo je za vedno 'zarmsril neoozabni moz in oče štirih mladoletnih otrok. Zaječala so srca tisočerih, ko je prva gruda neizprosne zem;l:e zamolklo udarila na krsro Človeka, k! ie živel le za dobrobit d-ug’h. V oočastitev soomina velikega pokojn’ka so odjeknile nad glavami žalostne množice salve, ki iih ie izstrelila ča9tna četa Jugoslovanske l judske armade.
nega dogajanja in svojih velikih nalog, ki jih pred njih postavlja današnji čas. Spričo takih objektivnih in elementarnih stremljenj, ki jih zaznamujemo pri nas, je potem razumljivo, da so (Nadaljevanje z 2. strani)
Zastopniki turškega generalnega štaba v Beogradu
Beograd. 5. aprila. Državni sekretar za narodno obrambo generalpolkovnik Ivan Goš-njak je sprejel ob 10. dopoldne zastopnike generalnega štaba turške armade, ki jih vodi general Sefik liter. Turško vojaško delegacijo je sprejel danes tudi načelnik
Čestitke predsednika republike državljanom Sarajeva
Beograd, 5, apr. Ob desetletnici osvoboditve Sarajeva je
predsednik republike poslal ________________ _____
predsedniku ljudskega odbora generalnega" štaba JLA gene-mesta Sarajeva. Danu OlbLni ralpolkovnik Peko Dapčevič.
naslednjo brzojavko:	_	____________________________
»Prisrčno se zahvaljujem z« povabilo, ki ste mi ga poslali za proslavo desetletnice osvoboditve vašega mesta. Ker ne morem osebno prisostvovati vaši slavnosti, ki bo še bolj popolno osvetlila zgodovinski pomen dneva osvoboditve Sarajeva, pošiljam ob tej priliki članom ljudskega odbora in wem meščanom svoje tople pozdrave in čestitke.«
VREME
Vremenska napoved za sredo: Lepo vreme z delno oblačnostjo, ki se bo povečala v popoldanskih urah, predvsem v severovzhodni in osrednji Sloveniji. Najnižje jutranje temiperatme «sed —3 in +2, na Primorskem do « dn°vno	v*
V ne^lednjlh dneh bo še toplo sončno vreme s rovečan' oblačnostjo v opoldanskih urah. _ j
S seje Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
(Nadaljevanje s 1. strani)
•i komune v relativno kratkem iasu že pridobile politično državljansko pravico, in naloga naše Skupščine je, da to dejstvo tudi v pravnem pogledu čim prej realizira.
Ob takih politično pozitivnih okoliščinah se je pri konkretnem delu naše komisije najprej
pojavilo vprašanje, ali je možno v relativno kratkem času izvršiti priprave za formiranje komun na celotnem teritoriju Ljudske republike Slovenije, zlasti z ozirom na to, da so se ob času formiranja naše komisije intenzivnejše pripravljali samo na nekaterih področjih naše republike. Razgovori in posvetovanj?., ki jih je imela komisija s predstavniki oblastnih in političnih organizacij iz tistih okrajev, ki so s pripravami za komune zaostajali ali celo niso imeli to v svojem neposrednem programu, so pokazali, da je možno, če se v teh okrajih delo pospeši, v doglednem času pripraviti na vsem ozemlju naše republike vse potrebno za formiranje komun. Dano« je stanje tako, da bo Ljudska skupščina potrebno upravno teritorialno razdelitev Slovenije, ki jo narekuje formiranje komun, napravila z ustreznim zakonom hkrati za vso republiko. Sprejemanje, oziroma potrditev ostalih potrebnih zakonskih predpisov in odlokov pa bo lahko napravljena hkrati s teritorialnimi spremembami, ali v tako kratkih in povezanih časovnih razdob'ih, da lahko govorimo o istočasnem in postopnem fornvranjn komun na vsem področju naše republike.
V zvezi s konkretno obdelavo te materije je morala komisija reševati naslednji dve vprašanji: razčistiti je bilo treba statutarna. oziroma fankcionalno-pravno problematiko in pripravljati predloge za teritorialno razdelitev. Za podrobno proučevanje in pripravo predlogov je komisija formirala dve podkomisiji; podkomisijo za statut in podkomisijo za teritorialno razdelitev. V naslednjem bo torej pore Mio orne'eno na ti dve področji, ki sta v medsebojni zvezi ii zavisnosti.
Glede problemov stališč in še nerešenih vprašanj, ki nastajajo s funkcionalno pravno ureditvijo komun, ni namen tega poročila ob tej priliki izčrpno razlagati iu pojasnjevati to materijo. To bo storjeno, ko bodo Skupščini predloženi ustrezni zakonski predlogi. Sedaj kaže opozoriti in informirati tovariše ljudske po-riance o nekaterih načelnih s'.’iščih, s katerih je komisija sl ušala reševati omenjeno nalogo.
Spričo tega, da niso povsod v naš: državi podani enaki pogoji za prehod na nov komunalni sistem in da je uveljavljanje občine - komune proces, ki bo traja! dlje časa, je nemogoče takoj v začetku z enotno zakonodajo tnaprej in za daljše razdobje fiksirati novo ureditev. Da bi bilo možno upoštevati pogoje in specifične okolnosti v različnih krajih naše države in da bi se postopoma in organsko uveljavila vsebina komune in okrajnih skupnosti komun, je bil sprejet sklep, naj se to izvrši s statuti novih občin in okrajev, ki bi jih potrdil republiški Izvršni svet, oziroma re-P”1 'iška L'udska skupščina, šele ko bodo komune na podlagi statutov že zaživele in bi se m podlagi življenjske prakse pr 'ovile eventualne pomanjkljivosti in tudi pridobile potrebne izkušnje, bi se izdali novi enotni zakoni o občinah in okrajih.
Ker je naš družbeni sistem enoten in mora takšen sedaj, ko formiramo komune, tudi ostati, je nujno potrebno, da se, ko izdelujemo statute in določamo osnovne pravice in dolžnosti komunam, upoštevajo nekatera enotna temeljna načela glede družbenih funkcij komun in njihovih okrajnih skupnosti na sedanji stepn i družbenega razvoja. V ta namen in zaradi tega, da se omogoči in pospeši pripravo statutov, ki bi omenjena enoina načela upoštevali, je bilo treba sestaviti nekoliko tipskih osnutkov statutov, obenem pa zagotoviti, da bo postopek enoten.
V začetka letošnjega leta je pripravljalni odbor za formiranje komun na Gorenjskem pripravil osnutek statuta za bodočo občino Kranj, in za bodočo Gorenjsko okrajno skupnost. O obeh kranjskih osnutkih je razpravi 'ata naša republiška komisija. dala nekatere pripombe in predloge gorenjskemu pripravljalnemu odboru, oziroma zavze-la o določenih vprašanjih svoja stališča. Ko je komisija vskla-dila svoje gledanje s stališči pripravljalnega odbora za Gorenjsko. sta bita ta dva osnutka statutov poslana Zvezni komisij' za komune. Ta dva osnutka sta bi’a te dni že v razpravi pri podkomisijah zvezne komisije kot tioeka osnnlka statutov za občinn-homimo in okrajno skupnost komun v merilu vse države K« bo še Zvezna komisija ob» ecnntT^z «tatntnv prftnblo in ’13 sprejela, bo tako najtežji del priprav za ureditev pravnega
Ljudski poslanci so počastili spomin dr. Pavla Lunačka
statuta novih občin okrajev
v njihovi prvi fazi zaključen.
Poleg že omenjenih osnutkov statutov za bodočo občino Kranj, je naša komisija razpravljala v načelu tudi že o osnutkih statutov, ki jih je predložil okrajni iniciativni odbor Ljubljana, in sicer za bodoči okraj Ljubljana ter za bodoče občine na območju mesta Ljubljane. V zadnjem času sta predložila tudi okrajna iniciativna odbora za formiranje komun Gorica in Trbovlje osnutke statuta za bodoči okraj Gorica in bodoče občine Nova Gorica. Kanal in Ajdovščina, oziroma za bodoči okraj Trbovlje. Osnovna načela bodo pri vseh statutih vsekakor enaka, v po-edinih konkretnih primerih pa bodo statuti odražali določene specifičnosti, oziroma konkretne razmere posameznih okrajev ali občin.
Pri tem dosedanjem delu se je komisija predvsem ravnala
ja; S. NOVO MESTO s okrajem Novo mesto, Črnomelj in delom Krškega; 9. MURSKA SOBOTA z okrajema Murska Sobota in Ljutomer — ter dosedanja okraja PTUJ in KOČEVJE kot bodoči samostojni okrajni skupnosti. Skupaj torej 11 bodočih okrajev. Posebni problem sta predstavljala Ljubljana-mesto in Maribor. Na osnovi razprave in proučevanja konkretnih prilik in pogojev v teh mestih je bilo v komisiji sprejeto enotno stališče, da se v teh dveh mestih organizira občine, ki se bodo neposredno vključile v okrajno skupnost komun. Ker pa obstajajo nekateri skupni problemi žena geografska področja kot je i» Potrebe mesta, naj bi se v ta Gorenjska in Dolenjska, dajali namen organiziral določeni rae-
smernice republiške komisije in so na podlagi mnenja in predlogov samih volivcev izdelali nov predlog, ki v celoti šteje sedaj 131 občin na območju Ljudske republike Slovenije. Pri tem številn občin znaša povprečje na eno občino 11.503 prebivalce. Sedanje povprečje
občino, brez občin na področja mesta Ljubliahe in Maribora ter brez občin, ki štejejo nad 20.000 prebivalcev in to so: Celje, Brežice, Jesenice, Koper, Kranj, Lendava, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj in Žalec,, znaša povprečje na občino 9092 prebivalcev. Občine, ki imajo nad
primer Ptuj, Novo mesto. Murska Sobota in Brežiee.
Po tem predloga bi imela največ prebivalcev občina Ljubljana-Grad in sicer 41.196 in najmanj občina Predgrad v' dosedanjem okraju Črnomelj, kr bi imela 1526 prebivalcev. Če od skupnega števila občin oditrv-
prebivalcev na eno občino pa je 29.000 prebivalcev so predvsem jemo občine na področju mesta!
3809. Povprečje na občino, izračunano brez komun na področjn mesta Ljubljane in Maribora, to se pravi pri 119 občinah, znaša 10.536 prebivalcev. Ce računamo povprečje prebivalcev na
močni industrijski centri kot so na primer Kranj, Celje, Jesenice in Koper, ali pa ekonomsko in kulturno važnejša in
Ljubljane in Maribora bi bilo takih občin, ki imajo od 2 do 4390 prebivalcev 13 ali 11*/«; od 4 do 10.000 prebivalcev 55 ali
obrise bodočim okrajnim skupnostim. Tu se je postavilo samo vprašanje, kako veliko okolico priključiti tem središčem. Bolj problematično je bilo področje vzhodno štajerskih okrajev: Trbovelj in Krškega, Črnomlja in Kočevja. Po razpravi z ljudmi iz prizadetih okrajev je komisija na osnovi sklepov okrajnih ljudskih odborov izrazila svojo soglasnost glede predloga okrajnih skupnosti komun, ki sedaj izgleda takole: .
1. LJUBLJANSKA skupnost, ki jo sestavljajo dosedanji okraji Ljubljana-mesto, Ljubljana-okolica in del okraja Postojna; 2. MARIBORSKA skupnost z okraji: Maribor, Maribor-okoiica in Slovenj Gradec; 3. CELJE z okrajema Celje in Šoštanj; 4. KRANJ z okrajema Kranj in Radovljica; 5. GORICA z okrajema Gorica in Tolmin: 6. KOPER
stni organ z jasno odrejenimi pristojnostmi in nalogami.
Tudi izdelava predlogov o teritorialni razdelitvi Slovenije na komune je v zaključni fazi. Ti predlogi so se najbolj spreminjali. Kakor je znano je sedaj na ozemlju Ljudske republike Slovenije 384 občin. Po prvih podatkih, ki so bili zbrani lani decembra, bi bilo okrog 90 novih občin. Januarja letos je bil izdelan drugi predlog, ki je predvideval 104 občine. Pripravljalni odbori so skupaj s političnimi organizacijami delo na teritorialni razdelitvi nadaljevali, upoštevajoč navodila In
Sirijski gost* v Zenici
Fcf•t*af iv duties
Predsednik republike v Postojni
Postojna, 5. aprila. Danes so v Postojni na okrajni skupščini obeh svetov sprejeli družbeni plan, ki znaša 65 milijonov 720.000, oziroma proračun za letošnje leto, ki je
Zasedanje je trajalo ves dan v »Jamski restavraciji« v Postojni.
Udeleženci skupščine so pozdravili tudi predsednika republike Tita in Miha Marinka, ki sta se na poti z Brionov v Ljubljano s svojim spremstvom ustavila v Postojni ter kosila v Jamski restavraciji.
C. S.
po načelu, da je nemogoče iz z 0kr. Koper in Sežana ter več
Zenica, 5. aprila (Tanjug). — Narodni poslanci Sirije so si da-
jim delom okraja Postojna; 7. TRBOVLJE z okrajem Trbovlje in večjim delom Krškega okra-
ći ji in Švici za rafiniranje srebra.
V Trepči so zgradili tudi oddelek za pridobivanje zlata iz zlatonosne rude, ki t/a v nekoliko dneh dal tudi prve količine zlata.
Nove količine masti, sladkorja, kave in južnega sadja
BEOGRAD, 5. apr. Za domači trg so bile nabavljene v Inozemstvu nove količine masti, sladkor-
Božo Prevorše-k. Davi so se gostje odpeljali v gornjo Savsko dolino, kjer so obiskali Planico in Kranjsko goro in ostali na kosilu, opoldne pa so čez Bled odpotovali v Bohinj. Tudi Bohinjci In njihovo turistično društvo so jim priredili lep sprejem. Nastopila sta tudi folklorna skupina in pevski zbor iz Bohinja. Ju-
dosedanjega stanja čez noč na' praviti skok v tako družbeno in funkcionalno ureditev komun, ki bi že danes popolnoma ustrezala in izpolnjevala vse tiste daljnosežne idejno teoretične zamisli, ki jih razumevamo in pričakujemo, kadar govorimo o komunah. Na sedanji stopnji razvoja je treba zagotoviti občinam - komunam tiste osnovne možnosti in pravice, ki bodo omogočale nemoten razvoj in krepitev komun in vsega ostalega, kar je s tem v zveri. Formiranje komun ni stvar deklaracije teh mnogoobetajočlh formulacij, ampak je stvar sistematičnega dela in postopnega razvijanja sedanjih socialističnih odnosov in oblik v skiadu z materialnimi pogoji in politično zavestjo državljanov. To ne pomeni da odstopamo od realnih zahtev in pričakovanj, ki jih je treba čimprej realizirati, ampak
Hit-
v katerih bi bilo že vse dovr- bodo raspravljah o jugoslo- FIAT kjer so' mu priredili seno m obilo denarja, mleka in vansk: udeležbi na mednarod- pris.pčen sprejem Popoldne se medu, v sedanjem času, in na ni znanstveno - tehnični kon- - —	- c -	-	—
žalost še precej časa, ne bomo forenci za mirnodobno upora-mogli kljub najboljši volji usta- bo atomske energije. Komisi-navljati.	ja bo sprejela tudi odločbe o
Končno je razprava pokazala, pripravah,^ ki so potrebne za da formiranje komun in uredi- udeležbo jugoslovanskih pred-tev njenih pristojnosti, posredno stavnikov na tej_ konferenci,
močnejša središča na izrazito 44%; cd 10 do 15.009 prebivalcev kmečkem teritoriju, kot so na 25 ali 21%; od 15 do 20.M9 prebivalcev 15 ali 12.7% in uš 20.300 prebivalcev 10 ali %£%.
Komisija smatra, da ta predlog ustreza osnovnim zamšsiin* glede komun in zato bi bilo najbolje, da ga Odbor za izgrad* njo oblasti naše skupščine vzame v razpravo in da izdela predlog zakona o novi teritorialni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ki bi ga obravnavala naša Skupščina. Komisija pa bt z ustreznimi zveznimi organi, kakor tudi s prizadetimi okrajnimi ljudskimi odbori, še naprej sodelovala pri izdelavi potrebnih statutov, katere bi potem Izvršni svet predlagal v obravnavo in potrditev Ljudski skupščini. S tem postopkom bi prišle priprave za formiranje komun v svojo zaključno fazo v kateri bi naša Skupščina sprejela potrebne zakone, oziroma ustrezne pravne sklepe.
Po poročim tov. Staneta Kavčiča je Ljudska skupščina razrešila tovariša Jožeta Borštnar-ja, Franca Kimovca in Janeza Vipotnika dolžnosti člana -izvršnega sveta, za kar so zaradi prevzema novih dolžnosti sami zaprosili, in izvolila za nova
bl-.žno 39 odstotkov manjša zaradi slabega pridelka sladkorne pese. Ta kolibma sladkorja bo poleg cLomaOih zazog povsem zadostovala do nove sezone.
Poleg že prej uvožene masti so bile te uni sklenjene nove pogodbe za dobavo še $.001) ton masti, v glavnem iz ZDA ln nekaterih evropskih držav.
Podjetje »Centroprom« je naba-
neteohko manjži-fcakor lanski.
pa je nabavilo v Izraelu in Italiji okoli 500 ton pomaranč in okoli 850 ton limon. V teku so pogajanja o dobavi novega kontigenta več sto ton južnega sadja. Prvi vagoni tega sadja so že prispeli v našo državo in bodo te dni začeli prodajati pomaranče po 190 din kg, limone pa po 200 din kg.
Zastopniki turističnih uradov na Gorenjskem
BLED, 5. apr. Sinoči so prispela na Gorenjsko zastopniki jugo-slovainskh turističnih uradov in agencij, ki so na potovanju po Sloveniji. Skupno je prišlo kakih 30 oseb iz raznih krajev naše države. Zvečer so se ustavili v Radovljici, kjer jin\ je turi-
Nov obrat Trepče
Priština, 5. apr. V trepčanski nes ogledali železarno v Ženi- topilnici v Zvečanu je začel
ci. Sirijski parlamentarci so obratovati prvi oddelek za	-	__ „
^ektrolizo srebra. Stern cbra- “	“° m Ä člana izvršnega f etatov. Vik-
iz aarajeva m se Doao tom bo Trepča prihranila aa Vikii večer. Nastopila je toda torin Avblia m tov. Olco Vra-nocoj vrnili tja. V Zenico sta okoli 20 milijonov deviznih folklorna skupina. V imenu go-Prva seja zvezne komisi- Jlh spremljala predsednik zbora dinarjev kolikor jih je movala s‘inske .zbornice radovljiškega
proizvajalcev LR Bosne in Her- doslej plačevati zkhedni Nem	JV PP^vil tajnik
je za nuklearno energijo cegOTine Nikola Kotle ter s,
Beograd, 5. aprila. Po obye- kretar LjudsJke skupščine BiH stiiiih Jugopresa bo v sredo, Nijaz Dizdarevič. Gosti so si 6. aprila pod predsedništvom ogledali skoraj vse obrate te Aleksandra Rankoviča. prva največje jugoslovanske železarski4 novoustanovljene komi- ne, nato pa so bili gosti na ko-sije za nuklearno energijo, siilu pri direktorju železarne, beja bo v »Inštitutu Borisa
Kidriča« v Vinci. Na dnevnem OStlKm KonibeOPviĆ redu bo organ,žira,nje komisi- _	*
je. \ zvezi s tem bodo morali * rlllUIIU
sPre-!eti Pr,avil- Milano, 5. apr. (Tanjug). -
i o organizaciji in poslova-	zveznega izvršnega sve-
nju tega organa. Komisija bo ta FLRj Qsman Karabegovič
nto Ät	Tfü	J« danes v družbi jugoslovan-
st v en (} raziskovalnih s-keffa veleposlanika v Rimu do" po obvestilih iz zvezne uprav«
vilni večer. Nastopila je' tudi torja Avblja in tov. Olgo Vra-folklorna skupina. V imenu go- biČ.
Ža sedaj sklicana seja Ljudske skupščine je bila s tem končana.
Bdeči križ LBS spominu dr. Pavla Lunačka
Predsedstvo glavnega odbora
___	^ „„„„ „ Rdečega križa Slovenije je na
tri pridejo turistični delavci na svoji seji, posvečeni ^>oniinu Bled, kjer bo sprejem v hotelu pokojnega tovariša dr. Pavla S’-iasS Ä3SSS Lunačka, sklenilo prispevati za uradov je spoznati manjše turi- ginekološko porodniško kliniko stdčne kraje, katere bi lahko nato 50 oco dan kot pobudo za sklad propagirali v svojih organizam- ^ opremo novOEt>jellčkov siromašnih porodnic. Glavni odbor
Francoski trgovci so skleni- RKS smatra, da bi bila ustano-uprave [j kompenzacijsko pogodbo s vitev tega sklada ^ajlepša od-
šanje.
ali neposredno posega skoraj v vsa področja našega življenja in zahteva določene spremembe v obstoječi zakonodaji, zahteva določene spremembe v delu in odnesih upravnih organov, v ekonomskem sistemu, v volilnem sistemu itd. — kar vse ni možno rešiti naenkrat in čez noč. Te naloge so precej zapletene in bi se formiranje komun samo zavleklo, če bi želeli že sedaj vse to tako postaviti, kot bo urejeni sistem komun in nadaljnji razvoj socialističnih odnosov zahteval. Upoštevajoč ta načela in vidike, je komisija obravnavala funkcionalno pravno problematiko formiranja komun in s teh vidikov tudi izdelovala svoje predloge in statut.
Pri reševanju teritorialnih vprašanj in pri izdelavi predloga je komisijo vodilo predvsem načelo, zajamčiti in omogočiti demokratično in samostojno odločanje državljanov samih o konkretni teritorialni razdelitvi. Zato komisija ni nastopala s
kj bo avgusta v Ženevi.
S seje odbora za notranjo politiko pri zveznem izvršnem sveta
Beograd, 5. apr. Odbor za notranjo politiko pri zveznem izvršnem svetu je imel pod predsedstvom Aleksandra Rau. koviča sejo, na kateri je bila sestavljena komisija, ld bo pripravila načrt zakona o notranjih zadevah. Ta zakon naj bi uredil organizacijo in službo notranjih zadev, kakor tudi določil pooblastila, pravice m dolžnosti. V razpravi so se člani odbora predvsem bavili o polo. žaju organov notranjih zadev v ljudskih odborih glede na razvoj komun.
Odbor je razpravljal tudi o predlogu zvezne verske komisije za objavo uredbe, ki naj bi podrobno urejala nekatere zadeve v zvezi z izvajanjem zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Odbor bo načrt
konkretnimi predlogi, ampak je uredbe piedložil zveznemu
izvršnemu svetu v odobritev.
Odbor i:a notranjo politiko je prav tako ustanovil komisijo s članom zveznega izvršnega sveta Slavkom Komarjem na čelu, ki bo proučil probleme s področja imovinskega prava kolonistov in koristnikov zemlje iz bivšega agrarnega fonda in predložila primerne predlo--» zveznemu izvršnemu svetu
predvsem poizkušala zagotoviti pravilne poglede, pravilno orientacijo in pravilna načelna stališča pri tem delu. To je bilo potrebno predvsem zaradi tega, ker so se v konkretnih razpravah in odločitvah pojavljate razne slabosti, pretiravanja in nenačelna gledanja. Bili so pojavi, da so se zlasti pri občinah precenjevali trenutni ekonomski momenti, preveč so se upošteva samo suhi računi in številke in zapostavljali vsebinski in demokratični pogoji nastanka in razvoja komun. Komisija Je opozarjala na to nevarnost in enostransko usmerjenost nekaterih pripravljalnih odborov in kadrov. K'jub temu, da se Je v tem pogledu stanie zelo izboljšalo, ni mogoče trditi, da so že povsem izključene nekatere nepravilne in enostranske za-misii. Tndi določeni ozki loka-'istični interesi, kakor tud; aktivnost nekaterih sovražnih po--■dincev, je predstavljala delno -sp.eVo načelni in demokratični •Hsknsiji na terenu pri odločitvah g'ede teritorialnega oblikovanj» komun.
Izdelava predlogov za okrajne vknpno'ti komun je bila relativno lahka ln precel nesporna Že od sameva začetka so naravna eravitaoijsk» središča kot so: Ljubljana, Celje, Maribor, Gorica, Koper, ln taka zaokro-
je Karabegovič vrnil v Milan, kjer si je ogledal mesto, zvečer pa predstavo v Scali.
Sinoči je jugoslovanski konzul v Milanu Lazar Udovički priredil slavnostni sprejem na čast Osmana Karabegoviča.
Udeležili so se ga zastopniki krajevnih italijanskih oblasti pod vodstvom milanskega prefekta. zastopniki jugosipvan-sko - italijanske trgovinske zbornice severne Italije in industrijskih ter trgovskih podjetij.
7. april - mednarodni dan zdravstva
Letošnjo obletnico mednarodnega dneva zdravstva bodo vsi narodi sveta praznovali z geslom »Zdrava voda — boljše zdravje!«
To geslo bo poudarilo skrb Mednarodne zdravstvene organizacije za ureditev zdravega oko-V *vli duMjanske univerze so se poslovili od pokojnega prof. dr. Pavla Lunačka nešteti Ljubljančani
lja, v katerem človek živi.
Tudi pri nas v Sloveniji bo geslo »Zdrava voda — boljše zdravje!« podčrtalo skrb, ki jo imajo naši zdravstveni delavci za preskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo. To geslo pa naj bo hkrati napotilo za čim prejšnjo ureditev vseh slabih in zastarelih vodovodov, kanalizacij in drugih vodnih naprav, ki okužujejo pitno vodo in z tem ogrožajo marsikatero področje z epidemijami legarja in drugimi nalezljivimi boleznimi.
Preskrba z zdravo pitno vodo mora biti osnovna zahteva, ki ji gre prvenstvo pri izdelavi kakršnih koli načrtov za napredek zdravja in blnv»"«- -»»lovnega ljudstva.
Posvetovanje o gospodarskih in socialnih zadevah študentov
Družbeni vpliv arhitektov stalno raste
Ljubljana, 5. aprila. — Društvo pravtic, za natečaje, strokovno šol- nenTih, všrevši mimo Evrope še arhitektov Slovenije je danes po- stvo in delovne odnose.	ZDA, Južno Ameriko in celo Ja-
lagalo obračun svojega dela za V odsotnosti dosedanjega pred- po^o. s tem so usipeü zbrati preteklo leto, ki je pokazal, da sedmaka arh. Fiirsta, je ob števil- na(jvse pestro zbirko dragocenih je bila aktivnost društva usmer- ni udeležbi članstva in delegatov arhitektonskih revij, ki so sedaj jena ze k širokim družbenim vipra- razniib orgamkacisj (Zveze DIT, šanjem kn ni bila več le ozko MLO Ljubljane, Zveze borcev, strokoviia, niti profesionalna. Urada za spomenčsko varstvo ter Društvo je utrdilo 9vojo vlogo Združenja gradbenih podjetjiij in javne družbene organizacije, ki drugih), dodaj ;k že objavljenim daje 9vojo pobudo in strokovno poročilom v biltenu se zgoščeno pomoč pri mnogih problemih, k*i problematiko društva dosedanji se tičejo skupnosti. DAS kot stro- podpredsednik ing. arh. Sasa Sed-	^
kovna organizacija pa kljub temu lar - ki je bil na kra>ju tudi z TsTkdadt^.“^!^ temu yt zaiema zal le maihen del sloven- vehko večino izvoljen za novega 'rav4ja na visolkem kvalitetnem ni-ske tehnične inteligence, kljub ve- predsednika DAS. Od navedenih v0*u u člam^vn truda da s Lik: dejavnosti kakršno kaže iz komisij, je bila posebna pozor- požrtvovalnostjo nadomesti manj-leta v leto. Delokrog društva ima nost posvečena koousip, ki ob- kak>-o rad;ko za nep]a^no ču-eri znacslne smeri: dvig strokov- ravnava vprašanja stanovanjske >	_	< :	Pomembna i» Vda
nega značaja članstva in skrb za gradnje v Ljubljani ter je belo dnl?Tvena dejavnost ori številnih profesionalna vprašanja, sodelova- -ugotoviieno, da ie MLO doslej --rečahh Vier arViVreVi-; Vo-r uje z organi oblasti in pri druž- pokazal znatno razumevanje za Vovniaki' skušaš
dostopne vsemu društvenemu članstvu za visoko iapooolnjeva-uje v stroki. Moti le očitno nesorazmerje med visokimi cenami materialmih izdatkov za tisk, klišeje in papir revije na,pram honorarjem za prevode in članke, saj znašajo ti komaj 10 odstot-
stro-
K> na^i 7
Beograd, 5. apr. Na današnjem posvetovanju o gospodarskih in socialnih zadevah študentov v centralnem odboru Zveze študentov Jugoslavije, je bilo izraženo mnenje, da je treba čimprej izdati nov splošni takon o štipendijah. Ta zakon naj bi izpremenil in izpopolnil sedanji način štipendiranja, ker ie zakon, izdan 1. 1951., v mno-iem zastarel- Prav tako je bilo poudarjeno, da ie treba z norim zakonom realno postaviti »snovna načela glede obvezno, rti štipendistov in onih. ki da jejo štipendije. Kar se tiče otroških dbdatkov. je bilo izraženo mnenje, naj b; se name. ;to njih dajali študentom do datkj v določeni višini, ki ne bi bila odvisna od socialnega
pobožaj a staršev, namreč sam od uspeha študenta samega.
Glede upravljanja v ustanovah ki so namenjene za prehrano. nastanitev in zdravstva no-socialno zaščito študentov so zastopniki Zveze študentov organov upravljanja in univ profesorjev sklenili, da bi bik treba v univerzitetnih središčih ustanoviti centralne vodstvene in nadzorne organe namreč upravo, ki bj se bavila z vsemi temi zadevami. V tet upravi naj bi biij zastopniki Zveze študentov in univerze v enakem številu. Pri upravar b} se ustanovile tudi komisije za proučevanje posameznih za dev gospodarske in zdravstve no-socialne zaščite študentov
oenem upravljanju.	predloge m sodelo-vaaje DAS. kar torj; v.ffl tesneiJi ^ da bi se
Lansko leto ie dnmvo bulo vzbuja zeljo, da se bo v b iznju ko,t ploc| te£,a	ekono-
nadvse uspemo z organizacijo ve. bodočnosti izoblikovano sodelova-	^Jdkri. Zaradi široko
čih razstav, od n,ih najbolj zn^ n,e še utrdilo Arhitekt, bodo r^e dejavnost! po kom-isi.jah ne »Od stare k nov, soh, k, je zvečine pristop,k tud, v novo se •„ tlKj; področ-h dela v pre-“Z Ljubljane obiskala se 10 okra,- snuioce urbanistično društvo Slo- tek!em Iettu s0 bil!a delno zaoe-“"f1 v Sloveni« m se seda, vem,e in bodo rod, v bodoče kor mar;pna n(Kr2n;a	izacihka
rh celo v Zenico. Tud« posvet doslej sodeloval» na vseh to- vpraša n la. zato k novemu odbo-
nscin dosedanjega dela. Urediti je treba še izbojevan je pravic za projektante in tehnike 5 jxv>ravo dosedanje neživljenjske
arhitektov Tugoslaviije v Rogašk:-Slaaoi je v organ izaccji DAS smatrati za poseben uspeh društvene dejavnosti. Pred občnim
zborom ie vseh 176 članov preje, u-redbe o prolekri-raniu, pospešit’ lo obširen bilten s podrobnimi po- ie sodelovanje društva z gradbe-ročHi upravnega odbora in vseh osmih sekcij, kakor rodi upravnega odbora in redakcije revije »Arhitekt«. V društvu so zelo uspešno delovale naslednje komisije: šolsko organizacijska, stano-vaniska, urbanistična, komisija za razstave gradiv, za stanovska vprašanja in zaščito avtorskih
nitni inženitr in drugimi sorod-nimi organizacijami, in izposlovani Sim privšn io «zdaio premo--rebnega gradbenega zakona Po-’»bno pozitivno 'e bilo poročijo -edakesie revije .Arhitekt., saj sc njen’ marljivi č'ao: '«peh da-za’-meniujejo reviio že z 2d državami, tako rekoč na vseh kontd-
ru naloženo, da naj 'e-os Dor’šče možnost naöorimemeise koordinacije matičnega društva z rarnvčim Štev dom flanwa izven Lmbljane v drugih Vr-Siib mestih, ki sere-meio za	Z-.-v.- :en sarmwnt-iih
organ.:7ac-'i. ri-uzbena vloea DAS ie zaradi takšne we»tran<ke de-'aspnosti orav v zadn’em letu tako ipo'h. da 90 si z-bLekri rodi
-a bodo*e delo or-doh-L nc-^dno kot važen družbeni
* *.-*•»/» Vv ' ,p-	••lorrj^ ‘
Mu.

Bt. BWt Aprila 1955	7 SLOVENSKI POSOCETILEC ] ati. 3
___KOŠU
&ogo&KO\i
Fatcmistan
Upravna reforma vojaške funte guvernerja Gušama Mohameda, ki je v Pakistanu odpravila pokrajinske uprave in meje, da bi centralizirala oblast, je poleg čisto notranjih napetosti v državi segla s svojimi posledicami čez mejo in razpihala žerjavico, ki tli že od začetka prejšnjega stoletja.
Mejni stik med sedanjim Afganistanom, Sovjetsko zvezo in Pakistanom je od davnine področje prvorazrednega strateškega pome" na, saj pomeni vrata v Indijo na Bližnji vzhod in v osrednjo Azijo. V eno ali drugo smer so se valile vojske Aleksandra Velikega, T'a-merlana in mogulov na osvajalnih pohodih. Po neuspešnem pohodu na Afganistan se je tu, na obronkih Hindukuša ustalila meja britanskih osvojitev. Nastala je severozahodna meja (North-west Frontier), znana iz mnogih peripetij britanske kolonialne vladavine v Indiji, prizorišče neprestanih spopadov z bojevitimi gorskimi plemeni in tihe, a vztrajne borbe obveščevalnih služb. Khy-berski prelaz, nevralgična točka področja, je postalo ime, dobro znano vsem, ki so spremljali politični razvoj v prednji Aziji.
V ozadju vsega:	trenje dveh
imperijev, dveh kolonizacij — britanske in ruske, ki sta se tu srečali. V novih razmerah po drugi svetovni vojni pa dveh bičkov —
Afganski predsednik vlade Mohamed Daud Kan je v svojem govoru 1. aprila ostro napadel sklep vlade v Karačiju o vključitvi severozahodne province v Pakistan, češ da prejudicira usodo šestih milijonov patanskih gorjancev, po krvi in veri sorodnih večini afganskega prebivalstva. _ V Kabulu je prišlo do krvavih izgredov, do napada na pakistansko poslaništvo, iz Karačija pa ogorčena zahteva pro opravičilu in grožnja s prekinitvijo diplomatskih odnosov »zaradi vmešavanja v čisto notranje zadeve Pakistana.«
Odveč je poudarjati, da pri tem ne gre zgolj za vprašanje državne pripadnosti potanske manjšine v Pakistanu, oziroma za želje po nacionalni združitvi afganskih plemen, h katerim spadajo Pa-tanci. Boj za svobodo sicer teče v hribih okrog khyberskega prelaza odkar so Angleži tam pošalili svoje mejnike. Ime fakirja iz Ipija, Mirze ali Kana, voditelja upornih plemen, je dobro znano že desetletja. Toda konkretnejšo obliko je dobilo gibanje šele po drug- vojni, ko se je, ob podpori kabulske vlade, pojavila zahteva po nacionalni državi Patancev — Patanistanu (tud: Pahtonistan ali Pu'twniston — pustu je jezik gorskih plemen). V kohko pa gre v ranici za osvobodilno gibanje, kanti zarad- geografske razbitosti ozemlja, slabih zvez in splošne zaostalost: ter sepantizma posameznih plemen ie povezava precej otežkočena, v koliko pa za politične aspiracije Afganistana, je vprašanje zase.
Kar daje zadevi širši pomen, je razvoj dogodkov v Pakistanu in Afganistanu v luči potez obeh svetovnih blokov. Z ene strani, stratesk• načrti ZDA in vse večja prizadevnost vlade v Karačiju v smislu smernic Pentagona, z druge Stranj pa vloga visoke planote Afganistana v računih Moskve — in Zahoda. Sovjetsko posolilo Afganistanu, delovanje ruskih strokovnjakov, vzpostavitev diplomatskih odnosov med Kabulom in Pekingom in vse pogostejše opozarjanje na to področje v zahodnem tisku — »New York Times* ie že pred dvem- mesecema posvetiti vprašanju Patanistona p—“tej dolg članek izpod peresa glavnega urednika in solastnika Sutizbergema, v katerem trdi, da gr- za delo sovjetske obveščevalna -tužbe — Priča, da ie zakulisna borka zelo živahna. Kabulske demonstracije in Pakistanske demar-še so sa—n dokaz, da zaloga bolerih točk sveta še daleč ni :zčr-pana ...	fkš.
Rasizem žali človeško dostojanstvo
New Delhi, 5. aprila (Tanjug). »Hindustan Times« piše davi o zahtevi indijskega predsednika, naj bi proti rasistični politiki Južnoafriške unije storili odločne korake, da so resolucije Združenih narodov o tem vprašanju »popolnoma neustrezne in neučinkovite«. Ge svetovna javnost priznava zahteve Afričanov in Azijcev po enakopravnost, potem morajo tudi posamezne države glede tega zavzeti j<jr sno stališče, nadaljnje časopis. To tembolj, ker rasizem ne le odkrito žali človeško dostojanstvo. pač pa tudi ogroža mir. Južnoafriško vlado je treba prisiliti k spremembi politike. Nesreča pa je. da države prav v tem vprašanju nimajo jasno izraženega ter dovolj avtoritativnega stališča.
Južnoafriški minister za zunanje zadeve je danes izjavil, da bo Južnoafriška unija izstopila iz Organizacije Združenih narodov za prosveto, znanost
jn kulturo (UNESCO).
POMEMBEN D060DEX V POLITIČNEM OTUDUQ VEUKE NUTUnjB »
Winston Churchill i
se |e končno poslovil
NOVICE V SLIKI
Osemdesetletni britanski premier je zadnjikrat predsedoval seji vlade — Novi ninistrski predsednik Anthony Eden
LONDON, S. apr. (Renter). Sir Winston Churchill je danes odstopi! kot predsednik vlade.
Danes popoldne je Churchill poslednjih zasedel svoje mesto kot ministrski predsednik in se poslovil od svojih sodelavcev. Osemdesetletni predsednik zapušča danes položaj predsednika vlade po nad petdesetih letih javnega dela. Njegovo mesto bo prevzel 57-letni Anthony Eden, sedanji minister za zunanje zadeve.
Danes popoldne je Churchill obiskal kraljico in ji uradno podal ostavko. Uradno sporočilo o Churchillovem odstopa je bilo objavljeno po Churchillovem obiska pri kraljici Elizabeti.
V kratkem uradnem sporočilu je rečeno, da je predsednika Churchilla sprejela britanska kraljica. Pri tem ji je Churchill podal ostavko kot predsednik vlade in prvi lord državne blagajne. Kraljica Elizabeta je sprejela njegov odstop. V avdienci, ki je trajala 40 minut, je Churchill priporočil kraljici, naj imenuje za novega predsednika ministra za zunanje zadeve Edena.
Odstop Winstona Churchilla ima avtomatično za posledico odstop celotne vlade. Jutri bo kraljica verjetno povabila v buckinghamsko palačo ministra Edena, mn ponudila položaj predsednika vlade ter mn naročila, naj sestavi novo vlado.
Str Winston Churchill se Je rodil leta 1S74. Njegova kariera se Je začela s službo v vojski. Z dvajsetimi leti je končal vojaško šolo v Sundhearstu ln kot poročnik služil v raznih enotah v Aziji in Afriki. Udeležil se je južnoafriške vojne in vojne na Kubi.
donskega časopisa.
Njegova petdesetletna politična dejavnost se je začela leta 1900, ko je hil izvoljen za poslanca
Winston Churchill odhaja s političnega odra
konservativne stranke. Tri leta pozneje je stopil v liberalno stranko in postal njen poslanec za manchesterski volilni okraj, kmalu nato pa je bil imenovan
Tedaj je bil dopisnik nekega Ion- za državnega sekretarja pri mi-
V Trstu so resno zaskrbljeni
Kljub temu, da se odnosi med, Italijo in Jugoslavijo uspešno razvijajo, pa tržaške oblasti ubirajo zgrešeno pot
nistrstvu kolonij. Do leta 1929 jo bil devetkrat minister. BU je minister trgovine, notranjih zadev, takoj po Izbruhu prve svetovne vojne vojni minister, minister letalstva, po končani vojni pa minister za kolonije.
Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je ba Chruchill v vladi Chamberlaina minister mornarice. Maja 1940 Je postal predsednik britanske vlade hkrati pa tudi minister za finance in obrambo, kar je bil do konca vojne, oziroma do zmage laburistov. V tem času se je sestajal z Rooseveltom, Stalinom, Trumanom ln Cangkaj-škom na konferencah velesil v Casablanci, Kairu, na Jalti, v Moskvi, v Teheranu in Quebecu.
Ko so na volitvah 1953 v Veliki Britaniji zmagali konservativci, Je Churchill spet postal predsednik vlade. Dve leti pozneje je dobil red podveze, hkrati pa tudi plemištvo. Isto leto je dobil za knjigo vojnih spominov Nobelovo nagrado za književnost. Kritiki so ocenili Chruchillove spomine kot delo izredne vrednosti.
Sprejem v madžarskem poslaništvu
Beograd, 5. aprila. (Tanjug). Madžarski poslanik v Beogradu g. Šandbr Kurimski je sinoči priredil sprejem ob narodnem prazniku republike Madžarske. Sprejema so se udeležili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, podpredsednik Ljudske skupščine FLRJ Vladimir Simič, sekretar zvez. nega izvršnega sveta Veljko Zekovič. načelnik generalnega štaba Peko Dapčevič, državni pbdsekretar za zunanje zadeve Veljko Mičunovič. predsednik mestnega Ljudskega odbora Miloš Minič in drugi povabljenci.
»Ukor« Tokia
New York, 5. aprila (Tanjug). Podoba je, da so nesoglasja med Japonsko in ZDA, čedalje večja. »New York Times« imenuje danes gesto ameriškega ministra za zunanje zadeve Dullesa, ki je odklonil obisk japonskega ministra Sigemice, »ukor Tokiu«.
S prvim aprilom je Zahodna Nemčija odprla prvo zračno progo obnovljene družbe za letalski promet »Lufthansa«. Po določi lih okupacijskega statuta je bilo doslej Nemcem prepovedano ukvarjati se z motornim letal stvom. Dejstvo, da se Nemčija tudi na tem področju spušča v mednarodno konkurenco je vzbudilo dokaj nemira posebno v Angliji, ker je letalska družba BOAG baje morala prepustiti Nemcem nekaj dobičkanosnih prog z Nemčijo, poleg tega, da je prevzela skrb za izvežbanje nemških posadk. Z britanskim pilotom in nemškim pomočnikom je eden od štirih »Convairov«, s katerimi zaenkrat razpolaga »Lufthansa« preletel progo Hamburg—Bonn. Prve mesece bodo letali samo na notranjih progah, pozneje pa bodo nemška letate vozila tudi v Pariz, London in v Madrid. Na sliki: pred prvim letom je na slovecosti govoril zvezni minister za promet Beebohm (pri mikrofonu).
PARIZ IN DOGODKI na Bližnjem vzhoda
(Od posebnega dopisnika »Politike« ln »Slovenskega poročevalca«).
Pariz, 5. aprila (po telefonu). Podpis turško iraškega pakta, ki je v državah arabskega sveta povzročal veliko vznemirjenje, ni ostal v Franciji brez odmeva. Po drugi svetovni vojni je Francija izgubila precej vpliva, ki ga je imela prej v državah Bližnjega vzhoda, razen do neke mere v svoji bivši koloniji Si-Eazne ameriške misije pa sku- . riiL Druge države, gospodarsko
_	,,	j .	*f jiV	mnAnoičo neo/i«teo»r<
iajo medtem poravnati
Trst, 5. aprila. (Po telefonu). V poslovnih tržaških krogih so pesimistično razpoloženi v zvezi z obljubami o gospodarski pomoči Trstu. Potovanje predstavnikov vladnih strank v Rim na razgovore, ki so bili končani pred dnevi, pa presojajo kot jloskus »zavreti neza-
V poslovnih tržaških krogih opozarjajo še na enega izmed bistienih problemoi, ki povzroča resno zaskrbljenost- Ali so opozorili rimsko vlado na kršitve Londonskega sporazuma, kar so v Beogradu že poudarili, da utegne slabo vplivati na go.
nesoglasja med tema državama. Po mnenju »New York Timesa« poravnava ne bo mogoča, dokler se ne bodo sporazumeli glede vojaških izdatkov in zvez Japonske s Kitajsko in njenimi zavezniki.
in vojaško močnejše, predvsem ZDA in Velika Britanija, so si potem ko so odstranile Francijo kot konkurenta, stalno prizadevale dobiti pozicije, ki jih je •imela prej Francija in vključiti Bližnji vzhod v zahodnoevropske zveze. Ti napori so šli po različnih poteh. Velika Brita-
nija se je morala boriti za ohranitev tistega, kar ji je ostalo po drugi svetovni vojni. ZDA so se pojavile kot novinec, kot država, ki ni bila kompromitirana z kolonializmom in — kar je posebno važno — kot država odprtih rok v pogledu dajanja pomoči in posojil vsakomur, ki se je nanjo obrnil in celo tistim, ki niso prosili.
Pozicije Velike Britanije na Bližnjem vzhodu so bile najmočnejše takoj po vojni, kasneje so slabile, pozicije Amerikan-cev pa so se krepile. Vendar ti različni interesi in borba za pozicije niso nikdar šli tako daleč, da bi kompromitirali zunanje prijateljstvo med dvema velikima državama Zahoda. Dogodke, ki so se odigrali nedavno in ki so v glavnem posledica
spodarsko sodelovanje med dovoljstvo« kot ponovno »igro obema deželama? Šovinistična obljub«, preračunanih na po- gonja, Iti so jo na Tržaškem mirjenje javnega mnenja. P.e- sprožili s pogrevanjem starih zultaiti razgovorov v Rimu, vsaj preiskav, kfot je primer z are-kolikor je bilo objavljeno v ti- tacijo škedenjskih protifaši- London 5 apr. (Tanjug). Po sku, so bdi zelo skopi in ne- stov. pa se načrtno nadaljuje, nepopolnih volilnih izidih za konkretni ter jih ocenjujejo V tej gonji so šli že tako daleč, krajevne organe oblasti so kot »brezuspešno pot predstav- da šovinistični »Messaggero laburisti v več krajih izgubili nikov vladnih strank«- Zvedelo Veneto« obtožuje »Primorski precej mest. Letos je volilo se je samo. da je ustanovljena dnevnik«, da hujska ljudi proti mnogo manj volivcev kot nova vladna komisija, ki bo italijanskim oblastem, ker od- prejšnja leta. Tako je n. pr. na prišla proučevat gospodarske ločno brani pravice Slovencev volitvah za londonski občinski probleme Trsta, ter da ie mi- v Italiji ter zahteva spoštova- svet volilo letos samo kakih nister za mbmarico Tambroni, nje sporazuma. Ta list piše, da 32°/o volivcev, kar je več kot
ki je doslej že večkrat odložil ne fato prišlo do pomirjenja. do- 10% manj kot lani. Vodstva mentarnih volitev.
obisk, ponovno obljubil, da bo kler bodo Slovenci v Italiji strank menijo, da je to v prišel v Trst.	»lahko igrali umazano komedL glavnem posledica stavke, ki
Nadalje poročajo, da so usta- jo žrtev«.
noviii posebno komisijo, se- Medtem ko se na eni strani stavljeno iz raznih funkcionar-	med Italijo in jugosia.
vijo pozitivno razvijajo, pa vidimo. da so na Tržaškem oblasti ubrale popolnoma zgrešeno pot ter postavljajo zahteve, ki kažejo, da nerealistično ocenjujejo položaj.	S. L.
jev ministrstva za zunanjo trgovino in podržavljenih podjetij, katera naj bi proučila ustanovitev proste cone v tržaškem pristanišču. Znano pa je, da vse tržaške gospodarska ustanove in večina prebivalstva zahtevajo že več kakor leto dni ustanovitev integralne proste cone za celotno tržaško področje kot edino sredstvo za ublažitev gospodarske krize- V Rimu pa hočejo v nasprotju s to zahtevo in resničnimi koristmi tržaškega gospodarstva proučiti prosto cono v ožjih mejah tržaškega pristanišča, kar do koristilo v glavnem nekaterim veleindustrijalcem in veletrgovcem. Prav v teh dneh je v tržaškem občinskem svetu’ žila pri Varnostnem svetu novo izredna razprava o ustanovitvi pritožbo, v kateri dolži egip-preste done v kateri se je se— tovske redne in druge enote daj večina svetovalcev izjavila napadov na izraelsko ozemlje, za integralno prosto cono.	V pritožbi navaja, da razni
ljudje z egiptovskega ozemlja Osnovna gospodarska vpra- vchrajo na izraelsko ozemlje, šanja Trsta so razjasnjena in rOpaj0 prebivalstvo in napadaje nemogoče, da bii v Rimu .Q izraeisi£e vojaške enote, spričo stotine predlogov, Iia' Sovjetski zastopnik Arkadije svetov in zahtev ne bili obve- Soboljev, ki je ta mesec pred-ščem o resničnem poitožaju ter sehnik Varnostnega sveta, se je ne bi vedeli, kako naj bi poteg- davj sešel z zastopniki drugih o ih škripajoči voz tržaškega držav v Varnostnem svetu, da
je preprečila izhajanje vseh londonskih dnevnikov in tednikov.
V Londonu so dobili laburisti, ki ima jo že 21 let v rokah mestni svet, samo 22 mest večine. V dosedanjem mestnem svetu so imeli večino 55 sedežev. V grofijah Essex in West Riding pa so celo izgubili, in
zmage ene ali druge struje — proameriške ali proangieške - ■ so pojasnjevali »s spori čist notranjega značaja«. Tako so bili padec Mosadika v Iranu, izgon Sišaklija iz Sirije »pojasnjeni« kot posledica notranji! sporov.
Egipt je po strmoglavljenju Faruka predstavljal glavno oviro za povezovanje držav arabskega sveta na Bližnjem vzhodu z zahodnoevropskimi pakti in kombinacijami, ker je imel dolgo velik vpliv na vse države, članice Arabske lige, in je bil hkrati nasprotnik vključitve Egipta in teh držav v bloke, bodisi vzhodne, bodisi zahodne.
Podpis turško-iraškega pakta in dogodke, ki so se pred tem paktom odigrali, je Francija spremljala dokaj mirno, toda ne brez zanimanja. Zavzeta z notranjimi in- zunanjepolitičnimi problemi, ki so jo dolgo ovirali, da se ni mogla angažirati na mednarodni areni, je bila — čeprav zelo občutljiva za vse, kar je bilo v zvezi z arabskim svetom — ignorirana od svojih zaveznikov, ZDA in Velike Britanije, kateri je —> kot bi so reklo — tak položaj ustrezal, ker se njeni pogledi na probleme Bližnjega vzhoda niso vedno skladali s pogledi Francije.
Sele ko so se pojavila Sirija kot prva sporna točka med Irakom. oziroma Turčijo in ZDA ter Egiptom, se je Francija pričela bolj odkrito vmešavati v vso stvar. Samo vztrajna zahteva Washingtona, da »Pariz prepriča Damask o dobronamernosti turško-iraške poteze«, je omogočila Franciji, da vsaj neuradno ali poluradno spregovori. Tursko-iraško polemiko o tem je večina pariških listov komentirala kot odkriti pritisk Turčije, neuradni »Mond« pa je pisal — aprila, »da se Siri"’ ormravk i Moskva, 5. aprila (AFP). - tem beseda med kanclerje- *fda Guatemale«. Toda francc-
Sovjetska vlada je privolila na vim bivanjem v Moskvi, ko lz]fve- da niso naspr» in-k-- '	’ '	’ * -	*	turško-iraskega pakta, bi bilo
preje mogoče razumeti kot po-
IZIDI KRAJEVNIH VOLITEV NK ANGLEŠKEM
LOKALNE ZMAGE KONSERVATIVCEV
i londonskem mestnem sveta so labo-risti imeli doslej 55 sedežev večine, zdaj pa jih imajo samo 22
sicer v Essexu 29. v West Ri-dingu pa 17 sedežev.
V objavi volilnih izidov napoveduje konservativna stranka, da so izidi odraz nagibanja volivcev v njihovo korist. Uspehi konservativne stranke so še bolj ohrabrili njene prvake, da se zavzemajo za skorajšnji razpis splošnih parla-
Nepristranski politični opa- vseh grofijah.
zovalci pa sodijo, da so krajevne volitve zelo nezanesljivo merilo za razpoloženje volivcev, ker gre pri teh volitvah manj za politično usmeritev in se volivci opredeljujejo predvsem za osebnosti .
In do zdaj znanih volilnih izidov v posameznih grof-ijah je razvidno, da so dobili konservativci 164 sedežev, izgubili 29 laburisti so dobili 27, izgubili 154 mest, neodvisni dobili 10, izgubili 19, liberalci dobili 5, izgubili pa 4 mandate. Volitve še niso končane v
Raab pojde v Moskvo 12. aprila
Izraelska pritožba pred Varnostnim svetom
V razgovoru s skupino ameriških novinarjev je Naser orisal položaj v Egiptu
New Ycrk, 5. aprila (AFP).
Izraelska vlada je sinoči vlo-
V razgovoru s skupino ameriških novinarjev, ki so na obisku v Egiptu, je Naser orisal politični in gospodarski položaj v Egiptu.
predlog avstrijske vlade, da bi kancler Raab obiskal Moskvo 12. aprila. Sovjetski minister za zunanje zadeve Molotov je sinoči o tem obvestil avstrijskega veleposlanika v Moskvi Bischofa.
Skorajšnji prihod kanclerja Raaba y Moskvo je sprožil mnoga vprašanja, na katera čakajo odgovora v kratkem. V Moskvi so prepričani, da bo prihod kanclerja Raaba pomagal k ureditvi avstrijskega vprašanja, čeprav še ni jasno, kako bi okupacijske sile mogle dati poroštvo za neodvisnost Avstrije. Domnevajo, da bo o
Avstrijski kancler Julius Raab
Francoska bojazen
bodo hkrati razmislili podobnih obveznostih, bi jih prevzela Avstrija.
Glede konference zastopni- dungu in da bo doba po Bankov štirih velesil, na katero dungu prej doba relativnega je vlada Sovjetske zveze pri- zatišja, doba status quo, kakor volila z izjavo predsednika pa doba zaostrevanja in podi :—
skus sporazuma z Egiptom kot pa podporo samemu paktu.
V	krogih nekaterih pariških opazovalcev trdijo, da so vesti o skorajšnji spremembi stališča Egipta do turško-iraškega pakta, ki se vztrajno širijo, spretno skonstruirana propaganda, ki naj bi povzročila zmedo v tist;h deželah, ki naj bi se pridrli ži'a turško - iraškemu paktu. Dal; 3 pravijo, da je končni cilj turško - iraškega pakta vendarle vključitev vseh držav Bližnjega vzhoda v zahodnoevropske sisteme.
V	Parizu ne verjamejo, da bi do občutneišega razpleta polo-'
tudi o žaja na Bližnjem vzhodu prišlo ki naj pred zaključkom konferenco azijsko-afriških držav v Ban-
gospodarstva z zavoženega kolovoza. Italijanska vlada, ujeta v interese raznih monopolov, se ne more ozirati na zahteve Trsta in izpolniti zagotovila svojih predstavnikov. Za rešitev tržaškega pomorskega prometa so potrebne ladje, toda
bi določil dan sestanka. na katerem bodo proučili izraelske pritožbe proti Egiptu- Ni še znano, kdaj se.bo zbral Var nostnj svet.
Egiptovski ministrski predsednik je danes izjavil novinarjem, da je Izrael »nevaren egiptov-
teh Trst še ni dobil- Sklicati bi gkim mejam«. Do spopada pri bilo potrebno mednarodno konferenco o pristanišču, ki jo pa spet odlagajo iz meseca v mesec. Drugi teden se predvideva ponovno sestanek predstavnikov 13.000 majhnih in srednjih podjetij, ki so že na zadnjem zborovanju pred tedni poveča.
U, da Je njihov položaj nevzdržen. Toda oblasti navzlic temu še niso ničesar ukrenile.
Gaza, v katerem je bilo ubitih 38 Egipčanov in 8 Izraelcev, je Egipt menil, da napetost na mejah popušča.
»Zaradi beguncev se ne moremo izogniti izgredom na meji,« je dejal dalje Naser. Po njegovem mnenju je nemogoče zadržati Arabce, ki se skušajo vrniti na svojo zemljo na izraelskem področju.
Bulganina, ponavljajo v Moskvi. da bi na tej konferenci
ganja, kajti — tako poudarja-o-tu ■— Zahod mora malo potrpeti,
razen avstrijskega vprašanja da ne bo dal Cu En Laju nena-lahko obravnavali tudi druge vadno dobrih argumentov za zdeve, ki bi utegnile ^zmanjša- vzporejan j e »med kitajskim pacifizmom in brutalnimi metodami Zahoda«. V. Djnkič
ti napetost na svetu. Sovjetska zveza bi bila verjetno pripravljena govoriti tudi o združitvi Nemčije vendar s pogojem, da se razveljavi ratifikacija pariških sporazumov. V Moskvi pravijo, da je. dokler se obveznosti iz pariških sporazumov niso začele izvajati, še vedno dana možnost za odstranitev »škodljivih posledic ratifikacije«.
Pariški sporazumi v belgijskem senata
Bruselj, 5. aprila (AFP). Belgijski senat in parlament sta danes začela debato o ratifikaciji pariških sporazumov. Računajo, da bo segat jutri ali v četrtek glasoval o t< h
Avstrijski predsednik vlade sporazumih. Belgijska skupšč,-Julius'Raab_ je sprejel danes n? je 20, januarja odobrilapt-popoldne tri^ zahodne visoke riške sporazume.
V luksemburškem parlamentu bodo glasovali o sporazumih v sretjo.
komisarje, ki so mu izročili deklaracijo treh velesil o državni pogodbi z Avstrijo.
PROBLEM CEST-
probiem države kot celote
Ustanovitev oddelka za ceste pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo FLRJ
Za vzdrževanje, modernizacijo in nove gradnje cestnega omrežja so skrbele doslej pred. vsem republiške uprave za ceste, ki so — lahko rečemo — delale popolnoma samostojno ter bile odgovorne za svoje delo le republiškim izvršnim svetem. Tako organizacijsko sia. nje je onemogočalo vsakršno koordinacijo dela republiških uprav, kakor tudi enotno reševanje posameznih problemov, ki so bili skupni za vso državo-Da bi se to stanje popravilo, je bil sedaj ustanovljen v okviru državnega sekretariata za gospodarstvo FLRJ poseben oddelek za ceste. Kljub prvotnim različnim gledanjem na ustanovitev tega oddelka pa sedaj lahko rečemo, da so vse republiške uprave pozdravile id iovo organizacijsko enoto, kajti že prva konferenca — 22. do 23, marca v Beogradu — je pokazala, kako potreben je bil ta organizacijski poseg.
Razpravljali so o načinu izdelave perspektivnih planov graditve in modernizacije cest nega omrežja, o katastru cest in mostov, o tehnični zakonodaji ter predpisih o cestah, o reviziji programa in projektov s področja cest, o vprašanju članstva v mednarodnih organizacijah za ceste, o delu inštitutov za ceste ter o odnosih med zveznim oddelkom za ceste in republiškimi upravami za ceste.
Razprava je med drugim pokazala. da bo treba v Jugoslaviji
modernizirati in na novo
zgraditi čez 8.000 km cest
Med številnimi problemi okoli graditve cest v Sloveniji so trenutno najvažnejši gradnja avtoceste Ljubljana - Zagreb, kakor tudi dokončanje modernizacije cest Ljubljana -Trst in Ljubljana Koper ter Ljubljana - tromeja. DclgradiP; bd bilo treba tudi cesto Ljubljana - Celje ter mo-
dernizirati' vsaj eno zvezo z Avstrijo. Za tir> bi bila najprimernejša cesta čez Jezersko, ker bi zahtevala veliko manjša finančna sredstva, kakor cesta preko Ljubelja.
Za Jugoslavijo je velikega pomena tudi zgraditev tako-imenovane jadranske ceste ki veže kraje Trst - Pulj - Reka . Šibenik - Split - Dubrovnik -Kolbr - Bar - Ulcinj. Cesto sicer že modernizirajo, toda dela bi bilo treba pospešiti, ker je
ta cesta za turistični promet izrednega pomena.
Gospodarsko izrednega pomena bi bila tudi zgraditev in modernizacija ceste, ki bi se odcepila pri Slavonskem Brodu in povezala Zenico. Sarajevo in Mostar s pristaniščem Ploče-Stvar prihodnosti je tudi zgraditev avtoceste, ki bi povezala Beograd s Solunom, Črno goro in Makedonijo.
Za vsa ta dela bodo potrebna pretirano velika finančna sredstva, če se ne bomo pri graditvi in modernizaciji cest preusme. rili na sodobno mehanizacijo. Naša domača industrija sicer že izdeluje kamione in kubične bagre ter se sedaj pripravlja na proizvodnjo buldožerjev; toda to je vse premalo- Industrijska zbornica, kakor tudi Gradbena zbornica ter razni organi ljudske oblasti bi morali poskrbeti za hitrejše osvajanje proizvodnje modeme mehanizacije v naši strojni industriji. Brez sodobne mehanizacije bi zahtevala graditev in modernizacija cest tako velika finančna sredstva, da jih razdelitev našega nargdnega dohodka nikakor ne bi mogla utrpeti.
Velik problem našega cestnega omrežja je vzdrževanje cest, posebej še vzdrževanje-modernih cestišč. Po mojem mnenju bo treba to vzdrževanje organizirati v prihodnosti enotno za vso državo, tako kot je enotno organizirano vzdrževanje železniškega omrežja. Razni poskusi, da bi se vzdrževanje cest centraliziralo ali pa popolnoma decentraliziralo, so se pokazali v praksi kot neživljenjski-Principi so sicer lepa stvar, toda materialna resnica pravi: toliko imamo strokovnih kadrov, toliko imamo danes mehanizacije in toliko jo bomo imeli v bližnji prihodnosti. Zato se je organizacija, ki se je držala te osnovne resnice, pokazala doslej v praksi kot najboljša. Dolžnost republiških uprav za ceste in zveznega oddelka bo. da rešijo tudi ta problem.
Velik problem in pomembno delo pomeni prav gotovo
ureditev tehnične zakonodaje ter predpisov o cestah
Za sedaj je v veljavi nekaj zveznih in nekaj republiških predpisov; vsakomur pa je popolnoma jasno, da morajo-teh-nični predpisi za vso državi bit; enotni. Da, in ne samo za vso državo, vskladiti jih je treba s
predpisi ostalih držav- Tehnični predpisi ne smejo biti odvisni od administrativne razdelitve posameznih pokrajin, niti ne od družbenega sistema posameznih držav.
Cim prej moramo dobiti zakon o javnih cestah, zakon o cestnem skladu in uredbe o organizaciji cestne službe. Poleg tega je treba takoj pričeti izdelovati tipizirane načrte za posamezne objekte. Tu bi lahko koristno uporabili izkušnje s področja LR Hrvatske. Jasno je tudi, da je treba Cim prej izdati strokovno-tehnične pred. pase, ki jih izdelujejo že dve leti in o katerih so razpravljale — lahko rečemo — že vse družbene strokfovne organizacije, kakor tudi vsi strokovnjaki, k; se ukvarjajo s problematiko cest pri svojem delu v inštitutih, univerzah, v administraciji itd- Gre za 10 novih tehničnih predpisov. Stališče, ki so ga zavzeli nekateri (nestrokovnjaki) da morajo ti predpisi počakati izid zakona o javnih cestah, je popolnoma zgrešeno, kajti zakon o javnih cestah h» predvsem rešil vprašanje kako sme družba izkoriščati ceste in kaj vse mora dati za ceste, nima pa nikake zveze s strokovno tehničnim predpisom, kakšna naj bo kamnita kocka, kakšna kvaliteta betona itd.
V povojnem obdobju se je v naši državi veliko investiralo v graditev in organizacijo inštitutov in zavodov za preiskavo materiala. Delo teh inštitutov in zavodov bi se lahko organizacijsko usmerilo tako. da bi skupno in pa vsak posebej reševali posamezne probleme in-štitutskega ali pa zavodskega značaja dela za gradnjo in modernizacijo cest- Organizirati nek zvezni inštitut nima nika-kega pomena, poleg tega pa zvezni inštitut ne more reševati vseh problemov, niti nimamo zanj zadostnih finančnih sredstev.
Inštituti v Ljubljanu Zagrebu in Beogradu bodo morali čim prej skupno proučiti vso problematiko v zvezi z gradnjo in modernizacijo cest. Ne gre zato. da bi pričeli na novo proučevati posamezne strokovno-tehnične probleme, marveč tudi zato. da se sumira doslej zelo uspešna in bogata raziskovanja s tega področj a in da se rezultate izkoristi pri bočbčih gradnjah in modernizacijah cest.
Ing. J. Valentinčič
Občni zbor Rdečega križa v Senovem
Ob številni udeležbi je bil pred dnevi v Senovem občni zbor Rdečega križa, ki je dokazal, da si ta organizacija lepo utira pot med delovnimi in kmečkimi ljudmi. Mnogo je bilo storjenega za zdravstveno prosvetno vzgojo s tečaji, ki jih je obiskovala delavska in kmečka mladina, pa tudi za socialno šibke, poplavljen.ee in otroke, ki so bili s posredovanjem RK poslani v okrevališče. Izvršili so tudi več manjših, a koristnih asanacij. Predvsem je bila važna zgraditev vodnjakov v vaseh Sedem, Brezje in drugod. Med uspešno opravljene naloge, spada tudi lanski uspeh krvodajalske akcije, saj je samo v Senovem dalo kri nad 500 ljudi.
V razpravi so podčrtali važnost ustanovitve posvetovalnice za matere in otroke, ki naj bi jo v Senovem čim prej ustanovili Na občnem zboru je govoril domači zdravnik dr. Murgelj o pomenu organizacije Rdečega križa, nalezljivih boleznih in preventivnih ukrepih. Končno so izvolili novi odbor za senovško občino, za predsednico pa ponovno tov. Am-brožičevo.	K. B.
»Slovenskega poročevalca» v vsako hišo!
Tudi cestarje, ki vzdržuje ja naše mednarodne poti, lahko prištejemo med znanilce pomladi. Seveda — poleg velikega domačega tovornega prometa je na pragit tudi nova turistična sezona. Slika je s ceste Celje—Maribor.
Gerard Philipe
ma Gorenjskem
V nedeljo je bil čist dan, poln zračne srebrnine. Avtomobil z Gerardom Philipom je spolzel iz Ljubljane na Gorenjsko z vrtoglavo pomladno naglico. Ustavili smo se šele pred Kranjem, kjer je pogled na Karavanke in Prešernovo mesto tako navdušil igralko Mono Dol, da je morala obstati. Gerard Philipe, ki je bil v Ljubljani mračno razpoložen, se je ves raznežil. »Na ta kozolec bi človek lahko brenkal kot na kakšno harfo... Gora in mesto bi prisluhnila ...* je dejal. Zamahnil je z roko in kot bi ujel pest sonca ter se z njim posul, je postal ves sončen in razigran.
■ In tak je ostal ves dan. Bled ga je neizmerno presenetil. Bled je tako nenavadno položen med iče in gorovje, da mora tujcu vzeti sapo, ko ga prvič zagleda. »To je biser«, je vzklikal Gerard Philipe. »Kakšno čudo*, je dodajala Mona Dol... In že sta bila v rokah grčavega blejskega ribiča, ki nam je po gorenjsko stiskal prste, se prešerno smejal ter nas rini! v čoln, ki smo ga pri njem vzeli na posodo.
Gerald Philipe se je zresnil Elegantno je zaveslal po jezeru in govoril poslej tiho in
pridušeno, kot bi se bal vznemiriti gladko jezersko površino. »Kakšen čar je tišina in kakšna tišina je v lepoti...« je govoril nekje iz svoje notranjosti in z očmi pobiral pokrajino kot žival mimogredoč pobira z usti listje. Neizmerno ga je veselilo, da smo sami, da ne bo nikjer ljudi, nikjer gonje za avtogrami, nikjer zvedavih pogledov... In res smo bili na otoku čisto sami. Od same prevzetosti je stiskal svoji prijateljici roko ter se zahvaljeval, da je lahko prišel v ta čudoviti kraj. In tisto biranje na otoku je bilo res znamenito. Pod kostanjem, ki se mu že popki svetijo od pričakovanja pomladi, smo pri beli mizi kosili ter gledali po jezeru Trije ptički so sedeli na golih vejah in cvrkutali aprilski koncert v d-duru. Kmalu se jim je pridružila še žolna, ki si je na lubju priredila kosilo. Tok, tok. tok ... je pokala po napetem bobnu drevesne skorje in ptičjemu koncertu na vejah dodelala svoj part tolkal... »Slišite?* sem vprašal. Gerard Philipe se je prestrašil. »Ali gredo za nami?* »Ah ne, žolno... Vi ste preveč civilizirani, zmeraj mislite na avtomobile, filmske
kamere in velemestne množice. Tu smo na Bledu. Sami. Na jezeru ni nobenega čolna. Ziv krst nas ne bo našel.*
In nato se je začel tisti imenitni prizor iz neposnetega filma, v katerem nastopa v glavni vlogi Gerärd Philipe kot Prešernov junak Črtomir, ki gospodari po Blejskem otoku v časih, ko je bila Bogomila še svečenica, ne pa nuna. Domišljija nas je pehala skozi stoletja, zato smo se od Bogomile preselili v cerkev na prižnico, kjer se je Črtomir spremenil v Juliena iz filma »'.Rdeče in črno* ter odigral mojstrski prizor iz Stendhala. Pri spovednici sem Juliena mislil spovedati, kot včasih v popoldanskih urah, ko kaplan spi, v cerkvah drug drugega spovedujejo otroci. A spovednica je bila na žalost zabita, gospo Mono Dol pa je v cerkvi tako zeblo, da smo morali na sonce.
»Skoda, da moramo iti*, je dejal, ko smo se po malih stopnicah spuščali na jezero in ponosno veslali proti bregu oziroma po cesti proti Vrbi.
Razgovori o Prešernu so se začeli že v Ljubljani, potem pa še v Kranju, kjer si je ogledal spomenik našega
£ R PLTCK M1 RAZGLEDI J
SEDMI SLOVENSKI UMETNIŠKI FILM
Tri zgodbe ims Plat zvona
(Nadaljevanje In konec) Koplji pod brezo
Povsem nekaj novega pa je Kosmačev film Koplji pod brezo, za katerega je temperamentni režiser napisal tudi scenarij po Vorančevi noveli Vodnjak. Če bi Kavčičeve Splavarje primerjali realističnemu izseku iz življenja, pogojenemu po določeni epično-sti, Pretnarjevo Muro filml-zirani lirski noveleti, potem je Kosmačev film Koplji pod brezo dobra fimska povest Konkretneje:	iz Vorančeve
novele Vodnjak, objavljene v Samorastnikih, je v glavnem Kosmač ohranil samo motiv, ki ga je v.filmskem smislu pravilno dokaj zromantiziral ter tako nekako nehote potisnil v drugi plan socialno problematiko, ki je pri Voraneu zato mnogo bolj očitna, neposredna in epsko močnejša, četudi na račun literarne kvalitete same. Ta nekakšni odstop, če lahko govorimo o njem, je Kosmaču narekoval čisti filmski odnos do dela, kajti režiser se je brez dvoma zavedal, da mora pripovedovati ljudsko in kar je še važnejše — filmsko neposredno. Vsi ti momenti so pač nujno vplivali na dejstvo, da je tako postal Kosmačev film najboljši od vseh treh zgodb, kajti Kosmač je v filmskem jeziku preprosto, kot dobra ljudska povest, povedal iz srca v srce Borovnikovo tragedijo pod Uršljo goro. Ta sim-plieitas filmica v najboljšem smislu te besede pa prav vzbuja tisto neposredno emo-tivnost, ki pušča gledalcu najmočnejši vtis in predstavlja zanj resnično doživetje. Da bi filmsko še bolj podčrtal kolorit Vorančeve novele, je vso zgodbo postavil režiser v pristno okolje Vorančevih junakov pod Peco im hoteč še bolj poudariti nastrojenje kraja — slovenske Koroške, poleg uporabljenega dialekta v dialogih, izbral za komponista celo Vorančevega rojaka, našega znanega glasbenika Blaža Arniča.
Zvest uresničevalec Kosmačevih stremljenj je bil brez dvoma snemalec France Cerar, ki je z nenavadno jasno in čisto fotografijo pokazal, da sodi prav tako v vrsto naših najboljših filmskih snemalcev.
Med igralskimi kreacijami moramo vsekakor na prvem mestu poudariti nenavadno zrelo in filmsko suvereno igro mlade igralke Mire Sardočeve, za katero predstavlja njena vloga Lenčke uspešen filmski debut. Ze s svojim prvim nastopom Dred kamero je Mira Sardočeva pokazala, da je brez dvoma eno najboljših in najkvalitetnejših igralskih odkritij našega filma. Dobro jo je v svoji vlogi dopolnjeval njen partner Rudolf Kosmač kot mladi Miha Bukovnik. Ves trmast in uporen je, včasih sicer morda malo prehrupen, toda kot lik vsekakor precej v skladu s celotno realnostjo mladega, trdega človeka iz Vorančevega trpkega in robustnega sveta. Mileva Za-krajškova, prav tako naša stara znanka iz slovenskega filma, pa je Borovnikovo mater odigrala z lepo filmsko rutino in ustvarila tako ustrezen lik Vorančevih zgaranih mater 'z rodu Borovnikov in Hudabiv-
največjega pesnika. Nadaljevali so se na čudovitem mostu, ki tako veličastno visi nad Kokro — in pozneje na blejskem čolnu. Lahko rečem, da že zlepa nisem srečal tujca, ki bi tako hitro razumel Prešernovo klasično veličino kot Girard Philipe. Mogoče zavoljo tistih romantičnih in preprostih tonov v Prešernovi poeziji, ki so tudi toni Phili-pove umetnosti. Morebiti zavoljo preprostosti in sile, ki sta tudi Philipovi. Morebiti. Morebiti je zato hodil po Vrbi, kot bi hodil po svetišču. In kot v svetišču je pritajeno govoril: »Kako je vse to veličastno, ker je preprosto! Kako se ta vasica in ta hiša ujemata z naravo! Kako je ta narava veličastna in preprosta! Kako arhitektura sv. Marka raste iz zemlje in se z njo sklada! Kakšna čudovita dekoracija narave so tile vaši kozolci!« A Girard Philipe ne bi bil Gerard Philipe, če bi ostal pri klicajih! V njem je kos plemenite živali in v njem je kos prijetnega otroštva. Zavohal je spet prižnico, to pot prižnico v preddvor ju sv. Marka In ko je v njej slonel ter gledal po »podobi raja*, sem se spomnil Camusovega Kaligule, prve vilike vloge Girarda Philipa, o kateri je govoril svet. Spomnil sem se na znameniP film Diable au corps, na Lepotice noči, na Tulipana. In zdaj stoji ta Tulipan na prižnici sv. Marka ter pridiga o kozolcih in lepoti naše zem-
zgodovine kmečkih uporov in fevdalnega zatiranja. Ta jasna misel pa je povedana v presenetljivem filmskem jeziku, kjer je prav figuralika naše srednjeveške plastike zadobila povsem nove zorne kote, nove kompozicije, skratka Groblerju je uspelo likovno in kompozicijsko poustvariti povsem novo dojemanje te plastike in jo predstaviti v povsem novi luči, v kateri šele spoznamo njeno izredno lepoto. Tako smo dobili nenavaden film, katerega je tihi in skromni režiser Mirko Grobler ustvaril drzno, z velikim smislom za filmsko montažo, nepretenciozno in z dokajšnim likovnim ter filmskim občutjem. Vsekakor pomeni ta dokumentarni film nov korak v razvoju našega slovenskega dokumentarnega filma sploh.
Da zaključim: vrsto imen, kajti film je tako kolektivna umetnost, sem moral izpustiti, vrsto znanih in neznanih ljudi, ki so prav tako prispevali vse svoje moči k ustvaritvi sedmega slovenskega filma, toda za nje govori delo samo. Govoriti bi moral o komponistu Bojanu Adamiču, pa o Blažu Arniču in Marjanu Kozini, ki so prav tako doprinesli važen delež k uspehu tega filma, govoriti bi moral o scenografih Stanetu Koviču in Tonetu Mlakarju, o asistentih režiserjev, vodjih snemanja, direktorjih filma — toda žal ni za to prostora, vendar pa sem prepričan, da je uspeh Treh zgodb tudi njihov uspeh in priznanje njihovemu delu. Zato naj ob koncu pristavim: s filmom Tri zgodbe smo dobili tri mlade režiserje, ki bodo gotovo v prihodnosti še prispevali k razvoju slovenskega filma, dalje smo dobili nekaj dragocenih igralskih odkritij. To pa so že dejstva, ki niso majhna. Slovenski film je stopil na pravo pot, kajti v Treh zgodbah že lahko čutimo prve, čeprav še rahle konture originalnega slovenskega filmskega izraza. S temi mislimi končujem, prepričan pa sem, da je najboljše priznanje našim filmskim ustvarjalcem dala že naša publika, ki jih je toplo in iskreno nagradila za njihov trud in ni štedila s simpatijami in aplavzi. D. Z.
nikov. Prav pa je tudi storil Kosmač, ko je pritegnil k sodelovanju v stranskih vlogah nekaj naših talentiranih mladih gledaliških igralcev: Antona Trpina v vlogi Krivonoga, Lojzeta Rozmana kot Loj-za in Janka Hočevarja kot drugega kmeta.
Plat zvona
Dokumentarni filmi so pri naši publiki še vse premalo cenjeni in upoštevani, toda povsem p» krivici, sa je recimo prav slovenska dokumentarna filmska produkcija dala vrsto kvalitetnih filmov, ki
eksperimentalni film, vendar pa to v celoti ne drži. Res je, da je eksperimentiral predvsem v montaži, vendar je njegova kantata bolj zaključen kratki film, kot pa tipični eksperimentalni film v dobesednem smislu te besede. Dobro in drzno idejo je Grobler našel v Aškerčevi baladi Tlaka, jo vzel za scenarij, dal komponistu Marjanu Kozini, da jo uglasbi kot pravo kantato za zbor, soli in orkester in to dopolnil z našo poznogotsko cerkveno in posvetno plastiko ter s spretno montažo vdihnil baladni kantati
umetniške filme. Zato je bila srečna tista misel, ki je priključila premiero Groblerjeva filmske kantate Plat zvona premieri Treh zgodb. Grobler je sicer kot režiser, scenarist in montažer podnaslovil svoj kratki dokumentarni film kot
mo v tem fümu nikjer živih, nastopajočih ljudi niti njihove govorice, temveč nam uglasbeni Aškerčevi stihi skupaj s pretresljivo plastiko naše pozne gotike, ki so jo izrezljali in ustvarili neznani ljudski mojstri, povedo košček naše
IIL FESTIVAL ŠTUDENTOV GLASBE
Večer zagrebške akademije
Zagrebški študenti so se predstavili s tehtno izbranim modernim programom, kateremu je botroval pobudnik modeme na vzhodu, Musorgski s svojimi še danes mestoma zvenečimi »Slikami iz razstave«, ki bi morale biti pravzaprav na prvem, ne pa zadnjem mestu programa, če ne bi s svojo veličastnostjo bile obenem najbolj izbrane za zaključek. V interpretki te skladbe, Slovenki Marjeti Vrtovec, smo spoznali odlično pianistinjo, ki je z mogočnim tonom, umetniškim temperamentom in virtuozno tehniko dala vsaki sliki odgovarjajoči značaj in s posebno dobro zaigranimi zaključnimi »Koča babe Jage« in »Kijevska vrata« dosegla velik uspeh. Nič manjšega formata, v izoblikovanju finejših nians morda še bolj tenkočutna, v moči bolj kultivirana, je Dubravka Stopič, ki je v vse priznanje zaslužujoči reprodukciji »Sonate za klavir« Sergeja Prokofjeva potrdila zasluženi sloves
zagrebške klavirske šole. Z dramatskim izgrajevanjem prvega stavka, s poetičnim, sočhim izrazom andanta 4n z briljantno virtuoznostjo v zadnjem stavku je izpričala, da ima v oblasti vse registre prave umetnice.
Prokofjeva Pet melodij za violino in klavir spada še v dobo, ko sta hodila s Skrjabinom roko v roki v vodah novoromantike, samo v tretji in peti skladbi so mestoma harmonsko modernejše, kažejo pa že vso potenco melodične invencije Pro*kofjeva. Violinist Tomislav Sestak ima lep ton, že kar zadovoljivo tehniko in mnogo pristnega glasbenega občutja. Dinamično prilagojeno in pianistično izdelano je igraj klavirski part Branko Sepčič.
V interpretu novoklasicistične Hindemithove sonate za oboo in klavir z njeno duhovito melodi-
ko in izčiščenim polifonim stavkom Željku Veršiču smo spoznali izbornega oboista, ki mu žlahten, pravi obojski ton, ki kljub temu, da je šele v prvem letniku akademije, obvlada tehniko instrumenta in kaže vse razumevanje za moderno glasbo. K '.farski part je popolno, samo deloma premočno izoblikoval Pavle Deš-palj.
Z lepim, v vokalih in legah še neizenačenim glasom, zelo muzikalno, a v dikciji neizdelano je zapela pet slovaških pesmi v genialni, a njih značaj popolnoma preobražajoči Bartokovi predelavi Marija Marče, katero je izvrstno spremljal Nikola Glassl, ki se je z izvedbo čisto virtuozno-pia-nističnega parta postavil v isto vrsto s pianisti - solisti tega lepega večera.
Dr. Danilo Švara
lje... 2 okusom in kulturo, ki jo mora imeti vsak velik filmski ustvarjalec. Gerard Philipe si je namreč priboril zelo obsežno izobrazbo. Natanko ve, da igralec XX. stoletja ne more biti »neumen in lep« in da pomeni filmski snobizem, hol-lywoodska duševna revščina in prazna senzacionalnost — smrt filmske umetnosti. Zato hoče biti Gerard Philipe predvsem odličen obrtnik z velikim znanjem. In ker igralec ne-sme biti nikdar osamljen v svoji umetnosti, temveč se mora povezati s slikarji, arhitekti, pesniki... se Gerard Philipe z njimi zmeraj znova povezuje. In kot se je nekoč povezal s Paulom Eluaydom, tako se je zdaj za vselej povezal s Prešernom . . .
O vsem tem in še o mnogo-čem smo govori R na poti v Bohinj, kjer smo se ustavili v Ukancah. Iz belega snega so štrleli otočki kopne zemlje, po kadrih smo se pognali do temnega jezera. Bohinj je stal kot čarovnik pred nami. Začaral nas je v molk. Girard Philipe se je iz molka otresel ter začel metati kamenje v kos lesa, ki je vlaval kakih deset metrov od brega po jezerski gladini Ker ni mogel zadeti, se je razjezil . . . Mislil sem, da bo skočil v vodo, zaplaval ter s kamnom v roki udaril po lesu, ki se je od smeha zibal na valovih. Končno oa je le zadel.
Tako smo lahko odšli nazaj proti Ljubljani. Jože Javoršek
Nastop študentov
muzikologov
Festival Jugoslovanskih študentov glasbe je manifestacija dela in uspehov vseh oddelkov posameznih akademij, zato je prav, da so 30. III. v mali filharmonični dvorani nastopili tudi študenti zgodovinsko-folklornih, muzikoloških oddelkov. Prizadeven glasbeni zgodovinar namreč živi s svojo umetnostjo, saj jo pri raziskovanju in obravnavanju mora razumeti in doživljati; ob takem delovanju bo potem uspešno seznanjal svoje sodobnike z že časovno odmaknjenimi glasbeno-umetniškimi prizadevanji, ki so vendarle bolj ali manj prispevala k današnjem stanju naše glasbene kulture.
Predavanja so bila posvečena jugoslovanski glasbeni preteklosti. Kot prvi predavatelj je nastopil absolvent zagrebške glasbene akademije Andrija Toma-šek. S svojim zelo smotrno zgrajenim predavanjem »Pesmarica »Kolo« kot odraz Zajčeve dobe« nas je seznanil z zagrebškim in splošno hrvatskim glasbenim življenjem zadnjih desetletij prejš-
njega stoletja. Absolventka ljubljanske Akademije za glasbo Darja Karnovškova je predavala o delu in življenju Antona Foersterja. Predavateljica se ni samo zadržala pri različnih podatkih, ampak nam je zelo dobro podala zaokroženo in jasno podobo pomembnega pedagoga in glabenika, ki je krepko posegel v razvoj slovenske glasbene kulture. Foer-sterjevo parafrazo Vilharjeve »Po jezeru« je zaigral mladi pianist Aci Bertoncelj. Studenta beograjske glasbene akademije Drago-slav Ortakov in Jelena Milojko-vič sta govorila o temi »Možnosti proučevanja glasbe na podlagi naših zgodovinskih virov«. Predavatelja sta se omejila na srednjeveško Makedonijo in Dalmacijo XVI.—XVIII. stoletja. S precej obsežnim obravnavanjem sta hotela poslušalce seznaniti tudi z makedonsko ljudsko glasbeno kulturo.
Razmeroma še kar dobro zasedena dvorana je pozorno sledila nastopu mladih muzikologov.
0B DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE LJUBLJANE
Vsem, ki so v tehniki sodelovali!
Vse tovariše in tovarišice, ki so med okupacijo sodelovali v ilegalni tehniki v Ljubljani, na Dolenjskem, Primorskem, Gorenjskem in na Štajerskem, in sicer v tiskarski, ciklostilski, dokumentni tehniki, nadalje v pirotehniki, raznih delavnicah, nabavnem in transportnem sektorja, kurirskih zvezah, poziva* mo, naj se v polnem številu udeleže proslave desete obletnice osvoboditve, ki bo dne 7. maja 1955 v Ljubljani.
Zato potrebujemo točne naslove posameznikov zaradi dostave posebnih vabil. Svoje točne naslove pa naj pošljejo tndl vsi oni, ki se proslave ne bodo mogli udeležiti, ker jih nujno potrebujemo pri zbiranju gradiva za «Zgodovino ilegalnih tehnik«.
Naslove je poslati v podjetje »Žito«, Ljubljani!, Parmova ulica, na ime Milan Skrlovaj (Petrač).
PriDravliaina komisija 1
zSS&WEnodelavnostjo«*■*	*■» f
bo odpadel občutek zapostavljenosti
mladino
S posvetovanja mladih učiteljev v Kranja
V razpravah na občnih zborih oKrajnih organizacij ZB, ki so povsod živaiine, ponekod pa tudi ostre, prihaja najbolj do izraza občutek zapostavljenosti borcev. V Novem mestu so ta problem obravnavali v zvezi, s tako imenovano preKvalilikacijo borcev. V razpravi sodelujoči delegati so obsojali zlasu težnje v gospodarstvu, tla bi si ponekod v podjetjih v okviru novih tarifnih pravilnikov vodilno osebje rado zagotovilo neprimerno visoke plače na račun kolektivov. Omenjali so tudi, da ponekod borce odrinjajo zato, ker so borci, ne pa zaradi nizke strokovnosti, in da na njihova mesta pogosto nameščajo ljudi, ki kot tako imenovani »strokovnjaku odklanjajo vsakršna politična merila in se za vsako ceno namenoma o-klepajo načel rentabilnosti podjetja, kadar gre za zaposlitev borca ali obravnavanje krivic, ki se borcem dogode. Hkrati so delegati tudi poudarjali, da je za takšno stanje mnogokrat kriva depolitizacija organizacij ZB in njihovega članstva, ki se često izživljajo v medsebojnih sporih, namesto da bi bile enotne in bi nasproti reakcionarnim pojavom v družbenem življenju zavzemale odločna stališča, ko so razpravljali o najemu kreditov za obnovo, ki jih je svojim članom zagotovila Zveza borcev, so navedli, da je v ob-č. Trebelno tak kredit v višu.. več sto dinarjev najel neki uivši belogardist. V nadaljnji razprava, ki so vanjo posegali tudi člani ZB iz Trebelnega, pa se je izkazalo, da so za ta pojav krivi občani sami. zlasti člani ZB, ki z nedelavnostjo in godrnjaštvom dopuščajo, da se v ljudske odbore in druge upravne organe vri-njajo naši stvarnosti nasprotni ljudje. Jasno je potemtakem, da takšni ljudje ne morejo biti nepristranski niti naklonjeni borcem in njihovim koristim.
Zaključki tega dela razprave so bili, naj članstvo ZB v večjem številu sodeluje v upravnih in samoupravnih organih gospodarstva in v odborih političnih organizacij. Prav tako nujna je potreba po temeljitem individualnem političnem in strokovnem študiju članstva ZB, kajti čedalje češei so primeri, da borci zao-siajajo za našim razvojem in za potrebami službe, oz. zaposlitve. Tudi proti gospodarskemu kriminalu se morajo borci odločno boriti, bodisi v okviru organov delavskega samoupravljanja ali z osebnimi zgledi pri dolu oz. političnim delom med tovariši v kolektivu. Na pripombe, češ da so nekateri borci zaostali v razvoju. ker nihče ni skrbel zanje, so odgovarjali mnogi diskutanti. med njimi tudi tov. Jože
DOBREPOLJE
Prejšnji teden so v Dobrepoljah
zaključili predavanja o protiletalski zaščiti. Predavanja, ki so se vrstila skoraj dva meseca, so vsi vestno obiskovali, saj so bila za kmete zelo poučna. Na njih so slišali tudi marsikaj zanimivega za vsakdanje življenje, predvsem pa o živinozdravstvu in higieni. Predavanj se je udeleževalo okrog 240 ljudi, imeli pa so jih razen v Dobrepoijah tudi v Kompoljah, Ponikvah in na Vidmu. Predavali so večinoma domači učitelji, večkrat pa je prišel kašen predavatelj tudi z okraja. Predavanja o protiletalski zaščiti so izpolnili še s filmom, ki ga je predvajal klub Ljudske tehnike.Iz Kočevja. Minulo nedeljo so na zaključni prireditvi razglasili rezultate, ki so bili vsekakor zadovoljivi, saj so razen nekaterih vsi z uspehom opravili Izpite.	-ar.
Borštnar in med drugim navedli, da je tako imenovana večerna gimnazija v Novem mestu pred leti propadla prav zato, ker borci niso kazali zanimanja zanjo (prijavil se je en sam interesent)! Takšni o-čitki organizaciji oz; družbi so potemtakem večidel neosnovani in se jih poslužujejo le člani, ki hočejo zmanjšati lastno krivdo oz. odgovornost, kadar se govori o njihovem prenizkem političnem in strokovnem nivoju oz. kadar se čutijo zapostavljene.
Organizacija Zveze borcev v novomeškem okraju šteje po podatkih občinskih odborov 4480 članov, 406 članov manj kakor ob koncu 1. 1953. Čeprav ie razumljivo, da se bo število zmanjševalo iz leta v leto, je ta številka vendarle previsoka in kaže, da posamezne občinske organizacije nimajo v redu evidence o svojih članih.
Lani je Zveza borcev posvečala vso pozornost zlasti otro-
kom padlih borcev, ki jih je v okraju 873, med temi 51 brez roditeljev. Nad 300 otrokom daje organizacija štipendije in jim pomaga, da bodo prišli do primernega poklica-Za štipendije bodo izdali letos
4,200.000	din, v prihodnjem šolskem letu pa bi potrebovali 9 milijonov din. Se vedno je 185 takih otrok, ki so dovolj stari za poklic, pa nimajo zadostne šolske izobrazbe. Prav tem morajo posvečati še posebno skrb. V ta namen so lani osnovali dopolnilno šolo v Smiaelu, v kateri je 25 takih otrok. Uspeh šole je že sedaj viden in bo Zveza borcev to pomoč partizanskim otrokom nadaljevala tudi letos v večji meri. V počitniške kolonije je poslala lani 243 otrok, ki so preživeli po 21 dni v kolonijah. Zlasti so bili otroci in organizatorji zadovojni s kolonijami v Kranju, kjer so imeli vso udobnost in jim je tudi tamkajšnja organizacija ZB posvečala vso skrb. Poleg teh je Zveza borcev poslala v
zdravstvene kolonije 38 otrok in 24 članov. Nad 800 otrok in članov je dobilo lani tudi materialno pomoč.
Med vojno uničene domačije še niso vse obnovljene. Ljudska oblast je dala lani za njihovo obnovo 29 milijonov dinarjev kreditov, ki so jih dodelili 960 prosilcem. Pri tem so se dogodile napake, da so po krivdi lokalnih organizacij dobili kredit taki, ki do njega niso bili upravičeni.
Zveza borcev pridno zbira tudi zgodovinsko gradivo in ima v načrtu že letošnje poletje izdajo knjige z opisom dogodkov v tem delu Dolenjske med vojno. Knjigo sta uredila Ivo Pirkovič in Franček Saje. V kratkem bo izdelan tudi zemljepisni relief z vrisanimi zgodovinskimi kraji iz NOB
Ob koncu občnega zbora so izvolili za delegate za zvezni kongres narodnega heroja Jožeta Borštneria, Maksa Valeta, Martina Pavlina in Emo Musar.
Od blizu in daleč
Na ruševinah starega bodo gradili novo
Organizacija Zveze borcev v Poljanah je pred kratkim sklicala posvet predstavnikov vseh množičnih organizacij, na katerem so razpravljali o postavitvi spomenika padlim borcem, gradnji gasilskega doma in zadružne zgradbe na mestu, kjer je nekdaj stala cerkev. Dolgo je motilo lice vasi porušeno zidovje ter gomila skal, peska in grmovja v vojni razrušene cerkve, kar je več let ležalo razmetano sredi vasi. Tega danes ni več. 2e v lanskem letu so« tu pripravili prostor za nove stavbe. obenem pa dogradili prosvetni dom. Kljub temu pa je tu še dovolj prostora za spomenik, novo poslopje kmetijske zadruge in gasilski dom. Z gradnjo vseh nameravanih objektov bodo kmalu začeli.	—c
Zbor volivcev v Sp. Idriji
Na zadnjem zboru volivcev v Sp. Idriji so razpravljali predvsem o delu občinskega ljudskega odbora v lanskem letu. Največ sredstev so lani porabili za elektrifikacijo Kanomeljske doline, kjer je že pred dvema mesecema zasvetila električna luč. Dalje so popravili šole v Sp. Idriji, Ledinah, Srednjih Kanomljah in v Krnicah. Uredili so Še razsvetljavo v Sp. Idriji in razna dopolnilna dela na zadružni stavbi. Investicije. ki so jih namenili za ureditev stanovanjskih prostorov pa niso porabili, ker je podjetje odpovedalo delo v času, ko bi moralo biti še v polnem teku. V vasi so postavili tudi lep spomenik padlim borcem, h kateremu ie prispeval svoj delež tudi občinski ljudski odbor. Po poročilu predsednika so razpravljali predvsem o vodovodu, kajti v času suše je vas skoraj brez vode.
J. J.
Konferenca okrajnega odbora Zveze borcev v Tolminu
V nedeljo je bila v gledališki dvorani v Tolminu redna konferenca okrajnega odbora Zveze borcev NOV, ki so se je polnoštevilno udeležili delegati Iz vseh občin. Konferenci so prisostvovali tudi zvezni poslanec Jaka Avšič, sekretar reipubliškega odbora Zveze borcev tov. Bertoncelj in sekretar ZKS za goriški okraj Tine Remškar.
Predsednik okrajnega odbora tov. Mozetič je podal obširno poročilo o delu in vlogi Zveze borcev. Sledila je živahna razprava, v kateri so posamezniki razpravljali o raznih perečih zadevah. V diskusijo so posegli tudi vsi gosti. Končno so na konferenci izvolili 4 delegate za ni. kongres Zveze borcev NOV Jugoslavije.
Letna skupščina mestnega sindikalnega sveta na Jesenicah
Pred nekaj dnevi so delegati sindikalnih podružnic na redni letni skupäöini mestnega sindikalnega sveta pregledali delo v lanskem letu. Skupščine sta se ude-
ležila tudi zvezna poslanca Franc Perovšek in Franc Arh ter član republiškega zbora proizvajalcev Zvone Labura.
Poročila o delu MSS v preteklem letu so bila dobro pripravljena in izčrpna ter v kritični obliki zajela vso gospodarsko in politično dejavnost na Jesenicah. Po poročilih se je razvila živahna razprava o obrtništvu, gradbeništvu in investicijah. Socialistični obrtniški sektor je na Jesenicah v težkem položaju, vendar niso danes preskrbeli, da bi se izkoristile vse možnosti za ureditev te zadeve. Se bolj pereč je položaj v gradbeništvu, kjer so morali zaradi zmanjšanja investicijskih kreditov odpustiti precej delovne sile. Ob zaključku diskusije je tov. Perovšek orisal naloge sindikalnih funkcionarjev v nadaljnji gradnji boljše bodočnosti.
V	novo predsedstvo Mestnega sindikalnega sveta so izvolili 15 članov, agilnih in požrtvovalnih sindikalnih funkcionarjev, zato je upati, da bo delo v letošnjem letu pestro in plodno.
A. H.
Občni zbor Društva muzealcev in bonzervatorjev LRS
v Portorožu je bil v nedeljo v dvorani Doma JLA občni zbor Društva muzealcev in konzervator-jev LRS. o delovanju društva je poročal dosedanji predsednik dr. Kastelic kj Je poudaril vlogo te organizacije za zboljšanje in popularizacijo naših muzejev. Ob koncu so izvotlili 7-članski ožji odbor in 16-članski razširjeni odbor društva.	L.
FIRM
V	piranskem muzeju so odprli oddelek rimske arheologije in orožamico. Vse predmete, ki bodo razstavljeni v tem oddelku, so našli v Piranu in bližnji okolici. Otvoritvene slavnosti so se udeležili predsednik Sveta za prosveto in kulturo Rudi Selič, zastopnik Društva arhivarjev Slovenije dr. France Škerl, tajnik Zgodovinskega društva dr. Bogo Grafenauer in direktor Narodnega muzeja v Ljubljani dr. Jože Kastelic. L.
BREG
V	okviru orostovoHneea gasilskega društva v Bregu že več let aktivno deluje dramska skupina, ki vsako leto naštudira tri do štiri igre. Letos se je predstavila z igrama »Peg. srček moj« in »V Ljubljano jo dajmo«. Pionirji pa
qt	“M a čeko ‘n oa^tor-
ko«. Cisti dobiček z vseh predstav so namenili za opremo odra.
V	Bregu tudi gasilci ne držijo križem rok Lansko jesen so začeli graditi bazen za vodo in ga do danes že dogradili. Vse so opravili s prostovoljnim delom, kmetje pa so jim pomagali z vožnjami. Bazen je za vas zelo pomemben, kajti ob suši je vas skoraj brez vode. Sedaj bo v suhih poletjih nevarnost požarov mnogo manjša. Gasilsko društvo sd je kupilo tudi avto. ki ga namerava izročiti svdjemu namenu v maju, ko bo praznovalo 25. obletnico ob-
stoja. Za ta praznflk in za festival gorenjskih gasilcev, ki bo v Kranju, se člani in pionarji marljivo pripravljajo.	J- J-
IZ HRASTNIKA
Hrastniški pionirski dramski odsek in pevski zbor sta v marcu priredila tri predstave, in sicer dve v Zgornjem in eno v Spodnjem Hrastniku. Pod vodstvom Metodije Ocvirk so uspešno naštudirali pravljično Igro »Sneguljčico« ter nekaj pesmi in plesov, saj so bili mnogoštevilni gledalci z nastopi zelo zadovoljni.
Glasbena šola v Hrastniku vse bolj napreduje. Sedaj ima že 140 rednih učencev in 10 predavateljev. Poučujejo že vse važnejše instrumente in imajo svoj šolski orkester. V zadnjem času so ustanovili še oddelek za solopetje, ki ima že 12 učencev. Za počastitev 10. obletnice osvoboditve pripravljajo neko opereto.	L. H.
Na pobudo okrajnega komiteja LjudsKe mladine za Gorenjsko je bUo v Kranju te dni posveto.a», mladih prosvetnih delavcev, ki se ga je udeležilo nad 4d učiteljev.
V	uvodnih besedah je sekretar OK LMS za Gorenjsko Marjan Božič govoril o mladini na vasi, po terenih in v šolah. Mnogo jč zadev, ki jih organizacije Ljudske mladine ne morejo same reševati. Prav tu naj bi mladi učitelji odigrali največjo vlogo. Marsikje na vasi mladinsko vodstvo ne ve, kaj početi, na drugi strani se opaža, da mladina ne pozna perspektive razvoja v kmetijstvu, da si napačno razlaga razliko cen med industrijskimi in kmetijski-mi proizvodi, prav malo pa ve tudi o pomenu vseh naših sprememb glede ustanavljanja komun. Nihče ne skrbi za zdravo vzgojno razvedrilo, športna tekmovanja, kulturno-prosvetno delo in drugo. Vse to marsikdo v vodstvih aktivov ne vidi, mladi učitelji pa bolj poznajo problematiko in bi lahko
.mnogo svetovali in tudi konkretno pomagali pri delu. Ze danes so marsikje mladi učitelji in učiteljice, ki so aktivni nosilci dejavnosti na vasi. Za kmečko mladino se sedaj ustanavljajo v kmetijskih zadrugah krožki za strokovno vzgojo In prav te oblike se je treba resno oprijeti za pritegnitev mladih kmetovalcev k delu za napredek vasi. Tudi starši naj hi spoznali, da mladinska organizacija sktbi za vzgojo njihovih otrok, jim pomaga pri izpolnjevanju In delu za lastni napredek.
Na nižjih gimnazijah so pogoji pa tudi nujna potreba, da se tam začne ustanavljanje organizacije Ljudske mladine. Prav tem aktivom pa bo nujno potrebna pomoč mladih učiteljev, saj bodo člani LM v četrtem razredu gimnazije delali z vsemi dijaki ne samo pri organiziranju raznih športnih tekmovanj, temveč jih bodo seznanjali tudi z zgodovino ljudske revolucije, s primeri požrtvovalnosti in vztrajnosti pri delovnih akcijah, seveda vse v preprosti obliki, da bodo lahko razumeli.
V	razpravi je sodelovala tudi tovarišica Gostdčeva, predsednica SPK OLO Kranja, ki je pozdravila pobudo mladinske organizacije, da dela v povezanosti z mladimi učitelji. Zlasti je poudarila potrebo, da se mladi prosvetni kadri seznanijo z družbenim upravljanjem v šolstvu. Zakon, ki je sedaj izšel, naj temeljito predelajo in pozneje tolmačijo mladini. Zlasti je treba tu osvetliti vlogo in nalogo razredne in šolske skupnosti dijakov, ki bo igrala izredno važno vlogo. Da bo to delo zadovoljivo in primerno, Je po njenem mišljenju povsem pravilno, da se v nižjih gimnazijah postavijo mladinski aktivi, katerim je treba nuditi stalno pomoč.
Razprava je pokazala, da se mladi učitelji na vasi mučijo z marsikaterimi težavami, vendar jih sami niso megli premagati in prav to nujno postavlja vprašanje sodelovanja in skupnega dela z organizacijo LM. Tako je v Tržiču nastalo nesoglasje pri delu s »Partizanom«, kjer so forsirali samo telovadbo, mladi učitelji pa so gledali stvar širše in hoteli orga-hizbrati tudi atletiko in ostale panoge. Tu so prišli v« nesoglasje, mladinsko vodstvo pa za to niti ni vedelo.
Končno so se pomenili še o oblikah nadaljnjega dela. Vsi prisotni so bili mnenja, da je prav, ako se mladi učitelji pogovorijo o svojih težavah pri delu tako v šoli kakor z mladir na najrazličnejših področjih. Dn bi medsebojne izkušnje čim bolje izmenjali. so sklenili, naj se izvede med vsemi mladimi učitelji anketa. Izvedla jo bo šolska komisija pri OK LMS, ki je v zadnjem času zelo '•delavna. V bodoč*» bodo sestanki z mladimi učitelji po komunah, povezani pa bodo z raznimi predavanji, izleti, obiski filmov In podobno. Predlagali so tudi. naj bi po komunah organizirali »klube mladih prosvetnih delavcev«. kar so prisotni z navdušenjem pozdravili.
*
Pri okrajnem komiteju Ljudske mladine Gorenjske je začela delati šolska komisija. Na njeno pobudo je komite LMS na gimnaziji v Kranju sklical pred dnevi šolsko posvetovanje zastopnikov vseh višjih in nižjih gimnazij. Na njem so razpravljali o družbenem vodenju šolstva. Osvetljena je bila vloga dijaka v organih družbenega vodenja. Dijaki nekaterih kranjskih šol so namreč že prej postavljali vprašanje, zakaj v Kranju zavlačujejo z družbenim vodenjem v šolstvu. Mnogo je nepravilnosti. o katerih mladina razpravlja, toda niso se reševala in se ne rešujejo, kar se tiče v pomanjkanju dela šolskih odborov. O tem bodo priredili še predavanja za šolska vodstva, kjer
do širši krog mladine spoznal družbeno vodenje v šolstvu.
Predsednik šolskega komiteja LMS na gimnaziji v Kranju je pojasnil oblike dela svoje organU zacije, ki je doslej dosegla že dokaj vidne uspehe, zlasti v politični in idejni vzgoji članstva. V razpravi je bilo govora tudi o mladini nižjih razredov gimnazije. Z njo namreč nihče ne dela in ne vodi skrbi za vzgojo te mladine, ki pa lahko mnogo naredi. Sklenili so da nai se v četrtih razredih gimnazije ustanovijo mladinski aktivi, ki bodo svojo dejavnost usmerili tudi na dijake nižjih razredov. Sami bodo predelovali statut Ljudske mladine in zgodovino mladinskega gibanja in se na ta način usposabljali za resnejše delo, ko bodo šli iz nižje gimnazije v višje strokovne šole ali na vas. Organizacijam LM na nižiih razredih gimnazije bodo pri delu pomagali mladi učitelji in učiteljice, da jih z nasveti in konkretno pomočjo uvedejo v sistematično in samostojno delo. — Vodstva teh organizacij pričakujejo tud? pomoč društva prijateljev mladine, ki v nekaterih krajih ne zna pristopiti k mladini.
R. M.
Občni zbor Rdečega križa v Postojni
V četrtek je bil v Postojni občni zbor mestnega odboia Rdečega križa, ki pa je bil slabo obiskan, čeprav je bil že drugič sklican. Razpravljali so o tem, kako bi pritegnili čim več deklet v tečaje RK in kako bi pcmagali socialno ogroženim otrokom, đa bi se lahko udeležil:	zdravstvenih
kolonij. Menili so se tudi o prostovoljnih prispevkdh, ki so jih nabirali za poplavi j en ce in o tečaju RK, ki ga bodo v Postojni te dni zaključili. V kratkem bedo priredili dva tečaja za nego bolnikov, in sicer v Postojni in Bukovju. Po končanem zboru je predaval navzočim dr Ambrožič o gripi in oslovskem kašlju
—vinko
Uspel nastop pevskega zbora ihanske »Svobode« v Domžalah
LJCBLJAiA
Pedagoško študijsko posvetovanje o plesu
Včeraj je bilo na pobudo okrajnega komiteja LMS v Ljubljani »klicano pedagoško študijsko -posvetovanje o problemih plesa. Udeležiti so se ga predstavniki šol in vzgojiteljev, republiškega odbora Zveze prijateljev mladine, Plesne zveze Slovenije, predstavniki društev, ki prirejajo plese in drugi. V začetku je predsednik okrajnega komiteja LMS poudaril pomen in namen tega prvega posvetovanja, nato pa je imel referat o problemih plesa prof. Pediček. V izčrpnem In sijajnem Izvajanju je nanizal bistvene probleme in faktorje plesa in analiziral njegovo osnovno vsebino. Med drugim je dejal, da je treba dvigniti pozitivne strani plesa, uvajati mladinske plese s pedagoško kontrolo v primerni obliki in da plesi
Občni zbor geodetskega društva LRS
V soboto je bil v dvorani Doma železničarjev redni letni občni zbor Geodetskega društva Slovenije. V petih obsežnih predavanjih so bili v glavnem nakazani najboilj aktualni problemi tega društva. Izredno slabo stanje katastra v nekaterih okrajih, tehnične izmere. Izmere mest in revizija katastra so velike naloge, ki jih bo društvo zaradi pomanjkanja strokovnjakov le težkn izvršilo. Tudi triangulator-je čaka še mnogo dela.
Vzgoja novih kadrov, vse večje strokovno usposabljanje uslužbencev, tesno sodelovanje z društvom kmetijskih inženirjev in tehnikov, nabava nekaterih novih preciznih 'instrumentov in večja koordinacija v delu so osnovne naloge društva za bodoče Inženirji in tehniki — geometri so trdno odločeni povečati delovno storilnost, tako da bodo lahko izvršili čimveč nalog, ki jih od njih zahteva družba.
ne smejo služiti za vir . zbiranja denarnih sredstev. Iz ankete o pojmovanju plesa, ki jo je prof. Pediček izvedel med srednješolci višjih razredov slovenskih gimnazij, smo dobili dragocen material, ki bo precej pripomogel pri reševanju tega problema.
V	naslednjih dveh referatih sta Izrazila svoje misli tov. Simončič, diplomirani plesni mojster, in dr. Modic, predsednik Plesne zveze Slovenije. Oba sta opozo^ rila zlasti na pomanjkanje strokovnih plesnih pedagogov, primernih prostorov in na zanemarjanje vzgoje na plesih.
V	zelo živahni debati, ki je sledila, so navedli različna mnenja in izkušnje glede plesa, tako o modernih plesih in jazzu, njihovem vplivu na mladino, kakor tudi kako dvigniti nivo plesa itd.
Ob koncu je bila osnovana posebna komisija, ki bo dajala pobude zainteresiranim ustanovam in bo tudi reševala probleme, ki se bodo pojavljali v zvezi s plesom	L. S.
Nedavno je v godbenem domu v Domžalah nastopil pevski zbor »Svobode« iz Ihana z uspelim koncertom slovenskih narodnih pesmi in Gre-gorčevo spevoigro »Vasovalec« ki jo je režiral Andrej Zajc
Dobro uglajeni pevci, oblečeni v slovenske narodne noše, so s svojim petjem navdušili poslušalce v dvorani- Pri izvajanju narodnih pesmi je poslušalcem ugajal ženski trio s pesmijo Slavka Mihelčiča »Tam v dolu«, prav tako je Ugajal tudi mešani zbor z Viktorja Sonca narodno »Teku s’m dol po doline«, kjer so bdli pevci nagrajeni z navdušenim odobravanjem. Pri spevoigri »Vasovalec« pa je najbolj ugajala nadarjena al-tistka v vlogi matere. Kakor že omenjamo, so bdli poslušalci s tem nastopom zelo zadovoljni in si sličnih prireditev še žeKjo. Le žal, da je bila že itak majhna dvorana komaj do polovice zasedena.
Duša zbora je znani, neumorni pevovodja tov. Stane Habe, ki je svojo glasbeno sposobnost in nadarjenost ponovno potrdil. Skromen in nesebičen ter preobremenjen z delom je vendarle vedno in ob vsakem času pripravljen sodelovati in pomagati z željo, da bi se glasbena kultura na območju Domžal in okolice dvignila na dostojno višino.
Pevski zbor ihanske »Svobode« šteje skupaj 36 pevcev in pevk in so povečini iz delavskih vrst. S tem koncertom nameravajo nastopiti še v Lukovici, Komendi, Dolu in na željo prebivalcev še enkrat na domačem odru v Ihanu. Prav tako pa se živahno pripravljajo tudi za prvomajski pevski nastop v Ljubljani.
Razen pevskega zbora dobro deluje v ihanski »Svobodi« dramatska sekcija ped vodstvom režiserja tov. Janeza Gregorina. Igralci so med drugim v letošnji gledališki sezoni dobo naštudirali Cankarjevo dramo »Kralj na Be-tkjnovi«, s katero so tudi gostovali v raznih krajih. Pa tudi Ljudska univerza v Ihanu kar dobro uspeva in je pripravila vrsto koristnih in zanimivih predavanj.
Kakor marsikje drugod tudi ihanski »Svobodi« ovira njen razmah občutno pomanjkanje primernih prostorov. Razpolagajo sicer z lastnim domem, ker jim primanjkuje finančnih sredstev. Vendar pa ta ovira ihanskim Svobodašem ni odvzela veselja do dela, ksr imajo trdno voljo in veliko veselje do koristnega kulturnega izživljanja. V njihovem nadaljnem delu jim želimo še obilo uspeha.	-n.
Pevski zbor ihanske »Svobode«
TON4
ZA KONEC PA SE NEKAJ VESELIH ZGODBIC
Najboljši — včasih hote, včasih nehote — humorist na »Urški« je bil Peter. Evo, nekaj njegovih za začetek.
Peter razlaga Mišu, kaj je to toaletka. Kakšne argumente je preje uporabil, ne vem, ker sem prišel šele na konec razgovora. »Veš Miš,« je dejal, »toaletka ti je ženska, ki se na odru tako hitro vrti, da ima včasih spredaj, včasih zadaj tisto, kar imajo druge ženske vedno zadaj!« Jasno?
Bilo je v času iskanja primernega terena za nov bunker, ko je Peter ves navdušen pritekel in javil: »Tone, če bi ti vedel, kakšen krasen termin za bunker sem našel!«
Po kapitulaciji Italije je zelo popustila konspiracija. Eden od ukrepov za ponovno uvedbo je bila cenzura, ki smo jo uvedli na »Urški« (samo za par tednov, dokler ni bila utrjena disciplina). Prvo pismo, ki ja prišlo na cenzuro, je bilo Petrovo Glasilo je pa takole.
»Dragi stric! Mi smo nekje na Rogu in vsak večer pričakujemo, da nam bodo Angleži vtgli orožje. Natančnejših podatkov, kje sem. Ti pa ne morem poslati zaradi konspiracije«.
Ko smo ga poslali, da nam prinese kaj materiala iz skladišč Glawiega štaba, s katerim je komandiral major Pepe Povh, se je vrnil ves navdušen nad lepim sprejemom Povha. Pravil je: »Tako prijaznoga člt* eka, res še nisem srečal! Kako se je zanimal, kaj rabimo in vse moje želje je zapisal, niti ene ni odbil. Ob odhodu mi je pa najmanj petkrat podal roko.« Ko smo g,a vprašali: »No, in kaj ti je pa dal?« ga je skoraj kap zadela, ko ni imel pokazati drugega kot par nogavic.
Matija je obiskal »Urško« in bil zadovoljen nad delom njenih članov. »Za vaše požrtvovalno delo boste še vsi generali,« je rekel ob slovesu.
Ko je Peter bral o napredovanju tov. Matije v čin generalnega majorja je ves razočaran vzkliknil: »Vidiš, on je že, pa mi?«
Sicer pa je bil Peter naš ljubljenec, velik garač in vedno pripravljen tudi najtežje stvari opraviti v vsakem času.
Angleški major Jones, ki je bil med ofenzivo »Urškin« gost, je bil med Urškarji zelo priljubljen. Prvi dan, ko je zvečer ekipa za kuhanje zapustila bunker, se je kar na silo pridružil, vrgel na sebe banko za vodo in krepko nosil vodo v barako. Nato se je vrgel na pripravljanje drv, ko je s tem končal, je pa začel nekaj iskati pö kuhinji. Vprašali smo ga, kaj bi rad, je stalno ponavljal »jelen, jelen«. »Kje pa naj ga dobim,« sem si mislil, ko mu jezika nisem znal, ko je major Jones ves navdušen privlekel izmed krompirja na dan korenino zelene, katero je takoj skuhal in z užitkom pojedel.
Se danes mi ni jasno, odkod je zelena prišla na »Urško«, niti kako jo je major Jones izvohal.
Major Jones se je ponudil, da bi partizane učil angleški. Kc nam je povedal kako se po angleško reče klopi, je Janeza strašno zanimalo, kakšnega spola je Wop v angleščini in je vprašal »Bank lady or gentelman?«
Major se je tako smejal, da 'dsljnj' ku _t ai bilo nič.
Neki od naših partiz '-’h umetnikov je bi! elo redoljuben mož. V bunkerju si je d svojo glavo postavil poličko, ne katerr je lepo razpostavil stekleničke s tuši in razn’ '	'’roti večt t
ie začutil silno srbečico na nek "Mu telesa, ki ga san ni moge’ videti. Zato je pr -»gel po '+ekl‘ .ičk’ za zdravilo proti srbečici in se začel kar na slepo krepki- ~>azatf Za ’jim jc ložal major Ton_s, ki je mi -o opazoval to početje napnkr .t pa se je začel tako strašno smejati, da sem se ustrašil, kaj je z njim. Planili smo k njemu — in
tudi mi nismo vedeli, kaj naj storimo od smeha, ko smo videli, kako si je r- 'oljubni slikar razmazal po zadnji plati celo stekleničko tuša.
Se huje je trpela konspiracija zaradi smeha ob neki drugi priliki, ko je v bunkerju nastalo tako huronsko krohotanje, da bi ga Nemci zaslišali, če bi bili oddaljeni magari c ’ kilometer. V naše strar'^če smo metali iz svetilk že izrabljen karbi 'Tekoč je poneči tja zavil "-ten od tovarišev. Ker je bila tam ter' t, je lepo prižgal včl0alico, si posvetil, potem pa še gorečo vžigalico vr; v konte Kmalu za tem smo pa začuli močno detonacijo, takoj za -njo pa strašno rjovenje. Večina nas je spala in smo re prebudili šele od detonacije. Planili smo proti izhodu, trdno prepričani, da so nas Nemci našli in da nekoga že koljejo.
Ko smo pa videli, da so vzrok nesreče karbidni plini, ki so se vžgali pod samim krivcem eksplozije, se je naše presenečenje izpre-menilo v strašen krohot, četudi je bil ta po bunkerskih pravilih strogo prepovedan.
ZA KONEC
Tile spomini so me zadnje čase tolikokrat nadlegovali, ko živim daleč od starih prijateljev, s katerimi sem preživel najlepša leta svojega življenja, da si nisem mogel kaj, da jih ne bi zapisal. Pisal sem o . sem, kar mi je prišlo na misel, popolnoma sem se predal spominom. Ko sem napisano prebral, sem videl, da je vse precej neurejeno in da se nisem 'M dotaknil nešteto dogodkov in niti z besedico omenil precej tovarišev, s katerimi smo se skupno borili in delali. »Naj bo,« sem si mislil, »ta greh mi bodo že odpustili in lahk'- ga popravim ob drugi priliki!«
Toda sam sebi ne bi mogel odpustiti, če ne bi ob koncu storije 6 »Ur?1ri« popravil dni?- napake, ki sem jo zagrešil: da nisem oodčrtal, da je bila »Urška« ' olektiv, ki ga ni kvaril niti en njen član. Vsi so delali z enako predanostjo iri zanosom, nobenega ni bilo, ki bi mu bila kaka naloga pretežka. In to je tisto, zaradi česar se je o »Urški« splačalo pisati.
NA SVETU JE ŠE
60 milijonov sužnjev
»Živi čeki«, ki se dajo vnovčiti po potrebi — V petnajstih deželah je še v veljavi mnogoženstvo — Možje, ki so sužnji svojih žena — Treba je dvigniti socialno in kulturno raven zaostalih ljudstev
pri oboroževanju zaradi razlike med starim in novim, imenujejo tudi »tradicionalno« ali celo »klasično« suženjstvo. Mnogo podatkov o današnjem suženjstvu je zbrala Liga za odpravo suženjstva, ki je pod pokroviteljstvom OZN.
temveč samo težko delo. Pri ostankih nekdanjega mogočnega indijanskega plemena Poeblo možje tudi pri vsej svoji pokorščini nimajo varne eksistence. Mož-suženj se po težkem .	..	delu zvečer vrne domov, pred
Posebni odbori in komisije Organizacije združenih na- devno preiskali, je pa dobila prebivališčem pa najde svoje rodov, ki se zavzemajo za rešitev raznih socialnih, kultur- komisija prošnjo, podpisano od san(iale, kar pomeni, da je vr-nih in družbenih problemov, so zlasti med razpravami^ o vseh veljakovih žena, naj ostane .^en j2 <joma -;n družine. Ce ima človečanskih pravicah ugotovili, da je na svetu še približno vse pri otarem, ker bi jim uteg- sorodnike, se zateče k njim, po-80 milijonov žrtev starodavnega suženjstva, ki ga, kakor nila vsaka sprememba škodo- ^em pa	novo 2 e n o, da bo
~ dovati.	deležen poleg naklonjenosti tudi
So pa tudi primeri suženjstva, njene oblasti... pri katerem imajo žene vso Skrbstveni in socialni odbori oblast. Pri nekem plemenu na OZN so si pridobili s pomočjo južnomorskih otokih močno iz- Lige za odpravo suženjstva in koriščajo svojo oblast matere, ki drugih mednarodnih organizacij imajo več hčera. Ce zalotijo mo- ogromno gradivo o najrazličnej-škega, ki govori z njihovo hčer- ših oblikah suženjstva; toda ko prodajo. Sužnji so tako živi čeki J“’ takol Prisilijo, da listane pošiljajo svoje pooblaščence v za potovanje, ki se dajo vnov- hcfr<!:m. moz> hkratl P.a tudl Pra^- razne dežele in pokrajine, da bi čiti po potrebi.	suzenJ na domačem zemlji- po njihovih ugotovitvah mogli
Ko so pristojne organizacije šč“' , ^	3e tudi pri sestaviti učinkovite predloge za
OZN razpravljale o ženskih pra- ostank:h nekaterih indijanskih odpravo suženjstva, dobivajo iz žene le malo ali pa nobenih p!e,m®n v Ameriki zlasti pa na mnogih dežel poročila, ki na-vicah so ugotovile, da imajo otoklh Pred zahodno panamsko glašajo, da marsikje tudi novicah’ v petnajstih deželah, kjer °^al°; Najrazličnejše zapestnice, bena mednarodna konvencija je še v veljavi mnogoženstvo. uhsrn ™ drugl okraski, ki jih proti suženjstvu ne bi mogla Za odpravo mnogoženstva se je	žene-	predstavljajo	vse	biti učinkovita, dokler se ne
najbolj zavzela ženska zveza v druzinsko premoženje, možje pa dvigne kulturna in socialna ra-Pakistanu, ki ima že nad 100.000 nima3° nobenih dragocenosti, Ven prizadetega ljudstva, članic. Od pristojnega medna-
Starodavno suženjstvo je se najbolj razširjeno na Srednjem vzhodu, v delih Daijnega vzhoda in v Afriki. Da starši prodajajo svoje hčerke, možje pa svoje žene, še ni pravo suženjstvo, temveč samo posledica tudi od vere potrjenega nazi-ranjji, da je žena možu popolnoma podrejena. Praktično pa je tudi prodajanje in kupovanje žena začetek in posebna oblika suženjstva. Mnoga plemena v Afriki so tudi gospodarsko zavzeta za to suženjsko obliko in zgodilo se je celo to, da je dobila posebna komisija skrbniškega odbora OZN pritožbo od nekega afriškega plemena, ki je revno in se zaradi tega obrača na mednarodno komisijo, naj poskrbi, da bodo pripadniki plemena lahko kupoval- žene, kajti doslej se dogaja, da tudi na njihovem področju kupujejo žene samo pripadniki bogatejših plemen.
V mnogih arabskih deželah je suženjstvo tako močno razvito, da tudi pobožni islamski romarji v Meko vzamejo s seboj na
potovanje po več ženskih in moških sužnjev, da jih med potjo ob ugodni priložnosti ali pa zaradi pomanjkanja denarja —
kov '"J'* J •	1	v	•	•
z Tudi brez časopisov gre!
London je že 12 dni brez časopisov, ker okoli 700 strojnikov in električarjev londonskih skarn stavka in zahteva zvišanje plač. Zaradi te stavke je v londonskih redakcijah, »blažen«
mir, okoli 20.000 ljudi, ki so zaposleni v njih, pa sedi prekrižanih rok. Londonski časopisi izhajajo po navadi vsak dan v nakladi 18 milijonov izvodov; zdaj, ko so bralci ostali brez njih, pa si pomagajo drugače. Na sliki vidimo prizor v londonski podzemski železnici: uslužbenci, ki se zjutraj odpeljejo na delo, so se namesto s časopisi oskrbeli s knjigami in jih vneto bero. Zdi se, kakor da zastran njih stavka lahko traja še nekaj časa...
rodnega odbora je zahtevala, naj posreduje pri pakistanski vladi zaradi prepovedi poligamije.
V vseh deželah, kjer je poligamija še bolj razvita kot v Pakistanu, pa ni tako. Pooblaščenci neke skrbstvene komisije so se zanimali za primer nekega afriškega plemenskega veljaka, o katerem so zvedeli, da ima okoli 100 žena kot naj cenejšo delovno moč na svojem posestvu. Ko so pooblaščenci za-
UGANKA LEVIČARSTVA
DROBNE
Za moško lepoto
Kje naj bi bilo to, če ne v Parizu? Na Champs Elysčes so odprli prvi francoski inštitnt za moško kozmetiko. Inštitut je opremljen z najmodernejšimi aparati in pripomočki, ki naj ob mehanični masaži in drugih postopkih povrnejo (ali pa še dajo) lepote žejnim moškim mladostni videz. Znani Igralee Gabrielle je bil prvi klient nove kozmetične ustanove, H naj bi mu pomagala, da bi zgubil vsaj nekaj kilogramov na svoji teži.
Zadrva poslastica
yo.	1X1A KOpein
za filateliste ^ ”of-
Š ALA
Avstralska w>štna uurava Je ured kratkim izdala znamko za tri in pol šilinge, ki predstavlja zemljevid Antartike. okrašen s polarno favno in floro. AntartLka je nam-r^č sedaj v ospredju »kolonizatorskih« stremljenj nekaterih držav. Trije člani ameriškega pred-
stavniškega doma so te dni zahtevali od Eisenhowerja, naj vlada poda izčrpno poročilo o zahtevah posameznih držav do Antartike; to utemeljujejo s tem, da so Argentina, Velika Britanija in Čile že poskušale zasesti nekatera področja in da so v AntartikJ postavile svoje stalne postaje. Tudi Sovjetska zveza tiel2 tam raziv raziskave v vojake namene. An-tar'r.**~n" ~ ^’■o Vn so zelo bogata* na premoga, b^šra, mi^nez-ju, molibdenu itd. Po mnenju ameriških senatorjev hi Antartiko lahke porabili tudi za poskuse alom&ko in vodikovo bombo
ne- I '
iko I 1
e 2 V.
• • •
ki je znanost doslej še ni dokončno razjasnila — Nagnjenje k levičarstvu obstoji tudi pri nekaterih živalih
Samo šest odstotkov vseh Desničarji so bili v premoči že
ljudi na svetu je levičarjev. Dvanajst odstotkov ljudi more z obema rokama enako dobro pisati in delati, toda 24 odstotkov vseh duševno bolnih oskrbovancev je levičarjev. Razloge temu znanost doslej še ni mlogla najti, čeprav že dolgo raziskuje nastanek in pomen desničarstva in levičarstva-Zdaj pa j;i je priskočilo na pomoč naključje.
Mednarodna zdravstvena komisija stalno preiskuje trepič-ne bolezni. V majhnem pristaniškem mestecu Cortontalo na enem od Sundskih otokov so zdravniki odkrili, da izmed 5000 prebivalcev uporablja 4300 odraslih in otrok pri vsakem delu predvsem levip roko. in sicer že iz roda v rod. Sedaj upajo, da bodo skrivnost levičarstva končno le razvozi j ali
takrat, ko so Itodje slabo poznali anatomi |h in niso pazili na lego srca- Teorija o »ščitu« sloni na dedovanju levičarstva aii desničarstva, ki pa ga znanost odklanja.
hude telesne in duševne posledice, če bi otroka, ki je nagnjen k levičarstvu, silili da mora uporabljati predvsem desno roko-
Tudi pri živalih je ugotovljeno nagnjenje k eni ali drugi strani, kar so ugotovili, ko so opazovali pse. slone, papige in celo polže, ostrige itd. Poskušali so jih nagniti bodisi k eni ali drugi strani, živali pa so
Psihologi so sestavili stati)- ostole pri svojem, stike in razdelili ljudi v štiri Morda bo v Carontaiu le skupine: izključno desničarji, uspelo razrešiti uganko desni-izključnb levičarji ter oboje- čarstva in levičarstva, stranski z nanj en jem k levičarstvu aüi desničarstvu. Pri tem so ugotovili, da prvenstvena uporaba ene roke ne vpliva na uporabo noge ali očesi Noga, s katero pritiska lopato v zemljo, pri desničarju ni vselej desna-
Pravtako je z očesom, kar pokaže poskus. Držite svinčnik v izproženi roki predse in vizi-rajte z obema očesloma neki predmet tako. da bo s svinčni-
Nevarna strela
Znano je, da y Jadranskem morju živi električni skat, t. j. riba, ki se vseh sovražnikov brani z električnim nabojem, katerega proizvaja njeno telo! Njeni naboji so razmeroma slabi, zato ne predstavlja za človeka nobene nevarnosti.
Ob tropskih morjih y Južni Ameriki živi riba, ki lahko pošilja proti svojim sovražnikom prave strele. Ta čudna riba se imenuje Electrcphorus— electricus.
S svojim električnim nabo-
kam v isti ravnini Zatisnite Človeški možgani sestojijo iz desno oko! Če je svinčnik še dveh simetričnih polovic, v ka- vedno v isti črti s predmetom, terih so centri za gibanje in za potem ste očesni levičar, čutila, za sluh, vid, voh in go- Samt» polovica vseh levičar-
vor. Pri. levičarjih so ti centri jev so tudi očesni levičarji. Le .	-	-T-7
na obratni strani kot pri desni. 30 odstotkov vseh desničarjev lem lahko riba zruši konja in čarjih.	uporablja poglavitno svoje le- PJif lo-iiioina paralizira ribiče, če
Ce nese mati da bi imela vo okb- Glejte skori daljno- Se U približajo. V dolžimo zra-desno roko prosto, svojega gied! Ce ste desničar, zaprite	> 2 m. Štiri penine njene-
otroka na levi rokil objame levo oko in obratno.
materin vrat s svojo desnico. Levičarstvo so poskušali	1 iZ]Vatff e^ekt”ka..
NjefhLleViCa	pros.ta spraviti v zvezo s posebnostmi jakost okoU S°W TnapS
m lahklo prijema predmete- značaja. Zanimivo je. da so bib L-.;.	Arm „u	p
Otrok bi se torej moral po lo- nekateri veliki ljudje levičarji, tostj° °koh 600 voltOT' giki razviti v levičarja. Temu na primer Leonardo da Vinci pa ni tako.	in Tudi Adolf Menzel ki sta se
Vitezi so riosdii ščit na levi z veliko vztrajnostjo borila roki, v desnici pa so držali meč. proti svojemu levičarstvu.
Ščit je moral -'arovati srce Danes vemo. da ima lahko
DOSLEDNOST
Pismo uredništvu reviie »Coronet« (Chicago):	»Že
dolga leta sem strasten kadilec. Članki o škodljivih posledicah kajenja v vaši reliji močno vplivajo name. Zato odpovedujem naročnino.«
HAPP* fcNü
Tokijski pisatelj kriminalnih zgodb Edogawa Ranpo je sporočil policiji, da so ga obiskali vlomilci; policaji so prišli, pregledali stanovanje in spet odšli, ker niso našli nobenih sledov. Pred odhodom so mu še svetovali, naj o zadevi napiše kriminalni roman.
POSLOVNA TAJNOST
Ko sta dva roparja vdrla v prodajalno bonbonov na Manhattanu, se je eden od njiju nagnil k prodajalki Juaniti Christian in ji zašepetal na uho: »Nič se ne bojte, mene je vsaj toliko strah kot vas.«
PATRIOTIZEM
Konservativni poslanec Sidney Markham se je pritožil v Spodnji zbornici, da trgovci nesramno izkoriščajo patriotična čustva Britancev. Za primer je navedel oglas: »Damsko perilo, zadaj okrašeno z britansko zastavo...«
PRAVICI BO ZADOŠČENO
Sodnik sir Frederick Wells iz Londona naj bi obsodil nekega razpečevalca plaže na zaplembo devetih zavojev nudističnih publikacij. »Toda«, je dejal vestni sodnik, »zadevo moram najprej preštudirati, preden izrečem razsodbo.«
NESRAMNEŽ
Gospa Irene Matkey iz Milwaukee ja je tožila za ločitev, ker je mož zapustil njo in pet nepreskrbljenih otrok. Vrhu vsega pa ji je s svojih pustolovščin pošiljal dopisnice s sporočili: »Čudovito se zabavam. Skoda, da nisi z menoj.«
ZANIMIVOSTI
Rodila ga je gospodarska katastrofa
Povest o konjaku
ftVÄÄÄVS HÜL-ü*Ai-
Zena je odšla t zdravilišče, kjer zdravijo bolnike s blatnimi kopelmi. Po treh tednih
V treh tednih sem shujšala za polovico teže. Kaj naj storim? —
— Ostani še tri tedne! — ji takoj odpiše mož.
Churchill se bo maščeval
Znan je Churchillov portret, ki ga je naslikaj angleški slikar Graham Sutherland in ki «o ga hndo kritizirali, češ da ni prava podoba britanskega premiera.
Zdaj, ko se Churchill, kakor zatrjujejo, pripravlja, da bo zapustil svoj položaj In odšel na daljši oddih na Sicilijo, kjer se bo menda posvečal slikarstvu, pa je stari državnik menda izrazil željo, da bi on portretiral Sntherianda.
»Sir Winston Churchill je popolnoma upravičen do takega maščevanja!« je pred kratkim zapisal neki angleški Ust.
letih obšla vse celine, si utrla zdravilo. Angleži so bili nav-
,	kotičke sveta — dušeni nad now, pijačo kot ie-
konjak?! Poznajo ga že otroci,	.
le malokdo pa ve. kako j'e nastal in kje. Ob njegovem »rojstvu« je bila v 18. stoletju na pjbdročju mesta Cognaca v Franciji prva gospodarska katastrofa-
Tod so namreč proizvajali v tem času kaj cenjeno vino. ki so ga radi pili Francozi, še bolj pa Angleži, ki slb ga uvažali v velikih množinah, a tudi Skandinavci so radi segali po njem.
Ta trgovina s tako čislanim vinom je prinašala Franciji tako velike dohodke, da so se tamkajšnji prebivalci ukvarjali v glavnem le z njo. Toda ...
Cognaca — na vse konce sveta. Tako si je utrl pot med vse narode in osAijil simpatije ljudi, od katerih je mnogim postal ne samo kdaj pa kdaj užitek, temveč prava potreba. Toda povest o nastanku konjaka s tem še ni končana- Konjak tedaj namreč še ni imel tistega okusa kot 'kasneje. Tudi k temu je prispevalo naključje. Trgovci, ki so imeli na zalogi mnoglo konjaka, so ga spravili v hrastove sode, da bi tam počakal boljših in ugodnejših cen. Nenadoma so ugotovili, da je ta močna tekočina vsrkala duh
Zavod
toda resnica je bila neizbežna, opazili, da je grozdje grenko, in nikogar ni bilo, ki bi znal skrušenim pridelovalcem pojasniti to grenfeo skrivnost. Za tako vino nihče več ni maral Povpraševanje po njem je bilo vedno redkejše in da je bila izguba še večja so tudi Angleži vpeljali visoke takse na uvoz-nfc> vino. Tako so se sodi s slabim vinom nakopičili v kleteh vinskih trgovcev, kupčija je nehala cveteti in slabi časi so se obetali, V tej kritični dobi Pa je neki lekarnar holandskega porekla prišel na dobro misel. Predlagal je. naj bi to tekočino destilirali. Destilacija, ki izdelovanje učil v Versaillesu pri Parizu slovi po je brez dvoma nastala v Ori-
hrastovega lesa in s tem povratnim sredstvom proti iz- stala mnogo boljšega okusa. Črpanosti in vročini. Z njiho- Tako je nastal konjak, pri-^	,	vimi mornarji vred je zajadral ljubljena pijača, ki pa je že
Nekega dne so pridelovalci konjak — tako so začeli imenio. marsikoga ugonobila-
grozdja opazili, da je grenko. ■■______________________________________B_____________________________
Sprva niso rriogli v to verjeti,
Dva misleca...
1ALE PA Mi STRUPENA
svojih izvrstnih izdelkih. Za obiskovalce pa ima več presene- entu pri pridobivanju parfu
ma je bila v praksi v tistih ča-
čenj, med njimi tudi glavo kače, ki je natančen posnetek glave, kakršno ima strupenjača. Model uporabljajo pri raznih predavanjih.
s ih prav £«&vo še »lo redj.a. «odar bo poskusni- ZepEVi po.
In/diianske zgodbe F. COOPRA
Tomova barka Je bila zasidrana v jezera, dolga 18. Tom in Harry sta na vrv pa se Je navijala z ročico, tako da sta dva moči, Indijanci pa so i rok lahko potegnila težko plovilo proti rečnemu Toda skočili so prekrati i. Judita je v kajuti krmarila, medtem ko je Ostro- glavar se je oklenil spl iec skozi okna oprezal za nevarnostjo. Ko se je bil ves omoten. Prisebi na jezersko stran, se je pošteno prestrašil. Na priskočila in ga pahnila resu, ki se je sklanjalo daleč nad vodo, je zagledal že Ostrostrelec in jo bri ducata prežečih Indijancev v bojnem naličju, pri- že so se razlegli streli rljenih, da se poženejo na splav, čim se približa, hlodih in niso nikogar
V ponedeljek, dne 4. aprila 1055, i« M veliki cesti v Medlogu končal pod avtomobilom svoje mlado življenje naš	: -	•
MIHEC
Pokopali ga bomo v sredo, dne 6. uri na mestnem pokopališču v C« Mele Darinka, Breda I
St. sl — g. aprila 1955 j SLOVENSKI P080CEVÜLEC / «fr. 7
Riše MIKI MUSTER
KNJHJOVOĐKIMJO sprejme novoustanovljeno gostišče., Nastop službe tak«), plač» 'ipo .dogovor ru. Gostilna1 »pat spanu«, ijjub-. Uana, M*l«tSfcovi, — /Moste.,
• : y	5828-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno, z ' znanjem' kube Išče družina S odraslih v Beogradu. Nastop takoj. Plača 4000 Pogoji zelo dobri. Ponudbe takoj :	Olivera Gliiič. profesor.
Beograd, Kosovska SS ali Melita Vovk, Bled, Grad.	5011-1
K ENEMU OTROKU iščemo starejšo žensko. Javite se v -popol-dahskih urah v Trdinovi 2-1 pri Novak.	5809-1
ZA SOBO bi pomagala popoldne v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.	-	5804-1

čl b
A ti
»Spoštovana, brez moči sem>
16. »Divjaki so že na bregu,« je povedal, »pred pol 17. Tomova ure sem našel indijansko sled in malo dalje še par sidrna ponošenih mokasinov.« — »Morda je bila to tudi sled para mojega prijatelja, mladega poglavarja Delavarov, g katerim sem zmenjen,« je dejal Ostrostrelec in vprašal:	strelec
»Ali bi lahko videl mokasine?« Toda ko jih je Judita ozrl na prinesla, se je izkazalo, da niso delavarski izdelek. To je bilo vsekakor vznemirljivo znamenje in sklenili so, pol da z barko nemudoma odrinejo na jezero. Pomenek pravljenih, da je nanesel še na Harryjev strel in Tom ga je pograjal »Vlecita!« je kot. hudo neprevidnost.	drago!«
sta dva rečnemu Ostro-se je
pri-
na splav, čim se približa, »vlecita, če vama je življenje
potegnila, kar so jima dale moči, Indijanci pa so zagnali strahovit bojni krik. Toda skočili so prekratko in popadali v vodo. Le poglavar se je oklenil splava, a od padca in udarca je bil ves omoten. Prisebna Judita je izpustila krmilo, priskočila in ga pahnila v vodo. Tačas je prihitel tudi že Ostrostrelec in jo brž potisnil nazaj v kajuto. Kajti že so se razlegli streli, a krogle so deževale le po hlodih in niso nikogar zadele. Barka je medtem že
upokojenca bri mizarja, za stav- 'Takih čevljev, H bUi znotraj bena dela in vajenca kmečkih večji kbt zunaj, na talost ni-staršev za kolarsko obrt spre j- mamo.* mem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Straits vFranc, Bev-ško 18, Trbovlje. . '	5824-1
DELOVODJA z dovršeno strojno mojstrsko šolo Jn .večletno prakso v vodstvu večjega oddelka, vešč kalkuliranja in normiranja kovinske stroke, želi zamenjata delovno mesto. Ponudbe oddajte v podružnici SP Maribor pod »Samostojni vodja«.
5885-1
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR —
Podtabor pri G ro šuplju razpisuje mesto administratorke za splošna administrativna dela na občini. Pogoj: nekajletna praksa v adimiiiistracijl državne
laiaa
»UNION«: amer. film »Zenske prihajajo«. Tednik: Film. nov. št. 14. Predstave ob 16, 18.15 in 20-30.
V	gl. vlog:: Robert Tayior in Denise Darcel.
V	soboto, 9. IV. ob 22 premiera amer. barvastega filma »Julij Cezar«. V gl. vlogi Marlon Brando in James Mason.
»KOMUNA«: slov. iiim »Trt zgodbe« Tednik: Piat zvona. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. V gL vlogi: Stane Sever in Julka Starič
uprave ter po možnosti dovršena ,SLoGA«:	premiera ital. ftkna
administrativna šola. Nastop »Bandit Musolino«. Tednik. Pred-
služibe takoj ali 1. maja 1955. Zglasite se osebno ali pismeno na občinski ljudski odbor Podtabor pri Grosupfcju.	5837-1
splavala po jezeru in kmalu je zajadrala izven dosega OTROŠKI VOZIČEK, malo rab-
sovražnikov.
rr;t
NEKAJ. .. tfff j
rte v hude prometne
MU-.: nesreče
Celje, 5. aprila. Pri avtobusnem
tel Je hudo prizadela znano družino Joštovih, je znova opravičila prizadevanja tajništva za notranje zadeve ki nenehno opozarja star-
postajai.išču pred železniškim pre- še pa tudi vzgojitelje v šolah, da
lazom v Medlogu pri Celju, se je pripetila sinoči nesreča, katere žrtev je postal devetletni šolarček Mihael Jošt. Mladi Mihec je okoli 19. ure sinoči spremljal mamico k avtobusu, ki se je nameravala odpeljati v Celje. Ko se je sinko od mamice že poslovil, je stekel pred
avtobusom proti drugi strani ce-	.
ste, med tem pa je pripeljal to- odtrgal visečo ključavnico in od-
je treba otrokom že zgodaj zbuditi zanimanje za pravilno hojo po prometnih cestah.	M. B.
Vlom v »Izollrko«
V noči na 25. marec je nekdo vlomil v skladišče tovarne »Izo-Lirka« v Mostah. S krampom je
vorai avtomobil, last gradbenega podjetja »Graditelj« iz Celja, ki ga je vozil 25-letni Vlado Gačnik.
Voznik tovornega avtomobila je hotel prehiteti avtobus, ki je stal na mestu. Kakor je pokazala preiskava, voznik zaradi prehitrega prehitevanja in ker je bil nekoliko vinjen, ni povsem obvladal vozila in zato tudi ni mogel več preprečiti nesreče Nepazljivi Mihec. ki se je pognal čez cesto, ne da bi prej pogledal, ali je varno teči proti domu, je padel pod koiesa tovornega avtomobila. Voznik tovornega avtomobila je zaviral svoje vozilo polnih 12 metrov- je "tu-di zanosila in rodila. Njen
nesel iz skladišča električni vrtalni stroj znamke »Iskra«, majhen primož modrosive barve, 7 delovnih oblek sive barve ln 2 že nekoliko rabljeni odeji. Skupno škodo cenijo na 79.000 din.
Požig iz sovražtva
Marija Grašič iz Medvedovega sela se je leta 1950 poročila. Ne morda iz ljubezni, temveč zato, da je prišla do kruha. Zaradi tega tudi v zakonu ni bilo zadovoljstva. Svojega moža ni upoštevala, raje si je našla mladega fanta, ki jo je obiskoval vsak večer. Z njim
Petek, 8. aprila zaprto.
Sobota, 9. aprila ob 19.30: Mozart: Don Juan. Premiera.
Nedelja, 10. aprila ob 19.30: Verdi: Rigoletto. Gostovanje Rudolfa Francla, Izven in za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Gledališka pasaža Sreda; 6. aprila ob 20.: C A Puget. Srečni dnevi. Izven.
Četrtek, 7 aprila ob 20:	Odets.
Srečni fant. Abonma TSS I. (Lorna — Judita Hahnova), Sobota. 8. aprila ob 20: Norman Krasna, John v zadregi. Izven. Nedelja, 9. aprila ob 20: John van Druten, Grlice glas Izven.
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom
Sreda, 6. aprila ob 20: Dobrlča-nin: »Skupno stanovanje«, komedija izven
Sobota. 9. aprila ob 20: Dobriča-nJm: »Skupno stanovanje«, komedija, izven.
Nedelja, 10. aprila ob 16: Budak: »Klobčič«, ljudska veseloigra.
0 M R L1
KONCERTI
Ijen, kombiniran šport, tapeciran, prodam. Totnaževič, Resljeva 7, pritličje.	5776-4
POZOR! Kmetijska zadruga, Vi-. narskj odsek, Pišece pri Breži-
stave ob 15, 17, 19 in 21. V gl. vlogi: Silvano Mangano in Arna« deo Mazari.
Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 8.30—11 ter od 14 dalje.
»SOCA«: premiera Italijan, filma »Bandit Musolino«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 15 dalje.
Ob 20: DobričanAn: »Skupno sta- de<1 ln p,rade<j novanje«, komedija, izven.	H
Umrla je v 79. letu starosti ANKA SEVER
dolgoletna kuharica, stanujoča v Ljubljani, Ravnikarjeva 12, doma iz Semiča
Pogreb bo v četrtek 7. t. m. ob pol 15. uri z 2al iz Petrove mrliške vežice. Ostala nam bo v
lepem sirm’ntj
Sorodniki in prijatelji
Uprava Splošne bolnišnice v Novem mestu in sindikalna podružnica zdravstvenih delavcev št. 1, naznanja žalostno vest, da je po težki bolezni preminul naš uslužbenec in tovariš
FRANC SLAK
bolničar v tukajšnji bolnišnici
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Uprava bolnišnice in sindikalna podružnica.
Umrl je moj ljubljeni mož, oče,
V ponedeljek, n. t. m. priredi
Slovenska filharmonija skupno z Društvom slovenskih skladateljev koncert slovenskih
cah nudi vsem gostinskim pod- »TRIGLAV«: angl. barvasti film
skladb. Dirigent Bogo Leskovic, solista Ivan Turšič iz Beograda in Miro Brajnik. Na sporedu Lavrin, Grob neznanega vojaka*. Škerjanc, Koncert za fagot z godalnim orkestrom in harfo; Švara, Valse interromipue; Pahor, Scherzo; Ciglič. Tri pesmi za visoki
jetjem pristna Piše&ka rdeča in bela vtrla po ugodni ceni. sfmfonTčrilh UPOKOJEN URADNIK,- zdrav in vesten išče honorarno službo kot vratar ali pomožni uradnik. Ponudbe pošljite pod »Hctiorar« v ogl. odd.	58ÖQ-1
PRILOŽNOSTNEGA VOZNIKA kamiona na relaciji Ljubljana— Celje iščemo za prevoz praznih gajbic (oca 80) za sadje. Naslov v ogl. odd '	5838-1
glas in -oitkester; Arnič, Zapeljivec. Vstopnice od 150’-din navzdol v Filharmoniji. Abonenti vseh DEKLE, kd zna dobro kuhat in
abonmajev imajo pri vstopnici
din popusta.
RADIO
Ker tudi pri zadnji uprizoritvi duhovite komidije »Skupno stanovanje« mnogo obiskovalcev ni
DNEVNI SPDRED ZA SREDO, 6. APRILA 1955
POROČILA: 5.05, 6.00, 7.00, 12.36, 15.60, 17.00, 19.00 in 22.00.
5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30 Pregled tiska; 6.35 Igrajo Štirje flosarji, pojeta Mija in Stane; 7.10 Jutranji orkestralni spored, 7.30 Gospodinjski nasveti; 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 11 00 Radijski koledar;
druga gospodinjska deLa. po možnosti starejšo sprejmemo, vsa preskrba v hiši. »Gostilna pri Klavnici«,». Mesarska cesta 2.
5841-1
POSPRAVLJAT GREM LOKALE, pisarne ali stanovanja. Ponudbe
»Vzpon na Everest«. Tednik. — Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — V četrtek. zadnjikrat. — V petek ameriški barvasti film »Na Rivieri«.
•SlSKA«: ameriški barvasti film »Niagara«. Tednik. V gl. vlogah: Marillyn Monroe. Joseph Cotten. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. V četrtek zadnjikrat! — V petek švedski film »Zaradi moje ljubezni«.
»LITOSTROJ«; ameriški film »Tujec na begu«, ob 20. V četrtek isti program! — Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
ŠENTVID »SVOBODA«: avstrijski fitoi »Sanjave ustnice«, ob 17 in 19 V četrtek isti program!
in ko je obstai, je pod dvojnimi zadnjimi kolesni ležal Mihec. Poškodbe so bile tako hude, da je Mihec takoj po prevozu v celjsko bolnišnico, izdihnil.
Ugotovitve so pokazale, da Je nesreča nastala zaradi Mihčeve nepazljivosti. • pa- tudi zaradi prehitrega prehitevanja tovornega avtomobila ter delno zaradi lahke voznikove vinjenosti. Ta nesreča.
mož ni zoper to ničesar ukrenil. Tudi ni na ženino zahtevo pristal na ločitev zakona. Tako se Je ženino sovraštvo stopnjevalo. Prve dni februarja je iz samega sovraštva zažgala gospodarsko poslopje, pri čemer je ni motilo niti to, da ji je mož pred poroko pripisal pol posestva. Zaradi požiga je bila obsojena na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora.
ALOJZ POGAČAR
upokojenec.
Pokojni leži na svojem domu v dobilo več vstopnic, jih kupite Rožni dolini C. VI. 43^ že v predprodaji v Mestnem Pogreb bo danes, v sredo, 7.
domu. Rezerviranje tel. št. 32-860. aprila ob 16. uri izpred Gasilskega 11.05 Glasbena medigra; 11.15 Soldoma na Viču na viško pokopa- ska ura za nižjo stopnjo: Bilo je __________________________________________^
lišče.	prepozno (O nevarnosti stekline, JEDILNICO, zaradi jseldtvč: poceni
Ljubljana — Vič, dne 6. aprila p0 tekstu Gune Miletiča) — po- prodam. Nasiov v-..dgl. odd;
pod »Poštena in čista« v ogl. VEVČE: nemški film »Strup v ži-oddelku.	5863-1	valskem vrtu«.
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO	2Sto	.vod-
POMOČNICO iščem. Nastop te- Z£££fRob m Vštete*” za^to! m-- Naslov: Foto Justi, Titova 6,	„e^kifita »Veruj v
Ljubljana.	5857-1 mene«, ob 18 in 20. V četrtek
KNJIGOVODJA (kinja) dobi takoj ^ program ob 20.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg
stalno ali honorarno zaposlitev. »Elektromonteur«, Stari trg 19, Ljubljana.	5862-1
ABONENTE sprejmem na dobro domačo hrano. Vprašati: Trdinova ul. 7-IV., vrata 15 (poleg sodišča)	5320-2
1955.
Žalujoča žena Marija, hčeri ter • Tv	ostalo sorodstvo,,.
iiimn
»Obuti maček«.
Sobota. 9. aprila ob 17: Kuret: »Obuti maček«. * -Ob 20: Kuret: »Obuti maček«. Prodaja vstopnic na dan predstave od 11 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča . v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. —
Umiri, je jgg,.
JOŽE JANEŽIČ
glasba, vmes reklame; 13.00 Želeli
posestnBt^ro« Poišče & ~
Pogreb pokojnika bo danes. 8.	14gledališč: Zagrebško gle-
apunla dopoldan	. .	, dališko pismo; 14.40 20 minut kla-
2	,/fn Jvnu5» te "irskih preludijev; 15.15 Mladinski
Vstopnice se lahko rezervirajo dražlne Jerovžek Božič Blažič zbori P°j": 15.30 Šolska ura za vsak dan od 8.-10. ure, tudi tel. te? MtaU sorodnuil.	višjo stopnio - a) Oskar Hudales-
noV.tev; 11.45 Slovenske narodne	5822-4
pesmi igra Vaški kvintet; 12.00 ŠPORTNI VdŽ&CEK, tapeciran., . ja 1 Kmetijski nasveti; 12.10 Igra god-	"prodam. NaštoV v ogl. odd.	•—‘-i
ba Ljudske Milice p. v.-. kapetana	; v. .-j*	5*18-4
Rudolfa Stariča; 12.45 Zabgyna POSTELJO t«;1. mtzo, dobro
ohranjeno, : pr&iatn. Bergant, Celovška, blok. 1,	5817-4
MOŠKO ŠPORTNO; KOLO prodam.
'Ogled popoldan od 15. ure dalje.
Goriška 3,, Siska.	3815-4
MALO RABLJEN tapeciran otroški voziček-; prodam. Konobe i.
KOLEDAR
SREDA, 6. aprila: Ivo. ČETRTEK. 7. aprila: Radivoj. *
Zaradi rekonstrukcije Smartin-
ske ceste bosta odseka: Smartin-ske ceste od začetka Savske ceste do Pokopališke ceste ter Sredi-ške ceste od Savske do Kavčičeve
na št. 32-020.
MESTNO GLEDALIŠČE
CELJE
Četrtek, 7. aprila ob 20. Jan de Hartog: Zakdnska postelja, izven abonmaja.
Tolminska 15.
KAMNIK:	nemški barvast» film
»Zemlja smehljaja«.
V	četrtek isti program!
BLED:	angleški film »Dalje od
večnosti«, oh 17 in 20. V četrtek isti program ob 20.
BREZICE: francosko - italijanski film »Ljubavni zanos«.
V	četrtek isti program. JESENICE »RADIO«; italijan. film . »Deklice s Španskega trga«, ob
V fgtrtek isti program!
V	sreJTö ln ' četrtek ob 16 predvajaBeograjska kinoteka svoje
JsBIfcicE »PLAVŽ«:	angl. film-
»Beneškd tat«, ob 18 in 20. —
V	četrtkih predvaja Beograjska iirioteka Iste filme kot v kino »Radio«.
JUGOSLOVANSKA KINOTEKA gostuje
ra „j	, .	.,	—-- ».o «»u«vav>-,s:	veti aouiniiaja
Pred 14 le^ sta nacistična hemT ceste od 7. IV. 1955 do dokončanja Petek, 8 aprila ob 19.30 Friedrich
•’.IS	:’.n fflAist.ipna Trama rmnaHli »3 «i ______________________ _______ ________.	„	.	.
čija in fašistična Italija napadli Jugoslavijo.
Na današnji dan se je rodil v Ljubljani slikar »Matija Jama. Po maturi se je na željo svojega očeta vpisal na pravno fakulteto, ob polnoletnosti pa je odšel v München študirat slikarstvo. Delal je s presledki v Hollosyjevi in Ažbetov? šoli ter na manchenski akadeenčji. Pozneje je delal skupaj z Rihardom Jakopičem v Sloveniji. potem pa je dolga leta slikal na Hrvatskem, na Bavarskem, pa v Luksemburgu in na Nizozemskem. Tudi razstavljal je. sam ali skupaj z drugimi inmpresio-nisti po vseh večjih umetniških središčih v Evropi.
Jama je v prvi vrsti krajinar.
V naravi je začel študij obsvet-ljave, ki je dozorel v izrazit Jenko, »plein-air«, izražen s sredstvi impresionizma.
del zaprta za ves vozni promet. Interni promet iz S red iške na Kavčičevo cesto bo mogoč.
Promet se preusmeri po nasled-nijh cestah: Smartrlnsika do začetka Savske, nato po SaVski na Pokopališko in od tod zopet po Smartinski in obratno, ali po Smart inski do Ceste ob Zeleni jami nato po Kavčičevi, Pokopališki in zopet Scnartinskfi cesti ter obratno. — Uprava cest MLO — Ljubljana.
»Hinko« Čistilno milo — vse madeže bo odstranilo!
Nov začetniški plesni tečaj »Centralne plesne šole« (poleg Zmajskega mosta) se prične jutri, v četrtek, ob 18. uri. Vpisovanje — posebno zaželene tudi začetnice —
Forster: Sivec, gostovanje v 2al-cu.	'
Sobota, 9 aprila ob 20 Friedrich pališče v Stoždce.
Forster: Sivec, izven abonmaja. Žalujoči domači. Nedelja, 10. aprila ob 14. Norman Krasna: John ljubi Mary gostovanje v Topolšici
šič: Družinsko življenje ptic (!po-Umrl nam je v 74. letu starosti novitev); 16.00 Enkrat to, drugič naš dragi oče, stari oče	ono (Zabavna, plesna In filmska
MIHA ČERIN	glasba) — vmes ob 16.30—16.40
posestnik na Ježici	Modni kotiček. Nekaj za najmlaj-
Pogreb nepozabnega pokojnika že:	17.15 PoDo!danc.k: s-mf^rrčni
dr» d-nc«. b. aprila ob 16, uri iz koncert (Blagoje Berea. E. Chaus-hiše žalosti na Ježici 52 na poko- son); 17.15-18 uo UKV program:
Koncert zabavnih in plesnih me-
Z lovcf na kite — b) ing. Sušter- 2IČNICO 12 mm, dolgo 1400 tn.
5802-4	9 ^ jo jjj jj aprila ob 10 v kinu
dobro ohranjeno, prodamo. Naslov: SZDL, Log pod Mangar-t:m.	.5837-4
KOMPRESOR, visokotlačni bat 80 mm, na vodno hlajenje, kompleten z motorjem 1,1 KS, 2 vrtalni kladivi in nabijalno kladivo za kamnolom prodam. Naslov v ogl odd.	5823-4
ladij; 18.00 Mednarodna radijska LUCERNO, domačo (do 12 kg).
Umrla nam je srčno dobra sestra. svakinja in sestrična IVANKA ŠUŠTERŠIČ upokojenka
univerza — a) E. Cary: Oris zgodovine prevajanja (Preporod) —
kupom. Naslov v ogl. odd.
5819-5
»Kon)una« in ob 15 v kinu »So-' ča« z filmsko pravljico »Zlati ključek«.
12., 13. 14. aprila ob 10 v kinu »Komuna« in ob 15 v kinu »Soča« z mladinskim filmom »Pustolovščine v puščavi«.
ODLIČEN KLAVIR (dunajski fabrikat) ^prodamo. Pismene ponudbe. pošljite podružnici SIP Maribor pod »Odličen«.
5727-4
PREDAVANJA
Clane Kluba kulturnih delavcev vabimo v četrtek, 7. IV. ob 8.30. url na predavanje prof. Filipa
STM * Parmih Floriančič; in'brat Ivan,’ svak* Hen- Solane
b) Umetnost in urbanizem (En- NOvo ZENSKO KOLO fcujpim. BOLNIŠKI STREŽNIK, samski, rico del Debbio: Urbanizem in	om^ječ, Stožice 14.	5808-5 srednjih let, ki ima že prak&o
c) Stortecci:	Produktivnost in
Pogreb bo v sredo 6. aprila ob organizacija znanstvenega razi-Uri iz hiše žalostiv Vižmar- skovaajt (Izbor osebja za znan-jih št. 6 na šentviško pokopališče. _+.T._ri_	m m
Žalujoči: sestri VidaV Mici por, stveno raziskovalno delo); 18.30
arhitekture v sodobni Italiji) DVOSTANOVANJSKO HIŠO,' s
trgovino, skladiščem -In vrtom ob glavni cesti Solkan—Gorica
srednjdh let, ki ima že prakso bolniškega strežnika, dobi stalno zaposlitev. Prošnje z življenjepisom pošljite na upravo doma onemoglih v Vojniku.
5784-1
V četrtek, 7. IV. 1955, ob 20. uri b° zanimivo predavanje s predvajanjem novega zdravstvenega filma^ »O raku dojice«. — Predavatelj ' dr. Ivan Bonač. —
rik in ostali sorodniki. Vižmairje, 5. aprila 1955.
ZAHVALE
Jenko*1 zatetlko,n tečala- Poučuje Predavanje bo v prirodoslovni fene, mame, *babice"irf^efe6*1™8*
skladateljev; 19. Radijska dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 20.00 G. Verdi: Falstaff, opera v 3 dejanjih; 22.15— 23.00 »Jazz koktail« izvajajo mali ln veliki ansambli; 22.15—23.00
6 aprila 1520 je v Rimu umrl renesančni mojster Raffaelo Santi.
*
Na jutrišnji d?.n i. 1348 Je b’la ustanovljena praška univeiza To Je najstarejša univerza v Srednji Evropi.
♦
7. apnila 1951 je umrl zaslužni slovenski glasbenik France »Marolt. Njegova največja zasluga je v tem, da je po prvj svetovni vojni, ko so začeli v naše glasbeno ustvarjanje prodirati tuji vp!:vi, postavil slovensko ljudsko pesem in folkloro na pravo mesto Izpolnjeval je teorijo in napisal tehtne študije o koroški in belokranjski folklori, vrsto esejev in razprav ter zbral na tisoče narod-rrh oesmi. Ustr.nevil in vodil je Akademski pevski zbor. s katerim Je dosegel zavi-danja vredno umetniško višino.
•
V počastitev spomina na doktorja Frana Windischerja poklanjalo trvS? zbornični nameščenci iz stanovanjske hiše. Prešernova 6. za OkTajTV odbor združenja
Krema »POUR VOUS« v sodobni škatlici Iz PLASTIKA polepšuje Vašo kožo! Prepričajte se sami! Dobite jo povsod!
dvorani (Univerza — vhod iz Gosposke ulice)r	FLORENTINE JORDAN
Društvo akademsko Izobraženih	ro^* ßrof* MARGHERi
žena Slovenije vabi članice in vse, se zahvaljujemo vsem, kd so z ki se zanimajo za predavanje nami sočustvovali, izrazili sožalje.
UKV program: Iz modernega glas- OPREMLJENO'SOBO- Iščem, za
»FLEX« idealno Čisti vse madeže pr0f_ pr. jaromira Berana: o po- spremili blagopofcojnico na njeni masti, olja, smole, znoja itd. Zah- i0žaiu žene v jugoslovanski prav- zadnji poti. darovalcem vencev, tevaj in pazi na znamko »FLEX- ^	-	..... * a - -
PUTNIK SLOVENU/i
Putnik v Ljubljani Vas vabi na veliko turistično potovanje s po-
ni zgodovini, ici bo v sredo, dne sosedom za skrb in pomoč ter 6. t. m. ob 17. uri v sejni dvorani župniku za poslednje spremstvo. Sveta za zdravstvo in socialno Mož Ivan in nečak Tone v Jme-politiko LRS, Ljubljana, Župan- nu sorodstva.
čičeva ulica 3-1.	- ----- 1 1 — :—	......—
Zgodovinsko društvo vabi na di- Vsem- M 80 spretnih na zadnji
benega sveta; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 tn (Prenosi iz Zagreba)
MALI OGLASI
KOVINOSTRUGAR, mlajši, dobi takoj stalno zaposlitev. Plača po dogovoru. Zupan Andrej,
(prometna točka) prodam. Ponudbe pod »Obrt« v ogl. odd. _________	.	..____.
5540.7 ODBOR ZB prosen, da odda najdene dokumente Lekše Branke na upravi EC2 — Remiza.
5848-11
28-LETNI z veliko maturo si želi dopisovati z inteligentnim dekletom. Ponudbe s sliko pod »Pomlad« v podružnici SP Jesenice.	5718-11
FRIZERKO, dobro samostojno moč, sprejmem takoj ali po dogovoru. Ogrizek. Medvode pri Ljubljani.	5790-1
PREPROGO 3x4 (krasen kos) prodam. Naslov v ogl. odd.
5771-4
HLEV ZA KONJE in prašiče oddam. Janševa 15. Bežigrad.
5844-8
ISCEM SOBO,' tudi v okolici. Ponudbe v ogl. odd. pod »Doktor« zn.«	-	5812-9
ustago pomagam v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.
, •	5807-9
ZAMENJAM stanovanje (soba, kabinet predsoba, kuhinja s pll-' nam) v Zagrebu za eno- ali dvosobno stanovanje v LJub-
liL“'	■GJiVO,i'e’	JABOLČNE - SADIKE, marelice,
kbya 19, Zagreto.“	...	-
5806-9
strojno ključavničarstvo, Ljub- VELIKO, SONČNO, enosobno sta-
breskve dobite. Kodeljevo, Pov-šetova 95-c, drevesnica. 5380-4
«SSiSS
ljana. Celovška 78-a.	5846-1 novanje zamenjam za prav tako MOTORNO ’rolo dobro okra-
-	■ mII ____k; — l.t^nirolii n KliAir.1 oont.
in Silbo (pri Zadru). Prijavite se lahko v vsaki poslovalnici PUTNIK.
Putnik v Ljubljani organizira 1. maja dvodnevne avtobusne izlete v Logarsko dolino in Portorož. Prijave sprejema PUTNIK v Ljubljani.
Putnik v Ljubljani organizira v nedeljo, 17 aprila posebni vlak v Zagreb na JUBILEJNI SPOMLADANSKI VELESEJEM. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri zjutraj. Prijave sprejema PUTNIK v Ljubljani.
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
vanjeen dr. S. Vilfana »Problemi P S	verzirano, išče Restavracija De*
naših muzejev« Predavanje bo v	JOSIPA FERLANA	lavski dom. Nastop službe ta-
sredo, 6. IV. 1955 ob 20. v histo-	Iz Ptuja	koj.. 7	5Ä47-1
rečnem seminarju. Univerzitetna prisrčna hvala. Posebno zahvalo POSLOVODJO (kinloV in več pro-knjižnica, Turjaška 1«	izrekamo MO ZB NOV Ptuj. MO
Slovenska akademija znanosti In SZDL Ptuj, uslužbencem OLO, umetnosti vabi na javno znanstve- uslužbencem uprave za dohodke, no predavanje, k/, je namenjeno društvu slepih, društvu upokojen-širšim interesi ranim krogom. 7. cev ter vsem znancem ln sorod-
ali večje kjerkold v bližini centra.,. Ponudbe .pod »Pod Rožnikom.« v ogl. öd d.	5810-9
SOBfcOO za pomoč V gospodinjstvu
_________________^ __________	iščem. Rakovniška 3.	5826-9
dajalk za galanterijsko stroko URO, izgubljeno 5.; IV. 55 od Vi-
aprila t. 1. ob 18 bo predaval v dvorani SAZU univ prof. dr. Miroslav Zei. Tema: Aktualni problemi ribjega bogastva na Jadranu.
s1<hDfh v Ljubljani, znesek 1800 sreda, 8 aprila ob 20: Bruckner:
d;nariev za ka^- s^ darovalcem v jr-ionu slepih nailepše zahvaljujemo.
TURIST BIRO prosi vse udeležence. ki so se prijavili za potovanje v TORINO da se takoj oglasijo v Biroju keT so potni ltsti že izstavljeni, da tzpolnijo formularje za italijansko vizo S seboj prinesti potrdilo o vplačilu akontacije ln tr:	slike Za
informacije se obračajte na TURIST BIRO Ljubl1a.ua. Miklošičeva 17, telefon 30-645
TURIST BIRO sprejema prijave za krožna potovanja z ladjami Linijske plovbe na bližnji vzhod, po severni Afriki in severni Evropi Zahtevajte informacije pri TURIST BIRO.TU Ljubljana Miklošičeva 17. t€*'fon 30-645
Elizabeta Angleška Abonma H
Etnografski muzej v Ljubljani
razpisuje delovno mesto kustosa za etnologijo izvenevropskih narodov. — Reflektanti (diplom anti-
nikom za položene vence in poslovilne besede.
Soproga Frančiška, hčeri Pavla in Dana s soprogi ter sinovi Dušan. Branko, Stojan in Jože.
Iskrena hvala vsem, ki so spremljali na njeni zadnji poti našo drago
MONO
Se posebej se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in našim
sprejmemo takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Trgovsko podjetje »Galeb?, Ljubljana, Čopova 7.	5848-1
UPRAVNIKA — OSKRBNIKA za Dom na Joštu iščemo, najraje zakonski'par. Nastop možen takoj. Ponudbe pošljite: Smučarski klub Triglav, Kranj.
5892-1
fcrč do Slavkovega doma,; vrnite proti nagradi na naslov v ogl. oddelku.	5814,10
NAŠLO SE JE moško kolo. Poizve se: Vidrih. Svabičeva 2.
5827-11
NAJDENO AKTOVKO 12: februarja v vl-aku Ljubljana—Jesenice dobite v podružnici SP Jesenice.	5831-11
njeno, 100 do 125 com kupčen. Črnuče 207.	5797-5
SOBO ISCEM za solidnega Človeka, predvsem za Bežigradom ali v bližina. Ponudbe v ogl. odd.' ŠP pod »Bežigrad«.
Četrtek. 7 aprila ob 20- Bruckner:	etnografi) naj pošljejo prošnje s dobrim sosedoth za darovano cvet-
Elizabeta Angleška Abonma G potrebnimi prilogami ravnateljstvu Petek. 8 aprila ob 15.30: Bruck- Etnografskega muzeja v Ljubljani.
m «v« . e»1	. A nttl	n A Kati.	_____ a»    t J .   1 _ I nrr»
ner* Elizabeta Angleška Abonma Petek II popoldanski Sobota 9 aprila ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš Izven tn za podeželje
(Caletti - Jurij Souček)
Nedelja, 10 aprila ob 20: Bruckner:	Elizabeta Angleška Izven
in za oodeželje,
OPERA
Sreda 6 aprila ob 19-30: Gounod: Faust Zaključena predstava za LMS
Četrtek. 1 aprila ob 19.30: Donizetti:	Lucia Lammenmooraka
Izven
Prešernova 24, poštni predal 357.
je in pomoč ob njenj smrti.
2alujoče družine Kemev — Dobnik.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - VIČ sporoča, da Je umrl njegov najstarejši član
ALOJZIJ POGAČAR
ki je vestno in nesebično služil gasilski ideji nad 65 let.
Pogreb bo v četrtek, dne 7. aprila ob 16. uri izpred Gasilskega doma na Viču.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
aprila 1955 ob Celju.' .V. _ in Alenčica Jošt
Po planu i bo zopet izžrebanih veliko število večjih dobitkov!
Žrebanje srečk Jugoslovanske loterije po planu 1 bo zopet 10. aprila*
Na dän žrebanja srečk ne bo v prodaji!
Na dan žrebanja ne bo srečk v prodaji
Ne odlašajte z nakupom zopet do zadnjega dne!
inausti
obrT
o vi no
6-15.V.1955
S SKUPŠČINE ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU
/ec pozornosti zaposlovanju invalidov
B TOLMINK
Na redni letni skupščini Zavoda za socialno zavarovanje v Celju so delegati ugotovili, da je Zavod v preteklem Letu v skladu z decentralizacijo družbenega življenja utrjeval že ustanovljene podružnice. na novo pa je ustanovil podružnico v Žalcu in med drugim pripravil vse potrebno za ustanovitev podružnice v Laškem. Tudi dosedanji ekspozituri v Konjicah ter Rogaški Slatini sta se lani organizirali v podružnici.
Za izboljšanje zdravstvene službe v okraju je zavod prispeval 33 milijonov dinarjev.
Lani je število zavarovancev v okraju zelo naraslo. Medtem ko Jih je bilo v začetku leta 30.590 (brez upokojencev), se je to število na koncu leta povečalo na 33.470.
Težka je ugotovitev, da Je bilo ▼ preteklem letu 6217 manjših in večjih delovnih nesreč in pri tem 12 smrtnih primerov (1953. leta 8 smrtnih primerov). Dejstvo pa je, da se je število nesreč povečalo Izven rednega dela, kar dokazuje, da gre tu za šušmarstvo in delo po rednem delovnem času. Izgubljeni narodni dohodek zaradi nesreč je lani dosegel 123 milijonov dinarjev.
Zaradi bolezenskih primerov je bilo lani izgubljenih 398.608 delovnih dni. Ta izguba je enaka zaposlitvi 1330 delavcev skozi vse leto, vsekakor pa se je odstotek bolnikov v lanskem letu zmanjšal v primerjavi s 1953. letom.
Med drugim je bilo lani na kopal iško-klimatskem zdravljenju T79 zavarovancev. Otroški dodatek se izplačuje 11.105 upravičencem za 17.608 otrok. To število se je v primerjavi z letom 1953 precej povečalo.
Na koncu lanskega le^a je prejemalo pokojnino in invalidnino 8391 upravičencev, za kar je bilo porabljenih 5S6.294.ooo dinarjev.
Omenjena dejstva so sprožila zelo živahno razpravo. Mnogo je bilo govora o rehabilitaciji naših hrvaMđov. Znano je namreč, da nekatere inozemske tovarne z velikim uspehom zaposlujejo, seveda na primernih delovnih mestih, invalide, v tej zvezi je predsednik republiškega Zavoda za socialno zavarovanje Roman Po-
točnik govoril še o pomembnosti rehabilitacijskega centra v Laškem ter o važnosti profesionalne rehabilitacije, ki omogoča invalidu primerno zaposlitev, kar ni važno toliko zaradi ekonomskega učinka, marveč bolj spričo občih človeških odnosov do takih tovarišev.
Na koncu dela je skupščina sprejela več sklepov in med temi, da naj se zboljšata varnostna zaščita pri delu in zdravstvena
vzgoja med člani delovnih kolektivov. Nadalje je skupščina priporočila delovnim kolektivom, naj prekinejo s prakso odklanjanja zaposlitve invalidov, končno pa Je odobrila resolucijo svetu za zdravstvo in socialno politiko LRS o obupnem stanju v celjski polikliniki. V zvezi s tem je skupščina še predlagala, da naj se najdejo denarna sredstva za dograditev Doma ljudskega zdravja v Celju.	H. A.
Živahna kulturna prosvetna dejavnost v šošta niškem
okraju
Opravili so veliko delo
Na občnem zboru Gasilske zveze za celjski okraj so poročali, da je v zvezi 116 društev s 3829 člani, m članicami, 375 mladinci in mladinkami ter 80 pionirji. Gasilska društva imajo 121 motornih in 29 ročnih brizgaln, kar pa dostikrat ne zadostuje, saj ima osem društev fe ročne brizgalne. Okoli 60vseh brizgaln pa je že tako (izrabljenih, da pogosto odpovedo. Pereče je tudi vprašanje prevoznih sredstev. Društva imajo 64 avtomobilov, ki jih je registriranih le 22, vsi ostali so neuporabni.
Gasilci celjskega okraja so lani sodelovali pil 65 požarih, nastala škoda pa je bila ocenjena na 19.5 milijonov dinarjev. Zaradi uspešnega gašenja so člani gasilskih društev celjskega okraja rešili za 862,660.000 dinarjev ljudskega premoženja.
V bodoče čaka gasilska društva še veliko delo pri vključevanju mladine.	M. C.
Prejšnjo nedeljo Je bila v Šoštanju skupščina okrajne ljudske prosvete. 2al, da nekatera društva niso bila zastopana po svojih delegatih, tako n. pr. Rečica ob Savinji, Luče in Nova Štifta. Na zboru pa tudi nismo videli zastopnikov okraja in ostalih množičnih organizacij iz Šoštanja.
Ljudska prosveta je doživela v minulem letu precejšen napredek. Za kulturno - prosvetno dejavnost odraslih v okraju skrbi 19 prosvetnih društev, od katerih je bilo dvoje, to je v St. Janžu pri Velenju in v Bočni, šele pred kratkim ustanovljenih. Članstvo je v tem razdobju naraslo za 450 članov, kar se vsekakor lahko šteje k uspehom, ki so plod rednega in intenzivnega dela. Za posredovanje knj*ig svojim bralcem skrbi 27 knjižnic, ki posedujejo nekaj nad 12.000 knjig. Tu pa še niso vštete knjige, katere so društva naročila v času knjižne akcije. V okraju obstoja tudi 19 igralskih družin, ki so naštudirale 32 iger ter so bile te prikazane na odru 86 krat. Petje goji 6 moških zborov, 3 ženski zbori in 10 mešanih zborov. Ti so priredili 17 koncertov. Zanimivo je, da so koncerti bolj priljubljeni na deželi kot pa v naših takozvanih mestih, kjer so dvorane običajno napol prazne z Izgovorom, da lahko tu poslušajo petje tudi v radiu. Instrumentalno glasbo goje 3 godbe na pihala, od katerih daleč prednjači Šoštanjska godba. Ljudskih univerz je v okraju 5. S kvalitetnimi predavanji in številom obiskovalcev pa je na prvem mestu Ljudska univerza v Šoštanju. Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Šoštanj ima v svojem sklopu tudi lutkovno sekcijo. Pri istem društvu deluje tudi posebna izobraževalna sekcija, katere naloga je s pomočjo tečajev in seminarjev nuditi izobrazbo določenemu krogu prostovoljno prijavljenih rednih obiskovalcev, predvsem iz vrst ročnih delavcev. Ti si tako lahko brez vsakih stroškov razširijo svoj umski horizont, da bodo sposobni obvladati današnji družbenogospodarski razvoj, kateremu je osnova samoupravljanje po delovnih kolektivih in družbenih organizacijah. Ta tečaj obiskuje 36 stalnih obiskovalcev. V Šoštanju in Velenju delujeta tudi dve glasbeni šoli. V okraju deluje končno tudi 7 kmetijsko-gospodarskih šol.
Delo posameznih prosvetnih
društev je posebno otežkočeno zaradi pomanjkanja prepotrebnih prostorov. Posebno sor:man.Lkuje prostorov za delovanje posameznih sekcij. Je pa v okraju nekaj dvoran, oziroma domov, ki društvom še niso na razpolago. Bilo bi najbolje, da bi v tem pogledu obveljalo načelo:	»Zemljo kme-
/ara v obdelovanje tovarne delavcem v upravljanje, dvorane pa prosvetnim društvom«, kajti šele tako lahko pričakujemo, da se bo kulturno-prosvetno delo razmahnilo v širino in globino.
V januarju je okrajni odbor Ljudske prosvete uspešno izvedel dvodnevni šminkarski in štiridnevni režiserski tečaj, katerega je obiskalo nad 20 tečajnikov.
Izvršni odbor Ljudske prosveto je !7.o oval lepe dotacije od strani OLO Šoštanj, saj Je v tem letu bilo razdeljenih med društva kot podpora 489.000 din, za nabavo knjig knjižnicam 510.000 dinarjev, Ljudskim univerzam 100.000 ter za ideološki tečaj v Šoštanju 50.000 dinarjev ali skupaj 1,149.000 dinarjev. To pa je tudi prvič, da so bila za splošno izobrazbo ljudstva prosvetnim društvom dodeljena tako velika denarna sredstva iz okrajnega proračuna.
Pred zaključkom Je tovariš predsednik razdelil nekaterim društvom za njihovo uspešno delo okusne diplome, <prav tako pa tudi tov. predsedniku okraja Ulrihu kot priznanje za njegovo vsestransko prizadevanje za pomoč našim prosvetnim društvom.
S tem dnem je prenehalo delo okrajne zveze prosvetnih društev Šoštanj in so se vsa društva vključila v Ljudsko prosveto Celje.	z. K.
Ali je io prav?
Kmet Milavec iz Studene ga pri Postojni je moral pred nekaj dnevi zaklati kravo. Veterinar je meso pregledal in ugotovil, da je užitno in da se ga lafrko dd v prodajo. Toda niti klavnica v Postojni niti tovarna mesnih izdelkov tega mesa nista hoteli odkupiti kljub zelo ugodni ceni. Z dovoljenjem ljudskega odbora je nato kmet sam prodal meso. Pri tem pa se ljudje sprašujejo, zakaj niti klavnica niti tovarna mesnih izdelkov nočeta takega mesa?	-bec
Tolminsko gledališče Je uprizorilo pretekli teden Konfinovo komedijo »V soboto se poročim« v režiji tov. Klavore. Pri premieri je bila dvorana popolnoma zasedena. saj se je občinstvo dve uri prijetno zabavalo. Za proslavo desete obletnice osvoboditve in ustanovitve prve slovenske vlade pripravlja gledališke Borove »Raz-trgance«, s katerimi bo gostovalo 5. maja v Ajdovščini.
*
Gradnja novih stavb v Tolminu se Je nadaljevala skoraj vso letošnjo zimo. Pred mesecem so dokončali četvorček za potrebe mestne občine. Z notranjimi deli pa so začeli na upravnem in stanovanjske poslopju, ki ju gradi gozdna uprava v Tolminu. Poleg tega gradijo v Tolminu še tri četvorčke. Letos pa bodo gradili nekaj stavb tudi privatniki. Upajo, da bodo s temi gradnjami nekoliko omilili perečo stanovanjsko stisko.
♦
»Avto-promet« Gorica Je končno le odstranil iz promeat nesodobne stare avtobuse in jih zamenjal z novimi, ki so veliki ter lepo in praktično urejeni. Ta ukrep je posebno važen sedaj, ko je na pragu turistična sezona in je na vseh progah promet že precej živahen. Tudi vljudnost osebja in odnos do potiiikov sta se precej izboljšala. Koristno bi bilo, če bi podjetje uredilo tudi prevoz dijakov, ki se vozijo iz Tolmina proti Mostu na Soči in Slapu. Večkrat se namreč dogaja, da dijaki, ki se jim konča pouk najkasneje ob 13. uri, čakajo na avtobus, 3d odpelje iz Tolmina ob pol štirih popoldne, ker jih prvi avtobus ne sprejme. Z dobro voljo bi to prav gotovo lahko uredili.	-a
Smučarji-študenti na tekmah v Krnici
Smučarski klub Olimpija priredi tudi letos svoje tradicionalne zaključne smučarske tekme v veleslalomu v Krnici. Tekme bodo to nedeljo, verjetno s startom ob 10. uri.
Spričo številnih stikov, ki so jih smučarji študenti navezali v teku letošnje sezone v tujini, jim je uspelo pridobiti za nastop na tem tekmovanju tudi precej inozemskih gostov, med njimi študente smučarje z Dunaja in iz Gradca ter iz nemškega Miinche-na. Ni izključeno, da se bodo vabilu odzvali tudi Švicarji in Italijani. Razen študentov lahko na tej prireditvi nastopijo tudi bivši slušatelji visokih šol, ki so že končali študij.
Razpis je sestavljen tako, da bodo tekmovali v dveh konkurencah, in sicer kot posamezniki in kot moštva (s po tremi tekmovalci). Za zmagovalca med
MARIBOR
Mestne lekarne MARIBOR
SREDA, 6. IV. — Lekarna »Melje«, Meljska c. 2.
ČETRTEK, 7. IV. — Lekarna »planinka«, Glavni trg 2«.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Sreda. 6. aprila ob 19.30: Smetana: prodana nevesta. Zaključena predstava za železničarje. Četrtek, 7. aprila ob 19.30: Lope de Vega: Vitez čudes. Red ZlS.
Nevarnost bombažnega molja
Pri pošiljkah surovega bombaža iz inozemstva Je bilo ugotovljeno, da je v njem bombažev molj, ki je nevaren rastlinski škodljivec. Škodljivec dela veliko škodo na bombažu, napada pa tudi bombažu sorodne rastline in se lahko prilagodi še na druge kulturne rastline. Obstoja nevarnost, da se razširi tudi v naših krajih. Vrtnarji namreč pogosto uporabljajo bombažne odpadke za pokrivanje gred, za ogrevanje in za gnojila. Zaradi tega je izdalo tajništvo za gospodarstvo pri mestnem ljudskem odboru stroge ukrepe, ki naj preprečijo, da bi se ta rastlinski škodljivec vgnezdi tudi pri nas. Prepovedana sta nakup in prodaja bombažhlh odpadkov in njih uporaba v karšne koli namene. Vsi, ki so doslej uporabljali bombažne odpadke, morajo takoj prijaviti čas nakupa, uporabo in morebitne zaloge, ki jih morajo do 15. aprila zažgati v prisotnosti Inšpekcijskega organa za varstvo rastlin, sicer jih bo zadela stroga kazen.	O.
Obiščite pomladanski Zagrebški velesejem ?
od 8. do 17. aprila 1955	j
Popust: 25% na železnici, 25% na letalih In 50% na ladjah, j
•• • •»»•» ••«»•» <•«••• »••»•■••• ••••«••••	«•»»••
M	»•*«•» »•»»•• •• •«•»•• >•»»•« »••»•« •••«••	«•*«•••••
D0TISKAN JE
KOMENTAR IZMENA I DOPUNA 0 DEVIZNOM SISTEMU
v strokovni redakciji
Leona Bipa, Nikole Ljubišiča, Nikole šktradrića, Maksa Sorgera in Žarka Mrkušiča
Komentar vsebnje na 236 straneh podrobna pojasnila k vsem predpisom spremenjenega deviznega režima.
Komentar je nepogrešljiv priročnik za vse, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinskimi posli, ker jim pomaga pri praktični nporabi novih predpisov.
PRODAJNA CENA 600 DINARJEV Knjigarnam običajni popnst Naročila sprejema založnik
Novinsko izdavačko i štamparsko predazeće
»Privredni pregled«
Beograd, Kolarčeva ulica 1/1D,
poštni predal 903, tekoči račun ŠL 101-T-287.
------------------i	^---------
Za 50 dinarjev lahko dobite eno od premij ŠPORTSKE L0TERUE ZVEZE ŠPORTOV JUGOSLAVIJE
v znesku 25 milijonov dinarjev - 265.384 raznih dobitkov. - Žrebanje 18. aprila 1955 Srečke lahko kupite pri vseh prodajalcih Jugoslovanske loterije.
RADENSKA ŠTEVILKA »TURISTIČNEGA VESTNIKA«
»Ze do zdaj vsa v službi ljudskega zdravstva in turizma, bo Radenska Slatina vzporedno s svojim nadaljnjim razvojem še boli odprla svoja gostoljubna vrata in doprinesla zavesti, da to s svojim neizmernim zemeljskim bogastvom lahko stori — svoj optimum, da zadovolji domače in inozemske goste vseh narodnosti ob viru zdravja, ki ga tako svojstveno simbolizirajo — rdeča srca .«, to so besede, ki jih je tej letošnji prvi posebni številki »Turističnega vestnika«, v celoti posvečeni temu našemu obmurskemu zdravilišču, zapisal na pot njen urednik.
Številka je prav gotovo prvenec svoje vrste in njen pomen nedvomno presega vrednost periodičnega glasila samega. O tem naj priča samo bežen pregled najvidnejših člankov, ki so uvrščeni vanjo In obsegajo več desetin zelo zanimivega in bogato ilustriranega gradiva:
Zdravilišče Radenska Slatina v očeh balneologa - zdravnika, v luči turizma, njen zgodovinski In geološki razvoj, kemična sestava njene vode. tehnična stran slatinskega zajetja, vpliv pitja te slatine na zdravje, promet slatinske vode kot namizne in medicinalne pijače in še mnogo drugega, kar vse je organsko povezano z vrednostjo in zmerom večjim razvojem te naše edinstvene terme.
»Turistični vestnik« izhaja mesečno in ga Izdaja Turistična zveza Slovenije, kjer se tudi naroča. Leina naročnina znaša 360 din, posamezne številke so po 50 din.
»NASA ATLETIKA«
Prejeli smo 2. številko glasila Atletske zveze Slovenije, ki objavlja povrh koledarja prireditev za letošnje leto, več razpisov in drugih statističnih podatkov, ki bodo zanimali vse atletske kolektive, tudi nekaj načelnih prispevkov o problemih slovenske atletike.
Sem sodi nä uvodnem mestu uvrščeno poročilo z zadnje skupščine AZS kakor tudi več prispevkov iz življenja osnovnih organizacij. V tej številki so objavljena tudi celotna pravila zveze in razno službeno gradivo, s katerim morajo biti seznanjeni vsi vodeči kadri in tudi aktivni tekmovalci.
»Našo atletiko« izdaja AZS v Ljubljani, Likozarjeva 12.
••»•»••••••••m«« *••«•> «••*•» «•»«•• ■••••• •
f Podjetje »OBRTNIK«, * • Ljubljana, Masarykova 34,	*
?	telefon 31-742,	*
j sprejme takoj ali po do- ? : govoru načelnika račun- * ; skega sektorja z mesečno * :	plačo	18.000 din. *
DELIKATESA KRANJ
razpisuje mesto
vodje pekarskega obrata
in mesto
kvalificirane natakarice
za kavarno.
Nastop službe možen takoj.
Plača po tariinem pravilniku.
moštvi je razpisan lep pokal, ki ga je lani osvojila ljubljanska univerza. Splošno pričakujejo, da bo udeležba na tej prireditvi spričo zapoznele sezone in lepega vremena prav številna in da bodo tudi borbe za boljša mesta precej hude.
Prijave za nastop na tej tekmi sprejema do 8. t. m. SK Olimpija v Ljubljani Miklošičeva 5 a. do 9. t. m. zveč»r pa v Porentovem domu v Kranjski gori.
Vsi tekmovalci Smučarskega kluba Olymnije naj se zebrejo drevi ob 17.30 url v klu>*kih prostorih na sestanek zaradi izvedbe tega tekmovanja.
Na Komni bodo tekmovali
tisti, ki smuči delajo in prodajajo
V nedeljo 10. t. m. bodo tisti smučarji in planinci, ki si lahko privoščijo pomladno smuko na Komni, priča nenavadnim tekmam. Tokrat bodo na vrsti tisti,
KOMNA
(Snežno in vremensko poročilo)
8. IV.:	-r 1* C, oblačno, sren,
150 cm snega, smuka idealna na severnih pobočjih, popoldne sonce.
Iščemo
TEHNIKE GRADBENE in ARHITEKTSKE STROKE
Moške in ženske moči (praksa neobvezna)
Pismene ponudbe pošljite na Komuna projekt, Maribor, Heroja Staneta št. l/II.
»Mesnine«, Ljubljana, Roška cesta št. 7, razpisuje mesto RAČUNOVODJE.
Pogoji: srednješolska izobrazba, bilancist z najmanj šestletno prakso v računovodski stroki. Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj.
ki smuči izdelujejo in prodajajo. Pravzaprav zelo dobra zamisel delovnega kolektiva Elana! Njihov letošnji plan proizvodnje športnih rekvizitov znaša 222 milijonov dinarjev, postavili so si prostorno lopo za naravno sušenje Usa, izdelali po bodo 20.000 parnrv smuči, 509 parov lepljenih smuči za tekmovalce m 4000 sani.
Vredno je torej, da se tudi proizvajalci pomerijo v zimskem športu! Tekmovali bodo v smuškem teku na 4 km, v skokih na 20-me‘r*ki skakalnici, v smuku in slalomu.
Nedeljsko tekmovanje pa bo pravzaprav jele uvod v glavni del njihovega sestanka na Komni. Strokovno združenje proizvajalcev športnega orodja je namreč organiziralo smučarski tečaj, ki se ga bodo udeleževali delavci in uslužbenci vseh tistih podjetij FLRJ, ki izdelujejo in razprodajajo smučarske potrebščine. Povsem pravilno: vsakdo mora imeti odnos do predmetov, ki jih izdeluje, mora poznati problematiko športne discipline in mora biti sposoben, da lahko kupcu pravilno svetuje. Upamo, da bo imel smučarski tečaj na Komni dobre posledice za napredek naše zimskošportne proizvodnje.
-ga
Ali je potreben zdravniški pregled?
Predstavnica Inštituta za športno medicino, ld je nedavno sama obiskala neko smučarsko prireditev v Podkorenu, nam je napisala v zvezi z vprašanjem zdravniškega pregleda športnikov pred tekmovanjem nekaj pripomb, o (katerih je prav, da zanje izve širši krog aktivnih tekmovalcev v kateri koli športni panogi. V dopisu pravi med drugim:
»2e nekajkrat se mi je zgodilo, da sem morala kot športna zdravnica opazovati, da je med športniki glede odnosa do zdravnikov pred tekmovanji malo discipline. Le redki so, ki se takoj odzovejo predpisom zadevne uredbe, veliki večini pa se zdi ta ukrep prav malo mar. Kakor, da bi ne vedeli, da se vsak tekmovalec, dokler nima zagotovila, da mu zdravstveno stanje dopušča večji telesni napor in ne bo utrpel škode. Mnogo teže je seveda v takem primeru pomagati pozneje, kakor pa preprečevati nevšečnosti ali celo hujše poprej. Tako mnenje prevladuje celo
Novi rokoborski prvaki
Sarajevo, 5. apr. Predsinočnjim zvečer je bilo končano tekmovanje za državno prvenstvo v rokoborbi za posameznike. Darned
56	udeležencev iz Srbije, Hrvatske, BiH in Slovenije so postali novi prvaki v posameznih kategorijah tile atleti: Muha: Vukov, ba.ntam: Joržikin (oba Partizan), peresnolahka: Gološin (Proleter), lahka: Toima H. (Spartak), welter: Horvat (Part.), srednja: Simič (Proleter), poltežka: Ostr-ogo-nac (Sp.), težka: Bakšaj (Teksti-lac).
Po končanem prvenstvu je bilo izbranih 13 rokoborcev, ki bodo 5. t. m. nastopili v meddržavnem dvoboju proti reprezentanci Grčije. Ekipa se bo po tem do 17. t. m. skupno pripravljala tudi za svetovno prvenstvo, ki bo konec aprila v Karlsuhe.
ODRED : KRIM Jutri ob pol 17. uri bo na stadionu Odreda prijateljska nogometna tekma med ligaško enaj-storico Odreda in Krimom, članom slovenske lige. To bo zadnja tekma Odreda pred njegovim spomladanskim startom v nedeljo — proti Lovčenu.
Šahovsko tekmovanje
Kakor vsako leto, tako je tudi letos Zavod za gluhonemo mladino organiziral šahovsko tekmovanje med pionirji nižjih gimnazij in osnovnih šol, ki se ga je udeležilo 10 ekip med nižjimi gimnazijami in 16 med osnovnimi šolami
Med nižjimi gimnazicaji Je zmagala XII. gimnazija na Viču s
57	točkami pred Zavodom za gluhonemo mladino (55) in Klasično gimnazijo (47). Med osnovnimi šolami je bila najboljša osnovna šola na Vrtači s 43,5 točke pred osnovno šolo v Setvidu (41,5) in Zavodom (38,5).
V nedeljo bodo razdelili nagrade in pokale.
med starejšimi tekmovalci, ld bi morali biti mlajšim ne samo za vzgled kot dobri športniki svoje stroke, ampak tudi kot disciplinirani člani človeške družbe.
Morda prav posebej pa je treba poudariti, da tudi nekatera športna vodstva ne jemljejo zdravniških pregledov dovolj resno. Konkretno bi lahko navedla primer člana Smučarske zveze Slovenije, ki je pripomnil v tej zvezi, češ da mladinec tekmuje tako samo enkrat na leto, ima težave s potjo do zdravnika in v nekaterih primerih lahko pregled kar opustimo, da bi tekmovalcu ne jemali veselja. Saj tekmujejo tudi marsikje drugod, ne da bi imeli prej opraviti z zdravnikom. Potemtakem ni čudno, Če so športniki glede spoštovanja teh predpisov površni.
Spričo tega se mi zdi vredno opozoriti pri tej priložnosti na tele bistvene predpise, ki še veljajo glede zdravniškega pregleda vsakega tekmovalca:
Vsak športnik mora biti zdravniško pregledan in ocenjena mora biti njegova sposobnost za trening in tekmo.
Zdravnik izda po pregledu potrdilo o zdravstvenem stanju iit vpiše izid v legitimacijo.
Pregled športnikov se ponavlja po naročilu zdravnika. Športniki, ki niso pregledani, nimajo pravice trenirati ne sodelovati na tekmah.
Pri vsakem razpisu za tekmovanje ali trening mora vodstvo opozoriti udeležence na pogoje za pripustitev.
Vsak pristojen zdravnik je dolžan prepovedati bolnemu Igralcu treniranje in udeležbo pri tekmovanju in skrbeti, da se njegovi ukrepi izvršujejo.
Po vsej Sloveniji poslujejo zdravniške In športne ambulante, ne zato, da bi športniki izgubljali dragoceni čas pred tekmami, temveč zato, da bi s tem pregledom preprečili bolnemu športniku nastop, saj mora Šport zdravje krepiti, ne pa mu škodovati. Ce hočemo zdrav in pravilen razvoj športnikov, moramo te predpise tudi natančno izvajati.
Med vsemi športnimi panogas^ je smučanje ena tistih, pri kateri je zdravniška kontrola skoraj najbolj potrebna, ne v mnogo manjši meri pa velja to tudi za vse ostale. Dolžnost športnih funkcionarjev je, da tudi oni skrbijo za pravočasen zdravniški pregled športnikov.	An-ker
*
Zagrebški Dinamo bo konec tedna gostoval v Pragi, kjer bo odigral dve tekmi, in sicer proti Spartaku in belgijski enajstorici Gantoisu iz Genta.
Po turneji v Franciji, kjer so waterpolisti splitskega Mornarja že dvakrat zmagali, so v ponedeljek nastopili na plavalnem mitingu v belgijskem Gentu. Trojano-vič je na 100 m z metuljčkom, zmagal s časom 1:09.6. Mihajlov pa je bdi na 100 m prosto drugi s časom 1:02. V waterpolu so Splitčani zmagali 8:5 (5:2).
Češkoslovaška namiznoteniška reprezentanca je predsinoftnjim v Liverpoolu v prijateljskem srečanju premagala angleško 6:1. Edino točko je Angležem priboril Bergman z zmago nad Andreadisom.
KLJUČAVNIČARSKEGA MOJSTRA z izpitom išče | Industrija bombažnih izdelkov, Kranj. *
Nastop službe takoj.
Plača po tarifnem pravilniku, oziroma dogovoru.
»Kapitan poveljnik, vem, da si bom nakopal vašo nevoljo. Vendar moram ob vsem dolžnem spoštovanju opozoriti na to, da je pot v Ameriko bližja kot do Anadira.«
»Odkod bi radi to vedeli, Steller?«
»Plavni les, ki sem ga videl, ne izvira od azijskih dreves. Davi so sedeli modri ptiči v naših jamborih, ki jih ni nikjer na Kamčatki in v Sibiriji. Razen tega mrgoli v tem morskem kraju morskih vider. Morske vidre so obrežne živali, kapitan poveljnik, in zaradi svoje srčne strukture ne morejo živeti na odprtem oceanu ...«
S kletvico je prekinil Waxell mladeniča..Kitrov je bedasto zijal v Stellerja in mrmral: »Morske vidre! To so skrbi! — Mi nimamo nobene vode, človek!« je zadivjal. »Nobene vode. Mar razumete? Mi si ne moremo privoščiti, da bi še dalje pluli tja v negotovo! Morske vidre, ptiči, drevesa ... Ti, prekleti norec!«
»Mi si nočemo ničesar utvarjati, Steller,« je dejal Bering mirno. »Le prerad je človek nagnjen, gledati v fati morgani obalo. Vi ste mladi, Steller. Prihodnje leto ...«
Kitrov je zapisal v svoj dnevnik:
»14. julij. — Ladijski svet je sprejel naslednji sklep: Utemeljene so nade, da bomo v severni smeri, kamor smo krenili, v enem ali dveh tednih dosegli kopno. Če nas te’nade varajo.' potem bomo krmarili v smeri zahodno proti azijski obali in ji sledili do Kamčatke. Ladijski svet je dal razen tega poudarka skrbi, da nas bo pomanjkanje vode v kratkem spravilo v grozoten položaj. Spričo tega so bili obroki pitne vod p zmanjšani, straže ob sodih z vodo pa okrepljene. Stojišče: 57° severne širine, 55° vzhodne dolžine od Kamčatke.«
Steller je zabeležil:
»Beringova prevelika previdnost je pravi vzrok za naš neuspeh. Samo tisti, ki največ zastavi, zmaga. Nihče na krovu ne pojmuje, za kaj gre. Nihče ne bi tvegal svojega življenja. To
je tožna odprava. Le kje zdaj tiči Delisle de la Croyere?«
Plenišer je dopolnil svoje zaznambe z dne 12. julija z naslednjimi stavki:
' »Po mojih računih ni mogoč niti najmanjši dvom, da bomo na severu zadeli na kopno. Arktična celina? Pravljična Bolšaja zemlja z ruskih zemljevidov? Zakaj ne? Menda se razteza do severovzhodnega konca Azije. Od tod Delislejeva zmota, da sta Azija in Amerika med seboj povezani z mostom po kopnem. Eno obalno črto bom na kraju vendarle lahko vrisal v svojo skico. Če bo le Bering vzdržal!«
10
Za skorbutom oboleli in trudni mornarji z drveninu nogami so le mukoma izvajali zapovedane manevre. Veter je plapolal sem in tja, močni vetrovni sunki so silili ladjo, da je morala križariti. Tesno ob vetru so pluli počasi in neokretno proti severu, pod nizko ležečo sivo odejo oblakov skozi gozdove rastlinja in krdela živali. Tjulenji in morske vidre so se brez strahu bližali jambornici in iz začudenih kroglastih oči zrli vanjo. Ptiči so frfotali skozi jamborje. Nekaj rac je priletelo od nekod in odracalo po krovu. Mornarja Tarakanov in Erme-Ijanov sta segla po njih. Race so se dale nič hudega sluteč ujeti, da, radovedne so pritekale celo v bližino, v iztegnjene roke mornarjev in ogagovale čudežni doživljaj, dokler jim niso zavili vratov.
Steller je napeto gledal proti vzhodu, v mlečno paro, ki jo je tesno ob obzorju sonce nekoliko zrahljalo. Videl je, kako se je oblačna odeja naenkrat odprla kot špranja. In v tej vrzeli, -if d sivim nebom in svinčenim morjem, se je v bleščeči se belini nepričakovano prikazalo pogorje. Samo nekaj sekund je trajala ta prikazen. Nato je zastor spet padel in vse je bilo sivo, svinčeno in megleno kakor poprej..
»Kopno — kopno, poročnik Waxell!« Pol nezavesten od nemira se je Steller opotekel proti prvemu oficirju. Komaj je izustil svoje besede. Waxell se je nagloma ozrl proti obzorju« Ničesar ni bilo videti kot soparo in vodo, oblake in morje.
»Hej, kaj se je zgodilo?« Waxell se je obrnil do stražarjev^ opazovalcev. Nihče ni bil videl nič, nihče ni bil imel oči odpr-tih, ko se je na vzhodu odprl zastor.
»Prisegam Vam, poročnik Waxell...«
Osorno se je oficir obrnil. »Smer sever in zahod!« je zaklical v krmarnico. »Smer sever in zahod!« se je vrnil odmev« »Ali je bil Bering dal povelje za spremembo smeri, zdaj v tem odločilnem trenutku, ko se je zdelo skoraj gotovo, da je na vzhodu ležala nova zemlja? Ali je ravnal Waxell samovoljno, da bi ponižal Stellerja?
»Nič niste videli, Vi podgana, hišna. Smer sever in zahod — tu ni nobenega izogibanja. Zdaj je konec z zavlačevanji, z bajnimi celinami na vzhodu.« Niti en dan dlje v tem strašnem morju, je pomislil Waxell, v tem lažnivem meglenem peklu! Toda ta norec tega noče razumeti!
Steller se ni mogel zadržati, da bi molčal. Nagovarjal je Waxella še naprej, najprej zasmehljivo, nato z bridkestjp in obupom, in čutil pri tem brezmejno nemoč, ko se je jambor-mca bolj in bolj odmikala od točke, s katere je bil opazil bleščeče se belo pogorje.
»Da, da,« se je norčeval Waxell dalje in se ogledoval, pričakujoč pritrjevanja pri mornarjih, »vem. Zopet neka nova oelina. Kakor dežela Gama. Planišer jo bo zabeležil v zemljevid kot Stellerjevo deželo.«
Mornarji so se smejali
»Stellerjeva dežela,« je ponavljal Waxell odcokljal smehljaje v krmarnico.